266. su vuk a.
Ljubljana, v torek 22. novembra.
XX. leto, 1887,
Jut iaj;. vtak dan «**-*er. isimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j sk o - o g e rake dežele za vse leto 15 gld., za pol  leta 8 gld.,  za 'četrt leta 4 gld., za
,j«den mesec 1 gld. 40 kr. _      Za Ljubljano brez pofiiljasja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za toje dežele toliko več, kakor pofttnina znafia. Za ocean i 1 a plačnje se od četiristopne petrt-^rste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in npravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hifii, „Gledališka stolbaa. q p r a v u i 61, v n u»>j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 sotidarnosti slovanski.
Nedavno omenili smo politične knjižico, ki jo je izdal Fr. Paadfrek*), ter obljubili, da se bodemo ž njeno vsebino de bavili. O solidarnosti slovanski se je že mnogo pisalo in govorilo in ko bi se kdaj posrečilo, uživotvoriti jo na vsej Blovanskej Črti, potem bi bila naša politična beda mahoma odpravljena. Ako torej g. Pazdfrek tega vprašanja ni v tolikej meri dognaj, da bi se smel predlagati konec debate, je vender v svoji knjižici napisal celo vrsto zdravih misli j, pojasnil, zlasti razmerje mej Ćehi in Poljaki ter dodal načrt, kako bi kazalo postopati v bodoče, da solidarnost slovanska ne bode samo prazna pena.
Povod knjižici dale so naučnega ministra znane zloglasue naredbe, ki so v prvi vrsti narodno solidarnost mej Poljaki in Cehi zelo omajale ter vso desnico spravile v jako neprijeten položaj, ki se bode le tedaj zopet na boljše zasukal, kadar se bode zopet dosegla mej Cehi in Poljaki trdna solidarnost.
Kdor neče samega sebe varati o sedanji konstelaciji, mora priznavati, da so galiških Poljakov razmere jako ugodne in da imajo Poljaki v sestavi mini-sterstva Taaffeovega jamstva, katera jim zagotavljajo njihovo narodno-politično posest. Deležni so vlade v večji meri, nego je to po njih številu in važnosti opravičeno. Ko bi odstopilo sedanje mini-sterstvo, na njegovo mesto pa prišel kabinet, ki bi Še močneje, nego spravljiva vlada Taafteova, nagibal na desno stran, bi se galiških Poljakov položaj le nebistveno zboljšal, nasproti pa bi novo „liberalno" ministarstvo Poljakom nasproti bilo vse drugo, samo koristno ne. Ker je sedanji položaj tak, da se lahko trdi „tertium non da tur" in ker niti misliti ni, da bi naučni minister izluščil se iz ministerstva Taaffeovega, nastaja za gališke Poljake dolžnost, da sedanjo vlado vzdržujejo nad vodo, ko bi tudi morali radi tega razdreti poljsko-češko prijateljstvo. Dolžnost proti lastnemu narodu je moč-neja, nego  li oziri nasproti najboljšim političnim
*) Grundziige dur rationellm Solidaritiit aller Slaven. Eine politische Studie von Fr. Pazdfrek. Slavia, Vetlags-anstalt in MoSttmitz — Preran.
prijateljem. Zaradi tega se ?a neznatno število odpravljenih srednjih šol Poljaki ne bodo ogrevali, to tem manj, ker je jako dvomljivo, da bi se nam, tudi ko bi nam Poljaki pomagali, posrečilo, spodkopati GauČa. Saj je gotovo, da bi si vlada Taaffeova, ko bi se v parlamentu potegnila za naučnega ministra, takoj pridobila srca sedanje opozicije, vrhu tega pa Še veČino konservativnega centruma.
Temu neprijetnemu stanju odpomoglo bi se le tedaj, ko bi cislitavski Slovani kot trdno zvezan organizem nastopili na oder. Skušnje zadnjih 25 let dokazale so nam, da je v zahodni državni polovici možna le taka vlada, ki si prizadeva uravnati obstoječa narodna nasprotstva. Današnja vlada, ki si je narodno spravo zapisala na prapor, more svoje mesto le odstopiti ministerstvu, katero se zaveže, da narodnih nasprotstev, ako jih že ne odstrani, vender nikakor poostrita ne bode. Tako ministerstvo utegnilo bi se opirati na nemško avstrijski klub prisiljeno pa bi bilo, ker bi sodelovanje skupin, v katerih imajo gospodje Knotz, Steinvvender, Prade in drugi veliko besedo, moralo odklanjati, v premnogih slučajih računati s solidarično zjedinjeniin slovanskim narodnostnim klubom.
Na tak način bilo bi avstrijskim Slovanom možno sedanjo narodno - politično posest z večjim uspehom, nego doslej braniti in varovati in sistematično skrbeti za trdne varščine.
Vpraša se pa, kako bi se mogla doseči taka solidarnost mej avstrijskimi Slovani sploh, mej Čehi in gališkimi Poljaki pa še posebe. Interesi galiških Poljakov in Čehov so tako različni, da je stvar jako težavna. Poljaki so že „beati possidentes", možno pa jim je dobiti še novih koncesij, ker lahko pritiskajo na vlado in na desnico, da si sicer vržejo opoziciji v naročaj. Čehi, ki imajo v državnem zboru 63 glasov na razpolaganje, ne morejo Poljakom obljubiti več, rajši manj, nego nemška, 150 glav broječa opozicija. Gledati je torej in skrbeti, da se Poljakom kot političnim zaveznikom obljubi toliko, kolikor bi od Nemcev nikdar pričakovati ne mogli.
In taka obljuba mogla bi se jim dati glede* njihovih, izven Avstrije zlasti v Nemčiji živečih so-rojakov. Le Čehi mogli bi jim v tem oziru pomagati.
Češke geografska leža, ki je ob sebi najnevarnejši sovražnik narodnemu obstanku, je pa izredno ugodna za posredovalno ulogo mej narodi slovanskimi. Čehov narodni interes zahteva največjo politično blaginjo vseh slovanskih narodov sploh, naroda ruskega in poljskega pa še posebe. Vsako podkrep-Ijenje političnega upliva gališke delegacije v državnem zboru, vsako podkrepljenje ruskega upliva v mejnarodnem prometu z evropskimi vlastmi, koristi Čehom, ker se s tem zmanjša hegemonija narodnih (nemških) sovražnikov. (Dalje prih.)
Pol it ičn i razgled.
i\otraiU<k dežele.
V Ljubljani 20. novembra.
Naučno niiiiittterMtvo se hoče posebno ozirati na gališko obrtno šolstvo. V Levovu se bode osnovala nova državna obrtna šola, drugim gališk'm obrtnim šolam se bodo dovolile podpore. Seveda Gauču je veliko ležeče na tem, da si ohrani naklonjenost Poljakov, da bodo še nadalje ovirali vsako odločnejše postopanje državnozborske večine proti vladi. Ko bi se v državnem zboru bili Poljaki takoj odločno izrekli, da zmatrajo češke zahteve zastran srednjih šol za opravičene ter so zategadel pripravljeni vsekako podpirati Čohe, bi bil že odstop"' pl. Gauč. Ker pa desnica ni jedina, lahko dela naučni minister, kar hoče.
Včeraj se je sešla enketa, katero je sklical ce&ki deželni odbor, da se posvetuje o predlogih pododbora zastran osnove deželne banke. Od izida posvetovanj enkete je zavisno, bode li deželni odbor deželnemu zboru predložil dotično predlogo.
ViianJe države.
Bolgarski pravosudnji minister je z okrožnico poučil državne pravnike in mirovne sodce, da srbski, črnogorski in perzijski podložniki neso pod varstvom kapitulacij , da je torej smejo soditi in kaznovati bolguiski sodci.
Marseillska družba „Messageries maritiraes" poprosila je rusko vlado za koncesijo, da sme v Odesi osnovati podjetje, ki bode skrbelo za stalno zvezo mej Črnim in Sredozemskim morjem. Podjetje bode podčinjeno ruskim zakonom ter bode tržilo pod rusko zastavo. To podjetje bode delalo močno konkurenco avstrijskim in angleškim trgovcem, imelo bode v Varni in Solunu podružnici. Jako zanima se za to podjetje tudi neka skupina švicarskih trgovcev.
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal  J.  S. TurgenSv, preložil Ivan Gornik
IV. (Dalje.)
Tolpa dvorovih ni se izsipala na prag, da bi vsprejela gospode; pokazalo se je samo jedno dvanajst let staro dekle, za njo v sled pa je prišel iz hiše mlad deček, jako podoben Petru, oblečen v sivo livrejo z belimi gumbi okrašenimi z grbom, sluga Pavla Petroviča Kirsanova. Molče odprl je vrata pri kolesij i in odstranil zastor s tarantasa. Nikolaj Petrovič odpravil se je s sinom in Bazarovom skozi prazno sobano, kjer se je izza dveri za trenotek pokazalo mlado žensko lice, v sobo opravljeno že po novejšem ukusu.
— Sedaj smo doma, dejal je Nikolaj Petrovič snemaje plašč in potresujć z lasmi. — Glavna potreba je sedaj, da jemo in si malo oddahnemo.
— Jesti res ne bi bilo preslabo, opomnil je, taztezaje se Bazarov ter se vrgel na divan.
— Da, da, dajte nam kosila, kosila hitro. — Nikolaj Petrovič poteptal je bn;z vi dnega uzroka z nogama. — No, tu je Prokofič.
Ustopil je človek šestdesetih let, belolas, suh in temnorujav, v cimetastem fraku z mednimi gumbi in z ruto za vratom. Nasmehljal se je, poljubil Ar kadiju roko in poklonivši se gostu odstopil k vratom ter položil roki na hrbet.
— Tu je torej, Prokofič, začel je Nikolaj Pe trovič, — konečno je prišel k nam . . , kaj ? Ka-košen se ti zdi ?
— Jako dobro barvo ima, rekel je starec in se zopet nasmehljal, a takoj nagubančil je svoje goste obrvi. — Ukažete mizo pripraviti ? vprašal je resno.
— Da, da, prosim te. A vi ne greste najprej v svojo sobo, Evgenij VasiljiČ?
— Ne hvala, čemu? Ukažete samo, da od-neso tale kovčeg in to-le oblačilce, dejal je, snemaje s sebe svoj plašč.
— Prav dobro. Prokofič vzemi suknjo. (Prokofič vzel je čudeč se z obema rokama Bazarovljo „oblačilce" in privzdignivši je visoko nad glavo udaril se je po prstih). In' ti, Arkadi j, pojdeš li v svojo sobo za trenotek?
— Da, treba se je osnažiti, odgovoril je Ar-kadij ter se obrnil proti dverim, a v tem trenotku ustopil je v sobo človek srednje rasti, oblečen v temno angleško obleko, moden nizek zavratnik in lakovane polučreveljčke, Pavel Petrovič Kirsanov Na videz bilo mu je pet in štirideset let; njegovi kratko ostriženi sivi lasje odsevali so s temnim bleskom kakor novo srebro, njegovo lice, žolčasto a brez gub, navadno pravilno in čisto, kakor da bi bilo izobraženo s tankim in lahkim dletom, javilo je sledove bogate krasote: posebno lepe bile so svetle, črne podolgaste oči. Vsa postava Arkadijevega strijca, izvrstna in sijajna, ohranila si je mladosten sklad in ono stremljenje v viš, proč od zemlje, ki večinoma izgine po dvajsetem letu.
Pavel Petrovič potegnil je iz hlačnega žepa rudečo svojo roko z dolgimi rozovimi nohti, roko, ki je bila videti še lepša radi snežne beline zapestnieine spete z velikim opalom, ter jo je podal svojemu nečaku. Izvršivši najprej evropski „shake-hauds", poljubil ga je trikrat po ruski, to je pritaknil se je trikrat s svojimi dišečimi brkami njegovih lic ter rekel: „Dobro doseli11
Nikolaj Petrovič predstavil ga ji? Baz,arovu : Pavel Petrovič naklonil je na lahno svoj gibki stus in na
NomNki cesar po:lelil ie ruskemu veleposlaniku grofu Šuvalovu red Črnega orla na predlog kneza Bismarcka. Nemški kancelar je predlagal to odlikovanje, da hi se prikupil Uusi|i , da bi se bolj približala Nemčiji. Njegovo prizadevanje bode najbrž zaman. Prihod carja v Berojin *kor# gotovo ne bode imel nikacib političnih posledic.
V soboto je v fr a ■•<•<>* k zbornici za vlado glasovalo 221 republikancev jn 7 konservativcev, proti vladi pa 1G9 republikancev in 148 konservativcev. Večina republikancev glasovalo je torej za vlado. Gre,vy se je že z večjimi republikanskimi vodjami posvetoval o položaji. Govori se, da bode Grevy zopet ponudil ministersko predsedništvo Gob-letu, a je dvomljivo, da bi je slednji prevzel. Nekateri republikanci si prizadevajo napraviti slogo mej vsemi republikanskimi frakcijami, da se potem sestavi vlada, katero bodo podpirali vsi republikanci. Njih prizadevanje bode pa najbrž brez uspeha, kajti mnogi radikalci že načeloma nasprotujejo vsakej vladi. — Predsednik republike ponujal je že sestavo ministerstva Clemenceau-a, in slednji se ni naravnost branil prevzeti je, a le neposrednje se je izgovarjal, češ, da sedanji položaj delajo težaven drugi elementi, ne pa ministersko vprašanje. Morda je hotel s tem cikati na Wilsona, da bi ga potem Grevy ne silil, da prevzame vlado. Clemenceau dobro ve, da bi bila zanj silna težava sestaviti vlado, ki bi dobila večino v zbornici.
Južnoameriške države hočejo posnemati evropske velevlasti v popolnjevanji oboroževanja. Posebno Brazilija in argentinska republika hitita z oboroževanjem. Mej njima ni meja uravnana in se bode morda uravnavala z orožjem. V Braziliji sta zbornici nedavno dovolili 5 milijonov milreis za poinnoženje mornarice in v Argentini pa 8 milijonov pesos za zboljšanje vojske.
Dopisi.
Iz LevNtikove rojstne vasi *), to je iz
Spodn jih. Ketij, pri Velicih Laščah na Dolenjskem, 21. novembra t. 1. [Izv. dop.] Globoko v srce nas je zbodlo, ko nam je telegram prinesel 17. t. m. prežalostno novico o smrti našega soseda in rodoljubu, g. Frana Levstika, ki je bil rojen v naši vasi. Preboiestna izguba! Vse sosede, ki so ga poznali, pretresla je novica. Skoda! Škoda moža! Umrl je prerano. Ko bi ga bil Bog vsaj pu-.til še nekaj časa živeti. Taki govori šli so od ust do ust.
Najbolj mih) se je pa storilo sosedom Levsti kovini vrstnikom. Nehote jim pride na misel, kako so *e z Levstikom vkupe po otroški igrali, potem kako so v Vel. Lašiče v šolo skupaj hodili. Nazadnje, kakor je Levstik, še majhen fantiček, ko je prvikrat prišel iz Ljubljanske šole na počitnice domov, znalžepridigovati. Ko so večkrat skupno gnali živino na pašo, šel jo Levstik tudi ž njimi, se spravil na kak odvzdignjen štor in začel tako pridigovati, kakor nijeden duhoven tako ne. Kakšna je pa rojstna hiša V Levstikova rojstna hiša je kmečka, pol lesena, pol zidana. In ostala je nespremenjena do danes. Nje domače ime je pri Jožkovih.
Svojo rojstno vas z imenom: Spodnje Itetje, je Levstik rad imenoval Vretje. Pa to ime spada bolj na ime ltedje, in to radi tega, ker je vse v lepem redu
•) Iz pijetete <lo pokojnugp Levstika vsprejeli smo ta dopis n e i i p r e m o n j o n, kot dokaz, kako so priprosti Kiiict.u-a.i-; in sosedje spoštovali umršega Levstika in kako jih jo britko zadd.i njegova prerana smrt. Urdn.
Na sredi vasi stoji velikanska lipa, stara okol u 500 let. Poleg njegove rojstne hiše, v kateri pa ni več njegove rodovine, ker se je preselila 1854. 1. na Dolenjsko, stoje še druge štiri hiše.
In v teh hišah žalujemo, zdaj za svojim sosedom. Večnaja in u pa m jat!
Zdaj pa se Levstiku v mrzli grob:
Umrli naš sosed! Ker Ti nism;> zaradi neljubih okolšin prinesli venca in ga položili na Tvojo Krsto. Pošiljamo pa primernega za Teboj v mrzli grob:
Mi sosedje skup zberemo
Lepe rožce nezvenlitve.
Iz njih Ti venček lep spletemo,
K' ima besede pomenljive:
Uživaj nebesko veselje, duša Levstikova.
Tak-le venec je najbolj lep in pozlačen. Po Bogu naj Ti bode podarjen.
Franjo Gruden ml., poleg roj. hiše. H Primorja 20. novembra. [Izv. dop.] Po naklučji naletim v „Rogači" na košček „Šteklačar" kjer nek gospod istega imena pripoveduje, kako da je prišel k ljudskemu učitelju, ki mu je prav dobro postregel, kateri pa se mu je prav močno zameril s tem, da ni imel druge knjige na razpolaganje in v zabavo, nego jedini „abecednik". „Rogač" je sicer šaljiv list, kateri vsacemu da, kar mu gre; slovenski „narodni" učitelji pa tudi neso taksni, da bi ne podpirali narodnih stvarij, vender omenim naj nekoliko gospodu Šteklačarju v pojasnilo.
Za požrtvovalnost slovenskih „narodnih" učiteljev, menim, vsakdo dobro ve, če je pa kje kakšna izjema, j« pač popolnoma opravičena, posebno pri  učiteljih  nižjih  plačilnih   vrst, živečih v trgih. Pomisliti  je   namreč  treba,  da tak učitelj dobiva mesečno le 33 gld. 33 kr. ; reci tri in trideset goldinarjev, tri in trideset krajcarjev. Stanovanje ima navadno v šolskem poslopji, ker pa nema svojega lastnega pohištva, mora stanovati  vender-le zunaj šole.   Stanovanja    pa    v   tacih    krajih, kjer se lahko oddado raznim uradnikom in tujcem, kakor n. pr. v Postojini, Trnovo-Bistrici, Komnu, Sežani. Bolci   in  v drugih krajih so zelo draga, tako da se mora plačevati za stanovanje in  hrano  od 20 do 2G goldinarjev mesečno.   Postavimo povprečno 23 goldinarjev, če si potem privoši dotionik še pri vsaki jedi, po jeden četrt litra vina, to naraste ta svota potem mesečno na 29 goldinarjev. Postavimo potem še za perilo Ie 1 goldinar 33 krajcarjev, to ubozemu učitelju ostaneta samo 2 goldinarčka. S tema  naj se potem cel mesec zabava se svojimi prijatelji ali  pa naj   si po   popolnoma opravičeni, toda nemogoči želji gospoda Šteklačarja naročuje ubogi vaški učitelj raznih knjig.   Za obleko pa mu ni treba skrbeti po reku Kristovom, kakor tudi ne skrbe  ptice pod nebom in ne cvetice na polji. Ali čudeži se več ne gode. Obleka ne raste z učiteljem vred,  kakor tkana suknja ne  na uzor  učitelji — Kristu. V kljub slabemu materijalnomu stanju, mislim, da vender-le slovenski učitelji glede podpiranja narodnih stvarij  zauzimajo častno mesto.   Dajte jim pa po delu in trudu plačilo in videli boste, da bodo še bolj podpirali z besedo  in dejanjem slovensko knjigo in narodno stvar.
Domače stvari.
— (Oni gospodje deželni poslanci) kateri bodo v sredo dne 23. t. m. že v Ljubljani, naprošpiii so, da pridejo ob 6. uri zvečer v sobano ,Slovenske Matice".
— (Imenovanje.) Davkur*ki praktikant gosp. Itihard Bežek imenovan je davkarakim pristavom.
— (Umrl) je pretekli petek v Trstu gosp Anton H r o v a t i n, kanonik, konsistorijalni svetnik in župnik pri novem sv. Antonu, v 84 letu svoje dobe.   Lani praznoval je 60 letnico »vojega duno-
venstva.
— (Iz Krope:) Dne 20. t. m. zjutraj ob 2Va. uri umrl je tukajšnji posestnik in trgovec g. Matija Pire za mrtudom, v 50. letu svoje dobe. Bil je obče spoštovan, zlasti pa bode v krogu revnih delavcev ostal v blagem spominu. Lahka mu zemljica!
— (Kranjska prometna banku.) Kakor čujemo, se je sestavil konsorcij za osnovo delniške družbe, ki se bode zvala „Kranjska prometna banka" v Ljubljani in se bode pečala s kreditno kupčijo. Delniški kapital določen je za sedaj na 125000 gld. razdeljen v 625 delnic po 200 gld. in se sme zvišati na 500.000 gld. Načrt pravil in prošnja za koncesijo sta se že predložila c. kr. deželni vladi. Podpisujejo se delnice pri izvrševalnem odboru, v katerem so gg.: Josip K o r d i n, trgovec; Ferdinand M a h r , ravnatelj trgovinske šole; dr. Alf. M o s c h e, odvetnik; Vaso P e t r i č i č, podžupan in Franjo Zesch ko, knjigovodja.
— (Iz Trsta) se javlja: Društvo irreden-tovcev v Rimu poslalo je svojim tukajšnjim prista šem poziv, naj zopet pogumno začno zahtevati priklopljenje Trsta in Primorskega k italijanski kraljevini, ker je sedanji evropski položaj temu jako ugoden.
— (Povodom Štiridesetletnega službovanja c. k r. okrajnega glavarja in vladnega svetnika g. Ekla) priredi se v čitalnici v Rudolfovem v sredo 23. novembra 1887 slavnostna veselica z gledališko predstavo in plesom. Igralo se bode: „Kje je meja V" Burka v jednem dejanji. Spisal Jos. Ogrinec. Potem sijajen ples. Začetek točno ob polu osmi uri. Ustop je prost, a dovoljen le čitalniškim udom in vabljenim gostom
— (Iz Gorice) se nam piše dne 21. t. m.: Jurij Rotb, žandarinorijski okrajni stražmešter v Gorici, in Josip Kocijančič, umirovljeni žandarinorijski stražmešter v Visku, dobila sta za dolgoletno izvrstno službovanje prvi srebrni zaslužni križec s krono, poslednji srebrni zaslužni križec. Preteklo nedeljo bila je na glavnem trgu primerna slavnost, pri kateri je odlikovancema polkovnik pl. Vogler častni znamenji na prsi pripel.
— (Včerajšnji sv. Elizabete šumenj) ni bil tako dobro obiskan, kakor preteklo leto, saj pa tudi ni čuda, lansko leto imeli smo suho in lepo vreme, včeraj je pa ves dan dež lil. Kljubu tako neugodnemu vremenu prignalo se je še precejšnje število živine, namreč 1139 glav. Od teh bilo je; 264 konj, 441 volov, 398 krav in 36 telet. Kup-
tiphno se je nasmehljal, a roke mu ni dal, temveč jo je zopet utaknil v žep,
— Menil sem že, da vas danes ne bo, rekel je s prijetnim grlenim glasom, ljubezuo majaje se, potresnje s plečami in pokazuje lepe bele zobe. — Ali se je na poti morebiti kaj pripetilo?
— Ničesar se ni pripetilo, odgovoril je Ar -kadij, — tako, malo počasni smo bili. Zato pa smo sedaj larni, kakor volkovi. Naženi ProkofiČa, očka, takoj se vrueni.
— Stoj jaz grem s teboj, vakliknil je Bazarov, hitro poskočivši z divana.  Mladeniča Kta odšla.
— Kdo je to? vprašal je Pavel Petrovič.
— Arkašin prijatelj, kakor on pravi, jako pameten človek.
— Ali ho naš gost?
— Da.
— Ta dolgolasec?
— No, da.
Pavel Petrovič potikal je z nohti po mizi. — Zdi se mi, da Arkadij s' est degourdi, opomnil je. Veselim se, da se je vrnil.
Pri jedi govorili so malo. Posebno Bazarov ni skoro ničesar govoril, a jedel je muogo. Nikolaj Petrovič pripovedoval je razne dogodke iz svojega
„fermerskega" življenja, govoril je o bodočih vladnih nakanah, o odborih, o poslancih, o potrebnosti, da se u vedo stroji itd. Pavel Petrovič hodil je počasi po sobi   sem   ter tija (on ni   nikdar večerjal), po redko  pokušal iz   kozarčka napolnjenega z  rudečiui  vinom,   in   še redkeje   proizuašal je, kratko besedico   ali bolje   vslik kakor: „a! ehe! hm !"   Arkadij povedal je nekoliko Peterburških no vostij, a čutil je neko zadrego, ono zadrego, koja se ravno lasti mladega človeka, ko je že prenehal biti otrok in se je povrnil v mesto,  kjer bo bili vajeni zmatrati   ga za otroka. Po   nepotrebi   raztezal je svoj  govor,  ogibal se je besede „očka" in jo je-denkrat celo zamenil s slovom „otec", koje pa je izgovoril, to je res, mej zobmi; z malomarao hlinivostjo, nalil si je v kozarec mnogo več vina, kakor se mu je hotelo, in izpil je vse.   Prekofič ni obrnil od njega očes in prežvekoval z ustnicama.   Po večerji so se koj vsi razšli.
Tvojega strica treba je občudovati, govoril je Arkadiju Bvzarov sedeč v spalni suknji poleg njegove postelje in sesajoč kratko pipico. — Tako kra-sotičenje v vasi, pomisli si! Nohti, nohti, te bi bilo treba poslati v razstavo!
— čuj, ti ne veš, odgovoril je Arkadij, — vedi, da je bil ono svojem času »lev". Jcdenkrat
ti bom povedal njegovo zgodovino.  Znaj, da je bil on krasen človek, glave je mešal Ženskam.
— A, to je torej! On živi še po prejšnjem kroji! Vender ujeti tu ni nobene. Jaz sem ga samo gledal: kako diven zavratnik ima, kakor da bi bil iz kamena in podbradek je tako natanko iz-brit. Arkadij Nikolajič, ne meniš li, da je to smešno ?
— OproBti vender je on res dober človek.
= Starinska prikazen! Tvoj otec pa je izvrsten dečko. Stihe zaman čita, in na gospodarstvo se ne razume, a on je dobričina.
— Otec moj zlat človek.
— Si li zapazil, da je večkrat v zadregi? Arkadij zmajal je z glavo, kakor bi on sam ne
bil nikdar v zadregi.
— Čudne stvari, nadaljeval je Bazarov, ti stari romantiki. Razvijo svojo sistemo živcev do razdra-ženosti, no, ravnovesje je porušeno. Sicer pa zdrav! V moji sobi je anglešk umivalnik, a dveri se ne zapirajo. Vender kaj takega je treba obč udovati — angleški umivalniki to je napredek!
Bazarov je odšel, v Arkadij i pa je zavladalo radostno čuvstvo: sladko je zaspavati v rojstni hiši, na znani postelji,  pod odejo, s kojo so se trudile ljubljene roke, morda roke pestunje, te ljubeznive, dobre in neutrudne roke.   Arkadij spomnil se je
čija s kooji ni bila živahna, ker je tujih kupcev malo prišlo na semenj. Na aemnji za govejo živino, kjer ae je tudi 109 „buš" 8 Hrvatskega prignalo, kupovalo in prodajalo se je prav pridno, posebno veliko pitanih volov nakupili so domači mesarji, kakor tudi tujci. Nad 100 volov pr« dalo se je samo v Trst, veliko pa tudi na Koroško in Tirolsko.
— (Iz Trsta) se javlja: Preteklo soboto po-poludne dobila je policija naznanim, da se je 281etni IS^nrik Mosetig, blagajnik pri kreditnem zavodu v Via Cordainoii štev. 4, in sicer v stanovanji neke Marije Ribos pod Btreho umoril. Z britvijo prerezal si je nekda najprej vrat, a ker to še ni bilo dosti, ustrelil se je še dvakrat z revolverjem v usta, da je bil takoj mrtev. Vest ta bila je nekoliko neverjetna in poizvedavanja in preiskava ti ju so res do gnala, da se Mosetig ni sam umoril, ampak da je bil umorjen. Stvar dogodila se je baje tako: Mosetig srečavši 18letno Marijo Ribos ne ulici, ponudi se jej, da jo spremi domov, v kar je deklica tudijprivolila. Jedva sta bila v stanovanji, pride tjakaj tudi Vikt Maffe i, podblagajnik pri kreditnem zavodu in Marije Ribos ljubimec. Iz ljubosumnosti pričel se je prepir. Maffei potegne revolver in ustreli trikrat v Mosetiga. Zadel ga je v glavo in v ramo, da je takoj bil mrtev. Mafteia, Marijo Ribos in njeno mater odpeljali so k deželnemu sodišču. Naravno je, da so po tem dogodku pri kreditnem zavodu hitro skontrovali blagajnice, od katerih sta imela ključe ubiti Mosetig in njega morilec Maffei. Našli so vse v redu.
— (Razpisano) je mesto vladnega tajnika pri politični upravi na Kranjskem. Prošnje do dne 20. decembra t. I.
— (Razpisana) je služba učitelja na jeduo-razrednici pri sv. Gregorji pri Ortneku. Plača 450 gld. opravnina 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. decembra t. I. — Na čveterorazrednici v Starem trgu pri Loži razpisana je služba tretjega učitelja. Pla»'a 500 gld. Prošnje do 15. decembra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ribnica 22. novembra. Okrajni s o d-nikVišnikar dobil 94, Linhart 81 glasov.
Dunaj 22. novembra. jT ogerske delegacije končni seji izrekel Kallav zahvalo cesarjevo za delegacije požrtovalnosti (eljen-klici), kakor tudi zahvalo vkupnih ministrov. Hajnald imel končni govor zahvalivši se vkupnemu mi-nisterstvu. Grof Szechen zahvalil se v delegacije imenu predsedstvu.   Zasedanje zakluČeno.
Pariz 22. novembra. Zagotavlja se, da so Clčmenceau, Frevcinet, Floquet in Goblet v včerajšnji konferenci soglasno priznali predsedniško krizo. Grevy pa ni bil istega mnenja, marveč izjavil je, da se bode do drugih politikov za sodelovanje obrnil.
Razne vesti.
* (Gornji razredi gimnazije Kotarske) so baje ne bodo odpravili Temu so uzrok raz logi vnanje politike.  Dalmatinski namestnik je razložil vladi, da bi Bokeijci, neimajoč doma gimnazije,
Egorovne in vzdihnil in poželel jej je uebeškega kraljestva . . . Zase ni molil.
I on i Bazar o v zaspala sta kmalu, druge osobe v hiši pa še dolgo niso spale. Povrat sinov vzne-irjal je Nikolaja Petroviča Legel je v posteljo, ni ugasnil sveče in podprši glavo z roko mislil je olge misli. Brat njegov sedel je dolgo čez polunoč svojej sobici na širokem stolu prevlečenem s srnjakovo kožo pred kaminom, v kojem je slabo tlel premog. Pavel Petrovič se ni slekel, le kitajske rudeče šlebedre brez peta zamenile so na njegovih nogah lakovane po'učreveljčke. Držal je v roci zadnje čislo lista „Galignani", a čital ni; gledal je v jednomer v kamin, kjer se je sedaj zamiraje sedaj vspiamene tresel modrikast plamen .. . Bog vedi, kod so brodile njegove misli, a samo v prošlosti gotovo niso brodile: izraz njegovega lica bil je zamišljen in teman, česar ni, ako se človek bavi le s samimi spomini. V majhni zadnji sobici pa je sedela na veliki skrinji v modrej dušegrejki in z belo ruto zavezano na temnih laseh mlada žena Fe niška, ter sedaj prislušivala, sedaj dremala sedaj zrla skozi odprte dveri, izza kojih se je videla otročja posteljica in čulo jednakoraerno  dihanje spečega
otroka. (Dalje prih.)
hodili v gimnazijo na Cetinje, kar pa na Dunaji ne marajo.
* (Franjevci) imajo v Bosni in Hercegovini 7 samostanov in 78 župnij- Njih duševnemu pastir-stvu je izročeno 130.000 Kristovih ovec.
* (Trgovske in obrtne zbornice) hoče vlada uvesti v Bosni in Hercegovini. Sprva ne bode tako organizovane, kakor so avstrijske. Člani bodo dobrovoljno pristopali. Delokrog zbornic bode sprva jako omejen, samo posvetovati se bode smele o nekih stvareh. Stroški se bodo pokrili deloma s prostovoljnimi doneski članov, deloma z deželno podporo. Zbornice bodo v Serajevem, Mostam, Dolnji Tuzli in Banjaluki.
* (Tabaka) so v Hercegovini letos dosti pridelali, če tudi je bila suša ter je škode precej napravila.
* (Prezgodaj razviti možgani.) An-list „Nature" objavlja vest, da je neko dete ža jedno leto in tri mesece staro že znalo precej čitati, našteti imena dnij in mesecev. Dve leti staro je dobro razumelo vse, kar so ga učili in mu govorili. Zapomnilo je že tudi nekoliko angleških in nemških pesnic. V četrtem letu je začelo zgubljati razu m in je že le teško čitalo. Iz tega dotični list sklepa, da se premladih otrok ne sme preveč siliti z učenjem, dokler se možgani naravno ne razvijajo.
* (Kolera v Južni Ameriki.) V St Jagu v Braziliji se je že prikazala kolera. V Chile je pa 13. t m. 39 osob umrlo za kolero
* (Statistika osob, ki jih je ubila strela.) Slavni francoski zvezdoznanec je sestavil statistiko Ijndij, kijih je na Francoskem strela ubila. Pri tem je prišel do zanimivega resultata, da strela pobije več moških nego žensk. Od 1854 — 1883 je strela na Francoskem ubila 13G5 moških in le 057 žensk. Ne ve se pa še, zakaj strela ženskam prizanaša.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Predaleč bi zašli, ko bi hoteli narisati vse slike, katere nam podaje često tak trgovinski potnik. Res je, te nepriličnosti, ki jih obžaluje v tem pogledu slavna Šopronska zbornica, dogajajo se vsak dan, takorekoč so na dnevnem redu. Zlasti boljši trgovci ne morejo se nadležnosti takih trgovinskih potnikov nikakor ubraniti, trpe radi vsakojake loka-vosti mnogostransko gmotno škodo. Toda da bi se odstranile te nepriličnosti. treba je, da so gospo darji teh trgovinskih potnikov bolj pazljivi in vestni. Njih prvih je dolžnost, da si mofca, katerega po šiljajo v svet, natanko ogledajo; oni naj bi tudi bolj pretehtali osobni značaj potnika, kateremu zaupajo svoje zastopstvo. Ne stote li tega, potem se ne morejo pozneje pritoževati, ako imajo radi svoje površnosti škodo. Rek „Glej. komu zaupaš", je, kakor povsod v trgovinskem življenji, tako tudi takrat umesten, kadar je zbirati potnike.
Vse to torej, kar pravi slavna Šopronska zbornica o sumljivih osobah, iz katerih izhajajo trgovski potniki, da s tem utemelji, da je treba trgovskim potnikom odvzeti pravico prejemati denarje, ne velja nikakor po mnenji odsekovem; kajti ravno radi tega, da je trgovec, ki razpošilja svoje potnike, primoran biti oprezen pri izbiranji potnikov, katerim daje pravico prejemati denarje, prisiljen je v svojo korist jemati v službo samo poštene in v vsakem pogledu zaupne osobe. Samo tedaj, ako se pridrži ta pravica pobiranja denarja, dobodemo poroštvo, da nam trgov ne bodo obiskovali neprikladni potniki Ako bi hoteli odstraniti pravico prejemati denarje, to bi značilo, zdanje nepriličnosti samo po večati in na stežaj odpreti vrata breznačajnim potnikom in njih trgovini škodo nanašajočemu poslovanju
Od dokazil slavne Šopronske trgovinske zbornice treba je še jedno preiskovati: namreč, ali je res, da so za stvarjanja trgovinskega zakona vladajoči odnošaji biti taki, da je radi njih bilo utemeljeno zakonito dovoljenje trgovskih potnikov prejemati denarje, a da se to ne more trditi o danes vladajočih odnošajih-
Priznati mi je, da mi neso znani nagibi, kateri so napotili postavodajalca, da je določilo, tičoče se tega, da imajo trgovinski potniki pravico prejemati denarje, vzel v trgovinski zakonik, in da sem v zapisnikih o posvetovanji trgoviuskega zakona v tej točki brezuspešno iskal pojasnila. Nekaj pa se vender upam kar naravnost trditi, da je tudi v da našnjih odnošajih trgovinskih potnikov pravica prejemati denarje ne samo utemeljena, nego zelo za željena.
Trdečemu to, so mi seveda v prvi vrsti pred očmi koristi cislitavskega trgovca.
V večkrat im novani pravici prejemati denarje ima upnik dragoceno sredstvo, da pripravi zamudnega plačnika po neposrednem osobnem uplivanji, 'da izpolni svoje plačilne dolžnosti. Potnik, ki obiskuje malega trgovca na kmetih, opominja ga zaostale terjatve, in navadno se mu tudi posreči, da dolg mirnim potom izterja.' To je posebno za cis-litnvske trgovce ogerskim dolžnikom nasproti velike važnosti. Kdor poznaje oduošaje, bode mi gotovo pritrdil, da velike težave, katere so spojene s sodnimi tožbami kake terjatve na Ogerskem, mnogo-
terega upnika napotijo, da raje pozabi na dolt?, nego da bi si s tožbami io z izterjevanjem nakopaval ogromne stroške, in konečno še ne bi dosegel no benega uspeha. To pa tem raje vsakdo opusti, ker more na Ogerskem samo po ogerskih odvetnikih iztožiti terjatve. (Dalje prih.)
Rlgurno xilravil«>n napeli. Vsem, kateri trrć vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja v. prsih, glavobolja in drugih slabostij, pomaga gotovu pristni „Moll-ov Seidlitz prašek* Škatljica 1 gl«l. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c'% kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po debeli zahtevaj ae izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (19 — 8)
SE
-idr*
„LJUBLJANSKI ZVON"
Mtoji (192—172) I :
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. .
^•»gi-----lauec
Loterljne srečke 19. novembra.
V Trstu:  60,     65,     73,     48, 69.
V Linci:   60,     74,       1,     55, 29
'šTuf ca
21. Dovombra:
P i -i^iiii t VVeinberger, Fuobs, Holz z Dunaja. — Buchbinder iz Prage. — Bolnu I* Budimpešto. — Kundič is Volovskega. — Friedrich iz Kamnika. — Bednack Iz Litije. — VVachsuiann iu Trsta
Pri »«!■ *: Kraus, Kupack z Dunaju. — Weleiuia iz Prage. — Kogle»- iz Kufsteina. — Drenig iz Trebinja. — Siegel, pbneb iz Gradca. — K.»pelsky iz Beljaka. — Gasser iz Št. Mohora. — Gargarolli z Razdrtega. — Maver iz Leutenburga.
Pri HVMtrl|Mkeu> ut-attrji : Troger iz Beljaka. — Kljun iz Besani.
Pri južnem kolodvora t Plesse z DMiaJa. — Lausen iz Gradca. — Bokalči6 z Reku. — VVi itzka iz Gorice.
Vmvit       v lij m 6» 3.8-
21. novembra :  Helena Boben, crovljarjeva hči, 6 */i let, Marija Tore/iija cesta 4. za davico.
22. novemi>ra:   Anton  Petric,  pisurjev  sin, 9 Unij, Tržaška cesta 19, v a slabostjo.
V deželnej bolnici: 19. novembr*:  Fran  Okeršlar,  kajžar,  53  let, za pljučnico.
Meteorologifcno poročilo.
,   n Stanje       ,,. ■ Vjl Mo-
«  *»••«»»» barometra        '      > Nh0,> 5    zovanja    *   ^     pemttKa    trovi mm.
7. zjutraj 721 05mm ■ 2. ;>op. - 722't>'loin 9, »ve6er| 725 82mm
2CT C [si. svz. 4 4 0 al. jz. 4 0 C j si. jz.
tO 00«a
dežja.
Srednja temperatura 3-5°, za 05° nad noriualom.
obl.
obl. obl.
dne 22. novembra t. 1.
i Izvirno telograficno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 8120      - tfld.
Srebrna renta.....*    8*235     — „
Zlata renta......„   111 8">     — ,
:')"/„ luan-.na renta .... „ 9v20 — Akcije narodne banke       .     .   ^87'— —
Kreditne akcije.....„  276'90     — „
Srebro........„     —'—       - *
London........125 80     — „
Napol. .   .       .... n      9"9t»     — ,
C kr. cekini...... ,     5*93     - „
Nemške marko .....     „    fil'721/, —• , \v/,. državne srečke iz 1. 1854   350 gld.   131 gld. Državne siučke iz I. 1H«4 100 „
Ogerska zlat« routa 4U/,.......
Ogerska papirna renta :'»' , . . . . . 5°;0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnavu reg. »reeke 5°/0 . . K><> g!4-Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zl,it> listi •
Prior, oblig. Ehzabetiue zapiul. železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice
Kreditno srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke ..... 10 Akcije anglo-avstr. banke     .   120 „ i'raminway-društ. veh\ 170 gld. a. v.
131 170 99 i 85 105 119 126
100 180 19 108 228
danes
81- 20
82- 30 111-80
•^H-20 884 — 276-50
125-75 9 95 5-93 »U-72'/,
25 20 25 90
:.0 75
70
20 50 50
kr.
St. 17.494.
(829—2)
Ustanova za invalidu.
Pri podpisanem magistratu izpraznjena je ustanova za invalide letnih 31 gld. 50 kr.
Prošnje za to ustanovo, katerim je priložiti:
1. krstni list prosilca;
2. potrdilo, da prosilec vsled vojaške službe od 1. januvarja 1848. I. počenši ni zmožen si kaj prislužiti.
3. svedočbo, da je bil prosilec vedno poštenega obnašanja, in
4. dokaz, da prosilec nema ne premoženja, ne sorodnikov, ki bi bili postavno zavezani, zanj skrbeti, uložiti je do IO. decenib&'u letos pri podpisanem uradu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 4. novembra 1887.
*
Poslano.
17- 43)
najčistije iužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
1 kas izfctišan liek proti trajnom kašlju nlucevlne I ieludca bolesti nrkljana I proti mćhirnlm kataru,
IIINKK MATTONIJA
Karlovi vari i Widn.
Vinska dražba
pri Veliki Nedelji.
V ponedeljek 5. decembra
in ako bode potrebno tildi V torek 6. decembra t. I. se bode po dražbi prodajalo okolu lOOO hektolitrov pozno branega grajskega in cerkvenega letošnjega vina v grajskih kletih pri Velik i Nedelji na spodnjem Štajerskem, deloma s posodo, deloma brez posode.
Dražba se začne po prihodu osobnega vlaka, t. j. po 11. uri dopoludne.
Oskrbništvo Veliko-Nedeljsko,
dne 14. novembra 1887.
(845—2)
Ant. Tešili.
oskrbnik.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno uplivajoče pri vseh "boleznih želodca.
Noprekosljive pri pomanjkanji bIhbII dojodij, -l.ilicin žolodci, -itinI.■< i »upi, napenjanji, kiBlem podiranji, koliki, želodčovem kataru, zgagi, ako bo naroja poaek ln ]>šeno ter ao nabira prevoč ■loza, pri zlatenici, gnjuau in bljuvanji, glavobolji (da izvira bolečina iz. žolotlcn), krči v žo'odci, zapiranji nli /.iIkih.hi ji, proobložonji želodca z jedjo ali jdjučo, glistah, boloznih na vranici, na jotrili ali zlatej iili. — Cena atoklenici r. navodilom, kako ao rabi, 31) kr., vel. steklenici 60 kr.
Glavno zalogo ima lekar li V KOI. IIKAli V v Kroiiierlč! (Moravsko).
MarijacelJMko kapljice nem nikuko tajno sredstvo. Njih sestavine navođeno so na navodu, kako rabiti, ki so pridene vsakej Btoklenici.
ScliuUmarki>,
Pristne v skoro vseh lekarnah.
S\ \UI I.O ! 1'ristiiP Marijace JBke kapljico ho mnogokrat ponarnjaji) in posnemajo. — Da no |>rlr*tiie, mora vsaka steklenica imeti rudai zuvitek z gorenjo t nrsl % eno tiiamko in z navodom, kuko rnbltl, ki so pridono vsakej steklenici, opomniti jo, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. 4-iis<-k-it v Itrn-nierižl.
Pristno lmnjo : V I.J■■ bij iini : lokar frabr. 1'iccoli, lekar Jos. Kwoboda. — V I'itNto.f Ini: lokar Fr. BlOOaroioh, — V Školi i I.okl: 1. kur Karel Fabiani. — V ICit<l<»\ Ij iii :   lokar Aleksat dor
Itoblck. — V KllilolfoVili : lekur   li........ik   Ki     h,  lokar iierg-
iiiann. — V /i m mu i Kil : lokar .1. Močnik. — V ČVliomlJI: lokar Jan. Ulaiok. (739—7)
jCACAOi
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvoj Dunajsko) razstavi kubiniake utuotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, »ta pristni aaino, če imata nafto uradno re^introvano varstven«.
znamko in firmo. (800—15)
DOlftiva HH pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v Ljubljani pri g. Petru l.assniU-ii. Razpošilja se v provincijo proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Alle^asse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Oznanilo.
Kakor prejšnja leta, oddalo bo podpisano županstvo svoje izvrstne pašnike na \hihnii v nedeljo dne 'JT. novembra ISH7 ob 3. uri
popoludne onemu za tri leta v najem, koji bo več ponudil.
Ti pašniki so:
1. Blizu 800 oral obsegajoča planina »Ravnik" ; najemnik te planine smel bo tutli v občinskem pašniku pasti
2. Blizu 600 oral obsegajoča planina Jer-lovše, in
3. paša v 800 oral velikim občinskem gozdu.
Ž-a.panstvo "^"Ipa-vi,
dne 21. novembra 1887. (858—D Anton Hrovatin, župan.
Išče se učenec
za usnjarsko obrt, okolo 15 let star, zdrav in čvrst. — Već se izve v Cerknici pri Rakeku pri >Iiitevžu 55«.-vr-dnllc.il. (857—1)
Solidne osobe iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk in damo visoko provizijo, oziroma stalno pla6o. (778—11)
Hauptstadtische VVechsefstuben- Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta.
S<x>®ooKoo®cio®oo®oja}
wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwl)v(^l
Gostilnica „Pri Zvezdi"
priporoča sladki refoško, prosekar, bržanko, ljutomersko in Turkenberško vino, kakor tudi stara dolenjska in bizeljska vina ter istrijanski teran.
Imenovana vina se točijo v Peterskem hramu, tik sv. Petra mitnice, po znižani ceni.
Z velespo&tovanjetn
(814—5)
Fran Ferlinc.
^^V. .^"V       .^tV. .^*V      ^^V^^. ^^V^^V
VELIKA
za katero zakonito jamci visoka vlada r HAJIlIUItiJI .
Najpovejša velika, od visok« državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 93.000 aro6k, od katerih se lzžroba 46.60O ire&k. Za žrebanje določeni skupni kapital znana
500000
zon. 3^ x Jčz
kot največji dobitek v najsreriie-Jem alueajl ponuja velika od Ilaui-burrtke dršnve lajamiena ileiiarna loteriji*.
Specijeluo pa:
	1	prem. a mark	aooooo
	1	dobit, a mark	200000
	2	dobit, a mark	100000
	1	dobit, a murk	80000
	1	dobit, a mark	70000
	2	dobit, a murk	60000
	1	dobit, a mark	55000
	1	dobit, a mark	50000
	1	dobit, a mark	40000
	1	dobit, a mark	30000
	5	dobit, a mark	15000
	26	dobit, a mark	10000
	56	dobit, a mark	5000
	106	dobit, k mark	3000
	256	dobit, a mark	2000
	512	dobit, a mark	1000
	71i9	dobit, a mark	500
	28800	dobit, a mark	145
■ 1	15989	dobit, a mark	300,200,
	150, 124, 100, 94, 67,		
1		40, 20.	
1		-"K*—	J
■			
8,902.050 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 46.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi te velike denarne loterije.
Oastiti naročevalci se prosijo caročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se uaročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda veb'a
1 cela originalna srećka av. v. gld. 3.SO.
1 polovica originalne »reelte av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne »reelte av. v. gld.—.»O.
Vsak dobi originalno srećko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni nacrt žrebanja, iz katerega razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nciiini državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
30. novembrom 1887
nam direktno doposlati.
(774—11)
VALENTIN & C0.,
Bankgeschaft, IE3I      O^E 3B TT ^ Gh.
Jzdatelj iti udKovorm uradnik   Ivan Železnikur.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".