PoStnlna pintami v gotootnl	m	Cma	Din	1*-
Vlmimskl dimi
Steo. ?3.
U £iubl|tuii, petek, 29. |anunc|a 1937
feto II.
Zahteva državnega tožilca Višinskega v procesu proti Trockistcm:
Smrtna kazen za vse obtožence
Vesti 29. januarja
Moskva, 29. jan. o. Po zaslišanju obtožencev Knjazova-Fiirstenbeina, ki je organiziral železniške nesreče po nalogu Japonske, kakor ga dolži obtožnica, so zaslišali še voditelja sovjetske kemične industrije Ratajčoka. Za tem so obravnavo proglasili za tajno
Pri tajni razpravi so vladni strokovnjaki izrekli svoje mnenie o tem, kako naj se označijo dejanja obtožencev. Vsi so soglašali v tem, da so ta dela navadni zločini, ki jih je treba najstrožje kaznovati.
Za tem so še enkrat zaslišali Radeka, Piatako-va in Sokolnikova o zvezah z uradnimi predstavniki tujih držav v Sovjetski Rusiji ter o razgovorih, ki so jih imeli c temi zastopniki. Razgovore so imeli
?o navodilih Trockega, tako pravi uradno poročilo, i razgovori naj bi pospešili skupni vojni pohod raznih inozemskih držav nad Sovjetsko Rusijo. Vojna naj bi odcepila nekatere pokrajine ob boljševi-ške republike. Obtožencem so predložili baje neke dokumente o tem, nakar so priznali svoje zveze s temi zastopniki.
Zato ni prav nič presenetil govor državnega tožilca Višinskega, ki ga je imel takoj po tajni razpravi.
Višinski je v svojem govoru dejal, da utemeljujejo krivdo vseh obtožencev, ki so bili najbolj divja predstraža fašizma, neizpodbitni dokazi. Obtoženci so izdali domovino in socialistično stvar in so v Rusiji ustanavljali skupine nemške tajne policije. Pri tem je zlasti prizadet obtoženec Piata-
kov, ki se je proti Leninu obrnil že leta 1915 in je skušal onemogočiti sklenitev miru v Brestu Litovskem. »Ljudje, ki sedijo pred vami,« je zaključil Višinski svoj govor, »so ubijalci, ki so sklenili pogodbo z Japonsko in Nemčijo, da uničijo Sovjetsko Rusijo in jo izroče v plen tema sovražnima silama.«
Višinski je zahteval smrtno kazen za vseh 17 obtožencev. To zahtevo je utemeljeval s tem, da so obtoženci ne samo navadni zločinci, marveč da so zločinci proti državi, ki so povzročili državi in ljudstvu ogromno škodo ter zakrivili veliko smrti. Njihova krivda je zlasti v tem, da so vztrajali toliko časa v zločinskih organizacijah Trockistov.
Med svojim govorom se je Višinski obrnil k Radeku in Piatakovu ter ju zmerjal kot docela propadla človeka, ki sta povzročila in zakrivila strahoten zločin proti revoluciji s tem, da sta s svojim delom pospešila napredovanje mednarodnega fašizma. Za tak zločin ni druge kazni, kakor smrt. Zato državni tožilec ne dvomi, da bo sodišče ugodilo njegovi zahtevi ter vse obtožence obsodilo na smrtno kazen.
Govor Višinskega je potrdil pričakovanje, ki prevladuje v svetovni javnosti že od začetka procesa, da čaka namreč vse obtožence smrt. S tem hoče Stalin pokazati svojo neomajnost in voljo, da obračuna enkrat za vselej z vsemi svojimi osebnimi in načelnimi nasprotniki.
Sovjetski listi opravičujejo proces in pravijo, da ni nič čudnega, če obtoženci priznavajo vse. Prizna-
vajo samo tisto, kar jim je dokazano. So pa še različni drugi zločini, o katerih bo sodišče razpravljalo pozneje.
Pred tretjim proccscm
Moskva, 29. jan. o. Med včerajšnjim zaslišava-njem Ratajčaka je državni tožilec očital obtožencu še različne druge zločine, ki jih obtožnica ne navaja. Očital mu je zveze z Buharinom, Rikovim, Ra-kovskim in drugimi. Ker so vsi ti bivši sovjetski voditelji zaprti, je jasno, da bodo proti njim uprizorili tretji in najbrž zadnji proces. Tedaj bodo prišli pred sodišče tudi drugi sin Trockega, dalje njegova sestra, ki je baje nahujskala rudarje v Krasno-jarsku proti Stalinu, Trockega mati in Leninova vdova. Sovjetska policija je aretirala zadnje dni po ruskih mestih zlasti veliko domačih in inozemskih časnikarjev ter pisateljev.
Značilne za razpoloženje v Sovjetski Rusiji so neprestane vesti o atentatu na Stalina ter komentarji zadnjih ukrepov moskovske vlade glede sprememb v ruskem bojnem poveljstvu ter v GPU, k;er so odstavili dosedanjega voditelja te politične policije Jagodo in na njegovo mesto postavili Ježova.
Varšava, 29. jan. A A. DNB poroča: Po vesteh, ki prihajajo iz Moskve, je GPU ustrelila v ječi Luhijanki bivšega vojnega atašeja pri sovjetskem poslaništvu v Londonu, generala Putno. — General je bil ustreljen brez obsodbe revolucionarnega sodišča.
Avstrijo, tako razlagajo med obema državama. Avstrijo izvozila največ bo Avstrija naročila za
Grozote poplav v Ameriki:
Milijon m3 vode na sekundo
Newyork, 29. jan. o. Izseljevanje pol milijona prebivalcev, ki so brez strehe in brez hrane iz doline Mississipija in Ohia so je s pomočjo vojske in Rdečega križa že začelo. Izseljevanje se vrši z mrzlično hrziuo, ker je nevarnost zaradi oslabelih jezov in nasipov. Strokovnjaki računajo, da steče pri obeh rekah zdaj milijon kubičnih metrov vode na sekundo. Docela poplavljenih je osem velikih mest in nekaj sto manjših krajev in vasi. Uničenih je najmanj 50.000 nasadov, na katerih goje bombaž. Šest najrodovitnejših zveznih držav v USA je opu-stošenih.
Po službenih poročilih znaša število mrtvih več kakor 550. Trupel ne morejo pokopati, marveč jih polijejo z bencinom in zažgo, ker se boje, da ne bi izbruhnile nalezljive bolezni.
Število žrtev poplav Mississipija in Ohia če-
dalje bolj narašča, neračunajoč pri tem tistih 250 oseb, ki so umrle v bolnišnicah v Louisvillu in Kentuckyju zaradi bolezni v zvezi s poplavami. V Louisvillu so mnoge pokopali, ne da hi jih identificirali, ker se boje epidemij. Nad 1,500.000 oseb je brez strehe, gmotna škoda presega 400 milijonov dolarjev. Ko bo izselitev končana, bo brez'strehe najmanj 5 milijonov ljudi.
Ker grozi nevarnost poplave tudi v drugih krajih v dolini reke Mississipija, so vojaške oblasti izdale ukrepe za izpraznitev prebivalstva iz teh krajev, in sicer ob obali te reke od Kaira v pokrajini Illinois do New Orleansa. Reka Ohio je začela ponekod padati. Ta okolnost opravičuje upe, da bo mogoče preprečiti nevarnosti, ki so grozile zlasti Evansvillu, Cincinatiju in Portsmouthu. Pač pa primanjkuje vode iz kuriva, tako da narašča nevarnost novih epidemij zaradi hudega mraza.
Anglija podpira nemške kupčije v kolonijah
London, 29. jan. Včerajšnji londonski listi priobčujejo Reuterjevo vest o velikih rudarskih in drugih koncesijah, ki so jih portugalske kolonijske oblasti dale nemškim podjetjem v Angoli. Pripominjajo, da imajo te koncesije čisto trgovsko-poslovni značaj in da so brez vsake politične primesi. Iz pisanja listov je razvidno, da je Portugalska, ki je v zunanji politiki v vsem odvisna od Anglije, storila to z dovoljenjem Anglije.
»sManchester Guardians trdi med drugim, da ne gre v nobenem primeru za kakšen dogovor, ki bi Nemčiji dal možnost, da se zasidra v portugalskih afriških kolonijah. Portugalci, pravi list, so izrečno potrdili naši vladi, da gre za pogajanja čisto trgovinsko-poslovnega značaja brez slehernega političnega pomena. V poučenih krogih v Londonu mislijo, da so ta pojasnila iz Lizbone popolnoma zadovoljiva. Znano je, da je Nemčija zadnje čase dobavila Portugalski znatne količine vojnega inaterijala. Doslej se je ta materijal plačeval s čeki, glasečimi se na angleške funte. Zdaj se pa zdi, da bi Nemčija rada za plačilo za ta naročila dobila olajšave pri nabavi sirovin. Nemška vlada je sporočila v Lizboni, da bi takšne olajšave dobila v Mozambiku, ker ji blago te kolonije najbolj ustreza. Ker pa imajo v Mozambiku ugodnosti že nekatera angleška podjetja, so Portugalci dovolili to ugodnosti Nemčiji v Angoli.
Angleški listi pišejo, da se Nemčija pogaja podobno kakor s Portugalsko tudi s špansko nacionalistično vlado, da bi ji ta prepustila v gospodarsko izkoriščanje afriško kolonijo Rio de Oro ter Kanarske otoke. Tudi ta pogajanja, se zdi, da se vrše s privoljenjem Anglije, ki hoče na ta način zadovoljiti nemško zahtevo po vrnitvi kolonij. To je mogoče sklepati iz tega, da Francija, ki ji gre zdaj za 50 milijonsko posojilo v Londonu, ne upa protestirati proti nemškim kupčijam.
Italija pretrga odnosa je s Sovjeti
Pariz, 29. jan. o. Današnji »Matin« poroča iz Rima, da prevladuje v italijanskih diplomatskih krogih mišljenje, da Italija namerava pretrgati vse od-nošaje s Sovjetsko Rusijo. Italijanska vlada se s tem načrtom bavi že dalj časa, toda ne pusti v javnost nobenih vesti o tem. Končna odločitev Italije se bo ravnala po tem, kako se bo zasukal položaj v španski državljanski vojni, ko se bo začel izvajati angleški nadzorstveni načrt. Verjetno pa je, da bosta v tem oziru storili skupne korake Italija in Nemčija po Hitlerjevem jutrišnjem govoru.
Pravilnik o vžigalnikih
Belgrad, 29. januarja, m. Finančni minister dr. Dušan Letica je predpisal pravilnik o umetnih vžigalnikih, po katerem ima Uprava državnih mono-pojov izključno pravico izdelovati, uvažati in prodajati te vžigalnike in njih rezervne dele, kakor tudi kresilne kamenčke za vžigalnike. Zasebniki imajo to pravico samo po odobrenju in v nadzorstvu Uprave državnih monopolov. Vžigalniki in kamenčki so podvrženi monopolski taksi, ki znaša za vžigalnike iz bodisi katerekoli kovine in v katerikoli izdelavi ICO dinarjev na leto, za kresilne kamenčke na vsak komad po 10 par do teže 40 gramov, preko te teže pa za vsakih nadaljnih 40 gramov zopet 10 par. Takse so oproščeni vžigalniki za posebne rudarske varnostne svetilke, kakor tudi rezervni deli vžigalnikov sploh. Pravico na uvoz umetnih vžigalnikov in rezervnih delov ima izključno podjetje, oziroma trgovine, ki so pooblaščene za prodajo iz dragocenih kovin. Inozemski potniki, ki pridejo začasno v našo državo, lahko prineso s seboj za osebno uporabo po en vžigalnik in en kamenček, istotako pa tudi Jugos’ivani, ki se vračajo iz inozemstva, toda samo pod pogojem, da to prijavijo v roku 15 dni radi žigosanja in plačanja takse.
Zastoj francoskega oboroževanja zaradi vladne politike povzroča
Strah pred nemško vojsko
Pariz, 29. januarja, o. Včeraj se je v francoski poslanski zbornici začela velika debata o francoski vojni pripravljenosti in o stanju vojaške obrambe. Pri tem so različni poslanci dolžili vlado, češ, da ne zna narediti reda v tovarnah za orožje in v ladjedelnicah, zaradi česar izvira za Francijo vedno večja nevarnost.
Pariz, 29. januarja. Nato je povzel besedo član
Angleški načrt za nadzorstvo nad španskimi mejami
London, 28. jan. Po posredovanju angleških poslanikov v Parizu, Rimu, Berlinu, Moskvi in Listini so tem vladam sporočili pripombe na razne njihove odgovore o prostovoljskem vprašanju v španski državljanski vojni. Vsaka vlada naj izda ukrepe o prepovedi, kakor hitro se doseže sporazum o načinu nadzorstva.
Angleška poslanika v Berlinu in Rimu bosta obvestila vladi, da je Anglija vzela na znanje zahtevo, da se vsi udeleženci španske državljanske vojne, ki niso Španci, umaknejo, in da britanska vlada tnisli, da velja to vprašaje proučitvi v odboru za nevmešavanje.
Iz tega je razvidno, da bo Anglija podpirala italijansko in nemško stališče.
London, 29. jan. o. Pododbor za nevtralnost je sestavil natančen načrt o izvedbi nadzorstva nad španskimi obalami. Kakor znano, so Angleži izdelali načrt tako, da sovjetska Rusija ne pride v poštev pri izvajanju nadzorstva, ker Angliji ni ljubo, da bi šlo sovjetsko brodovje iz ruskih voda. Po
tein načrtu se bodo španske obale razdelile na osem delov. Na vsakem delu bo vršilo nadzorstvo določeno brodovje in sicer:
1. Severno obalo od španske meje do portugalske bosta nadzirali francosko in angleško brodovje.
2. Kopno mejo v Pirenejih bo varovala Francija.
3. Kopno mejo med Portugalsko in Španijo hoče nadzorovati Portugalska sama.
4. Špansko obalo od južne portugalske meje pa do Gibraltarja bo kontroliralo angleško brodovje.
5. Obalne predele od Malage do Cartagene bodo imeli pod nadzorstvom Nemci.
6. Od Cartagene do francoske meje bo vodila kontrolo Italija s svojimi ladjami.
7. Tisti del Balearov, ki je v rokah levičarjev, bodo varovale italijanske bojne ladje. Malorco pa, ki je nacionalistična, bo stražilo francosko brodovje.
8. Obalo španskega Maroka bodo stražili pruv tako Francozi.
demokratske levice Coquillaud in utemeljil svojo interpretacijo o 6tavki v pornorsikili ladjedelnicah in o posledicah te stavke za izvedbo [»morskega programa. Govornik je s skrbjo govoril o francoski pomorski politiki, v primeri z nemško. Zakaj je pri nas treba šest let za zgradnjo ene križarke, je vzkliknil govornik, medtem ko potrebuje Nemčija za to delo samo tri ali celo dve leti? Križarka »Dutikorque« še ni gotova. Njena gradnja se je zakasnila za celih 6 mesecev. Ta križarka bi imela biti zdaj največja francoska križarka. Govornik vprašuje ministra vojne mornarice, kakšna je njegova pomorska politika, kakšne ladje misli dati v delo in kakšni so roki za izdelavo teh ladij. Dalje je pripomnil, da je pristanišče Bizerte slabo zavarovano. Dalje je govornik izjavil: Sodelujemo pri tekmovanju v oboroževanju.
V	debati je govoril tudi poslanec Archimbaud, ki je podčrtal, da ima Nemčija danes milijon mož pod zastavo, Francija pa jih ima samo 430.000 Francoska mornarica je padla sedaj na četrto mesto.
Neodvisni republikanec de Kerylis je rekel, da je Nemčija izdala za oboroževanje v zadnjih dveh letih 100 miljard. Nemčija ima sedaj 2000 vojnih letal. Njeno letalstvo je najmodernejšega tipa. Vsak mesec se viša razlika med francoskim in nemškim letalstvom v škodo Francije. Nato je posebno govoril o letalskem topništvu in o vojnih letalih v Franciji in Nemčiji. Obžaluje da je toliko francoskih letal odšlo v Španijo. Trdi, da je odšlo v Španijo več letal kot pa je vlada prizijafa (Pri tem je prišlo do prepira med letalskim ministrom in poslancem). Ob koncu je zahteval, da se mora že mladina vzgajati k obrambi domovine. 1o se mora izvesti tako, kakor je to že sedaj v Italiii in Nemčiji.
Nemčija bo oborožila
novi trgovski sporazum Nemčija bo namreč v premoga in letal. Letal 10 milijonov šilingov.
Davek na glavo bo uvedla Turčija na zahtevo turške letalske zveze, ki hoče tako priti do denarja za nova letala. Če bi glavarina znašala 10 piastrov na osebo, bi si lahko letalska zveza nabavila letno 12 novih avionov.
Potopljeno ladjo dviga v Mesinskem nalivu znani italijanski dvigalec »Artiglio«. Gre za angleški parnik >Mongora«, ki so ga Nemci med svetovno vojno potopili v tem prelivu. Na parniku je več tisoč ton bakra, cinka, svinca in železa.
Vojvoda Windsorski se poroči s Simpsonovo
po najnovejših ugibanjih 6. maja na Dunaju.
Goring se je zahvalil Mussoliniju za navdušeni sprejem, ki mu ga je priredil italijanski narod pri zadnjem obisku v Rimu. Brzojavka pravi, da se je Goring prepričal, da italijanski narod v celoti odobrava politiko, ki jo vodita Rim in Berlin.
Ras Desta se skuša umakniti pred italijanskimi četami v angleško kolonijo Kenyo. Angleške oblasti so že odredile vse potrebno, da bodo te abesinske oddelke na meji takoj razorožile.
Policijska preiskava glede filmskega pevca Tibctta, ki je ranil pri operni predstavi svojega soigralca Sterzinia, je ugotovila, da Tibett za umor ni kriv. Tibett je svojega tekmeca umoril pri skušnji.
Nove angleške vladne palače v VVhitehallu ne
bodo gradili, ker bi bila preveč dober cilj za letalske napade.
Berlin je nemogoče napasti iz zraka, lako so izjavili angleški letalski častniki svoji vladi, ko so se vrnili s poučnega obiska v Nemčiji. Povedali so tudi, da so nemški piloti in inženjerji dosti bolje izvežbani, kakor angleški.
Napetost med Sovjeti in Japonci opažajo zaradi procesa v Moskvi. Posebno se ta napetost kaže v Vladivostoku, kjer Rusi Japonce povsod izpodrivajo. Pretrgan je tudi železniški promet med Sibirijo in Mandžurijo.
Za novega komisarja ZN v Gdansku so postavili dr. Degrafa in navajajo ureditev, tega neznatnega vprašanja kot dokaz, da je ZN sposobna urediti vse mednarodne spore, kar smo videli pri abesinskem in španskem sporu... Degraf, ki je holandski podadmiral, je ponudbo odklonil.
Preiskava glede Navašinovega umora vsebolj zastaja in je zmeraj več govora o »tajnih silah«, ki so tega čudnega človeka spravile s poti. Z ozirom na to, da ima francoska policija že prakso v razčiščevanju političnih zločinov, pričakujmo, da se tudi ta umor ne bo nikdar pojasnel, kakor se ni pojasnil podoben umor ruskega emigranta generala Kutjepova, ki ga je ubila čeka natanko pred 7 leti.
Največja poljska študentovska organizacija v Krakowu se je včera j izrekla s 321 :55 glasovom proti temu, da bi bili Judje njeni člani in za to, da se na univerzi uvedejo za Jude ločeni prostori in klopi.
Visoki komisar francoskega Maroka, Nogues, je prišel v Pariz, da predloži vladi proračun te pokrajine. V resnici je njegov prihod v zvezi •/. zadnjimi razburjenji v Maroku.
General Ugaki bo le sestavil novo japonsko vlado, kakor kažejo včerajšnja pogajanja, ker se zdi, da je odpor vojaških krogov, ki streme za diktaturo, ponehal.
Sestra angleškega kralja obišče v kratkem svojega brata vojvodo Windsorskega v Enzesfeldu. torej se spor v angleški kraljevi družini počasi hladi.
Zaradi novih spopadov med Judi in Arabci v Palestini so nenadno poklicali visokega komisarja sira Vauchopea iz Jeruzalema v London. Hkrati so Angleži začeli izseljevati Jude iz starih, tesnih jeruzalemskih predelov drugam.
Odločitev o francoskem posojilu v Londonu
bo najbrž danes. Sporazumeli se morajo še za obliko. Gre za to, ali bo to pravo posojilo ali samo kredit.
Angleška bojna ladja se je potopila pred dvema dnevoma blizu Liverpoola. Pri tem so utonili štirje mornarji.
Poljsko švicarsko trgovsko pogodbo so podpisali pred dvema dnevoma v Varšavi. Pogodba ureja predvsem način plačilnega prometa.
Poziv za sklicanje mednarodne mirovne konference bo predložil predsedniku Rooseveltu ameriški kongres. Konference naj bi se udeležile vse države, ki so podpisale Kellogov pakt.
Kriza belgijsko vlade se je končala in je
kralj pristal na to, da se namesto socialističnega voditelja VVandervelda sprejme v vlado za zdravstvenega ministra Artur Votters.
Kitajske komunistične čete so ugodile pozivu vlade v Nankingu in se začele umikati od Sianfuja.
Politiki^ odhajajo ix Ženeve, ker je januarsko zasedanje Sveta ZN končano. Edini, ki bo ostal je poljski zunanji minister Beck, ki ga je prijela hripa, da mora ležati.
Zvezo narodov v sužnosti boljševizma tvorijo zastopniki Ukrajincev, Gruzincev in Turkestanccv, ki so pri ZN zahtevali, naj ta človekoljubna ustanova organizira v teh sovjetskih pokrajinah plebiscit, kakor ga je v Posaarju, da pridejo zatirani narodi do svobode.
100 potnikov čaka smrti na braziljskein parniku »Santos«, ki že vso noč pošilja klice na pomoč. Parnik je blizu otokov Berlongas, toda mu zaradi viharja na Atlantskem morju ni mogoče pomagati.
Šentiljski zločin pred sodniki
Maribor, 29. januarja.
Lansko jesen sta se v neposredni okolici Maribora dogodila dva zločina, ki sta v preteku nekaj dni povzročila silovito razburjenje. Dne 10. nov. je bil ubit. v Kamniškem jarku poleg Maribora Irgovski vajenec Branko Pušaver, katerega je zaradi 5000 Din usmrtil njegov prijatelj Bruno Go-vediF. Dne 18. novembra pa je bil v Št. liju umorjen in oropan poštni sel Ludvik Žunko. — Umoril ga je Karel Adler, ki je danes prišel pred sodnike. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne ob 9. začela razprava proti Karlu Adlerju. Obravnava vzbuja v Mariboru in okolici ogromno pozornost, zlasti veliko zanimanje pa je vladalo za njo med Šentiljčani. Naval k razpravi je bil naravnost silovit, tako da ni mogla niti polovica vseh- radovednežev prisostvovati.
Osebnost morilca
Pred sodniki sedi na zatožni klopi mlad, jedva ‘23 let star fant, nizke postave in precej Jnteligent-nega obraza, s katerega pa se mu da že na prvi pogled razbrati nemiren duh in drzna narava, ki se ne plaši niti zločina, da doseže ^začrtani cilj. Karel Adler jo nezakonski otrok. Oče mu Je padel že takoj v začetku vojne, mati pa mu je umrla, ko je bil star tri leta. Vzgajala ga je po- . tem do devetega leta njegova stara mati, zaradi stiske pa je bila prisiljena poslati fanta v njegovo pristojno občino v Št. Ilj. Tu so fanta izročili ikh sestniku Francu Tišlerju, ki sam nima otrok. Pri Tišlerju je bil deležen skrbne krščanske vzgoje ter so pazili nanj, kakor na lastnega otroka. Tišler je bil pripravljen izročiti mu pozneje svoje posestvo. Fant se je pridno učil, se vzorno obnašal, bil je ministrant ter imel vse odlike, ki dičijo dobrega kmečkega sina. Udejstvoval se je tudi pri izobraževalnem in drugih krščanskih društvih. Tako je bilo do njegovega 16. leta, ko je nenadoma zašel na stranpota. Doma se ni več rad držal, silil je od hiše ter zahajal na razne zabave. Leta 1931 pa jo nenadoma zapustil svojega krušnega očeta ter odšel k posestniku Jelenku v Štrihovec, kjer se je vdinjal za hlapca. Služil je do leta 1933, potem pa je prišel za hlapca k poštarju Sfiligoju. Ta ga je po devetih mesecih odpustil, nakar je dobil službo občinskega sluge pri šentiljski občini, kjer je ostal do meseca marca 1936, ko so mu službo zaradi raznih nerednosti odpovedali. Potem je dobil službo kot agent in inkasant pri tvrdki Singer ter je prodajal šivalne stroje.
Usodna častihlepnost
Vsi njegovi znanci slikajo Adlerja kot silno častihlepnega človeka. Že v deški dobi je pripovedoval, da noče biti kmet. Iz vsega njegovega poznejšega življenja je razvidno stremljenje, da bi se spravil na družabni lestvici Čim višje. Na vsak način se je skušal približati »boljšim ljudem«. Čim je imel deška lela za seboj, se je začel živahno udejstvovati v društvih, posebno agilnost pa je razvijal pri šentiljskem Sokolu in pri gasilski četi. Postal je v obeh organizacijah pomembna osebnost. Bil je namestnik načelnika Sokola ter voditelj naraščaja. Pri Sokolu je užival splošen ugled. Veselje je imel zlasti z društvenimi prireditvami, pel je,-v zboru in igral na odru. Vse sokolske prireditve je po večini organiziral in vodil sam. Vse to p^ je delal samo v cilju, da bi se povzpel med »boljše ljudi«.
Dolgovi...
Življenje med »boljšimi krogi« je veljalo precej denarja. Adler je imel kot občinski sluga 600 dinarjev mesečne plače. Dasi je živel 6kromno, ni ne pil, ne kadil, vendar mu ta plača ni zadostovala. Nekajkrat je segel po tujem denarju, kar ga je stalo službo. Tudi pri Singerju je prišel s provizijami približno na iste mesečne dohodke, kakor jih je imel pri šentiljski občini. Zadolževal^ se je in končno so dolgovi narasli na 2000 Din. Ta položaj je bil zanj tem težji, ker svoje revščine na zunaj ni hotel kazati. Še vnaprej se je udeleževal vseh prireditev, s svojimi prijatelji, ki so bili bogati, je hodil na izlete v Maribor in udeležil se je celo sokolskega zleta v Sofiji. Upniki pa so pritiskali in nazadnje je letošnjo jesen prišel v Št. Ilj čas večjih prireditev, pri katerih bi moral igrati glavno vlogo, bil pa je brez denarja in slabo oblečen. Začel je misliti, da bi si z zločinom preskrbel potrebna sredstva.
Načrt za napad na poštnega sla
Ko je bil Adler še občinski sluga, se je dobro seznanil s poslovanjem na šentiljski pošti. Znano mu je bilo, da prenaša poštni sel Žunko Ludvik vsak večer pošto na kolodvor. Vedel je tudi, da so med pošto vedno tudi denarne pošiljke. Tudi mu je bilo znano, da odhaja Žunko točno ob 18. iz Št. lija na kolodvor, znana mu je bila njegova pot. Poleg tega |e bil Žunko star in nadležen ter ne bi mogel nuditi pri morebitnem napadu nobenega odpora. Vrhu tega so bili v novembru dnevi kratki in sel je odhajal na kolodvor že v popolni temi. Na podlagi teh okolnosti je Adler izdelal načrt za svoj napad. Stanoval je pri posestniku Mrmolji v Štrihovcu. V Mrmoljevi drvarnici jo izmaknil sekiro. Že 16. novembra zvečer se je podal na glavno cesto, po kateri je hodil poštni sel na kolodvor. Na mestu, kjer vodi cesta preko mosta čez železniško progo, se je skril v grmovje ter čakal. Kmalu je prišel Žunko s poštno vrečo na ranil, toda pred in za njim so šli drugi ljudje ter se Adler ni mogel odl&čiti za napad.
Izvršitev zločina
Naslednjega večera je bil Adler zadržan ter ni pravočasno dospel, da bi bil lahko Žunka pričakal, šele 18. novembra je lahko izvedel svoj zločinski načrt. Že po dnevu si je obul čevlje z gumijastimi podplati, da je hodil povsem neslišno. Ko se je približala 18. ura, se je zopet podal v grmovje na prežo. Tam je imel že od prvega večera skrito sekiro. Okolnosti za napad so bile ugodne, bilo je oblačno in zelo temno. Točno ob svoji uri je prišel poštni sel Žunko, težko obložen z zabojem in poštno vrečo. Bil je sklonjen naprej ter je hodil počasi in težko. Nikogar ni bilo v bližini, ko se je približal nič hudega sluteč prežečemu Adlerju. Ko je nanravil nekaj korakov mimo zasede, je stopil Adler za njim ter ga s topo stranjo sekire udaril
vso silo po glavi. Žunko se je pod udarcem sesedel brez glasu. Zaradi večje varnosti ga je mo-
rilec še dvakrat udaril s Bekiro po glavi, potem pa je zagrabil poštno vrečo s paketom ter zbežal čoz polja in travnike proti svojemu stanovanju. Med potjo je vrgel sekiro na bližnjo njivo. V svoji sobi je odložil svoj plen, se preobul ter zopet odšel. Dejanje je izvršil tako oprezno, da se ni niti najmanj omadeževal s krvjo.
Morilec pri svoji žrtvi
Od Mermoljeve hiše se je podal Adler po kolovozu na cesto in naravnost na ono mesto, kjer je bil izvršil napad. Tam je žff našel gručo ljudi, ki so spravljali nezavestnega Žunka v bližnjo hišo. Takoj se jim je pridružil. Ljudje so bili zaradi tega zločina ogorčeni in žalostni. Adler pa je med vsemi kazal največje ogorčenje ter glasno izjavljal, da je tisti, ki je to storil, prava zverina v človeški podobi ter ne zasluži drugega, kakor vešala. Ko so ljudje spravili Žunka domov, kjer je kmalu umrl, ne da bi se bil zavedel, so se razšli. Tudi Adler je odšel z njimi ter se je podal v sokolsko telovadnico, kjer je imel vaje. Tolovadci so bili sicer zbrani, pa so vsi govorili o zločinu ter nobeden ni kazal veselja do telovadbe. Takrat pa je nastopil Adler, z ogorčenimi besedami je naprej ožigosal zločin, nato pa je dejal, naj sedaj govorjenje o tepi preneha ter je pozval tovariše k telovadbi.
Izdajalski tisočaki
Izmenjava devet ukradenih tisočakov je šla gladko od rok, pri desetem tisočaku pa je zadela morilca neizbežna usoda. Dne 7. decembra je prišel kupovat v trgovino Mastek v Mariboru smučarski dres. Plačati ga je hotel s tisočakom. Blagajničarka Matko Elizabeta je pri izmenjavi pogledala na številko ter jo primerjala s seznamom v Št. liju oropanih tisočakov, katerega je dostavila maribor-
ska policija vsem trgovinam. Presenečena je ugotovila, da se številka bankovca ujema s številko v seznamu. Dejala je kupcu, naj počaka, da bo izmenjal bankovec trgovec Mastek, ker sama nima drobiža. Sla je h g. Masteku ter ga o svojem odkritju obvestila, ta pa je takoj poslal po stražnika. Adler je bil aretiran vtrgovini, odpeljali so ga na policijo, kjer je takoj vse priznal.
Rad bi bil žrtev (lpolitike”
Zanimiv je zagovor morilca, ki ga je podal v
preiskavi. V njem bi se rad predstavljal kot žrleV političnega režima. Dejanje priznava sicer v celoti, skuša ga pa. olepšati. Pravi, da ni nameraval Žunka usmrtiti ter trdi, da ga je udaril samo enkrat, dočim je zdravnik pri obdukciji jasno ugotovil tri hudo udarce. Iz zapora je pisal pismo svojemu bivšemu prijatelju zdravniku dr. Bačarju v Št. Ilj, ki je starosta tamošnjega Sokola. V tem pismu navaja, da je izvršil zločin zaradi tega, ker je bil odpuščen iz občinske službe. To pa da se je zgodilo samo zaradi tega, ker je bil vnet Sokol, tako da je njegov zločin prav za prav samo posledica političnega preganjanja. V preiskovalnem zaporu je sestavil tudi osnutek prošnje za pomilo-slitev. Tudi v njem razvija isto misel, knkor v pismu na dr. Bačarja. Potom pomilostitve bi rad dosegel j»polen odpust kazni in pa sprejem v državno službo. Vse to so pa izgovori. Iz službe ni bil odpuščen zaradi političnega prepričanja ali zaradi delovanja pri Sokolu, temveč zaradi tega, ker si je pridržal denar, katerega so mu nekatere stranke izročile, da bi zn nje poravnal pri občini oziroma pri okrajnem glavarstvu neke obveznosti. Njegov poskus, tla bi prikazal svoje dejanje kot posledico političnega preganjanja, je povsem v skladu s tistim zločinskim stremljenjem, dokopali se zn vsako ceno do višjega položaja v človeški družbi, in z mirom ter preračunasotjo, s katero je dejanje izvršil ter se po zločinu ravnal.
•Razprava ob času poročila Se traja.
Za Din mesečno - dnevnik in ilustrirano prilogo
»Teden v slikah«
—       i inrunnri ■iMiiiiiiiimuni   
je ime novi ilustrirani prilogi »Slovenca« in »Slovenskega doma«
Prva redna številka
»Tedna v slikah« bo izšla sobotni izdaji »Slovenca« in
v soboto, dne 30. januarja in bo priložona »Slovenskega doma«.
Prvo številko nove priloge »Teden v slikah« bodo še prejeli vsi naročniki vsakodnevne redne izdaje »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Ponovno opozarjamo vse naročnike naših dnevnikov, ki še niso naročili sobotne priloge »Teden v slikah«, pa jo želo redno prejemati, naj to takoj store. Druga redna številka »Tedna v slikah« bo namreč priložena le še tistim, ki so jo naročili.
Za naročnike vsakodnevnega »Slovenca« in »Slovenskega doma« znaša doplačilo za prejemanje priloge »Teden v slikah« 2 Din na mesec. Stalni naročniki samo »Nedeljskega Slovenca« doplačajo ca prejemanje priloge »Teden v slikah« mesečno po 4 Din. Za nenaročnike naSih listov znaša naročnina samo za prilogo »Teden v slikah« 8 Din mesečno. Kupec posamezne številke »Slovenca« ali »Slovenskega doma« doplača za priloženo prilogo k otiiPajni ceni dnevnika 1 D i n. Cena samo posamezne številke »Tedna v slikah« pa je 2 D i n. — Uredništvo.
Armada brezposelnega učiteljstva
Ljubljana, 29. januarja.
Ponovno so že opozorili na neverjetno mize-rijo, ki vlada med brezposelno učiteljsko mladino. Dasi je bilo letos že mnogo nastavitev, je brezposelnost med učiteljstvom še vedno izredno pereča in gotovo nobeden od intelektualnih stanov nima toliko brezposelnih, kakor prav učitpljstvo.
Po najnovejših podatkih, ki jih je zbralo društvo brezposelnih učiteljskih abiturijentov, je v Sloveniji sedaj vsega 720 učiteljev in učiteljic. Ni treba posebej poudarjati, da živi večina teh učiteljev in učiteljic v skrajno bednih in ponekod v naravnost obupnih razmerah. Mnogo jih je, ki so v nadlego doma, kjer sami nimajo sredstev za pravo življenje, zopet so drugi, ki sploh nimajo doma ter se morajo pečali z vsakim delom, seveda tudi ročnim, samo da se prežive. Saj je še v spominu primer, ko se je mariborski učitelj, ki dolgo ni mogel dobiti namestitve, lotil — dimnikarskega poklica. U?iteljev pa, ki s*> po raznih uradih, opravljajo služileljske posle, je v Sloveniji prav gotovo vsaj ducat — pa še veseli so, da se morejo vsaj na ta način preživeti.	"	.	,
Društvo brezposelnih učiteljev in učiteljic je zbralo tudi podatke o razmerah, v katerih žive brezposelni učitelji. Pregled teh podatkov nam dokazuje porazno dejstvo, katerega nas bi moralo biti sram: 160 učiteljev in učiteljic živi v tako obupnih razmerah, da utegne način njihovega sedanjega življenja imeti zanje trajne posledice. Znano je, kako se maščuje v poznejšem življenju, če mora človek v mladosti stradati, če mora stanovati v vlažnih kletnih lokalih ali zatohlih in mrzlih podstrešnih sobicah, če se mora odpovedaM najnujnejšim življenjskim potrebščinam. V takih razmerah, ki bodo za vedno kvarno vplivale na učiteljevo zdravje, živi danes 160 učiteljev in učiteljic.
V razmerah, ki so vse prej kakor dobre, ki pa so vsaj take, da ne utegnejo imeti na učiteljevo zdravje trajnih posledic, živi 238 brezposelnih uči-
Vremenski prevrat
Ljubljana, 29. januarja.
Mnogi vremenski opazovalci in preroki ni»o pričakovali, da se bo izvršil tako nagel vremenski prevrat. Po snežnih viharjih in znosnem mrazu je včeraj mahoma nastopilo južno vreme. Mnogi stari vremenski zapiski so tako spremembo slutili, kajti prav zadnje dneve januarja se je dalo sklepati na sneg, dež in južno vreme. Po ravninah se je davi dvignila temperatura nad ničlo, v gorah pa je bil prav tako zaznamovan dvig temperature, ki pa je še ostala pod ničlo. V splošnem ee je davi temperatura gibala med 2 do 5 stopinj Celzija nad ničlo. Južno vreme je v Ljubljani napravilo po mnogih krajih že veliko brozgo.
Mestni delavci tudi danes hite z očiščevanjem ulic in cest. Po nekaterih računih je bilo v zadnjih dveh dneh izvoženo v Ljubljanico že do 2500 voz snega.
IV Ljubljani je meteorološki zavod zaznamoval najnižjo jutranjo temperaturo + 1" C, ob 7. davi pa .+ 1.6° C.	—
in obupne razmere, v katerih živi
teljev in učiteljic. Tudi razmere teh niso zavidljive, vendar imajo ti vsaj toliko, da ne stradajo. V razmerah, ki so v primeri z ostalimi, še znosne, živi 93 brezposelnih učiteljev in učiteljic, ddčitn živi v dobrih razmerah (če imajo vse doma ali pri sorodnikih) pa živi le 109 brezposelnih učiteljev in učiteljic.
Vsi brezposelni učitelji in učiteljice, razven nazadnje imenovanih 109, so brez možnosti, da bi se mogli preživljati na kakršenkoli drug način, kakor ravno z učenjem po šolah. Vsi željno pričakujejo dekretov, kdaj bodo nastavljeni.
Ta njihova želja in zahteva je brez dvoma upravičena. Saj so pri nas primeri, da en učitelj poučuje do 100 učencev. To število dobimo tudi, če vzamemo povprečno število učencev, ki pade na enega učitelja. Dalje je v naši vojski, kakor znano, do 25% analfabetov, dalje je pri nas 210 razredov enostavno zaprtih, v mnogih krajih pa otroci radi oddaljenosti sploh ne hodijo v šolo, oziroma pose-čajo šolo zelo neredno.
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
»Duet« (Kino Matica). Film naj bi bil varijetej-
ski šlager, namenjen Amerikancem. Najbolje bi bilo, da bi ostal tudi tam, kjer zajema svoje dejanje: v varijeteju in za stotisoče plitke publike. Vsebine sploh nima. Marika Rokk, ki je razkazovala svojo plesno umetnost v »Dijaku prosjaku«, je glavna junakinja, ki slabo igra, se pojavlja vsak trenutek v novih kostumih z globokimi izrezi in dolgimi vlečkami, pleše divje histerične plese, ki bi menda morali dojmiti na gledalca kot eksotični, se vrti kot penzijoniran akrobat in za vsem tem konča svojo karijero v naročju prav amerikansko neumnega Evropejca. Vse skupaj povezano v uro in pol dolgočasja, preračunano na denarje, ki jih bodo znosili za ta film ljubitelji plehkega filma. Nikjer ga ni trenutka, kjer bi se človek mogel -znebiti občutka skrajne plitkosti in skrpucanosti filma. In še eno je, kar karakterizira ta nemški film, namreč tako mizerna fotografija, kakor je že dolgo nismo videli in je tudi ne bi radi več videli. Če istovetijo Nemci naš okus z amerikanskim, smo krivi tudi ' mi sami, ker požiramo stvari, ki nam jih namečejo, pa smo jih vedno pripravljeni sprejeti brez ugovorov in brez žalovanja za izgubljenim denarjem.
Slika kmečke revščine
Ljubljana, 29. januarja.
V predvojni socialno-kriminalni literaturi so mnogi publicisti obravnavali vprašanje, kateri poklici da so najbolj nagnjeni k zločinu. Takrat so dostikrat jxnidarjali, da je med mesarskimi pomočniki in posestniškimi sinovi najmanjše število zločincev. Sedaj, v dobi gospodarske razrvanosti jo drugače! Ker so jnesarski pomočniki slabo hranjeni, segajo po tujem blagu. Sinovi malih posestnikov, živečih v stiski in bedi, ko večkrat nimajo niti pare za sol, se tudi spozabljajo in jemljo tuje stvari.
France z Brezovice, 28-letni sin male posestnice, lastnice skromne koče in dveh oralov zemlje, da more lahko rediti kravico, je začel jemati tuje stvari. Posestniku Antonu Sešku je odnesel žepno uro in hranilni »šparovček«. Bilo je to’27. julija lani, ko so domači odšli po delu z doma in je France odprl s ključem zaklenjeno hišo. Iz »šparovčka« je jiobral 62 Din. Uro pa je pozneje pri balinanju zastavil in tako je Sešek doznal, da ima France njegovo uro. Dalje je bil obtožen tatvine dveh domačih zajcev.
Senatni predsednik: »Priznate?« »Priznam,« je odvrnil France skesano. »Kdaj postanete gospodar posestva?«: »Mati mi bo izročila šele po smrti, če bo kaj ostalo. Na hiši so dolgovi... Veste, vse sem kar na slepo jemal.« »Zakaj ste kradli?« »Za vsakdanje potrebe. Doma je huda stiska.« »Posestniku Šebeniku ste ukradli 20 Din vrednega zajca! Zajklo pa Kozamernikovi. Zakaj?« >Samca in samico sem si samo izposodil, da bi ju oplemenil. Pa bi tako dobil zajčji zarod. Pa ni bilo nič s plemenom!« Neka priča je kratko omenila: »Pri Lukovih (tako pravijo po domače pri obtožencu) je velika revščina!«	,
Kratka sodba: »France je kriv zločina vlomne tatvine pri Sešku in prestopka tatvine zajcev ter se obsodi na 6 mesecev strogega zapora. Stroške kazenskega postopanja bo moral plačati, kadarjbo kaj podedoval po materi.; Fran« se bo v kratkem poročil. Senatni predsednik: »šest mesecev! Ste razumeli?« >Da, gospod!« »Sedaj pa pojdite domov, sc oženite in poboljšajte sel«
Beračenje
Jesenice, 28. januarja.
Ponovno smo poročali o nadlogi ki nam jo prizadevajo brezposelni, oziroma, bolje rečeno, delomržneži, katerih je bila večina. Zdaj pa imamo tudi na Jescnicah državno policijo, so pa kar izginili in le redkokdaj še kateri potrka na vrata. Kdor ima količkaj kosmato vest, ta se na Jesenicah ne prikaže in se mudi raje izven rajona, do kamor sega območje mestne policije.
Pač pa je število krošnjarjev nezmanjšano, ali celo več jih je kot kdaj prej. Tudi tem bi bilo dobro dopovedati, da imamo na Jesenicah več kot preveč trgovcev ki so zados*tno založeni z vsakršnim blagom, katerega Jeseničanom prodajajo za pošteno ceno. Navadno 6e kesa, kdor nasede tem vsiljivim krošnjarjem, ki ponavadi ponujajo le manj vredno blago, s tem pa škodujejo davke pla-čujociin jeseniškim obrtnikom, trgovcem in drugim.
Nasproti temu pa diplomira povprečno na leto 217 učiteljev in učiteljic, a od teh jih dobi nastavitev povprečno le okrog 100, tak j da dobimo vsako leto okrog 120 novih brezposelnih učiteljev in učiteljic.
Morilci nerojenih življenj
se zagovarjalo pred celjskim sodiščem
Celje, 29. januarja 1937.
Pred meseci je odkrila celjska policija v Novi vasi pri Celju pravo gnezdo nemorale. Dc^odck je takrat razburil vse celjsko prebivalstvo. Za denar so v Novi vasi morili še nerojena življenja, ki sedaj kriče po maščevanju. Zaradi tega se je danes zagovarjalo pred ccljskim okrožnim sodiščem več obtožencev.
Obtoženci
Na zatožni klopi sedijo: 35 letna žena brivskega pomočnika iz Nove vasi Filipič Josipina. Poleg Filipičeve sedita na zatožni klopi tudi 22 letna delavka Farčnik Frančiška iz Oaberja in 21 letna natakarica Ambrož Berta iz Siska, katerima je prav tako kakor Holobarjevi odpravila telesni plod. Dalje sedi na zatožni klopi 46 letna Jelen Amalija s Sp. Hudinje, ki je opravila slično delo kakor Filipičeva, dalje 39 letna delavka Buč Justina iz Nove vasi in 30 letni pek. pomočnik Štefančič Ivan iz Celja, ter 29 letni mes. pomočnik Koželj Josip z Blagovne.
Sanatorij v Novi vasi
Dne 1. oktobra 1936. zjutraj je umrla v celjski javni bolnišnici na posledicah umetnega splava Holobar Ana. Policijske poizvedbe so kmalu ugotovile vse prizadete obtožence. Policija je po izvršeni preiskavi oddala ves obtežilni materijal okrožnemu sodišču.	,	....
Sodna preiskava je dognala, da je odpeljal Štefančič Holobarjevo. s katero je imel ljubezensko razmerje, ko je zvedel, da je že 7 mesecev noseča, k Filipičevi. Filipičeva je takoj pristala na odpravo, zahtevala pa je vnaprej izplačilo nagrade v znesku 500 Din. Štefančič ji je čez dva dni res pri-
nesel zahtevani denar, Holobarjeva pa pustil v njeni oskrbi. Filipičeva je najela nato za Holobarjevo pri Bučevi Justini posteljo in hrano za čas, ki bi bil potreben za izvršitev umetnega splava. Tu se je nato mudila Holobarjeva od 21. do 30. septembra. V tem času je Filipičeva vršila svoje zločinsko delo s telohovo koreninico. Holobarjevi je povzročilo to hude bolečine, ni pa dovedlo do predčasnega poroda. Zaradi tega se je Holobarjeva odločila da bo obiskala še obdolženo babico Jelen Amalijo, kar je sporočila tudi Štefančiču, ki ji je v to svrho izročil 500 Din kot nagrado za Jelenovo. Jelenova je opravljala svoje delo s kovinasto iglo, dokler ni Holobarjeva dne 4. oktobra porodila. Nato^ je Bučeva v sporazumu s Filipičevo in Štefančičem pustila odpeljati Holobarjevo na dom njene sestre v Vrbju, dan nato je bila pa po zdravnikovem naročilu odpeljana v bolnišnico v Celje, kjer je nato dne 11. oktobra umrla.
Filipičeva priznava vsa obtožena dejanja. Priznava, da se je že od leta 1932 pečala z odpravljanjem telesnega plodu, katero obrt je prevzela od svoje matere. Zločinsko delo je po lastni izpovedi opravila pri Holobarjevi, Farčnikovi in Ambroževi, ter še pri kakih 30 nadaljnih ženskah, ki jih pa ne jjozna. Delo je opravljala jx>vsod s telohovo koreninico. Obdolžena babica Jelen Amalija krivdo zanika, pravi, da pri Holobarjevi ni opazila nosečnosti in da jo je hotela samo izprati. Pred smrtjo Holobarjeve je podala izjavo, ki Jelenovo zelo obremenjuje. Svojo krivdo priznavata tudi Farčnikova in Ambroževa kakor tudi Stefančič. Obdolženi Koželj svojo krivdo zanika. Vendar je tudi njegova krivda po izjavi obdolženke Ambrož Berte ugotovljena. Ob času tega poročila razprava še traja.
Kulturni koledar
Blaž Matek
29. januarja 1910 je umrl v Mariboru matematik Matek Blaž. Rodil se je 3. februarja 1852 v Gornjem gradu. Gimnazijo je dovršil v Celju in se po odsluženem enoletnem roku vpisal na graško univerzo. Študiral je matematiko in fiziko, L. 1848 'e naredil državni izpit in bil najprej nastavljen v Gradcu nato v Celju, leta '1891 pa je prišel v Maribor, kjer je ostal do smrti. Izdajal je pomožne strokovne knjige za srednje šole in s tem dijakom olajšal študij matematike obenem pa jih je navajal k točnemu razreševanju nalog. Izdal jc tudi slovensko »Aritmetiko« in »Geometrijo« za nižje šole. Proti koncu življenja je pridno pripravljal slovenske matematične knjige tudi za višje razrede. Ker pa so leta 1909 izšli novi učni načrti za srednje
Ljubljanski »Ljudski oder"
začenja sezijo
Zupančič in Jo6. dalo osnovo slovenskim matematičnim knjigam za osrednje šole.
Mubljana danes
Koledar
Danes, petek, 29. januarja: Fran. Sal.
Sobota, 30. januarja: Martina.
•
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Drama: »Konjeniška patrola« ob 15.
Opera: Zaprto.
Kino Matica: »Duet«.
Kino Sloga: »Jaz in ti«.
Kino Union: »Koncert na dvoru«.
* K I N
TEI. . 22-21
UNION
Orandlozna opsreta	Premier*.!
Koncert no dvoru
Marta Eggertn m Jobannea Heesters
TEI.
21-24
MATICA
Zabavna, vesela opereta
Duet
z dražestno Morlko F okle s partnerjem Hans 8t)bnkeriem
TEL.
27*30
SLOGA
Humoristična veseloigra
Jaz in ti
Feliks Bressart, Friedl Szapa, Otto Wallburg
tffuicLbtaAK. o&	21.15.uaZ
od
Ljubljansko gledališče
Langerjeve vojne drame: bo vršila v petek ob 15 r>°
Mariborsko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih Petek, 29 januarja ob 15: »Konjeniška patrola«.
Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din.
Sobota, 30. januarja: »Kvadratura kroga«. Izven.
Cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 31. januarja ob 15: »Repoštev«. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20:
»Dež in vihar«. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
0	P K R A
Začetek ob osmih Petek, 29. januarja: Zaprto Sobota, 30. januarja: »Navihanka«. Red B.
Nedelja, 31. januarja ob 15: »Pod to goro zeleno«.
Izven. Gene od 30 Din navzdol. — Ob 20:
»Ples v maskah«. Gostovanje Josipa Rijavca.
Izven.
Drama.
Dijaška predstava ________
»Konjeniška patrola« se bo	.	,,,_—	,.~
znižanih cenah. V igri, ki slika življenje čeških legionarjev na umika iz Sibirije, nastopijo: Levar, Cesar, jan, jerman, Sancin, Potokar, Drenovec, Pianečkv, Plut in Veber. Režija je Kreftova. To bo zadnja predstava te igre.v tekoči sezoni.
•»Kvadratura kroga«, delo ki ga bodo irvajalt po daljšetm premoru v soboto, vsebuje na rahlo satiričen način prikazano življenje v sodobni Rusiji dvoje mladih zakonskih parov v različnih nevšečnostih. Živo in razgibano dejanje je zelo zabavno.
Opera.
Gostovanje tenorista Josipa Rijavca. Prvi nastop g. Rijavca po njegovi koncertni turneji križem Rusije, kjer je imel odlične umetniške uspehe - bo v nedeljo zvečer v Ljubljani v Verdijevem »Plesu v maskah«, kjer bo pel partijoi Rikarda. Nas rojak je nastopal v glavnih mes|ih Rusije: Leningradu, Moskvi, Sverdlovsku, Kalininu, Baku, 1 illi-su in Kislovodsku. Nastopal je z izbranim koncertnim programom, vsebujočim dela jugoslovanskih skladateljev, j>red publiko in kritiko, ki sta ga nagradili za njegovo kultivirano, z vsemi _oatenki podajano petje z najlaskaveišim priznanjem. Občinstvo ojx>zarjamo, naj si pravočasno rezervira vstopnice za to gostovanje.
Petek, 29. jan.: Zaprto.
Sobota, 30. jan., ob 20: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Prvič.' Gostovanje Pavle Uclo-oičeve. Red C.
Nedelja, 31. jan., ob 15: »Zorka«. Globoko znižane cene. Zadnjikrat.
Ob 20: »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron«.
Gostovanje Pavle Udovičeve.
V	soboto in nedeljo zvečer gostuje priljubljena tliva Pavla Udovičcva. V to svrho bo v soboto zvečer prva letošnja uprizoritov krasno uspele češke operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-trnn«, ki je bila najprivlaCnejša opereta lanske sezone. Udovičeva nastopi v ulogi Maruše, ostale glavne uloge igrajo Barbifeva, Gorinškova, Gorinšek, Sancin, Harastovio in Verdonik.
Naročajte in širite
Slovenski dom!
Ljubljana, 28. januarja.
Mnogo je še Ljubljančanov, ki se spominjajo številnih in lepih predistav »Ljudskega odra« na krasnem odru in v prijetni gledališki dvorani Ljudskega doma v Streliški ulici. Ljudski dom se je danes pretvoril v Akademski dom, ki je bil zelo potreben — in je potreben še danes. Kajti tako zasilni prostori na Miklošičevi cesti 5, kakor adaptirani del Ljudskega doma ne zadostujejo dejanskim potrebam. »Ljudski oder« je izgubil tedaj seveda svoje zatočišče — in ga prav za prav do današnjega dneva še nima. Da ga je izgubil, je bila kriva deloma neka notranja kriza, kakršna ie pri vsakem živem organizmu od časa do časa neizbežna. Posledice so bile seveda te, da se je vsa tvornost »Ljudskega odra« razblinila in se zatekla deloma spet na stari Rokodelski oder, ki ga ovijajo tako lepi spomini in ga krasi zaslužna tradicija, deloma se je javljala v radiju, kjer je bil »Ljudski oder« prvi, ki sc je posvečal študiju zvočne igre in igranja pred mikrofonom, deloma je poniknila v pesku in se izgubila. Dejansko je bilo to, da o »Ljudskem odru« že nekaj časa ni bilo nič slišati, k čemer je kajpak pripomogla tudi doba preganjanja katoliške prosvete.
Lansko oilvlfenle
Ko se je lani začelo poživljeno delovanje Prosvetne zveze, je bilo med drugimi tuidi vprašanje ■ Ljudskega odra« tisto, ki ga je bilo treba rešiti. 2e med dobo preganjanja se je pojavil v katoliški ljudski igra na Slovenskem, skriti v okrilju verskih družb in živeči po cerkvenih dvoranah, nov val, ki je težil po pogljobljenju in poduhovljenju ljudskega igranja. Ta novi pokret si je neodvisno od tedaij prepovedanih oz. razpuščenih organizacij, zgolj s privoljenjem Katoliške akcije, ustvaril glasilo v reviji »Ljudski oder«, ki ga je začela izdajati istočasno leta 1934 v Kranju ustanovljena »Založba ljudskih iger« (s sedanjim sedežem v Ljubljani). Le ta je prevzela tudi izdajanje »Ljudskih iger«, nove zbirke, ki jo je bila započela že leta 1933 Misijonska tiskarna v Grobljah. Ta pokret je bil pripravil za delo v svobodnih društvih docela nove smernice, ki jih je Prosvetna zveza soglasno odobrila in prevzela v svoj program. Tako moramo razumeti lansko oživljenje »Ljudskega odra« kot prodor v to novo smer, ki ji bo »Ljudski oder« tudi za naprej sledil.
Vaje v kletnih prostorih
Oživljena igralska družina »Ljudskega odra« je začela o božiču 1935 svoje delo v prav težkih okoliščinah. Ne samo, da ni imela na razpolago lastnega odira, v vsej Ljubljani ni mogla dobiti primernega lokala za vaje. Zatekla se je nazadnje v kletne prostore hotela Miklič, kjer se je po naklonjenosti lastnika hotela g. Mikliča, mogel začeti študij prve igre, »Slovenskega pasijona« po rokopisu škofjeloške pasijonske procesije iz leta 1721. Predstave v Delavski zbornici so uspele dobro, dasi ni imela družina prilike niti za eno pravo generalko. Moralni uspeh je bil zelo velik. Gledalce je prevzela stroga liturgična usmerjenost igre in čudovita sila, ki je izhajala iz skupnega petja, ki je bilo nepričakovano mogočno.
Za nadaljevanje dela v lanski seziji je bilo že nekoliko pozno. Vrhu tega se je kazala še hiba družine: bila je sestavljena iz samih akademikov, ki jih je proti koncu semestra študij vedno bolj zavzemal.
Začasna rešitev - Serafinska dvorana
Vest o zidavi novega serafinskega kolegija z gledališko dvorano je imela v igralski diružini »Ljudskega odra« in v vrstah njenih prijateljev vesel odmev: Morda bo pa to rešitev? Oo. frančiškani sicer niso mislili na tolikšno uporabo dvorane in odra, zato je nastala sicer lepa dvorana, toda razmeroma majhen oder, vendar predstavlja dvorana v Serafinskem kolegiju v Frančiškanski ulici za »Ljudski oder« začasno rešitev. »Ljudski oder« sodeluje pri postopni izpopolnitvi odra. Vaje za letošnjo otvoritveno predstavo 60 se že vršile v dvorani samostana, deloma v garderobah in na odru samem. Ker so bila instalacijska dela na odru končana šele te dni, ni bilo mogoče misliti prej na začetek sezije. Po sili razmer začenja tedaj »Ljudski oder« v svoji oživljeni obliki že drugo sezijo z veliko zamudo.
Program in načrti ,.Mudskega odra"
Igralska družina »Ljudskega odra« se je letos izpopolnila z nekaterimi aktivnimi starimi člani izza dobe pred razpustom Prosvetne zveze. Tako se je številčno ustalila, pa tudi glede igralskih sposobnosti lepo zaokrožila.
»Ljudski oder« usmerja svoje delo čisto določno v smislu zavestno gojene ljudske igre, ki bodi 1. umetniška, 2. katoliška, 3. slovenska. V seznamu iger, ki jih pripravlja za bodočnost, opažamo: Vse, kaT je osnutkov slovenske ljudske dramatike (lani je prišel na vrsto kot prvi naš ohranjeni najstarejši gledališki tekst škofjeloški pasijon iz leta 1721 v priredbi N. Kureta, krstne predstave v Liubljani čaka ves Drabosnjak in 6icer: Božična igra, Trpljenje Gospodovo in Igra o izgubljenem sinu; čudno je sicer, da gre naše Narodno gledališče mimo vseh teh tekstov, ko vendar po vsem kulturnem svetu opažamo oživljenje vsega takega starega blaga!). Nadalje je v seznamu lep izbor sodobne katoliške ljudske dramatike, ki ie silno bogata in nam
o	njej pričajo imena: Ghžon, Brochet, Obey, Wein-rich, Wei«mantel, Llppl, Timmermans, Boon i. dr: Tudi izbor starih del svetovne dramatske književnosti je pripravljen: Calderon, Lope de Vega, Goldoni, Moliere, Holberg, nekaj značilnih in uspelih del baročne in jezuitske drame (n. pr. slavni »Ce-nodoxus, doktor iz Pariza«, baročni pendant »Sle herniku«). Vse to za dolgo časa določa pot in delo ljubljanskemu »Ljudskemu odru«, ki nikakor ne bo in noče več biti »diletantski« oder po čitalni-škem okusu in kopitu, ampak hoče svoje delo opravljati v veliki resnosti, s čutom odgovornosti in zavestjo poslanstva, ki ga mora vršiti. Pri tem seveda ne bo mogel biti »vzorec« za podeželske ljudske odre, ker zahteva Ljubljana od ljudskega odra nekaj popolnoma svojega.
Leto*n*a otvoritvena predstava
Za letošnjo otvoritveno predstavo si je izbral »Ljudski oder« nemškega avtorja. Katoliški ekspresionist Dietzenschmidt, ki je prizadal znanemu »Pathmosdichterbundu«, je znan in priznan dramatik (Die St. Jakobsfahrt, Regiswindis), dasi nam je njegov ekspresionizem danes nekoliko odmaknjen. Povsod pa prodira na dan elementarnost njegove osebnosti, ki prehaja včasih v robatost, včasih o
grotesknost. Ta daje njegovim dramam trajno ceno, ki ob njej vse ekspresionistične posebnosti izginejo.
»Krištof« (Christopher je naslov igri, ki jo je naštudiral »Ljudski oder« v režiji g. Toneta Roge r j a. Avtor jo je sicer nazval v stilu starinskih egend »ein gross und schon Legendenspiel«, dasi je legenda (legenda o sv. Krištofu) postavljena le kot okvir in ogrodje igre, katere dejanje se odigrava v nadčasovnem svetu in jo je režija primaknila sodobnosti Vsi elementi, ki gibljejo življenje in ki se med njimi mota nefK>kvarjeni, iskreni človek, ko išče »najvišjega gospoda«, nastopajo v monumentalni panorami: čutna mladost, nedotaknjeno devištvo, preizkušena starost, preplašena revščina, bahata bogatija, pravica s postavami, nasilje s pestjo, država z avtoriteto — in naposled ženska, poltenost in naslada, ki ji vse malikuje — vse to se znajde na koncu brez moči pred najvišjim gospodom, ki je — božje Dete. In to Dete 6d posadi Krištof na ramo in vse drugo obleži...
Dejanje igre je polno napetosti. Inscenacija je skrbna. Koreografijo je oskrbel iz prijaznosti gospod Golovin. — Predstavi se vršita v ponedeljek, dne 1. februarja zvečer in v torek, na praznik, dne 2. februarja, popoldne. Naj pokaže obakrat in še večkrat polna Serafinska dvorana, da je Ljubljana težko pričakovala zopetnega dela »Ljudskega odra« in da ga zna ceniti.
Od tu in tam
Kamnik
Napad z gnojnimi ralami. Urankar Jože iz Po-rebra št. 9, obč. Nevlje pri Kamniku, je prijavil tukajšnji orožniški postaji, da sta im 34. januarja ob ft zvečer brez povoda napadla dva fanta iz vasi Markovo. Spremljal je neko žensko proti Markovem, precej pred njim pa je ravno tako neki njegov tovariš spremljal drugo žensko. Ko je Urankar prispel v bližino vasi, je proti njemu pritekel nekdo oborožen z gnojnimi vilami ter Urankarja udaril s tako silo po glavi nad lovim ušesom, da ga je podrl po tleh. Napadalcu je prihitel na pomoč še neki hlapec ter sta Urankarja še na tleh tolkla, pretepala in suvala, da se jo onesvestil. Čez nekaj časa je prišel Urankar toliko k zavesti, da se je pobral in sc tako ves izčrj>an napotil proti domii.
Podivjana pretepaCa sta Urankarja še zasledovala ter ga pričela j>onovno suvati in pretepati. Klical je na jx>moč svojega tovariša, ki je šel pred njim, ki se j)a za njegove obupne klice ni zmenil v j bojazni, da bi tudi njega ne doletelo kaj sličnega. Urankar je dobil težke telesne poškodbe in je dela nezmožen.
Zadevo zasleduje še orožništvo, nakar bo junakoma izprašalo vest tuk. okrajno sodišče.
Uprava policije v Ljubljani je izdala statistiko svojega poslovanja v letu 1936. Iz te statistike posnemamo sledeče podatke: V prometu je bilo s stanjem z dne 31. decembra 1936: 458 potniških avtomobilov, 169 tovornih avtomobilov, 256 motornih koles, 15.058 dvokoles ter 150 fijakerskih in polfijakerskih vozov; izgubljenih je bilo lani 556 predmetov v vrednosti 204.000 Din, najdenih pa 307 v vrednosti 105.000 Din. Tujcev je bilo v hotelih prijavljenih 64.577 (nočnih 66.640). Največ jih je bilo iz Jugoslavije (50.545), nakar sledi Avstrija, Nemčija in Italija. Aretiranih je bilo lani v mestu 6094 dilekventov, od katerih je bilo izpuščenih nazaj na svobodo 2367. Policijsko kaznovanih je bilo 5230 oseb in je dobila od glob občina 70.423, država pa 51.217 Din, ostanek pa bivše okoliške občine ter cestni vzdrževalni fond. V Ljubljani izhaja 146 perijodičnih tiskovin, in sicer 4 dnevniki, dva trikrat na teden izhajajoča lista, 22 tednikov, 5 polmesečnikov in 113 mesečnikov ali listov, ki izhajajo v daljših presledkih.
Številna delegacija profesorjev z rektorjem zagrebškega vseučilišča je obiskala včeraj v Bel-gradu merodajna ministrstva, da izposlujejo povečanje kreditov za zagrebško vseučilišče. Hrvatje hočejo doseči, da se že v letošnji proračun vstavijo anuitete, s katerimi se bodo odplačevala posojila, ki bi jih univerza najela pri raznih zavodih, zlasti pri Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev.
Zagrebška opera bo na svoj način poskrbela za pevski in igralski naraščaj. S 1. februarjem se bo tam odprla operna šola, v kateri bodo vzgojili nekaj mladih pevcev in pevk za zbor. Šola bo brezplačna. Merodajni činitelji eo opažali zadnja leta, da med mladino pojema zanimanje za operno petje, da iz opernega zbora odhajajo stari in odsluženi člani, podmladka pa ni.
Preiskava o delu zagrebške narodne zaščite je bila te dni zaključena in je policija dognala le
R to, da je zagrebška železniška direkcija vsako leto dajala tej organizaciji po 6000 brezplačnih želez-
V nedeljo zopet pošten nogomet
Od decembra naprej, ali bolje, od hermežan-skega turnirja, je ljubljanska publika pogrešala nogometnih prireditev večjega formata. SK Ljub- H Ijana, ki se je natihem pripravljal za pomladansko periodo državnega prvenstva — bodisi na terenu, bodisi jx> telovadnicah s 6inotrno gimnastiko — je dober mesec pred začetkom borb poiskal za prvi termin kot sparing-partnerja varaždinsko Slavi jo. To moštvo je dandanes in tudi ie vsa zadnja leta nekakšen bav-bav ne samo provincijskih klubov ZNP, ampak tudi zagrebške gornje hiše — vsaj na svojem terenu. Lansko leto je moral pred njim položiti orožje zagrebški Gradjanski; moštvo jo tolklo tudi Haška in Concordio. V tej enajstorici so kaj znana imena: Solerti, Koprivnjak, Stankovič, dalje bivši Iliri jan Košak in drugi. Prav pred kratkim je Slavija jx>tolkla reprezentanco zagrebškega I. razreda s 6:4.	*
Ali za začetek tekmovanja Slavija ni morda premočan nasprotnik? Bomo videli! Kljub marljivemu zimskemu spanju tudi Ljubljana ni držala rok križem kot smo bili že omenili. V nedeljo bomo videli na beli poljani naše stare znance iz jesenskih borb. Morda bomo med njimi zagledali tudi Grintala in Sočana — po dolgem, dolgem času. Prav to zadnje tedne bo trpba izrabiti za trening, treba Ivo jx>šteno pogledati, kako bo Ljubljana definitivno sestavila napad, kakšna bo nova half-linija, kdo bo branilec? Težke borbe, ki moštvo čakajŠ, zahtevajo priprave. Kaj pa mislite! Prvi nasprotnik Ljubljane bo vendar Jugoslavija v Bel-gradu — in to kaj kmalu, 7. marca že.
Nihče naj se ne ustraši sneženih kupčkov po ulicah. Na dvorišču bo sneg lepo skidan, tako da ne bo treba s seboj jemati lavinske vrvice. Sicer ga pa tudi dež pridno pritiska v zemljo. Kdor le more, naj torej pride, da se prepriča, kako je moštvo preko zime napredovalo. Nobenega dvoma ni, da bo tekma prav interesantna; težji teren bo kot nalašč pripraven za trening — saj sta obe igrišči, Jugoslaviji no in Ilaškovo, ob količkaj mokrejšem vremenu, prilični močvari, ki zahtevata stabilnosti in fizične sile. Na svidenje torej, ne bo vam žal. Ljubljana ne sme bili — kar se publike tiče — najbolj zaspani športni center države.
Smučarski tečaj SPD
Ljubljana, 28. januarja.
Za brezskrbno in povoljno uživanje zasnežene visokogorske prirode je neobhodno potrebno znanje smučarske tehnike. Šele |x>tem je dana prilika, da posetimo zasnežene gorske velikane ter se razgibamo na visokogorskih smučiščih kot na Komni, Veliki Planini, Vršiču, Krvavcu, itd. Zato prireja Slovensko planinsko društvo smučarske tečaje in vzdržuje n. pr. stalno smučarsko šolo v Domu na Komni. Tečajnik ima največ koristi od pravilnega vodstva si rokovne smučarske šole, ker se privadi pravilni teoretični in praktični metodi 6tnučanja. Smuški učitelj na Komni pokaže začetniku osnovne pojme za pravilno vožnjo ter razne lažje obrate, ki so potrebni za 6igurncet na smučeh. Od 13. do
niških kart, od katerih pa niti tretjina ni bila porabljena v prave namene. Policija je tri krivce že izročila sodišču, d očim banska uprava pregleduje poslovanje društva sploh. Tudi pri tem pričakujejo zanimivih odkritij, zlasti zaradi širokopoteznega življenja tajnika društva, ki je imel mesečne plače 1500 dinarjev, svoje stanovanje pa je imel urejeno tako razkošno, da za to njegova majhna plača sploh ne more zadostovati.
V sredo je bil t Sarajevu izvršen drzen roparski napad. Neznan razbojnik 6e je vtihotapil v stanovanje upokojenega vratarja deželne banke in ga oplenil. Neznanec je bil potrkal na vrata in dejal vratarju, da ima zanj neko važno pismo. Starec je pismo vzel v roko in ga začel ogledovati. Ta čas pa je porabil razbojnik in skočil na starca. Ta hip pa se je pojavil izza vrat še en njegov pomagač, da sta oba vrgla starca na tla, mu zamašila z robcem usta ter zvezala. Nato sta začela brskati po stanovanju, vendar pa denarja nista našla, ker ga jc imel starec dobro spravljenega. Zato sta odnesla le nekaj obleke, uro in denarnico z manjšo vsoto denarja. Nato sta pobegnila. Zvezani starec se je z velikimi mukami znebil spon in robca v ustih ter naznanil zadevo policiji. Razbojnika stS*M bila zelo dobro oblečena.
Na deset let teike ječe je bila pred šibeniškim sodiščem obsojena žena, ki je s kuhinjskim nožem v cerkvi umorila svojega moža. Milica Berkovič je stara 27 let, za moža pa je imela 42 let starega posestnika v Banjevcih. Dve leti sta mož in žena živela srečno, nakar sta se pa začela prepirati. Kaj je bilo vzrok prepirov, se ni dalo dognati. Mož je bil srdit na svojo Ženo in jo je večkrat pognal od doma. Toda žena se je vedno vračala. Taki prizori so se ponavljali zadnjih šest mesecev redno. Mlado ženo je to ravnanje nagnalo v obup, da je porabila priliko v cerkvi in z nožem sredi sv. maše napadla moža ter ga nekajkrat zabodla s kuhinjskim nožem. Mož je naredil nekaj korakov, nakar se je zgrudil. Ko so ga pa prepeljali v bolnišnico, je izdihnil. Kp je bila izrečena sodba nad njo, je pritrdila vsa vas, ki mlado ženo obsoja zlasti zaradi tega, ker je tako gnusen zločin izvršila v cerkvi.
V savski banovini se plačuje posebna šolska taksa. Zaradi tega se je društvo šola in dom obrnilo na finančnega ministra in zahtevalo, da se ta taksa, ki se pobira edino v savski banovini, ukine. Finančni minister pa je delegatom povedal, da ne more nič narediti proti sklepom samoupravnega telesa, kakor je banska uprava, obljubil pa je, da bo posredoval v tem smislu pri banovini. Bajc bodo sedaj res ukinili to takso ter breme prevalili na druga bremena s tem, da bodo za kritje tega odpadlega zneska povišali nekatere druge dajatve.
Pol milijona dinarjev bo dala zagrebška občina za pospeievanje turizma. Da se delo pospeši in poglobi, zato je mestna občina razširila mestni tu-
20. februarja t. 1. je določen turni tečaj pod strokovnim vodstvom ter bodo tečajniki napravili daljše izlete na Krko 1836 m, čez Kal 2001 ni, k Triglavskim jezerom na Hribarice 2400 m in še drugam. Za te turne tečaje mora biti smučar planinec že nekoliko izvežban Snežne prilike so v planinah seda; izborne. Povsod je zapadlo okrog 50 cm novega snega tako, da so visoko zakrite kotanie na Komni. Velika Planina in Krvavec nudita smučarju svoja potrebna smučišča, ki j>ridejo v poštev za za; četnike in izvežbane planince smučarje. Za turni tečaj na Komni od 13. do 20. februarja t. 1., se morajo tečajniki priiaviti pravočasno v pisarni SPD v Ljubljani ali direktno oskrbnici Doma na Komni.
ristični svet in pritegnila vanj vse činitelje, ki
poštev. Na občini bodo uredili poseben arhiv za fotografije, dalje arhiv za turistične liste, časopise in brošure, za plakate in propagandne filme. Poskrbeli bodo tudi, da se bodo uvedle ponekod še avtobusne zveze.
Stiska v splitskem pristanišču je velika, ker
manjka primernih skladišč. Izvozniki žita 60 morali za skladišča naieti motorne jadrnice, da' se jim žito ne bi kvarilo. Ta ugotovitev pa je pokazala posebne razmere v našem pomorskem prometu. Dočim se izrabljajo le nekatera pristanišča, so pa druga fwazna. Eno takih pristanišč je bakarsko. Kljub temu, da je pred leti pristanišče dobilo neposredno zvezo z železnico, se vendar promet zmanjšuje in pristanišče zanemarja. V pristanišču eo tudi velika skladišča, pa prazna.
V	Bukarešti so trajali nekaj tednov razgovori za novo pogodbo med Jugoslavijo in Romunijo.
Sedaj so se zaključili. Sklenili eo zraven tudi veterinarsko konvencijo ter sporazum o obmejnem prometu. Novost v tej pogodbi je ta, da se spori ne bodo več obravnavali pred mešanim jugoslovansko romunskim razsodiščem, temveč pred razsodiščem gospodarskega sveta držav Male zveze. Nova veterinarska koncencija pa omogoča prevažanje romunske živine ne samo za Italijo, temveč tudi za Grčijo. Ta izvoz je šel sedaj preko drugih držav. Naša država bo pri tem mnogo pridobila.
Gospodarstveniki in znanstveniki se sedaj zelo zanimajo za otok Brusnik, na katerem so odkrili posebne vrste kuščarjev, ki imajo dva repa. Gospodarstvenike pa zanimajo skladi diabaza, ki pokrivajo večji del otočka. Sicer so zgornje plasti že tako pomešane z drugimi kameninami, da niso porabne, vendar pa so notranji skladi čisti. Pripravljajo se načrti, da bi začeli diabaz izrabljati, kajti v poštev prihaja za ceste, ki so zgrajene na betonski podlagi. Pridobivanje diabaza bi veliko pocenilo stroške za nabavljanje cestnega materiala.
Sven Elvestad:	60
Zlodej se dolgočasi
Na stotine ljudi je osvetljeval žar letečih ognjev, vojska otrok je vsa blažena in začarano strmela v višinsko igro.
Ob celem obrežju so počasi veslali ne-številni čolni in čolnički, okrašeni so bili z barvnimi lampijoni, ki so se gugali na prožnih palicah. »V najem, v najem, oddajamo v najem!«, so kričali veslači in klicali svoje cene za enkratno vožnjo: »Dve liri, pet, deset lir!« Bila je zmes svetlih glasov, ki so se gnali drug nad drugega in imeli zvonkost zlatega Cdenarja. Tako se je slišala pesem o soldu in odmevalo ob obrežju velikega mesta, to je napolitanska melodija, ki nikdar ne preneha.
Kakor ognjena vezenina so ležali čolni ob obrežju. Najbolj na gosto so se zbrale migetajoče luči okrog velikega plamenečega čolna, ki je počasi veslal proti mestu. To je bila poslednja umetnikova vožnja. To ni bila nikaka zmedena naglica, nikaka zmešana gneča. S svojim nevarljivim nagonom za dekorativnost je par tisoč priprostih ljudi ustvarilo pravo, živo, fantastično pravljico na gladini napolitanskega zaliva. V vsem počenjanju migetajočih čolnov in pregibajočih se ljudi je bil nek poseben ritem, nekaj nedognanega, slučajnega, sanjarskega, odraz ljudskega značaja. Kakor v kretnjah čolnov, tako je bila tudi v petju množic podobna neurejena slučajnost. V začetku ni bilo slišati nobene vsem skupne
melodije, od otokov je prihajala ena kitica, iz sorrentskega zaliva druga, in potem spet ena iz smeri Torre del Greco, in še ena iz Ca-stellamare, rastoče in izgubljajoče se, izzve-nevajoče in šumno kipeče, vsi nesmrtni napevi tega velikega zaliva. Ko pa je plameneči čoln prišel bliže, so se vsi različni napevi naenkrat zlili v en sam, mogočen napev, v pravo napolitansko himno, viharen pozdrav pokojniku. To je pesem, ki jo imenujejo »frunne
i	limone«. To je listje citronovega drevesa. To pomeni, da je treba pesem peti tako iskreno, tako občuteno in presunjeno od trpljenja, da petje nehote spomni na mešan okus sveže odtrganega citronovega lista, ko ga človek položi na jezik.
V teh trenutkih je bil Napolitanski zaliv ena sama prepajajoča se in ubrano se zbirajoča enota. Kamorkoli si pogledal, je bilo eno samo gibanje; v njem je bilo nekoliko mistične neskončnosti. Luči na vodi so zrastle dalje v temo in nekje prešle v nebeška ozvezdja, kakor začarana podoba, ki zaide v večnost...
Bergcrona se je moral truditi, da se je pre-ril skozi človeške množice, ki so bile na obrežju, ako je hotel priti do svojega hotela. Šel je skozi park in se malo ustavil na tistem mestu, j ki ga je Rist bil ravnokar zapustil. Iz slabo, le tuintam razsvetljenih oken je sklepal, da se gosti še niso začeli vračati z obrežij. Vedel je, da je Rist bil ob tem času v hotelu, zato ga je nekoliko vznemirilo, ko je videl, da so Ristova j okna temna.	I
Razen tega je Bergcrona še nekaj drugega opazil: v Haselhuhnovi sobi se je moralo nekaj goditi. Bergcrona je razmere v hotelu sebi določno preštudiral, kajpak ne iz kake arhitektonske radovednosti, marveč zato, ker je bil prepričan, da bo to znanje prej ali slej lahko uporabil v svoji praksi. Prav dobro je poznal položaj Haselhuhnovega stanovanja: da, šlo je prava štiri okna. Naenkrat je videl, da nekdo v Haselhuhnovi sobi luč okrog prenaša. Potem je postalo vse temno. Nato se je luč znova pokazala in znova izginila.
Bergcrona je najprej obšel družabne prostore hotela. Nikjer ni mogel najti Rista. Sel je mimo vratarjeve lože. Don Bebe mu je dal razumeti, da je Rist že odšel v gornje prostore. Toda tudi to obvestilo je le še povečalo Berg-cronov nemir. Kajti v zvezi s čudno lučjo v Haselhuhnovih oknih je slutil skrivnosti.
Toda šele takrat, ko je na koncu spodnjega stopnišča srečal mr. Johnsona, se mu je nemir spremenil v sum Amerikanec je že odhajal. Mr. Johnson se je sicer hotel zakriti s svojo privajeno vljudnostjo, toda ko je preko Amerikan-čevega obraza spletel naval čudne jeze, je bilo kazno, da mu je bilo nadvse neprijetno, da se je Bergcrona ravno v tem trenutku pokazal v hotelu. Ali sicer tako hladnokrvni Amerikanec ni s tem pokazal neke posebne nervoznosti? Dobro se je namreč videlo, kako se je obvladoval, samo da bi bil videti miren in da se ne bi preveč podvizal v svoji hoji. Ko je šel po stopnicah navzdol, si je ves čas oblačil in slačil rokavice, vlekel jih je na svoje tresoče se roke;
s počasnim oblačenjem rokavic so zaposleni vedno ljudje, ki hočejo zakriti svojo razburjenost.
Bergcrona je čakal na spodnji stopnici tako dolgo, dokler Johnson ni zapustil hotela. Nato je hitel v Ristovo sobo. Vrata so bila odprta, ključ je tičal v njih; soba pa je bila temna, Rista ni bilo v njej. Bergcrona je obstal za nekaj časa in premišljal. Prisluškoval je, potem pa je videl, da v njej ni človeškega bitja. V tej samoti je bilo nekaj tesnobnega, neko verno, grozeče naznačilo, da se je v tej tišini zgodilo nekaj nepreklicnega, končnega. Hitel je dalje, da bi prišel do Haselhuhnove sobe, kajti zla slutnja mu je govorila, da so svetilkine prikazni, ki jih je spodaj iz vrta videl v Haselhuhnovih oknih, najbrž v zvezi z Ristovo usodo, lil ko je torej stal pred vrati v Haselhuhnovo sobo, si je mislil: Ali se je mar že zgodilo, česar smo se zadnje dni tako bali?
Zgodilo se je.
Maščevalci so nazadnje vendarle vrgli svojo mrežo, in nemara bi se jim posrečil dober lov, ko bi jim Bergcrona v svoji previdnosti ne bil prekrižal računov. V odločilnem trenutku so mu prav prišle njegove študije o hotelski notranjosti, tako zvane arhitektonske študije.
Prvo, kar je Bergcrona ugotovil, je bilo dejstvo, da je Haselhuhnova soba bila zaprta, v njej pa je moral nekdo biti. Iz notranjosti sobe je bilo slišati šumenje, ki je kazalo v to smer, slišati je bilo korake po preprogi... potem je padel stol...
»Slovanski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 2! Din Oredništvo Kopitarjeva ulica 6HTIL TelefoD 2994 tu 299b. Uprava; Kopitarjeva &
Telefon 295*2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: E- Ceč. Izdajatelj; Ivan Hakoveo. Urednik; Jože Košiček.
35 žensk dela vsak dan grbe na baldahin, ki ga bodo nosili nad g>lavo angleškega kralja, ko
ga bodo spomladi kronali.
zini carinske meje. Že nekajkrat je carinikom ušla tihotapska družba, ki se je pripeljala na avtomobilih ter se ni zmenila na pozive carinskih organov. Kadar so potem cariniki planili na motorna vozila, da bi prijeli predrzne tihotapce, so ti z zadnjega avtomobila posvetili nazaj — pohodi so bili vedno ponoči — s tako močnimi žarometi, da so morali cariniki takoj ustaviti svoja motorna vozila, ker bi se sicer lahko kam tako zapeljali, da bi se zaradi svojega vršenja službe povrhu še ponesrečili. Po zanesljivih vesteh morajo priti tihotapci tudi nocojšnjo noč. Vzdolž ob cesti so bile postavljene pomnožene skupine obmejnih stražnikov, na dveh mestih pa so bile na cesti postavljene ovire. Naenkrat zacvrči poleg mene neka škatlica in vodja patrole dvigne iz škatlice telefon. Iz prve kontrole so nam javili: Ravnokar so trije avtomobili zdirjati mimo po cesti. Na naša opozorila se niso ustavili. Prvi avtomobil je prebil leseno pregrajo in vsi trije dirjajo proti vam.
Takoj je skočil na cesto vodja naše patrole ter z rdečo lučjo hotel ustaviti tihotapce. Toda tihotapski avtomobili so se z nezmanjšano hitrostjo bližali našemu mestu ter zdirjali mimo nas, ne da bi se za znake našega vodje sploh kaj zmenili.
V	naslednjem trenutku so bili že vsi naši. Cariniki na motornih kolesih so zdirjali za avtomobili. Niso pa prižgali svojih luči, da bi s tem ne opozorili tihotapcev. Sedel sem v prikolici poleg vodje. »Tokrat nam ne uidejo,« je sikal. Na naslednjem ovinku imamo postavljene železne ograje in teh nam ne bodo predrli. Res smo zaslišali čez nekaj minut strahovit tresk. Prvi avtomobil se je na ovinku z vso silo zaletel v železno pregrajo, ki je stala preko ceste. Avtomobilisti so bili prepričani, da jo bodo prebili, toda pregraja je bila močnejša. Avtomobil se je razbit ustavil ob ograji, razvaline prvega pa sta butnila Se drugi in tretji. Vodja tihotapske družbe je z večino članov družbe obležal nezavesten na cesti. Tokrat proboj z oklopnim avtomobilom ni uspel.
Tudi pri nas smo iznafdliivi
Če pomislimo na vse te načine tihotapstva, ki so se zgodili na Nemškem, potem lahko trdimo, da v tem oziru tudi v naši bližnji okolici niso med zadnjimi v svoji duhovitosti oni, ki se pri nas s tem nfevarnim poslom pečajo. Pred dobrim letom so namreč nekje -ne meji mesta Ljubljane carinskj organi prijeli neko žensko, ki bi bila rada poceni i vtihotapila telečje meso v mesto in ga tam seveda prodala, kakor ga pač prodajajo tu mesarji. Prišla je tudi na čisto svojevrstno misel: Na njenem domu i so takrat zaklali teleta, najbrže zato, ker je žena | mislila, da bo mnogo boljše prišla na svoj račun, I če ga ne proda mesarju in da kar sama nese meso | v mesto naprodaj. Vzela je polovico tega zaklanega teleta, odrezala mu je še noge, napravila maio pod telečjimi rebri primerno veliko luknjo z nožem, nato pa lepo celo polovico nataknila na vrat tako, da ji je del te telečje polovice visel spredaj, nekaj pa zadaj po hrbtu. Pod krilo je še
i	obesila okoli in okoli cel raženj klobas, kajti malo prej so doma klali tudi prašiča. Tako obložena se je napotila proti mestu. Na carinarnici pa se je carinikom ta ženska le zazdela malo preveč — »ogromna« in 60 napravili preiskavo, ki se je topot
sijajno obnesla. Saj tudi ni čudno. Kar pol teleta čez rame, pa hajdi v mesto, to je vendar že malo preveč očitno in predrzno. Vsem ženskam namreč ne pristoji, če so preveč »postavne«.
Obvestila
Vojnim prostovoljcem sporočamo, da bo pogreb našega tovariša in agilnega člana naše organizacije Zorčiča Franja v petek 29. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Pogreba se vojni prostovoljci udeležimo korporativno. Zbirališče ob tri četrt pred mrtvaško vežo splošne bolnišnice. — Okrajna organizacija vojnih prostovoljcev.
Pregled motornih vozil po točki 4. pravilnika za preizkušnjo motornih vozil Ur. list štev. 330/100 z dne 25. oktobra 1620 se vrši za policijski okoliš ljubljanski dne 4. in 5 februarja od 8 do 13.30, v Ljubljani kot običajno na Bregu štev. 20; dohod iz Novega trga.
Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike iz policijskega področja v Ljubljani, da pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu in naj predložijo komisiji saobračajno knjižico, kolek za Din 100, vozniško izkaznico in Din 54 v gotovini, kot takso za vsak avtomobil odnosno Din 27 za vsak motocikel.
Vozilo je treba pripeljati čisto in z vsemi pripravami ter orodjem kot se rabi pri vožnji.
Komisija bo izdala istodobno dovolila za uporabo vozila v smislu čl. 92. taksnega in pristojbinskega pravilnika.
Vozilo, ki neopravičeno ne bo pripeljano omenjenega dno k pregledu, se bo stavilo iz prometa in se odvzameta evid. tablici; lastnika pa zadene kazen po točki 21 čl. 34> uredbe o zaščiti javnih cest m prometa na njih.
Velik ^Bohemski večera pri rede na pustni torek 9. februarja gledališki igralci
Nova frančiškanska dvorana — Ljudski oder vpri-zori dno 1. februarja ob 8 zvcčfer in 2. februarja ob 5 popoldne Dietzenschmidtovo veseloigro tega sveta v treh dejanjih «Krištof«. Predprodaja vstopnic je v Nabavni zadrugi v frančiškanski pasaži.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in naicenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din.
Petrič, 20. januarja. 11 Šolska ura: Naš mladinski pisatelj Emil Adamič (gosp. Drago Supančič) _ 12 Vrcselih pesmic pestra vrsta (plošče). — 11!.45 Vreme, poročila. — 13 Cas, spored, obvestila. — 13.15 Domači zvoki (Kmečki trio in gosp. Svetozar Banovec). — M Vreme, borza. — 18 Ženska ura: Družina in šola (srtlč. Srečka Labernik).. — 18.20 Orkester balalajk (plošče). — IS.4(1 Francoščina (frosp. dr. Stanko Leben). — 19 Cas, vreme, poročilu, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura,: Svoti Sava (dr. Moča Stojkov iz Bel-grada). — 19.50 Zunimivosti — Akademski pevski kvintet. — 21 Prenos ir. Turina: Beethovnova IX. simfonija. — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15 Nekaj našili pesmio (plošče). — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 29. januarja H el orad—Zagreb: 20.30 Vokalni koncert. — 21 Klavir. - ' 21.80 Zbor. — Dunaj: 19.30 Vojaška godba. — 20.55 Simfonični koncert. — Trst—Milau: Ki Kvartet. — 21 Simfonični koncert. — Rim—Uari: 20.40 Opereta. — Praga: 19.15 Beethovuove skladbo. — 20.10 IManino. — Varšava: 20.10 Koncert filharmonije. — Vratislava: 20.10 Opera. — Upsko— Koln: 20.10 Vojaški večer. —
Zimskošportno vrvenje na zimskošportnem tednu v Ga-Pa.
Tihotapske še ni
Ni novost zadnjega časa, da se množe neverjetno drzna tihotapstva na vseh mogočih mejah ne samo pri nas, pač pa gotovo še v večji meri drugod po svetu, ker je morda tam tudi več prilike za tovrsten zaslužek. Pred nekaj leti je finančni urad v Kolnu objavil, da je zaplenil 9 mili j. 250.000 cigaret, 20.000 zabojčkov cigaretnega papirja, 60.C00 kg tobaka, 185.000 kg kave itd. Bilo je zaradi tega uvedenih 34.500 kazenskih postopanj.
Objava te letne statistike je bil kakor alarm za boj proti tihotapstvu. Na vseh mejah Nemčije so uvedli najstrožjo kontrolo. Posledica je bila, da je tihotapstvo, vsaj kolikor so ga mogli uradno ugotoviti, hudo padlo. Število prijav se je skrčilo za celi dve tretjini. Odkod to? Ali so bile pojačene obmejne straže? Ali so obmejni organi ]>ostali morda bolj pazljivi? Vsekakor je poostrena kontrola mnogo pripomogla k padcu tihotapstva. Važnejši pa so gotovo bili ukrepi proti brezposelnosti in pa pocenitev nemških cigaret.
Leto dni pozneje je že stala na nemški meji posebna enotno organizirana in zaključena armada stražnikov. Borba teh je veljala poklicnim nepoboljšljivim tihotapcem, ki so hoteli obogateti na račun nemškega javnega gospodarstva. Kajti, dokler bodo med človeštvom potegnjene carinske meje, tako dolgo bodo ljudje tudi tihotapili. Zato pa je delo carinskih organov težko in odgovorno. Tihotapci jim pri tem posla seveda ne olajšajo, temveč nasprotno. V carinski službi naletimo na neverjetno predrzne in duhovite primere, ki kažejo, česa vse se tihotapci poslužujejo, da bi pre-varili carinike. Samo nekaj primerov:
SOO cigaret v leseni nogi
Iz Hamburga v njegovo prosto luko, ki je že carinsko ozemlje zase, je treba iti čez most, na katerem so carinske straže. Čez most hodijo posebno cele stotine pristaniških delavcev. Med množico delavcev je hodil vsak dan čez most tudi nek siromak, ki je imel leseno nogo. Revež ni vzbujal nobene pozornosti, še manj pa kakšnega 6uma, temveč je užival splošno sočutje. Nenadoma pa je nastal v tej stvari preobrat. Bodisi, da je carinik, ki je imel ta dan službo, bil opozorjen, bodisi, da se je invalid s svojo nogo sam izdal — carinik ga je kar na lepem pozval na pregled. Pregledal mu je vsak ko&Sek obleke, toda bilo je vse zaman. V nobenem žepu ni našel carinik nikakršnih carini podvrženih stvari. Kljub temu pa je bil invalid strašno razburjen. Zakaj neki? Kmalu se je carinski uradnik spomnil tudi na invalidovo protezo. Zato si je natančneje ogledal tudi to zasilno nogo. In kaj je odkril? Proteza je predstavljala čisto svojevrstno konstrukcijo. V podolgovati votlini je našel carinski uradnik 200 skrbno in previdno zloženih cigaret. Invalid je na vse kriplje zatrjeval, da je tokrat prvič padel v skušnjavo, toda vse to ni nič pomagalo. Napravili so z njim kratek proces in invalida z leseno nogo dolgo ni bilo videti več
iznajdljivosti konca
na tem mestu. Če je bilo to res prvič, da je ta mož hotel nekaj utihotapiti, potem ne bo nihče trdil, da ni imel velike smole.
1000 zavojev tobaka za avtomobilskim sedežem
Posebno pogosti so tihotapski poizkusi s pomočjo avtomobilov. Dober plen pa je napravil nek hamburški carinik, ki se 11111 je zazdel sumljiv avtomobil bogatega Nizozemca. Zdirjal je na svojem motornem kolesu za avtomobilom ter ga po veliki nevarnosti, v katero se je podal, končno le ustavil. Na kontrolnem uradu so meti avtomobilo-vim sedežem in bencinskim kotlom našli posebno votlino, v kateri so odkrili nič manj kot 1000 zavojev tobaka. Zavoji so bili res čudovito lepo zloženi, kajti tudi v takem primeru je zelo škoda prostora.
Tihotapska obleka s 500 žepi
Najhujše skušnjave pa imajo delavci in delavke ter drugi ljudje, ki bodisi po opravku, bodisi za zabavo hodijo večkrat iz Hamburga v pristanišče. Iz prostega pristanišča hočejo vzeti s seboj stvari, ki so v mestu dražje. Kontrolnim organom na mostu in na ladjah je nemogoče, da bi vsak dan preiskali tisoče ljudi. Omejujejo se bolj na nenadne racije, na srečo in na zdrav človeški instinkt. Med potniki, ki so vsak dan hodili na delo v pristanišče, je bila tudi priletna ženska, ki se je vsak večer z nedolžnim obrazom in ne da bi vzbujala kak sum, vračala v mesto. Toda, lepega dne so jo nenadoma natančno preiskali. Uspeh preiskave je bil neverjeten. V obleki, ki jo je nosila omenjena ženska, so našli vdelanih nič manj kakor 500 majhnih žepov. Ti žepi pa so bili po obleki tako enakomerno in pravilno razdeljeni, da se prav nič ni opažala na ženski sprememba njene »linije«. Vsak dan je ta ženska prenašala v carinsko ozemlje na stotine cigaret in cigaretnih papirčkov. Ni pa bila seveda samostojna tihotapka, marveč samo zapo-slenka nekega veletihotapca, kateremu so prišli na sled šele dolge mesece pozneje. Na dan aretacije je nosila ženska s seboj 300 zavojev cigaretnega papirja. Njen zaslužek je znašal lepe denarje. Tega zaslužka pa je bilo seveda sedaj za vedno konec.
Oklopni avtomobil v službi tihotapcev
Carinski organi nalete včasih na pravcate oborožene tihotapske sile. Takole opisuje nek nemški časnikar lov na tihotapsko drhal, ki je razpolagala z najmodernejšimi sredstvi, ki jih pozna sodobna tehnika. Med svojimi tihotapskimi pripomočki imajo celo oklopne avtomobile, ki ščitijo tovorne in osebne avtomobile, kadar ti prevažajo tihotapsko blago.
»Ležali sino v nekem obcestnem jarku v bli-