76. številka
Llnnljana, v soboto 4. aprila.
XVIII. leto. 1885
Izhaja vsak dan *T«»*er, iiin^i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstri j sko-ogrrske d,ezelo za vse leto 15 gld., m pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4U kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za ćetrt leta i! gld, o0 kc, za jeden uieaeo l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račiii:a se p»
10 kr. za mcNec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor postoma znaš*. Za oznanila plaćuje »e od četiristnpne petit-vrHt*- po 6 kr., ee se označio jedenkrat tiska, po 5 kr., it M dvakrat in po 4 kr., ce fle trikrat ali vcokriit tiska. Dopisi nai se izvide* Irankovafi. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnistvo je v Frana Klimana hiši, ,Gledališka stolha". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamacij., oznanila, t. j. vso administrativne Kvari
Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek 7. aprila 1885.
Bismarck in nemško dijaštvo.
Umevno je, ako dijaštvo Velike Nemčije obožava Bismarka zlasti po francosko - pruski vojni; umevno je pa tudi to, da nemško dijaštvo v sedanji dobi politikuje še v veči meri, potem ko je uganjalo vsake vrste politiko tudi pred ustvaritvijo sedanjega nemškega cesarstva. Politikovanje so nemški veli-košolei podedovali iz prejšnjih časov, in jim je ta posel kaj prijeten še posebno zdaj, ko se je Velika Nemčija pospela do vrhunca, s katerega narekuje pote in meje drugim državam, celo takim, katere se prej za Nemce še zmenile neso. Da ni veliko-nem-ška politična slava ostala brez sledu glede na mišljenje tudi avstrijsko nemških velikošolcev, se pa tudi ni čuditi v dobi, v kateri prevladuje narod nostni princip in v državi, kakor je Avstrija, v kateri uživajo Nemci največo svobodo. Poleg tega za-sajajo v avstrijsko-nemško dijaštvo pruskoneniški duh naravnost oni profesorji, katere Avstrija od leta do leta kliče iz Velike Nemčije in tako veliko-nem-ške ideje avstrijska vlada tudi nehote celo sama utrjuje po naših vseučiliščih. K vsemu temu se pridružuje prikrito in neprikrito vse židovsko-nemško časopisje, s katerim se večina nemških zastopnikov našega državnega zbora popolnem idcntifikuje. Tako je podpora vzajemna, in kultus Bismarckov tudi mej avstrijsko-nemškim dijaštvom samo naravni na sledek vseh drugih uzrokov, ki delujejo na razširjanje tejza duha s povečano močjo že zaradi tradicije nemških velih šol. Ako se tedaj tudi v Avstriji od časa do časa ponavljajo dijaški komersi Bis-marcku na čast, so take pojave v posebnem slučaji, kakor je 70 letnica Bismarckova" toliko umevniše, in volja za take pojave ostane nespremenjena, tudi ko bi jo tu pa tam na zunaj potlačila policijska roka, ki je v tem pogledu drugače jako mehka in prizanesljiva. Z zatiranjem zunanjih izrazov ne za-trejo duha, in se vladna politika jako slepi, dokler ne skrbi, da se v korenino ne zasadi pungermansko mišljenje.
l'o tem takem je naravno, da se je Bismar-ckov sedemdesetletni dan bolj ali manj v obče praznoval tudi mej avstrijsko-nemškim dijaštvom, in
te dejanstvenosti ne more zabraniti nobena pol cijska moč, katera je onemogla glede na notranje hlepenje.
Pa nemško dijaštvo, bodi si z vseučilišč pru-sko-nemških ali pa avstro-ogerskih, d biva za Bis-marckov kultus posebne impulze celo od Bismarcka samega, in je poslednji ravno ta mesec ali nalašč ali pa po naključji dijaštvo utrjeval v dosedanjem političnem mišljenji. Židovsko-nemški listi, ki zagovarjajo v Avstriji Bisinarckovo politiko, so najbrže nalašč pozabili dotične Bismarckove besede posebe položiti nemškim dijakom na srce; toliko vredniše je, da si jih zapomnijo ne samo slovanski dijaki, ampak vsi narodi, katerim je do tega, da se Avstrija, naša širša domovina, vzdrži.
Bilo je 14. marca letošnjega leta, ko je v državni zbornici v Berolinu neki Hammer izrekel željo, da bi Bismarck svoje^-delo dovršil s tem, da bi dognal pragmatsko sankcijo zveze z avstrijsko krono, in pa da bi napravil mir z Rimom. Istega dne in v isti seji je Bismarck mej daljšim govorom izustil tudi te-Ie stavke: „ . . Kar me spodbuja, to so znamenja na miši sedaj rastoči generaciji. {Prav dobro! dobro! na desnici). V naši mladini je popolnem drugačen naroden vzlet (Schwung) in veliko boljši razum političnega življenja, nego v vseh mojih sovrstnikih po starosti, ki so prodrli skozi 1. 1847 in 184^ neizogibno s frakcijskim in strankarskim duhom, in katerega ne morejo otresti s svoje kože. Dajte, da mi poni rjemo, potem hote vide i, kako Nemčija zacvete (veselost). Mi smo z a h i pno zadržek nac i j finalnega razvoja, ne samo jaz, kakor meni poslanec llicliter; jaa mislim celo... nas vse raz-greva še preveč bojna jeza strankarstva. Mi verujemo še v velikost strank, v pomen dogodkov, če pristopi kdo k tej ali oni stranki, če si tu pa tam priborimo volitveno zmago z glasovanjem. Kak triurni napolnjuje potem naše srce, in tudi moje ni izvzeto; kajti tudi jaz se veselim, kakor otrok. Ali jaz zali ]i a m v nemški narod in izrekoma v mladino, v sedaj studujočo mladino, v mladino, katera se uči pod u tisi velike dobe, katero je inavguroval (pričel) naš cesar na čelu svoje vojne — jaz imam tedaj zaupanje v to mladino, katera se bo z zaničevanjem ozirala na sedanjo politiko, na partikulaiizem 10 ali 12 frakcij, katere se tukaj bojujejo. To je moja nada,
s katero mirno umrjem (Dobro! na desnici)" — Ti stavki sami na sebi izražajo mnogo, mnogo, in se dajo porabiti v mnogočem tudi za avstrijsko politiko, katero bi Bismarck obsojal zaradi frakcijskoga in strankarskega duha še bolj po pravici, nego nemški partikularizem, ki je kljubu razjede-nosti vender jedili glede na pospeševanje veliko-neniške jednote, in bi isti Bismarck pomiloval žalostno, bolj ali manj separatistično delovanje slovanskih politikov v Avstriji. Kako obsodbo — ko bi se mu sploh vredno zdelo spregovoriti o našem slovenskem pritlikovstvu — bi še le izrekel o onih naših slovanskih politikaših, kateri hočejo vsako itak razdrobljeno slovensko pokrajino posebe obdati s kitajskimi zidovi!
Ali to samo mimogrede. Bismarck ima tedaj poslednjo, pa trdno tolažbo v velikošolski mladini sedanjega rodu, torej on brezpogojno odobrava njeno politikovanje, in kaj upa on od te zanj toliko nade-polne mladine V Ako še sebe prišteva v vrsto malenkostne politike, ko je vender bistveno partikularizem vsaj formalno zatrl ter zlil v velikonemško cesarstvo novejšega kroja, potem ima gotovo pred očmi še nadaljnje razširjenje velikonemških mej. Mladina, na utise, katere se on sklicuje od leta 1870 hrepeni tedaj, da bi ustvarila Pangermanijo, za kakeršno se je že istega leta 1870 navduševala, in bi jo bila tudi ustvarila, ko bi tudi Hismarckova mogočnost ne bila našla mej v drugih zaprekah. Bismarck torej ne pričakuje več, da bi še on sam pomagal izvršiti, za kar si je ustvarila velikonemška mladina svoje obzorje 1870, pač pa se nadeja, tla ista mladina stopi na poprišče za dejansko izvršbo, ko odstopi on z drugimi sovrstniki dosedanjo politike. Najprej jo bilo tedaj treba, notranje dele zje-diniti, in s to združbo in s povečanimi ideali ve-likonemške mladine bo še le možno narodno-poli-tični ideal dejanski uresničiti. Zares velika naloga sedanje učeče se velikošolske nemške mladine!
Pomenljivo pri vsem tem je tudi to, da je Bismarck v isti seji naravnost staro željo razkril, po čolni uniji in trdni zvezi z Avstrijo, in da so mu jedine zapreke v tem pogledu tostranski in ono-stranski državni zbori avstrijski. Nemška velikošol-ska mladina pa iz tega direktno posiiemlje, po kakem idealu jej je hrepeneti, in je že davno utnelii vrednost prijateljstva s Sclibnererjeni, najvećim po-
LISTEK.
Letniško pismo.
Znate li, gospodine urednice, kaj je to: letniško pismo? Dvojim, zelo dvojini, da bi znali, kajti, kolikor jaz vem, pripadate noriškim Slovencem, do-čim je naponiinani pojem lasten le Slovencem panonskim in tem osobito le na murskem polji. »Letnice, letniška nedelja" zove se pri nas, tam doli okolu vinorodnega Ljutomera, Velika noč. Saj pa v nas tudi ne poznamo piruhov, ampak le „pisanke", in dobro je to, kajti kako neprijetno bi bilo, ko bi ini Slovenci, razkosani na toliko upravnih skupin, imeli samo jeden izraz za Veliko noč! Tako pa imamo na izbor: „Letnicea, „Vuzeiir' in „Veliko noč", piruhe in pisanke, vrhu tega pa imamo Se pesebni „sport", da se ločimo v noriške in panonske Slovence, v prožne in neprožne, v hribovce in dolince in, če pojde tako dalje, razcepili se bodemo v same atome:
Kakor sem vesel, da so »Letnice" naše, pri nas doma, da so najstarši izraz izmej omenjenih,
me vender zona obhaja, ko gledani letos na narodno velikonočno mizo. Vse prazno. Ni je videti okusne politiške potvice, niti mastnega pleča in pečenega kozliča, še slavne „kranjske klobase" ni druzega nego gola „špilja". Le hrena, hrena, tega je v ozibilji, nam pa, ki ga moramo diihati, nam silijo solze v oko. Noriški Slovenci neinajo piruhov, panonski pa ne priljubljenih pisank, požirati nam je samo želje in hrepenenja, in kaj bi ne, saj je Slovencu grlo gladko.
A tudi drugod neinajo posebno veselih praznikov.   Francozom na primer se v Tonkingu jako slabo godi. .laz pa bi si vender temeljito premišljal, predno bi je milo val. Znam, da so duhovit, blago-srčen narod, a sami hoteli so tako.   Kdor tega ne veruje, potrudi naj se ter čita naj jednega naših dnevnikov 71. letošnjo številko.   Omlu bode mej brzojavkami čital: „N e gr ie r p r a v i, d a s e p r a v j nič ne boji, če bi morali Francozi tudi teči; da, še le na dobro bi jim to bilo ... ." j Bože moj, ako je za Francoze dobro, da teko, slo- i hodno jim, kdo bi jih še miloval? Volenti non lit injuria.  Čim bolj jih tepo, tem veča bode radost
v njih, vsaj po omenjenega dnevnika brzojavnem poročilu, katero se pa nikjer drugoj ni čitalo. Bržkone bil je to „Specialtelegram".
Specijalitete pa so dandanes v modi. Vsakdo hoče kaj posebnega, vsakdo odlikoval bi se rad mimo svojih vrstnikov. Ako ni drugače, napiše ti izvirno novelo iz Črnegore, pripoveduje ti, kako je Crnogorska Milica za kolovratom sedela in predla, kako se jej je „nov potok solza" udri po lici in drugih takih izvirnostij brez konca in kraja. Takemu pisatelju se originalnost pač odrekati ne more, kajti Crnogorka s kolovratom je gotovo izvirna slika, katere niti Jaroslav Čermak z bistrim svojim okom zagledal ni. Takemu pisatelju bi se pa tudi moralo svetovati, tla v bodoče svoje „izvirne" novele uprizarja na skalnatem Krasu, ondu bodo neusahljivi „novi potoki solza" jako dobro došli in nikdo se ne bode več pritoževal, da vodi' ni. Korist v narodno-gospodarskem oziru pa bode neizmerna:
Jednako originalen je pesnik, ki je nedavno pod naslovom „Lira in cvetje" poslal nekoliko duševnih proizvodov svojih mej slovenski svet. Kes da je dan danes zavladala bolj realistična mer moj
speševalcem Bismarckovih idej v Avstriji. Tudi glede na dijaštvo j* popolnem soglasje mej Bismaivkom in Schbnererjem; oba se dijaštvu dubrikata, in obema izkazuje isto dijaštvo največo zvestobo in časti.
Bismarck in njegovi avstrijski pristaši poŠte-vajo tedaj politikovanje velikošolske mladine z naj-večim merilom narodne politike. Kar velja pa za Bismareka, bi moralo veljati tudi za avstrijsko zunanjo in notranjo veliko politiko. Ako se torej Bismarck boji maleukostuih ali celo napačnih in škodljivih nazorov pri mladini glede na kouečne cilje veltkouemške politike, mora ista bojazen iz istih uzrokov opravičena biti tudi za skupno avstrijsko politiko, in ako se Bismarck srečnega šteje, da se nemška vebkošolska mladina navdušuje in utrjuje v zmislu pangennanske politike, bi morala prava avstrijska politika skrbeti, da se tudi v velikošolski mladini avstrijskih vseučilišč vzgaja ono mišljenje in hrepenenje, katero jedino more Avstriji koristiti. Bismarck sam bi bil prvi, kateri bi izgovore, češ, da ideali mladini se rasprše v poznejšem življenji v indiferentno tilisterstvo, z vso odločnostjo zavrnil; saj on jasno izraža upanje, da ideali, zajeti po utisih od leta 1870, bodo pozneje uresničevali, česar ni mogel on s svojimi vrstniki do cela popol-niti. Tedaj taki izgovori so brez vsake veljave tudi za Avstrijo, in vender s kako popustljivostjo gledajo naši državniki na vzgojo političnega mišljenja ravno pri nemški velikošolski mladini. Bismarck bi moral biti vender učitelj Avstriji tudi za to, kar je on z mislijo in voljo Veliki Nemčiji.
France Po d g orni k,
Politični razgled.
V iranje dežele.
V Ljubljani 4. aprila.
Poljski poslanci so neki jako nevoljni, da državni zlior ni rešil v tem zasedanji predloge o urejenjl galiških rek. Nekateri neki nikakor ne gredo več po Veliki noči v državni zbor, ko bi ta Še nadaljeval svoje zasedanje. Misli se, da bode vsled tega vlada po Velike j noči takoj zaključila zborovanje. „Czas'' trdi, da se bode državni zbor zaključil brez prestolnega govora.
15. t m. bode se pred upi-avuiiii so-<lis!'4'iH obravnavala pritožba Ltberškega mesta proti nekej odločbi češkega deželnega zbora o jezikovnem vprašanji Zdravnik dr. Vacluv Saminek predložil je Liberškomu mestnemu magistratu nekatera potrdila o zdravljenji bolnikov v češćim. To je pa razdražilo mestni magistrat in zaukazal je dotičnomu zdravniku, da se pri tacih priložnostih ima posluževati nemščine, ker je ta jedini uradni jezik |)ii magistratu. Dr. Šamane* pa s to odločbo ni bi zadovoljen in pritožil se je na mestni zbor in ko ta pritožba nI imela vspeha, pa na deželni odbor, kateri mu je dal prav. Liberške mostne ofiete pa je to jako razdražilo in pritožili so se pri upravnem sodišči, češ. deželni odbor je prestopil svojo kompetenco, ker po občinskem redu proti sklepom Praškega in Libt-rškcga magistrata ni nobene instance. Kadi bi namreč, da bi se proti mugistrat-nini sklepom nikdo ne mogel nikamor pritoževati, kajti potem bi češkim občanom pri mestnih urad h lahki) svojevoljno kratili jezikovno pravo 1/, te pritožbe zopet vidimo, kako Nemci sovražijo vse, kar je češkega. Sporazumljeiija v jezikovnih zadevah še ni tako hitro pričakovati, naj vlada na Dunaj i še tako spravljivo ministerstvo.
Predvčeraj je <V*ki državni poslanec dr Trojan praznoval svojo sedemdesetletnico. Dr. Trojan je naj starši češki državni poslanec, in razen dr. Smolke sploh najstarši državni poslanec Dr. Trojan ima Telike zasluge za probujenje češkega naroda. Že pred 1848 je deloval za češki narod in potem se je udeleževal vsega političnega narodnega gibanja. Ta mož pripada tako imenovanoj mladočeskej stranki in se je do sedaj vedno potegoval za svobodna načela.
V nanje držare.
Vsekako je jako pomenljivo, aa ruski listi kaj malo omenjajo Bismarckovo sedemdesetletnico. To kaže, da se javno mnenje v Rusiji vedno bolj obrača od Nemčije. Vedno bolj se uriva prepričanje, da nemško prijateljstvo ni koristno, ampak škodljivo Rusiji in vsemu slovanstvu.
Bolgarski minister notranjih -zadev je pisal nekemu svojemu političnemu prijatelju piRmo, v kojem je jako nepovoljno kritikoval delovanje mi-nisterskega predsednika. To pismo je pa prišlo opoziciji v roko in objavili so je njeni listi. Vsled tega dal je minister notranjih zadev svojo odstavko. — Kakor smo že povedali, bode Metodova slavnost v Srbiji imela le cerkveni značaj, drugače pa v Bolgariji. Tam mislijo prirediti pravo narodno slavnost. Dotični fodbor, ki je pod pokroviteljstvom kneza samega imel je nedavno slovesno sejo v knežjej palači in določil program. 6. aprila po pravoslavnem koledarji v dan tisočletniee Metodove smrti bode se po vseh bolgarskih mestih in selili veliko slavje. Vse javne šole in uradi bodo ta dan zaprti. Posebno lepa bode slavnost v Proslavu, kjer sta slovanska apost.elja krstila bolgarsko vladarsko rodbino. Tam bodo tedaj položili temeljni kamen cerkvi, ki se bode sezidala na čast Cirilu in Metodu. V vseli okrajih ustanovile se bode Ciril- in Metodove knjižnice za učitelje in učence, za kar se bode vsakemu okraju dovolilo 200 frankov iz slavnostnega zaklada. Dalje se bode životopis teh dveh svetnikov tiskal v 20.000 izvodih in razdelil mej narod. V vseh bolgarskih šolah bodo napravili podobe sv. Cirila in Metoda; v spomin na to slavje bodo pred vsako učilnico v prisotnosti duhovščine in učiteljev posadili 12 dreves. Vlada hude ustanovila dve Ciril-in Metodovi ustanovi, jedno za duhovne, drugo za jezikovne študije. Program slavja v Sredci, ki bode trajalo tri dni. lina poleg čisto cerkvenih obredov sledeče določbe: Na predvečer 6. aprila se bode celo noč pelo po vseh cerkvah. 6, aprila bode po božjej službi sprevod od cerkve k narodnemu B8-branju. Tega sprevoda se udeleže vsi uradniki in mestni zastopniki ter vojaštvo. V sobani narodnega sobranja bode se mej streljanjem topov pela zahvalna pesem. Potem bodeta pa knez in odposlanec eksurba govorila. O po)udne bode velik obed v sobani narodnega sobranje. Zvečer pa mesto lepo razsvetljeno. 7. aprila bode knez Ogledaval vojaščino, potem se bode pa moštvo vsake ^totnije slavnostno pogostilo. Kavno isti dan bode v Sredci priredili tamošnji gimnazijci svojo slavnost in slavnostni odbor je za to slavnost odločil 2000 frankov. 8 aprila se koilfia slavnost z literarno soarejo, kojo prirede v gimnazijskem poslopji profesorji in lete-rarno društvo. Iv tej slavnosti so se v Sredec po vabili zastopnike vseh občin Bolgarske in Vzhod-nje Ituuielije. Vsaka občina, ki ima nad 600 prebivalcev, pošlje dva zastopnika-
Okrog Maiitove so nastali baje resni nemiri mej kmetskim prebivalstvom. Povod tem nemirom je pomanjkanje, zlasti pa napačne agrarne razmere v Italiji. Izgrednik! so že napravili mnogo škode po posestvih vlastelinov. V mnogi h vinogradih so posekali trte, pa tudi več živine pokončali. Vojaščina je odposlana, da naredi mir. Ti nemiri so pa tudi opomin na italijanske državnike, da naj se ne obotavljajo / rešenjein agrarnega vprašanja.
Francozi še nemajo nove vlade. Freycinet sestavil je že bil novo ministerstvo, pa najedenk at sta mu dva nova ministra, ki sta bila vzeta iz Union republicaine, naznanila, da ne vsprejmeta portfeljev. Iz tega je Frevcinet sklepal, da bi ga Union republicaine ne podpirala, in zato se je že odpovedal sestavljenju vlade. Sedaj bode pa Grevy moral iskati koga druzega, da sestavi ministerstvo. — Več časnikov zagotavlja, da je mir s Kitajem že bil skoro sklenen. Kitaj je vsprejel predloge Ferry-jeve. Samo to zadržuje sklepanje miru, da sedaj Francija nema nikake vlade. Francozi in Kitajci so se namreč sporazumeli, da se po sledečih predpogojih sklene mir: 1. Kitajci izpraznijo Ton-king; d. Francozi ostanejo na Formozi, dokler se ne izvede mirovna pogodba; 3. Francija ne zahteva nikake odškodnine; 4. dovolijo se razne industnjalne in trgovske koristi Francozom. Francija pa sedaj nema nobene vlade, da bi podpisala te predpogoje in nadaljevala pogajanja za mir.
Ruski odgovor je neki zadovoljil Angleže. Rusija je privolila neki, da se določi nek neutralni pas mej Afganistanom in ruskim ozemljem. Samo da severna meja ne sme biti na severu od Sin-Tepe, Heri-Ruda in Sariyazija, južna pa ne bolj na jugu, kakor je Kara-Zi lias in Chaman-i Baid. Mejna komisija kmalu zame svoje delo. Rusija bo baje po takem urejenji meje zopet pridobila nekaj azijskega ozemlja.
Dopisi.
Iz Ptuja 3. aprila [Izv. dop.] Kdor se ne pase o svoji ošabnosti in ne piha okoli sebe, ko da bi bilo vse to prav, kar je on izumil in naredil, ta vselej nekake bojazljivo pričakuje občne sodbe o svojih delili. Najidealniši pesniki, najspretnejši pisatelji, najženijalniši dramatiki zaupali si neso že naprej, da bodo njih novi proizvodi dopadali, če so morda tudi že skusili, da splošno ugajajo njih dela. In pri vseh takih duševnih velikanih pokazalo se je res, da pač ni vselej bilo čisto zlato, kar so podali svetu.
Nekako tako dvojili so tudi osnovalci »Slov. pe skega društva", bode-li ideja vsprejeta po občin stvu izpeljiva In oživivši se postala plodonosna.
Poslala so se pravila v svet in mnogobrojna udeležite v, vedno rastoče število podpornih in izvršu-jočih drušLviMiikov — broji se jih že nad dve stotini — kaže na veselje stvarnikom, da njih idela postaja meso in kri in da ne bode ostala fantazmagorija, kar bi se bilo lehko pripetilo, kajti ni vse čisto zlato, kar pride v svet — da pa je naša ideja čisto zlato, pokazalo je slov. občinstvo.
Prej kakor je vspomlad prerodila naravo, pre-grnila jo z zeleno preprogo, prej pognalo je slov. pevsko društvo obilega cvetja, pa saj je lahko, ker po vseh krajih mile naše nam Slovenije ima v poverjenikih krepkih vej in vejic, ter se v svoji marljivosti posebno odlikujejo poverjeniki v Celji, Slatini, Celovci, Gradci, Ljubljani. Društvu bode lehko prebiti tudi kakšno nevihto, ker ima še sedaj trdnih vrhov v svojih ustanovnikib, mej katere je pred kratkim stopil iskren domoljub, gospod dr. Sernec v Celji.
Res pišejo od nekaterih pustih planot še mer-zle sapce, res pada v nižjih krajih še gosta slana, preteč posušili in pomoriti obilo cvetje „Slov. pevskega društva", da nekatere vejice so vsled nasprotnikov ostale mrtve, ter čakajo nove vigredi, da bodo ozelene le, če se deblo prej ne posuši.
pesniki raznih evropskih narodov, a pesnik naš sega vender nekoliko predaleč. Za poskušajo le nekoliko stihov:
Ju graMak, gospod Silav«, T« Iskniena ji' glava:
Silen meč nu strani nosi, Malo pijo, zmerno kosi; Kdaj zapleše — toda s Turki
Na krvavem polji v surki."
Ko bi hotel razmišljavati, kako koristno je Človeku, ki malo pije in zmerno kosi, ki hodi v surki na krvavo polje, potem bi skoro prišel do zaključka, da „V neskončnost prehaja miselj-ska nit" in konec bil bi: „Strbonk razponi morja plan", predno bi še utegnil ugibati, kakšen je bil „liienu" gospoda Silave kosilu in kateri krojač mu je skrojil junaško surko.
Zatoraj opozarjam prijatelje slovenske knjige na ta leposlovni proizvod. Ako jim ne bode povsem po godu, brez zabave vender ne bode, čitanje bode primerno letošnjim političkim pisankain, in to je tudi nekaj.
Kaj se hoče V Vtipi se ne pobirajo, kjer si bodi. Največ je neprostovoljnih. Tako na primer sem zadnjič pod Tivoli čul dosli dober vtip. (Judu je namreč postavljen cirkus, ki se je  naznanjal v
p'sebnih plakatih z napisom: „See of Land". Meš-ean, stoječ s svojo obiteljo pred nabitkom, premišlja, naposled pa ves razjarjen reče svoji lepši polovici: „Vrag vedi, jaz znam vender francoski, a tega ne uinejem!"
Še jedno. Dnevnik slovenski, ki je priobčil spredaj omenjeno brzojavko, kako Francozi hrepene' po izdatnem tepeškanji, pisal je nedavno, da je mestni zastop Ljubljanski gosp. Š. izvolil v <*. kr. deželni zbor. Ne glede na to, da bi vsled tega nastala vratolomna prekucija v našem volilnem redu, je omenjena notica jako hudomušna, zlasti „c. kr." je izredno satiričen. Pa nekaj že mora biti na tem, kajti ugovarjal ni nihče.
In tako ste se preverili, da tudi za štirideset-danskega posta nesta v dimniku visela godčevska trobenta in bas, ampak da se je kolikor toliko skrbelo za humor in za smeh, ki tako blagodejno pre-rahljava jetra in ledice.
Dal Bog, da se obrata ta humor tudi čez praznike! Potem mi bode možno za piruhe ali pa za pisanke poslati Vam novo letniško pismo. Dotlej pa zdravstvujte in naj Vam dobro tekne „aleluja"!
Div.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Keue Lelobvre.   Poslovenil * * * Stat
iiuiniiii * mulu a. i
Štirinajsto poglavje.
Vanitas vanitatum.
Dalje.)
Potem, očka, me bodo izvolili za zastopnika tu v državi Massachusettski in pozneje postanem starešina.
In potem?
Potem, očka, bodem zastopnik v skupnem državnem zboru in pozneje zavezni starešina. In potem?
Potem, očka, bodem minister, kot g. Sevvard, ali če se mi posreči, državni predsednik, kakor g. Lincoln.
In potem'.' vskliknil sem, bodeš nedvomno prišel na mesto Lucifra, kajti prešinja te prav vražja čestihlepnost in ošabnost.
Očka, odvrnil je otrok, vznemirjen po mojej gorečnosti, vsi moji tovariši delajo kot jaz. Naši učitelji so nam zmeraj rekali, da smo nada domovine, in da republika trebuje nas. Stopiti v politično življenje, je dolžnost, ne pa častohlepnost. Svojej
Zato treba zabraniti tako nezgodo in pridno prilivati drevescu, kar je mogoče vsakemu, kjer koli bivajočemu posamičniku, katerega stanu koli si bodi — ne izvzemši dijakov, posebno pa poverjenikom po raznih krajih, ki se prosijo, da naj urno naznanijo vspehe svoje delavnosti, da ne bode sitnosti in zakasnil pri razpošiljanji pesnij.
Odbor je namreč v svoji zadnji seji sklenil, da bode 8. septembra ti. v Celji prva nabira plodu, katerega ima obroditi slov. pevsko društvo, ki more v svojem prvem letu obroditi le navadni sad, ki pa mora po svoji popolnosti in veličastnosti presenečno uplivati na vsakaterega, ki ga bode užival. Prednašati se imajo p^smi: „Mi vstajamo" dr. B Ipavca, Foersterjeva „Slava Slovencem" in „Sokolska", Nedvedova „Zvezna", Slovenec sem" dra. G. Ipavca in kot mešana zbora F. S. Vilharjeva „Bodi zdrava domovina", pa Jenkova „Tiha luna'.
Druge točke programa, kakor samospevi, čve-terospevi ali sviranje na posamične instrumente, bodo se uredile po sedaj še ne popolnem znanih sodelujočih, vsekako pa le najizborniših močeh.
Da se bode program izvel dovršeno, porok nam je za glasbo uneti, občno priljubljeni društveni predsednik, naš g. Stanko P i mat, ki je za sedaj, ko gmotne razmere še ne dopuščajo stalnega vodje, prevzel mesto kapelnika v našem društvu.
H koncu naj narodno občinstvo blagovoli še jedenkrat vsprejeti nekoliko besedi v razjasnilo, kaj je pravi smoter Slov. pevskemu društvu.
Štajerski Slovenci, rekel bi so „kat eksohen" perajoč rod, goreč za glasbo in hlepeč po muzikalnom užitku. V vsakem kotičku se zbirajo čestilci muze Polihvmnije, da ji darujejo po svojih skromnih močeh in si v petji hladijo vročino vsakdanjih skrbij. Pa kaj se da doseči v malih krogih ? Življenja vezi odtegnejo jedno samo moč takemu mu-zikalnemu krogu in drnštvice razpade. Vaditi se in dostojno proizvajati je mogoče le lahkih, kratkih glasbenih umotvorov, kaj večeru, kakor so „Kdo je mar?", „Na Preširnovem domu", celo Nedvedo-vega „Popotrnka" štajerski Slovenci no morejo slišati v dovršeni obliki drugače, kakor če romajo tja, kjer se kaj tacega priredi. Take slavnosti višjo se pa vse le slučajno, pri tem ko slovensko pevsko društvo namerava redno podajati po muzika nem razveseljevanji hlepečeinu občinstvu potrebne duševne hrane in še nam živijo Nedvedi, Foersterji, Jenki, Ipavci in drugi, ki bolo, uvažajoč težnje slovenskega pevskega društva, razveselili slovenski narod z novimi mogočnimi skladbami.
Da se pri vsem tem vsak sposoben društve-nik uri na muzikalnom polji, to je k vsemu le Še navržek za jako nizko vračilo.
Dosedanja skušnja pa nam kaže, da se bode podpiral štajerski Sloven tudi od vseh drugih slovenskih pokrajin v svojem napomenitem podvzetji — in ne bodo se varali predragi nam brati, da neso podpirali zaman Štajerca — Slovenca v njegovem početji. Tako hoče se utelesiti društveno gaslo:
Uk uni: posem prava) Up: jedina Slava!
Domače stvari.
— (P. n. volilcemLjubljanskim.) Shod volilcev II'. razreda je v nedeljo 5. t m. ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani. Shod volilcev II. razreda je v ponedeljek 6. t. m. ob 11. uri v čitalnični dvorani. Shod volilcev I. razreda bode v 12. dan t. m.
— (Umrl) je včeraj zvečer gosp. dr. Emil vitez Stbckl, c. kr. vladni svetnik, vitez Fran Josipovega reda in načelnik strelskega društva Ljubljanskega, v 61. letu svoje dobe.
— (Slikarije za Rudolfinum), katere je imel izvršiti ranjki slikar Wolf, izročil je deželni odbor našima domačima slikarjema Ivanu in Juriju Šubicu. Izdelala bosta štiri slike na platno za strop nad glavnimi stopnicami. Strop v vežah pa bosta slikala „al fresco".
— (Posnemanja vredno.) Gg. Marko Došan in Škender Toplak, trgovca v Koprivnici, zavarovala sta po 500 gld. svoje življenje „Matici Hrvatski" na korist.
— (Z Reke) se poroča: Redni profesorji na naši nadgimnaziji morajo biti popolnem zmožni italijanskega jezika. Naučno ministerstvo ogersko odredilo je, da morajo profesorski kandidati, želeč mesta na tej gimnaziji, poprej napraviti izpit pred izprašeTalno komisijo v Budimpešti o italijanskem jeziku in slovstveni zgodovini italijanski.
— („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") donaša v svojej 4. številki naslednjo vsebino: Delaj zjutraj, vzpomladi, v mladosti. Pesen. F. Krek. — Oče nas, kateri si v nebesih. Gledališka igra v jednem dejanji. Spisala Roza Kosova. — Otroci, molite za stariše Fr. Kra mar. — Deklica in lastavica. J. K. — Minka in mačka. S podobo. — Penično gnezdo. Al. Ž - d—Č. — Smrt. (Bolgarska pripovedka.) II. Podkrajšek. Volk in koza (Basen. VrČeviC.) — Išl. — Zaklad. (Narodna pripovedka ) J. Volkov. — Volk in človek. (Basen). Po Grimmu prel. F. H. — Pomagaj si sam. Tone iz gošče, — Vrtčeva priloga: Hrepenenje po domovini. Fr. Savinjski — Dunaj 1083. leta P. F. H. — Tujozemske živali. - Gašparjeve zabave. — Listje in cvetje. Računske naloge, zabavne naloge, vzpomladanska pesem, droptine, kratko-časnice itd — Ta „Vrtčeva" številka ima zopet pol pole priloge, tedaj 24- strani,] berila na lepem gladkem papirji; podobe ima štiri, ki so vse tako lepe, kakor se nahajajo po najlepših nemških listih, pisanih za mladino. „Vrtec" napreduje z vsakim listom in mi ga zopet priporočamo prav živo vsem prijateljem naše slovenske mladine. Kdor koli premore, naj si ga naroči in, če nima sam otiok, naj ga daruje šolskej knjižnici ali pa kakemu pridnemu učencu ali učenki, izvest.no bode s tem mnogo do brega storil. Vrtec stoji z a v s e 1 e t o 2 g 1 d. 6 0 kr. 5 za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (V Savo skočili je pretekli torek 45-letni Alojzij Pintar, čevljar v Kranji. Nesrečnež je gotovo zblaznel. Trupla neso še našli.
— (Žavski pevci in diletant je) priredijo dne 12. aprila 188"). 1. v gostilni „Pri zlati kroni" v Žavci veselico v korist uboge šolske mladine v Žavci. — Spored: 1. Pesen: „Lepa naša
domovini pa služi najbolje oni državljan, ki pride najvišje.
Oh! vi neverniki, neverniki! vskliknil sem; zopet smo zašli v pohujšljive zmote atenske in rimske. Prva dolžnost kristijanu, dragi gospod, je biti ponižnemu, ogibati se politike, nikdar vtikati se v javne zadeve svoje domovine, razven če ga višja gosposka k temu sili.
Očka, tega nas ne uče na prižnici. Zadnjo nedeljo imenovali so nam papeža, mislim Pija VIL, ki je rekel, res še kot škof: Bodite dobri kri-stijani, potem bodete tudi dobri republikanci. Vse naše svoboščine izvirajo iz evangelija. Ponavljajo nam brez prenebanja, da naravstveni nauk Kristov vodi naravnost k ljudovladstvu, to je k bratovski jednakosti in k spoštovanju najnižjega Človeka. Ljubite se mej seboj, to se pač pravi, močnejši naj siabotnejšega podpira s premoženjem, s svetom in odanost jo.
Prijemši Henrika za roko, rekel sem mu:
Ubogi otrok, norost tvojih učiteljev te je zaslepila. Glej, kam vodi ljudovladstvo !
Pred nama je počasi korakal mož v lesenem toku. Na tem bodečem stebru za oglase bilo je zapisano z debelimi črkami:
Ris.
Demokratski dnevnik. Meščani!
Varujte se spletkarjev in bebcev!! Green
Sinith    ' ali odkrita smešna trojica. Humbug J
Dajte mi „Risa", rekel sem prodajalcu časopisov.
Tu je, gospodine, odvrnil mi je človek s smešnim glasom; a če se hočete močno smijati, čitati morate „Solnce" ali pa „Tribuno", tam bodete še le videli, kako dobro bičajo to trojico.
„Ris" mi je zadostoval; pogledam v gnusni list. Grcena so olikano zbadali, Ilumbugu pravili surove resnice; a mene, veliki Bog, kako so mene obdelovali? Kake laži! Kake razžalitve! Kaka gnusoba!
Zmečkal sem zanikerni list ter mislil vreči v blato, jedino primerni mu prostor, ko na hišnem pragu naletim radostno obličje nesramno smehljajočega se Huinbuga.
(Dalje prili...
domovina". Uredil V. Lichtenegger. — 2. Deklamacija: „Domovini". Zložil S. Gregorčič. — 3. Pesen: „Bodi zdrava!* Napev dr. B. Ipavičev. — 4. „Blaznica v prvem nadstropji". Vesela igra v jednem dejanji. — 5. Pesen: „Petelinčkova ženitev". Napev A. Hajdrih-ov. — 6. Pesen: „Prošnja". Napev J. Fabian-ov. — 7. Pesen: „Sokolska*. Napev A. Foerster-jev. — 8. Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina 40 kr. — Svirala bode Šina* rijska godba. — Preplače se hvaležno sprejmejo.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Pariz 4. aprila. Kriza traja še dalje. Razne kombinacije uo se razdrle. Včeraj prevzel je Constans sestavo novega kabineta.
Charleroi 4. aprila. V premogovih jamah v Marcinelle uneli so se jamski plinovi. Eksplozija ubila je osemnajst delavcev.
Budimpešta 3. aprila. Nekdanji ogerski dvorni kancelar grof Forgacb je umrl.
Pariz 3. aprila. General Boulanger, dosedaj v Tunisu, prevzame poveljništvo v Tonkingu.
Pariz 3. aprila. Briere brzojavlja: Boj v 28. dan marca in umikanje v Langson nazaj stalo nas je samo pet mrtvih in štirideset ranjenih.
Časopis „Temps" potrjuje vest, da hoče Kitaj navzlic Langsonskej aferi vsprejeti mirovne pogoje.
Razne vesti.
* (Prevažanje suhega ovočja v Ameriko.) Izuiej različnega blaga kar se ga iz Avstrije v Ameriko prevaža, pripada posušenemu ovočju prvo mesto. Po statističnem poročilu prepeljalo se je leta 1881 iz našega cesarstva v Ameriko za 8'7 milijonov dolarjev tega blaga. Leta 1881 le za 7.5 ml-jonov dolarjev. Trst sam odposlal je za 1*8 milij. dolarjev, Pešta pa za 04 milijona dolarjev.
* (Bizan ti nisem v P rus i j i.) Povodom sedemdesetletnice Bismaickove dobil je tudi „ Tiraš" poznat pod imenom „Reichshundu mnogo daril, kakor dragocene ogrljake, zofo z odejo. Nekdo posvetil je kancelarjevemu psu celo nekoliko vrst v vezani besedi.
* (Zdravnikom) ponuja se prilika, pridobiti si znatno premoženje. Maharaja Holkar v Indiji leži že dolgo let bolan za boleznijo, katere nihče ozdraviti no ve. Oznanil je, da izplača 24.000 rupij, to je blizu 48.000 mark, tistemu, ki bi ga ozdravil.
* („0 m e i n 1 i e b er A u g u s t i n, a 11 e s i s t hin!u) Iz Klosterneuburga se 31. m. m. piše: Včeraj zvečer ustrelil seje na pokopališči v gornjem mestu 21letni mlinarski pomočnik Avguštin Schalbr v srce in na lici mesta obležal mrtev. Ta samomor je prav za prav čin same zanikernosti. Schaler podedoval je nedavno po svoji materi 500 gld., katere je pa zapravil s svojo ljubimko na zabavnem potovanji po zelenoj Štajerskoj. „Ko mi bo denarja zmankalott, dejal je zapravljivec, „se pa ustrelim." Žalibože bil je mladi zapravljivec in veseljak tudi mož beseda. Včeraj kupil si je za ostali denar še nov cilinder, šel tja in se ustrelil.
Meleorologično poročilo.
p Q	Cai opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
3. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. uvečer	782*28 ia. 780'99 „im. (31 f>L mm.	4 0° (! 14 (J"C 8-2j t:	«1. iib. si. Vzll si. jz.	megla d. jas. obl.	i'20 m. dežja.
Srednja temperatura S7e, za 0'8° nad uoriualom.
3Du.najsl2:a borza
dne 4. aprila t. 1.
i Izvirno telegrafifino poročilo.)
Papirna renta.......... 82 glđ. 75
Srebrna renta.......... 83 „ 20
Zlata renta........... 107 „ 76
5*/, marčna renta......... 98 „ 55
Akcije narodne banke....... 8(>o „ —
Kreditne akcijo......... 2H8 „ 95
London............ 124 „ 20
Srebro............. — » —
Napol............ » „ M
C kr cekini.......... 5 „ 80
Neuiike marke......... 60 „ oO
4U/, državno srečke iz 1. 1854   250 gld, 128 „ 60
Držuvne srečko iz 1 1864        100 gld 171 . 60
4°/0 avstr zlata renta, davka presta.   . 107 „ 75
Ogrska zlata renta 6%..... M „ 15
„    papirna renta 5°/, ..... D'2 n 60
ft*lt štajersko zemljišč odvez oblig .  . 104 „ —
Dunava reg srečke 5*/.  •   •    100 gld 115 „ —
Zeralj obo* avatr. 4'/,°/. slati '/-ast listi 128 „ 60
Prior, oblig Klizabctine zapad Bolesnice 113 n ■'1
Prior oblig Ferdinandove lev. železnice 105 „ 75
Kreditne srečke.....100 gld. 177 „ 75
Rndolibve srečke.....10   , 19 ., —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 102 , 75
Trammway-druAt. volj. 170 gld. a. v.. . 210 , 75
kr.
Javna zahvala.
Jaz se uljudno zahvalnijem ffbsp, lancx-u Orln m)ft)*iMiiu. fevlbuNkeinu mojstru Is Vipnte,  tla  mi je
Škornju za 18 gld. tako dobro naredi), da so se mi v pet h tednih popolnem pokvarili, in sicer tako, da sem jih moral vreči proč.
Jhz ga torej kot prav dobrega in izurjenega mojstra priporočan) — toda samo bogatim — kajti revež bi mogel v časih pol leta beračiti
Za njegovo izvrstuo delo mu pa se vošim vesole praznike.
Vipava, 1. aprila 1885. (189) nilp JLaaAlcritt«
Št. 4305. (158-3)
Razglas.
Pri ljubljanskem magistratu sta izpraznjena dve mesti kranjskih invalidnih ustanov po 31 gld. 50 kr. na leto.
Prosilci za ti ustanovni mesti naj do dne* 15. aprila t. I. pri podpisanem magistratu vlože prošnje, katerim je pridejati:
1. krstni list;
2. potrdilo, da prositelj vsled vojaške službe od 1. januvarja 1848. leta naprej ni zmožen si kaj prislužiti;
3. spričevalo, da je bil prositelj za Čas vojaškega službovanja, kakor tudi pozneje poštenega obnašanja; in
4. dokaz, da prositelj nema nikakeršnega premoženja, niti ne sorodnikov, kateri bi bili postavno zavezani zanj skrbeti.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 13. dan marca 1885.
Učenca,
Starega 13—IG let, zmožnega slovenskega in romskega jezika, vaprejine tttkoj v prodajalnico (172—3)
I. A <*. Jclov&ck na Vrhniki.
Svarilo!
slikar, Florijanske ulice h. št, 6,
se priporoča si. občinstvu 175—2)
za slikanje sob *l
v LJubljani in po deželi po nizkih cenah. ^ 1'ripi ;u licnc ima pop iliifiu nove uzorce.
Semena "m
velikanske pese, detelje,
lili trav in sočivja
prodaja sveža (109—5)
Lassiiik v IJiil>lj«iiii.
MIHA KRAMARŠIĆ,
Florijanske ulice hiš. štev. 22 v Ljubljani,
so priporoča
za slikanje sob, tabel in podob za cerkvena bandera
po najnižjih cenah
Pripravljene ima najnovejše in iisjnkusiiejše uzorce. (192—1)
Klatijo se po deželi po Kranjskem osobe, ki se brez pooblastila izdajajo za agente moje tvrdke. Pred takimi se svari!    S spoštovanjem
J. J. ISTag-las. (180-2) izdelovalec poliišja v Ljubljani.
Izvrsten med
(«£»!•«n< Ii*i»n pitanec) t v plohastih ikatljah po 6 kil (kilo pO 60 kr.), ikatija 30 kr.,
se dobiva proti postnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
OROSLAVU DOLENCU, s
sveča i ji v Ljubljani.      (152—7) %
1
i i
Zaradi selitve
prodam (191—1) vse moje pohitijo, mej tem:
2 elegantni salonski garnituri, 2 veliki zrcali 2 m. 9 c. visoki, preproge, 1 pisalna miza za gospode (Cylinđerburetn)j 1 pisalna miza za dame in več druge sobne oprave, Magdal. VVeber v Hrastniku.
♦ Umetne 138-8
zolie in zobovja
ustavlja po naitiovejsem ainer i k anskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plouihovaujn in vso zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg- Hradeckega mostu, I. nadstropje.
Priporočilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvidka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega In angleikoga blaga nap . j s i ■ mode, izdelajo obleko po nujtnodnojIOUl in nuj različne.) Sem kroji ter jako solidno in po zmerni, Cdtlii S spoštovanjem
(148-7) F. Casermann.
A. Kr©j6ir
v i.jiil»J| »nI. kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo ve iko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap;~VQ
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleke
črez iiiiict u- v shranjevanje.        (112—8)
Naznanilo.
S tem objavljam p. n kupovaleem piva, da sem z 28. dnem marci t. I. pustil zastopstvo Aloizija Mi<yer ju v Ljuoljani za pivo v steklenicah in sedaj zastopam (18.J—2)
pivovarno in sladno tovarno
g. TOME GOTZ-a v Mariboru.
Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje, priporočam se za daljno naročbe.
Z velespoštovanjem
Leopold Brecelnik v Ljubljani.
Do 1. junija in od 1. septembra stanovnina znižana za 25°/0.
Zdravilni ikraj
KRAPINSKE TOPLICE
na Hrvatskem (poštna in telegrafska postaja).
Te topbce so od p' staje Zapreftie južne železnične proge Zidani M"*t*Sisek oddaljene 3 ure in od postaje južne proge l'oljlćane 4ure Akratntherme teh toplic, dosegajoče »o0 do Hli0 K., so nepiekosljive v svo-jej IsredneJ zdravilnosti pri protinu, i rutin | i v ud h In ttienMh t «t ii egn nuttledkili, tachiadi. mm-ulu jI, lio/inli boleznin In ranah, uronU'iiej Briglitifevl l>ol< /ni m rl i oiidu, pnth logleulh proceMib žen« likih m< vinilnih or«iim v itd. Toplice bo odprte od 1. aprila do konca oktobra ter nujo po najnovejših zd" \ snenih principih nre eni' velike vodiijnke. posebne banje i/. marmorju, doulie-kopell. cnldarlje (po-tilui.ee t mauna««'« le *arno itd., vs>; po najiii.vijs.h zdravilnih načelih, mIhimmaiiju. rcslui rm-ije. iilioii ice. kavarne m bil|itrd .it-r. ciirMalon. koiIIih, park, bl> hI nirlia itd. ' brtajo vhc moderne uicodnoNti \ pol-ii i j meri. Od I. milju naprej vozijo bo nu-j Toplicami in železnicno polt«Jo lJ«ljenne omnibiisi z ncomeictiiin fitivd m oseb po prihodu Dunajskega vlaka ob !►'/,. url /.jim n| #.» vozno eeno St i;ld. za osobo. K vsnkemU diiii-Minii vlaku stoje na raspolaganje prilični vozovi. Od 1. juniju poniijini se bodo tudi na postaji Zapre*!« ob VSakem dulleui vlaku vozovi do Krapitiskih Topilo — Na vprašanje odgovarjata in dajeta zahtevana pnjasniia o teh tnplicah vodstvo toplic in njihov zdravnik, sanitetni sovet-nik dr. i;«iy;itr liir/, Algner« — Brolurtoo o toplicah dohč si- po Vseh knjigarnah, prospekti pa pri vodstvu.
Kmnlnnke Toplice v aprilu 1885. (188-1)
r
p1
C,
2
	&4
	
	
o o o«	
	
o b	CP
£. 9 M	
■2.	
o	
	
	en
>H»«H>
Najstarejša kleparija v Ljubljani.
Stavbna in galanterijska kleparija in kovinska tiskarna
F. S. NOLLI-ja
na
\'al%ii/iorjevosii ivgn hiš. itev( H v lijiiUljani
priporoča p. n. občinstvu svojo bogato ralogo hlaaa, obstofefio i/, kuhinjskega in hišnega orodja, kakor skalov In golid, svetilutt* vsake vise tudi odsevnih svelilnic n\ ieloge In kegljišča, vrčev za olje i i mleko ler šk n-pilnic, kavovarov, koitev iz lude. medene ali bakronn plOSćevine, kositarnih čuvar-gievnie. žlic in zajemalk, gladežev, toril /.a /ulica in petnih torll, liter-škili mer vsaki- vrste t l. Prov oni.i i m v njugovn stroko spaiiirjoča dela i/, bele ploUevioe, cinku, bakra, telna lu |iocinkovau« želo/1: • plofičevine, kakor tudi iz svinca. Prevzem s vsai kleparska dela pri stavbah n zunaj L|ub Ijaue, ravno t:;!u> tudi vse popravo in pleskanja zvonikov broz udranja po kolikor mogočo Dilkili eenah. 186 Ij
Vse naročbe p? isvršiS po povedbi ali narleihi 2Sa b liduj d :io m dober materijal <;e jamfil znanja narooila ee liuro ia tooao izvrać.
gagr Ustanovljena leta 1835.
HF WF lltf WIvHgP TgTfltTHi
lzdatelj in odgovorili urednik: Ivan ZelozniK <
I o I
i
m- Otvorenje trgovine. jj
S tem udano naznanjam ćastitemu p. n. občinstvu, da Bem tukaj
v KiitiflloviH itlic»H.li. v Koailerjevi lii^i
ot-vorilai
M
M M M
M M M M
M
M
trgovino
delavnico ii
in sladčičarskoga
blagi
Priporoiujoo rustiteuiu p. n. občinstvu vse v mojo stroko spadajoče izdelke, opozariaui zlasti na priljubljene francosko bonbone in 'agotavljam, da hočem vsakemu 8 cenim in reeluim b agoin postrefii.
Narotbe na zinmj Izvršujejo se hitru in z največjo skrbnost jo.
(190-1)
J- SOHTJl£I.
Velika izredna prodaja vina.
Nad 13.000 hektolitrov vin, večinoma lastnega pridelka, iz I. 1848, 1868, 1876, 1870 h 18S'l, od katerih le/.ć fitirska v kletih v in pri Mariboru, hrvatska v kletih v Krapinskih toplicah in na posestvu Dabrova na Hrvatskem (bližnje železniške postaje za Krapinske toplice Ziipr«*«« «> (proga Zidani inost-Zagreb), za Dubrovo Pollfifuue (proga Dunaj-Trst. mora bo vsled smrti lastnika gospoda Jakoba Iludla ■iarlega iz nJega zapuščinske mase kolikor je mogoče liilro prodati. Zategadelj so se se cene tem vinom kolikor jo moč ponižale in se na primer prodado dobra vina lastnega pridelka 1883. leta po 10 gld. hektoliter.
Dovoljujemo Bi zlasti p. t vinske trgovce i;i knmarje opozarjati uit lo priložnost, ki He morda vre let ne povrne, preskrbeti so po ceni in pa vendar t dobrimi pravimi vini, od katerih se jih pa manj ne proda, kakor 8 hektolitre (0 veder', in objavljamo, da smo izročili prodajo vina za Štajersko gospodu Antonu Itadlu. usnjarskemu fabrikaetit v nariboru« za Hrvatsko pa gospodu Ignaviju It, din. ravnatelju toplic lirnpinskili.
Od nas kupljena vina odpošljemo proti povrnitvi lastnih stroškov po železnici.
1'epnlnem dobri ovinjeiii prazni sodi v velikosti od 3 do 100 hektolitrov bv tu'ii po ceni prodajo. (170—4)
š Zapuščinska masa za Jakobom Badlom staršim. <
H4V
63