QBD Oorer^jska borzno posredniška druiha dM. Vai posrednik pri prodaji in nakupu vrednostniii papirjev horoška JJ, 4000 Kranj tel.: 04 2S0 10 40, 2Sn 10 / 7. 2SO 10 }0 fuW. 04 2H0 10 12 H'H'H'.^h(tsi, inJo{(i ghd.si Miriiosi I \lrokii\nii.\l > donosiiii'f BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Oorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. Goren|slui^ BanicA Gwi<«9M000 "Brez poljanske obvoznice ni možnosti razvoja naših krajev, zalo bo potrebno močno lobira-nje vseh gorenjskih poslancev, sicer te obvoznice Še dolgo ne bomo videli," pojasnjuje Prevc, ki se zavzema tudi za več sred- • stev v občinskih proračunih, za davčno reformo po meri povprečnega državljana, za razbremenitev stroškov dela, za dvig mi- nimalne plače na 100 tisoč tolarjev, za decentralizacijo, vračanje vložkov v telekomunikacijo, celovitost slovenskega ozemlja in s tem Piranskega zaliva, za spodbujanje mladih k dokončanju študija in čimprejšnje zaposlitve ter za projekt prvega stanovanja za vse vrste mladih družin. Simon Šubic Kandidati s pevskim zborom Kraiy - Kandidati Združene liste socialnih demokratov v 4., 5. in 6. volilnem okraju se bodo jutri, 25. septembra, med 10. in 13. uro predstavili na Maistrovem trgu v Kranju. Nastopili bodo pevec Stane Vidmar in folklorna skupina Sava. V nedelo, 26. septembra, ob 10.30 bo v Kinu Center v Kranju nastopil Partizanski pevski zbor. Govornik bo predsednik stranke Borut Pahor, sodelovali pa bodo tudi kandidati na volitvah,. Kandidatka Marina Urbane bo danes med 14. in 19. uro z volilno karavano v Šenčurju, v Voklem in v Vogljah, v torek, 28. septembra, pa s karavano na Klancu in na Primskovem. Aleksander Ravnikar bo z volilno karavano danes po 17. uri v Besnici in na Gorenji Savi, jutri po 17. uri na Orehku, v StražiŠču in v Pševem, v torek pa na Zlatem polju in v Struževem. Kandidat v 6. okraju Rajko Bakovnlk bo danes z volilno karavano v Šenčurju, v Voklem in v Vogljah, v ponedeljek, 27. septembra, med 16. in 19. uro v Kokri in na Jezerskem in v torek, 28. septembra, v Preddvoru. J. K. Junijska lista vabi na predavanje Krai\j - Junijska lista v sodelovanju z zbornico zdravstvene nege (Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije) vabi v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri na predavanje priznanega strokovnjaka dr. Petra Papuga, dr. med., o naravnih metodah za izboljšanje kakovosti življenja. Predavanje bo potekalo v predavalnici na Zavarovalnici Triglav Kranj, ob tej priložnosti pa se bodo predstavili tudi kandidati za volitve v državni zbor. S.Š. i o « o TD <0 cc a. Čebuija Franca za poslanca! Vaš glas meni pomeni možnost, da delo opravljam zaradi Vas in za Vas. gsm: 040 707 550 e-mall: franc.cebulj@email.si VOLILNI ŠTAB SLS. 1 volilna enota. 6 volilni okra). Grad 67. Cerklie na Gorenjskem Vabimo fas na predstavitev Stranke Mladih Slovenl}e za v Toreiu 28. september 2004 ob 16:3(N Mno Cent«, Kranj > Zoran Prčdin m» ifos» Bmko BisabL Biiflli Sofnt NI flMMtfl tllli^fBlMtfi. ZiHtf. Draw Žg». Sabina HttnWft Ifciirti ggit^ WWW4 s trkratske vrednote gre O Odbori SDS Kranj, Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur Vabimo vas na zaključno prireditev volilne kampanje SDS na Gorenjskem, ki bo danes, V petek, 24. septembra, ob 17. uri pred gostilno Kot na Maistrovem trgu v Kranju. Od 16. ure dalje bo otroke zabaval čarovnik Grega Za mlade vseh starosti bo zapel Stane Vidmar. Gost: Janez Janša, predsednik SDS CD D 3 UJ ^ (O z ili 2 < d CO Vljudno vabljeni! O 2 UJ O i CO Na volitvah obkrožite SDS Petek, 24. septembra 2004 VOLITVE 2004 / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Volilne namere Gorenjk in Gorenjcev Če bi bile volitve v nedeljo, bi na Gorenjskem vključno s Kamnikom, Komendo, Cerknim in Idrijo LDS dobila 20,3 odstotka glasov, SDS pa 16,7 odstotka. Gorenjski politiki premalo složni. Katero stranko oziroma kandidatno listo bi volili, če bi bile volitve to nedeljo? LDS • LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 16J% NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE DeSUS SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE AS - AKTIVNA SLOVENIJA LISTA 4 STRANK: GŽS, ZZP, ZNS, NDS ZELENI SLOVENIJE ^^ 0J7% SLOVENIJA JE NAŠA - SJN JUNIJSKA LISTA SEG • STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE ZA PODJETNO SLOVENIJO ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO ZDRUŽENI 20,3% 2,81% 1,15% 1,06% 0,47% 0,30% 0,26% 0,21% 0,17% NAPREJ SLOVENIJA 0,13% DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0,09% SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 0,04% STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0,00% NE POVEM NE VEM 20,2% 0% 5% 10% 15% 20% Glasovi v odstotkih N = 2351 Krai\j - Nova Slovenya bi dobila 7,6 odstotka glasov, Združena lista 7,3 odstotka. Slovenska Uudska stranka 4,3 odstotka in Demokratična stranka upokojencev 4,2 odstotka. Teh šest strank je preseglo 4 odstotke, ki so na državni ravni "volilni prag" za vstop v parlament. Raziskavo javnega mnenja pred volitvami v državni zbor 3. oktobra v prvi volilni enoti s sedežem v Kranju, ki obsega tudi občine Kamnik, Komenda, Cerkno in Idrija, je med 13. in 20. septembrom po naročilu Gorenjskega glasa izredno vestno in strokovno izvedel Klicni center slepih in slabovidnih iz Škofje Loke. Za anketo so izbrali širok vzorec, saj so poklicali na 8898 številk, od katerih so na 4681 dvignili slušalke, na 4217 klicanih številkah pa ni bilo odziva ali pa je bila številka zasedena. Na posamezna vprašanja je odgovarjalo od 2351 do 2972 poklicanih. Za nakloi^je-nost in razumevanje se jim v imenu naročnika in izvajalca raziskave najiskreneje zahva-Uujemo. Raziskava napoveduje visoko volilno udeležbo. Le 13 odstotkov se jih še ni odločilo. Odhod na volišče je napovedalo nad dve tretjini vprašanih, 19 odstotkov pa bo odločitev prepu^ila drugim. Za sedanje in prihodnje gorenjske poslance so pomembni odgovori na vprašanje, ali so gorei^ski politiki dovo^ složni. Samo 8 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so. Kar 34 odstotkov je odločno odgovorilo, da niso, 43 odstotkov pa je menilo, da bi morali biti bolj. Raziskava je nova resna klofuta gorenjski neenotnosti in nesposobnosti dogovora o reševanju skupnih problemov in načrtovanju razvoja! Če bi veljali samo rezultati ankete v prvi enoti, bi dobilo poslance v državnem zboru samo šest strank, ki so presegle predpisane 4 odstotke glasov. Te so LDS, SDS, NSi, ZLSD, SLS in DeSUS. "Parlamentarnemu pragu" sta najbližji Slovenska nacionalna stranka in Stranka mladih Slovenije. Naklonjenost drugim 12 strankam oziroma listam ni presegla dveh odstotkov. V raziskavi je za LDS in SDS glasovalo največ vprašanih, starih od 46 do 60 in nad 61 let. Nova Slovenija in Združena lista pa sta dobili nad 38-odstotno naklonjenost v starostni skupini nad 61 let. Pri DeSUS presega ta starostna skupina 60 odstotkov, ki je najmočnejša, s 30 odstotki, tudi pri SLS. Nad 66 od- stotkov vprašanih, ki bodo volili, je starejših od 46 let. Med tistimi, ki ne bodo volili, pa jih je največ starih od 31 do 45 let. Jože Koši^jek GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternet, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjete Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Gena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za september: 2.000 SIT, tretje četrtletje: 6.500 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročni-na: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. Ali so gorenjski politiki po vaše dovolj složni? Ali se boste udeležili volitev? NE VEM 15% DA, dovolj 8% NE VEM 13% NE, niso 34% LAHKO BI BILI BOLJ 43% NE, ne bom volil 19% DA, bom vofll 68% N'2347 N'2972 t. / GORENJSKI GLAS • 4. STRAN CERKLJE PRAZNUJEJO / info@g-glas.si Petek, 24. septembra 2004 Po Šestih letih aktivnosti so letos v Cerkljah vendarle sprejeli spremembe in dopolnitve prostorskega plana. Kot zatrjuje župan občine Cerklje, so zaradi dolgotrajnega postopka dobili kar nekaj sivih las. Cerkve - Sprejetje sprememb in dopolnitev prostorskih planov in ureditvenih pogojev je eden večjih dosežkov občine Cerklje v tem letu. Hkrati s prostorskimi pa so v Cerkyah potekale tudi druge aktivnosti. Največjo investicijo tega mandata predstavlja izgradnja tretje faze osnovne šole Davorina Jenka, postopno gradio kanalizacyo, obnavljajo vodovod, urejajo ceste. O tem smo se ob letošnjem občinskem prazniku (23. september, dan smrti i\jihovega velikega rojaka, igralca, dramatika in pesnika Ignacya Borštnika) pogovarjali z županom Francem Čebuljem. Občinski praznik je vsakič priložnost za pogled nazajt za polaganje računov. Kakšen je torej enoletni račun občine Cerklje ? "V zadnjem letu smo po mojem mnenju veliko naredili. Konec lanskega leta smo se na primer preselili v novo občinsko stavbo» v nekdanjo šolsko poslopje. Investicija je bila vredna 220 milijonov tolarjev, od tega je občina primaknila 136 milijonov tolarjev za občinske in zdravstvene prostore in za dvigalo, ki ga potrebuje zdravstvena ambulanta. Z novimi občinskimi prostori, pošto, lekarno, zdravstvenim domom smo kljub nekaterim pomislekom pridobili pomemben objekt, ki prispeva tudi k večji urejenosti centra Cerkelj. Letos smo nadaljevali z izgradnjo kanalizacije v zahodnem delu občine, ta dela pa smo končali v Lahovčah. Obenem smo obnovili še vodovodni sistem, sanirali nekatere ^dne struge, obnovili in izgradili javno razsvetljavo. Obnovili smo tudi več cest - v Adergasu, Vele-sovem, Cerkljah, na Šenturški Gori in v Praprotni Polici, obnovili smo tudi cesto na Cerkljanski Dobravi, na vrsto pa pride še Češnjevek. Največja investicija, ki trenutno poteka, je izgradnja tretje faze OŠ Davorina Jenka in hkrati še obnova starega dela Šole, kar predstavlja največji projekt tega Štiriletnega obdobja. V prizidku bomo zgradili kulturno dvorano, zobni ambulanti za otroke in odrasle, ki ju bomo oddali na koncesijo. Investicija, razen opreme kulturne dvorane in zunanje ureditve, bo zaključena še letos, kar je po mojem pravi podvig za našo občino in njen proračun, ki letos znaša nekaj manj kot 1,3 milijarde tolarjev. Ob investicijskih vlaganjih pa ne smemo pozabiti na redne obveznosti občine. Tako vsa leta financiramo šolske prevoze, skrbimo za normalno delovanje društev na našem območju. Skrbimo za socialno in zdravstveno varnost občanov, kmetom pomagamo s subvencijami, ne nazadnje pa spodbujamo tudi turistični razvoj. Torej, Cerklje, ki so v nekdanji skupni občini Kranj precej zaostale, smo do Letos šest občinskih nagrajencev Ob prazniku občine Cerklje bo občinska priznanja prejelo šest občanov. Naziv Častni občan bo prejel skladatelj in likovnik Janez Močnik iz Cerkelj za dolgoletno in bogato ustvarjanje na glasbenem in likovnem področju. Veliko plaketo bo prejel upokojeni urednik in voditelj razvedrilnih oddaj na RTV Slovenija Mito Trefalt iz Dvorij za velik prispevek k popestritvi kulturnega dogajanja v občini. Malo plaketo bo prejel Franc Bolka iz Dvorij za nesebično pomoč pri organizacij številnih prireditev v občini. Priznanje bosta prejela Dan^an Korošec iz Cerkelj za uspešno vodenje Športnega društva Krvavec in lokostrelec Dejan Sitar iz Dvorij za izjemne športne dosežke na mednarodni ravni. Nagrado občine Cerklje bo letos prejel Dane Selan iz Praprotne Police za nesebično delo na kulturnem, predvsem pa glasbenem področju. S.Š. Župan Franc Čebulj danes že uspeli približati ravni dobro urejenih občin v Sloveni-ji." Med večje letošnje dosežke sodi tudi sprejetje prostorskih aktoVf s čimer ste zaključili več' letni postopek. Kaj prinašajo novi prostorski dokumenti? ''Ves postopek v zvezi s sprejemanjem plansko prostorskih dokumentov, vključno z dvema prostorskima konferencama in javnimi razgrnitvami ter obravnavami, je potekal od leta 1998 do letos. V tem času smo dobili kar nekaj dodatnih sivih las, predvsem zaradi nekaterih sprememb zakonodaje. Tako dolgotrajno sprejemanje prostorskih dokumentov ni bilo odvisno le o občine, ampak tudi od urada za prostorsko planiranje in nekaterih pobožnih želja občanov, ki so na vsak način želeli pridobiti zazidljive parcele. Dodaten problem so predstavljale črne gradnje na visokogorskem območju, za katere država ni dovolila legalizacije, tako da je ta problem na neki način še vedno odprt. Pa ne samo zaradi legalizacije vikendov, tudi zaradi razvoja turističnih in športnih kapacitet na tem območju. V vsakem primeru smo zaradi sprejetih prostorskih dokumentov kar nekakšni rekorderji, saj smo uspeli pridobiti ogromno zazidljivih zemljišč. Naj omenim samo kompleks zemljišč ob OB OBČINSKEM PRAZNIKU 23.' septembru ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE CERKLJE Franc Cebulj, župan Občinski svet Občinska uprava OBČINA CERKUE. TRG DAVORINA JENKA 13, CERKUE letališču za t.i. komunalno cono, možnost prestavitve ceste, za kar že teČe postopek lokacijskega načrta. Ne nazadnje je postalo zazidljivih veliko parcel tudi po vaseh, saj občani želijo graditi, nekateri pa ta zemljišča tudi prodati. Prostorski dokumenti dajejo sedaj naši občini, krajem in ljudem veliko možnost za nadaljnji razvoj, predvsem v nižinskem delu. Dolgoročno so tako naravnani, da dajejo možnost razvoja za naslednjih 20 let. Toliko časa jih po mojem mnenju ne bo treba spreminjati. Razen na visokogorskem območju, seveda." Načrtovana gradnja Vasi brez ovir med Šmartnim in Poženi-kom je poleti sprožila veliko polemik, zato se je zamaknilo tudi sprejetje lokacijskega načrta Šmartno. Kako sedaj kaze? "Kompleks zemljišča ob vasi Šmartno urejamo z lokacijskim načrtom. Na prvi javni obravnavi smo zares doživeli veliko kritik s strani nekaterih prebivalcev Poženika in Šmartna. Na podlagi treh ključnih pripomb -zmanjšanje kapacitete, zmanjšanje števila varovanih objektov in možnost služnostnih poti - sedaj pripravljajo novo preureditev notranjega kompleksa Vasi brez ovir. Idejni projekt o tem kompleksu, v katerem naj bi bil tudi izobraževalni center, nastaja v sodelovanju s psihologom Fran-cijem Imperlom. V GIP Gradbincu iz Kranja, ki vodi projekt, napovedujejo, da bo nova rešitev kmalu pripravljena, tako da bi bilo možno javno razgrnitev in obravnavo izvesti v mesecu oktobru." Ze dolgo govorite tudi o izgradnji wellness centra ... "Dolgo že, najmanj dve leti se dogovarjamo. Sedaj vse kaže na to, da bo projekt vendarle stekel. Dogovor s tremi investitorji - o njih javno Še ne bi rad govoril -je že sklenjen, razvojni projekt je pripravljen, prav tako tudi lokacija. Po razvojnem projektu naj bi wellness centru vseboval hotel s 130 sobami, konferenčne prostore in rekreacijsko - prireditvene površine. Na žalost s projektom nismo uspeli na razpisu t.i. Ribiškega sklada ministrstva za gospodarstvo. Toda vdali se nismo, priključili se bodo investitorji, preko BSC Kranj pa bomo poskušali pridobiti evropska in državna sredstva za obnovo in razvoj vasi in podeželja." Na rekonstrukcijo ceste Spodnji Brnik - Zgornji Brnik občani ze težko čakajo. Kdaj se bo začela ? "Za začetek rekonstrukcije si že dolgo prizadevamo, po zadnjih zagotovilih naj bi se kmalu začela. Zamuda je nastala, ker se je zaradi pritožbe zavlekla izbira izvajalca. Sedaj je dokončno odločeno, da bosta dela izvajala podjetje SCT Ljubljana in podizvajalec Strabag. Rekonstrukcija na bi bila končana v maju prihodnje leto. Gre pa za kar velik finančni zalogaj, za občino celo veČji kot za državo, čeprav gre za državno cesto. Samo dela na cestnem odseku v Spodnjem Brniku (do Ko ze omenjate kanalizacijo^ kdaj bo izveden priključek na domžalsko čistilno napravo? "Ogled Čistilne naprave v Domžalah je bil že opravljen. Volja in zainteresiranost s strani vodstva čistilne naprave obstaja, občine, ki gravirajo nanjo, so tudi že dale soglasja. Sedaj mora skupščina sprejeti še svoj sklep, nato bo sledil Še dokončni dogovor oziroma podpis pisma o nameri za gradnjo skupnega kolektorja med občinami Cerklje, Komenda, Mengeš, Trzin in Domžale ter letališčem Brnik. Še vedno pa imamo na razpolago tudi drugo možnost, to je, da se skupaj z letališčem ob dogovoru z občino Šenčur priključimo na Čistilno napravo v Trbojah. OdloČili se bomo za ugodnejšo rešitev, bolj verjetna pa se mi zdi prva varianta." Katere invesdcije bodo prišle na vrsto v naslednjih letih ? "Kot sem že omenil, moramo še dokončati kulturno dvorano ter dokončati z obnovo osnovne šole. Ko bo ta dokončno urejena, bomo imeli v Cerkljah eno najbolje urejenih Šol v Sloveniji. Urediti moramo tuäi rondo v Spodnjem Brniku. Nadaljevali bomo z gradnjo kanalizacije po trasi Spodnji Brnik - Zgornji Brnik - Cerklje - Dvorje - Grad. Med večje investicije bo sodila izgradnja gasilnega doma v Cerkljah, rekonstruirati je treba cesto do spodnje postaje krvavške žič- Med letošnjo obnovo starega dela šolskega poslopja v Cerkljah so zgradili povsem novo kuhinjo z jedilnico, saj prejšnja šolska kuhinja ni več ustrezala sanitarnim predpisom. Zgornjega Brnika) so po predračunu vredna 135 milijonov tolarjev, občina pa bo morala od tega prispevati kar 75 milijonov tolarjev za izgradnjo kanalizacije in vodovodnega omrežja, javno razsvetljavo in pločnik." nice, zgraditi je treba vodovodni sistem Ambrož - Škrjančevo -Stiska vas. V razsulu je še nekaj občinskih cest, že sedaj pa izvajamo plačila za potrebe razširitve cest, na primer na Pšati, v Pože-niku, v Lahovčah, Lužah ..." Simon Šubic, foto: Tina Doki Drevi osrednja slovesnost Prireditve ob letošnjem prazniku občine Cerklje potekajo že ves mesec, še vedno pa jih je nekaj na sporedu še v prihodnjih dneh. Osrednja prireditev je današnja (24. september) slovesnost ob občinskem prazniku v športni dvorani v Cerkljah, ki se začne ob 18. uri. Na njej bodo med drugim podelili občinske nagrade in priznanja, po končani slovesnosti pa bo za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Gašperji. Jutri, 25. septembra, bo ob 10. uri na nogometnem igrišču na Velesovem potekalo jahanje in lov na srnjaka, ob 14. uri bo na vrsti 10. mednarodno tekmovanje na tekaških rolarjih Pokal gostišča Češnar 2004, po 17. uri bosta v športni dvorani pr- venstveni tekmi odigrali kadetska in Članska ekipa rokometnega kluba Cerklje. KUD Pod lipo Adergas ob 19.30 vabi na odprtje razstave del Franca Kočarja in zbirke starih razglednic krajev izpod Krvavca, ki bo v dvorani v Adergasu. Razstava bo odprta tudi v nedeljo med 9. in 12. uro ter » med 14. in 17. uro. Ob 20. uri pa bodo v dvorani v Adergasu začeli še z literarno-glasbenim večerom. V petek, 1. oktobra, bo na igrišču v Zalogu potekala še prireditev Cerkljanski talent - Zalog 2004, na kateri se bodo predstavili domači glasbeniki iz občine Cerklje. S.Š. Petek. 24. septembra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN delavskem domu gorijo sveče Stanovalci v nekdanjem Tekstilindusovem samskem domu v Stražišču so že dober teden spet brez elektrike. 8. novembra bo dom že tretjič na dražbi. Kranj - Agonija stanovalcev v nekdanjem Tekstilindusovem samskem domu v Stražišču traja že skoraj devet let; odkar je Tekstilindus v stečaju dom za 50 milijonov tolarjev s 357 stanovalci vred prodal krai\jskemu zasebnemu podjetju Info-Hip. Novi lastnik je uvedel nove cene in pravila obnašanja, s Čimer pa je v stanovalcih dobil odločne nasprotnike. Zadnja leta so stanovalci sami zbirali denar za plačilo stroškov elektrike in komunale, kdor je mogel, si je poiskal solidnejše stanovanje drugje, v domu jih je ostala še približno polovica. Septembra so za elektriko dolgovali že več kot 5,3 milijona tolarjev, ker računa niso poravnali, so od srede prejšnjega ledna brez tople vode in luČi, z odtaja-nimi zamrzovalniki in odprtimi hladilniki. Na problem so predstavniki doma v sredo zjutraj opozorili tudi kranjskega župana Mohorja Bogataja ter ga poprosili za pomoč. "Račune je plačevalo dvajset družin, trideset ne. Tisti, ki so plačevali, so se naveličali podpirati tiste, ki niso. Prihaja zima in bojijo se, da bodo živeli na hladnem. Dom je v celoti v obupnem stanju. Lani sem svetu mestne občine Kranj predlagal, da ga občina odkupi, vendar je bil predlog zavrnjen, še vedno sem prepričan, da bi bila to za stanovalce najboljša rešitev. Občina bi dom lahko ku- goval po odvetnikovi oceni več kol 200 milijonov tolarjev. Takrat je sodišče dom prodajalo za izklicno ceno 403 milijone tolarjev (osemkralnik nakupne!), kol rečeno, kupcev ni bilo. Tudi druga dražba februarja lani, ko je bila cena za dom že spuščena, zanimanja za nakup ni z dobrimi 70 tisočaki na mesec si drugega najemniškega stanovanja ne morem privoščiti," nam je potožila ena od stanovalk. Povedala je, da so bili zaradi neplačanih računov že večkrat brez elektrike, da si sveti z lalerno in svečo, kuha na plinskem kuhalniku, da je njena zanirzovalna omara pila za 80 do 100 milijonov tolarjev ter za dodatnih 150 milijonov tolarjev toliko obnovila, da bi bil primeren za bivanje ljudi, ki nimajo denarja bodisi za last-# no stanovanje, bodisi za drage najemnine," je povedal župan Bogataj. Dodal je še, da v občinski upravi iščejo možnosti, kako bi stanovalcem lahko pomagali spet priti vsaj do elektrike. "Predlagal sem jim, da na sodišču izkoristijo možnost brezplačne pravne pomoči in dosežejo začasno odredbo o prepovedi odklopa električne energije." Tak sklep so enkrat s pomočjo odvetnika Jožeta Kristana že dosegli. "Za 8. novembra je na okrajnem sodišču v Kranju razpisana že tretja javna dražba za prodajo doma. InfoHip bo verjetno skušal napraviti vse, da bi prodajo preprečil, mislim pa, da če spet ne bo nobenega kupca, bo dom vzela banka Vipa iz Nove Gorice, upnica InfoHipa," je dejal Jože Kristan. V tej banki si je namreč InfoHip sposodil 90 milijonov tolarjev za nakup in obnovo doma. Ob prvi dražbi decembra 2002, ki jo je predlagala banka, je InfoHip banki z zamudnimi obrestmi vred dol- bilo. Bo 8. novembra dom vendarle prodan? Stanovalci, ki so v njem še ostali, želijo, da bi ga prevzela občina, s katero bi se počutili varnejše in kiji, tako so prepričani, ne bi šlo samo za dobiček, ampak za "normalne" najemnine. Skrbi, kam bodo šli, če bodo dejansko izseljeni iz doma, ne skrivajo. "V Tekstilindusu sem se zaposlila leta 1975, dobila sem sobo v samskem domu v Stražišču, s prošnjami za drugo stanovanje nisem imela sreče. Zdaj sem invalidsko upokojena. prazna, da se umiva z mrzlo vodo, da v stranišču pušča, da se boji zime... "Rada bi ostala v domu, rada bi, da bi ga prevzela občina, ga obnovila.in nam zaračunala zmerne najemnine. Kam naj sicer grem?" V občinskem proračunu denar za odkup delavskega doma na Delavski cesti v Stražišču letos ni. Morda pa bodo kranjski mestni svetniki prihodnje leto stisko ljudi, ki v njem živijo, vendarle razumeli. Ne nazadnje so tudi stanovalci kranjski občani. Helena Jelovčan ministroma o nerešenih lokalnih vprašanjih Prejšnji teden sta občino Preddvor obiskala ministra Marko Pavliha (promet) in Pavel Gantar (informacijska družba), prihodnji teden pa pričakujejo še kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Preddvor - V Preddvoru na ministre naslavljajo več pobud, od cestne problematike do ureditve razmerij financiranja gradnje javnih objektov na podeželju, saj se jim sedanje 70 odstotkov lokalnih in 30 odstotkov državnih sredstev zdi nepravično do revnejših občin in zahtevajo razmerje 50 : 50. Na nepravična merila sofinanciranja opozarjajo tudi pri gozdnih cestah, ki jih ima občina Preddvor kar 40 kilometrov, z njimi pa ogromno stroškov, zato bi pričakovali večji delež države-. Opozarjajo tudi na propadanje gradu Dvor, ki je v denacionalizacijskem postopku, potrebna pa bi bila takojšnja obnova. Pripombe imajo na lovsko zakonodajo, ki občini Preddvor doslej ni priznala enakega statusa, kot jih imajo druge lokalne skupnosti. Zahtevajo namreč, da Lovskemu društvu Kokra dodelijo lovna območja in lovne pravice. Pri zavarovanju arheoloških najdišč, kulturnih in naravnih spomenikov pričakujejo več sodelovanja s pri- stojnimi državnimi institucijami. Jezijo se tudi nad brezplačnim odtujevanjem naravnih dobrin iz občine (voda, les, divjad) brez kakršnih koli nadomestil ali povračil. Slednja bi bila v primeru omejevanja gospodarjenja pravična tudi na območjih, ki jih bo v prihodnje zavarovala Natura 2000. Župan Franc Ekar je župana popeljal tudi na gradbišče ceste Preddvor - Jezerski vrh, kjer sanirajo razdejane cestne odseke, urejajo nabrežine in skušajo z zaščitnimi mrežami zavarovati cesto pred padajočim kamenjem. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na prekategorizacijo ceste Golnik - Bašelj -Preddvor, ki ima turistični pomen, vendar so dosedanje pobude na prometnem ministrstvu zavrnili. Znova so se pogovarjali tudi o nadaljevanju gradnje ceste Britof - Hotemaže. Z ministrom Gantarjev pa je bila s krajani v Bašlju beseda zlasti o lastninskem deležu občanov, ki so v preteklosti sovlagali v telefonijo. D.Z. Spor tržiških odplakah Avstrijci zahtevajo plačilo študije o odvajanju odplak, ki jo je naročila Občina Tržič Jezno pismo nadzornemu odboru. Tržič - Dunajsko podjetje Aquaplus, ki se poteguje za izvedbo odvajai\ja odpadnih voda v tržiški občini, je nezadovoljno zaradi prekinitve pogajanj. Zupan Pavel Rupar očita Avstrijcem neresnost pri poslu, zato so od banke na Dunaju zahtevali plačilo garancije. Odločili naj bi neodvisni svetovalci. Dunajsko podjetje Aauaplus je naslovilo na nadzorni odbor Občine Tržič in člane tamkajšnjega občinskega sveta prošnjo za podporo pri projektu odpadnih vod v občini Tržič. Zaradi domnevnih nepravilnosti v dosedanjih postopkih je pismo naslovilo tudi računskemu sodišču RS. V njem pojasnjuje, daje začetek leta 2003 predalo Občini Tržič 80.000 evrov vredno študijo, ki pa še do danes ni bila plačana. Po dveh razpisih za razvoj sistema odpadnih vod v trziski obcmi je bilo najbolj uspešno njihovo podjetje, vseeno pa pogajanja niso stekla do spomladi letos. Takrat so jim dali nesprejemljiv predlog pogodbe; ves rizik pri projektu naj bi nosilo podjetje Aquaplus, ki bi sodelovalo le pri urejanju čistilne naprave. Že prej so zahtevali vračilo dela občinskih stroškov v višini 40.000 evrov, kar so tudi poravnali. Junija 2004 so zahtevali podpis pogodbe v slo- venščini v 10 dneh in ponovno podaljšanje bančne garancije v višini 500.000 evrov. Čeprav so Tržič opozorili, da je rok prekratek, je občina vložila pri banki zahtevo za izplačilo garancije. To zahtevo je banka zavrnila, isto pa je storila Občina Tržič z njihovo terjatvijo za plačilo 120.000 evrov pogodbenih stroškov. Ponovno srečanje obeh strani so v Tržiču odpovedali, navajajo Avstrijci. Vodstvo Občine TržiČ v odgovoru podjetju Aquaplus označuje njihovo pismo kot popolno dezinformacijo, obenem pa mu očita tudi hudo napako v postopku. Župan Pavel Rupar trdi, da gre za poskus nedo- pustnega vplivanja na organe Občine Tržič. Pogodbo, za katero so izdelali tri osnutke, so pripravljali osem mesecev. V pogajanjih o finančnih delih je Aquaplus skušal spremeniti sprejete zaveze, kar pa je občina zavračala. Na njene pozive za podaljšanje bančne garancije se podjetje ni odzvalo, zato so se odločili za posredovanje v banki na Dunaju. Njihovo pojasnilo, da za izplačilo garancije niso navedli upravičenih razlogov, se jim zdi nesmiselno. Zato bo o tem odločalo sodišče. so med drugim zapisali v pismu Avstrijcem iz urada trži-škega župana. Stoj an Saje Tabor nared do konec meseca žiri - Dobrih 60 milijonov vredno investicijo v vodni zbiralnik Tabor bodo v Žireh zaključili naslednji teden s pregledom pristojnih inšpekcijskih služb. Kot je znano, je zbiralnik grajen s pomočjo evropske predpristopne pomoči Sapard, zato bo pregled še bolj podroben. Z novim zbiralnikom v naselju Žiri se ne bo več zgodilo, da bi zmanjkalo vode, saj bo kar dvakrat zmogljivejši od starega vodnega zbiralnika, hkrati pa vode ne bo več potrebno klorirati. Svečano odprtje lahko pričakujemo v začetku oktobra. B. B. Imenovali komisijo za oddajo poslovnih prostorov Jezersko - Po odloku o oddajanju poslovnih prostorov in zemljišč v najem, ki velja v občini Jezersko, mora nad tem početjem bedeti posebna komisija. Občinski svet je ta teden imenoval trojico za omenjeno komisijo, v njej pa bodo Boštjan Skuber, sicer občinski svetnik, Janko Drnovšek, občan, in Vesna Paljk iz svetovalnega podjetja, ki dela za občino. Tudi v občinski stavbi Storžič so prostori, ki bi jih občina rada dala v najem, prosto pa je tudi vse prvo nadstropje lega poslopja, v katerem je bila nekoč očesna bolnišnica. Slednje je sicer potrebno še obnove. Ravno ta čas občina obnavlja streho in pročelje Storžiča, nedavno pa so zgradili tudi nastrešek nad vhodom v osnovno šolo. D.Ž. Odvoz smeti bo dražji Jezersko - Občinski svet na Jezerskem je ta teden dal soglasje k povečanju cen ravnanja z odpadki, ki gaje predložilo javno podjetje Komunala Kranj. Gre za 5,3 odstotno povečanje, tako da bo po novem odvoz in deponiranje s smetarskim vozilom za dvo- in veččlanska gospodinjstva cena znašala 163,01 tolarja, s samonakladačem pa 203,61 tolarja, za enočlanska gospodinjstva 97,81 tolarja (122,17 tolarja s samonakladačem), za lastnike počitniških hišic 122,17 tolarja, glede na velikosti zabojnikov pa od 443,59 tolarja (za 240 litrski zabojnik), 853,10 (za 500 litrov), 1036,45 tolarjev (za 700 litrov) in 1159,15 tolaija (za 900 litrov). Podražitev za 5,3 odstotka je javno podjetje predlagalo tudi drugim občinam, enako od 1. junija letos velja tudi za mestno občino Kranj. Razlog za spremembo cen je zaostajanje prodajnih cen ravnanja z odpadki za lastnimi cenami, ki so posledica ukrepov nadzora cen, ki jih na področju komunalnih storitev izvaja država, pojasnjuje Komunala Kranj. Novi okolje-varstveni predpisi namreč zahtevajo tudi nove načine ravnanja z odpadki in njihovega odlaganja, kar spet vpliva na stroške. Tudi v občini Jezersko imajo od lani tri ekološke otoke, kjer ločeno zbirajo odpadke, četrtega v naselju Na Bajtah bodo postavili v kratkem, nato pa še dva za Spodnje Jezersko, je povedal župan Milan Kocjan. D.Ž. Cestninska postaja na ustavnem sodišču Domžale - Postavitev cestninske postaje na priključku Krtina bi po mnenju občine Domžale vplivala na povečanje prometa na domžalskem avtocestnem priključku, posledično pa tudi skozi naselja v občini Domžale. S tem, menijo pri občini, bo porušen prometni sistem domžalske urbane regije, obenem pa bi povzročilo takšen vpliv na okolje, da bi bile kršene z ustavo zajamčene človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Zato so na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti člena zakona o graditvi objektov, ki se nanaša na gradnjo pomožnih infrastrukturnih objektov. Po zakonu za tovrstne objekte, med katere sodijo tudi cestninske postaje, ni treba dobiti gradbenega dovoljenja niti lokacijske informacije. 'To pa pomeni, da za gradnjo takšnega objekta ni potrebno ugotavljanje skladnosti s prostorskim izvedbenim aktom, zato tudi ni potrebna presoja vpliva na okolje," so razložili v pobudi in dodali, da je tak poseg v prostor, ki ima vpliv na širŠe okolje in je izveden brez vsakega dovoljenja, v nasprotju s temeljnim načelom urejanja prostora. Po njem so zakonite samo tiste gradnje, ki so v skladu s prostorskim izvedbenim aktom. Ta namreč določa, da je pred začetkom posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okolje-varstveno soglasje pristojnega ministrstva. M. R. Varneje po cesti do Rastovka Ureditev tri kilometre dolgega odseka je bila vredna 17 milijonov tolarjev. Lenart-Luša - Krajani krajevne skupnosti Lenart-Luša so se konec minulega tedna veselili odprtja nove asfaltirane ceste od Debelobrdarja do Rastovka. Za ureditev ceste je občina Skofja Loka letos in lani odštela okrog 17 milijonov tolarjev, pri čemer je del denarja primaknilo tudi tamkajšnje podjetje, ki izdeluje tračne žage za razrez hlodovine. Zaradi zahtevnega tovornega prometa je namreč ta cesta za omenjeno podjetje življenjskega pomena, je razložil predsednik krajevne skupnosti Janez Nastran. Tri kilometre dolg odsek med Debelobr-darjem in Rastovko so začeli urejati lani, ko so razširili ovinke in utrdili cestišče ter uredili odvodnjavanje. "Letos je prišlo na vrsto še asfaltiranje. Ponekod so cestišče samo razširili, dva odseka pa smo na novo asfaltirali," je pojasnil Janez Nastran. Tako bo cesta odslej veliko varnejša, saj se na njej krajani srečujejo tudi s težkimi vlačilci. "Naša krajevna skupnost ima sicer glede na Število prebivalcev zelo veliko kilometrov cest. V glavnem so to hribovske ceste, ki jih je zelo težko vzdrževati. Zato se močno trudimo, da bi se čimveč cest asfaltiralo, saj bi tako omogočili dostop tudi smetarskim tovornjakom," pravi Nastran. V zaselkih, do katerih tovornjaki ne morejo, namreč uporabljajo vreče za smeti, s čimer pa je veliko težav. Večkrat se zgodi, pravi Nastran, da vreče končajo v gozdu, kjer jih živali raztrgajo in odpadke raznesejo naokoli. M. R. y / ■i • i • V:- 1 GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / jnfo@g-glas si Petek. 24. septembra 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA AVGUSTA 2004 Se večja razlika Iztok Čop In Luka Špik Tretji glasovalni krog za Gorenjca meseca avgusta med Iztokom Čopom in Luko Špikom na eni in Gregorjem ter Primožem Grašičem na drugi strani ni spremenil vrstnega reda. Sta pa blejska veslača razliko še povečala, čeprav se je tudi J^tevilo tistih, ki so se odločili za oba Grašiča, v primerjavi s prejšnjima glasovanjema tokrat povečalo. Veslačema smo k 116 pripisali Še 166 vaših glasov in jih imata tako zdaj skupaj 282. Protikandidatoma iz glasbene družine GraŠič pa smo k dosedanjim 22 pripisali 37 glasov in jih imata skupaj 59. Iztok Čop in Luka Špik sta odlična blejska veslača, ki jih pozna tako rekoČ vsak Slovenec. S svojimi uspešnimi predstavami na mirno-vodnih gladinah sta v dvojnem dvojcu priveslala že kopico medalj na največjih tekmovanjih, svetovnih prvenstvih, prestižnih rega-tah, navdušila pa sta tudi na zadnjih olimpijskih igrah v Atenah, od koder sta prinesla srebrno medaljo. Ob dejstvu, da sta bila pred Štirimi leti v Sydneyju zlata, so medaljo mnogi tudi pričakovali. Gorenjski glas priljubljena športnika predlaga za Gorenjca meseca, ker sta se tudi po Štirih letih v močni konkurenci obdi-žala med najboljšimi. Gregor in Primož Grašič izhajata iz znane kranjske glasbene družine. Nič čudnega torej, da sta se tudi onadva zapisala glasbi, Gregor je izvrsten trobentač, Primož pa po mnenju mnogih najboljši kitarist pri nas, cenjen pa je tudi v mednarodnih jazzovskih krogih. Letos avgusta sta združila moči in v rojstno mesto pripeljala nekaj priznanih domačih in tujih jazzovskih mojstrov. V okviru prvega Jazz kampa Kranj so mladi glasbeniki na delavnicah pridobivali nova glasbena znanja, ob večerih pa je publika uživala ob dobrih jazzovskih koncertih. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu septembru 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631, tri nagrade pa da Gorenjski glas. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Milena Ferkulj, C. Staneta Žagarja 47, 4000 Kranj. Nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: Štefka Teršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik; Gregor Ferkulj, Deteljica 13, 4290 Tržič in Mateja Zveršen, Srednja vas 108, 4208 Šenčur. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobyo: Brigita Langerholc, Podlubnik 335, 4220 Škofj a Loka; Jožica Šumeč, A. Travna 17, 4270 Jesenice; Luka Cerkovnik, Pod hribom 5, 4260 Bled; Ana Šilar, Srednje Bitnje 102, 4209 Žabnica; Mimi Jelovčan, Mače 9, 4205 Preddvor in Dušan Bevk, Blegoška 13, 4224 Gorenja vas (pri blagajni pokažite le osebni dokument). Gregor in Primož Grašič Rcidio Tfigloy® Prvi 9IQ/ OorenJ/ke^ Prri ^iMk Oor«Aj/k«^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čutarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice. 101,5 ■ Kranjska Gora, 101,1-Bohinj SEDMICA Pri Kremenčkovih Tik pred volitvami in morebitno spremembo oblasti je prišel v javnost še en škandal. Na Republiški volilni komisiji so mimo pravil zapravljali denar in kupili novo računalniško opremo. Predvsem slednja je prava katastrofa. Imamo ministrstvo za informacijsko družbo, kar ni poceni, računalniški program, s katerim operirajo na RVK, pa ni sposoben ločiti niti moških in žensk. Ali, recimo, izračunati povprečne starosti ter izobrazbe kandidatov in kandidatk za oktobrske državnozborske volitve. Še več. Niti točnega števila kandidatov in kandidatk ni sposo- ben prikazati. Če vas zanimajo ti podatki, ste jih prisiljeni iskati ročno. Za kar morate imeti najmanj deset ur časa. Kot da živimo v Času Kremenčkovih, ne pa sodobne informacijske družbe. Zataknilo se je že pri številu kandidatk in kandidatov. Ker imajo na RVK menda polne roke dela - čemur se sploh ne čudim - so me napotili na njihovo internetno spletno stran (www.rvk.si). Tam naj bi našla vse, kar me zanima. Odprla sem torej njihovo spletno stran in presenečena ugotovila, da ni na njej objavljeno niČ, kar me je tisti trenutek zanimalo. Obiskovalcu spletne strani ponujajo odlok o razpisu volitev, zakonodajo, prazne obrazce za prijavo kandidatk in kandidatov ter listo kandidatov. Da ne bi bilo pomote, sem na RVK poklicala še enkrat in gospo, ki se je oglasila, vprašala, kje imajo objavljene statistične podatke. Kaj vas pa zanima, me je nejevoljno vprašala? Recimo, točno število kandidatk in kandidatov. Ja, tega pa še nimamo; približno tisoč tristo jih je. In koliko od tega je žensk? Veste kaj, to pa ni naša stvar, le podatke bo objavil urad za statistiko, se je glasil odgovor. Aha, ta podatek bo torej javnosti znan šele post festum. In sem zavihala rokave. Vseh kandidatov je tisoč tristo petinosemdeset. Od tega tristo sedemindvajset žensk. Največ jih kandidira na Junijski listi, triinpetdeset odstotkov, na listi Stranke ekološkega gibanja Slovenije (SEG) štirideset odstotkov, na listi Glas žensk Slovenije pa dvaintrideset odstotkov. Najbolj mačistične pa so: Slovenija je naša (devet odstotkov žensk). Slovenska demokratska stranka in Za podjetno Slovenijo, ki sta kandidirali deset odstotkov žensk. Dejstvo, da je med kandidatkami SDS tudi nekaj lepotic, maČizem v tej stranki samo Še potrjuje. Povprečno najstarejši so kandidati SEG (Šestinpetdeset let, v LDS, ki ponuja svež kader, pa enainpet-deset), povprečno najmlajši so kandidati Stranke mladih Slovenije (dvaintrideset let). Povprečno najbolj izobraženi so kandi- dati LDS, najmanj pa kandidati stranke Za podjetno Slovenijo. Seveda pa izobrazbe ne gre enačiti s pametjo. In ko smo ravno pri pameti. Nekateri kandidati za sedež v državnem zboru ne ločijo niti med izobrazbo in poklicem. Tako so, denimo, navedli, da so po izobrazbi novinarji, direktorji, zdravilci, nezaposleni in tako naprej. Me res zanima, kako bo človek, ki ne loči niti med izobrazbo in poklicem sprejemal zakone ali spreminjal davčni sistem. Nikakor. Sicer pa je tako, da bi morala kandidate in kandidatke, ki so obrazec napačno oziroma nepravilno izpolnili, izločiti že Republiška volilna komisija. Vendar je od državnega organa, ki razsipa z denarjem davkoplačevalcev in se nasploh ne drži pravil igre, iluzorno pričakovati, da bo pozoren na takšne malenkosti. Morda pa je čas tudi za to, da se zamenja predsednik volilne komisije in njegova Kremenčkova druščina. Marjeta Smolnikar Blejci nezadovoljni z razvojem gospodarstva v občini Pred krajani je odločitev, ki je pomembna za sedanjost in prihodnost občine Bled. Med 1. in 7. septembrom 2004 je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani na pobudo Savskih elektrarn Ljubljana po načelu naključnega izbora izvedel mnenjsko telefonsko anketo o odnosu prebivalcev občine Bled do obnove HE Moste in nekaterih drugih razvojno ekoloških vprašanj. če ocenjujete nasploh, ali ste prej zadovoljni ali prej nezadovoljni z gospodarskih razvojem občine Bled? 10% ne vem 27% zadovoljen 63 % nezadovoljen Po opravljenih prezentacijah projekta Modro sožitje po krajevnih skupnostih je vodstvo Savskih elektrarn z raziskavo želelo spoznati predvsem psihološke in sociološke vidike prebivalcev oziroma njihove strahove, nezadovoljstva in razloge za nasprotovanje novim pobudam, ki se pojavijo v občini Bled, kot je projekt Modro sožitje. Raziskava je pokazala, da je več kot 63 odstotkov anketiranih občanov Bleda nezadovoljnih z gospodarskim razvo- jem svoje občine, in da jih je le slabih 27 odstotkov z gospodarskim razvojem občine Bled zadovoljnih. Veliko anketiranih, ki so z gospodarstvom občine nezadovoljni, meni, da je slab razvoj posledica predvsem neusklajene in negospodarne občinske politike, slabih komunikacij med samimi vodilnimi kot tudi z občani in zadolženosti občine. Veliko anketiranih meni, da razvoj zavirajo prebivalci sami, "ki so proti vsaki novi ideji", zaradi "gorenjske nevoščljivosti", zaradi "neznanja in zastarele miselnosti"... Izsledke raziskave z mnenji potrjuje vse več občanov, ki so svojo podporo pnDjektu HE Moste in svoje nezadovoljstvo z razvojem v občini pripravljeni tudi javno izraziti. Jože Smole iz Koritnega pravi: "Razvoj Bleda je treba gledati v celotni luči, ne samo v smeri turizma. Bled se zapira in gospodarstvo išče priložnosti zunaj Bleda. ker ga ta zaradi prostorskih omejitev onemogoča. Dati prednost zapuščeni strugi Save pred napredkom zame ni sprejemljivo." Marija Piber z Bleda o nasprotnikih projekta obnove HE Moste pravi: "Ti ljudje zavirajo napredek in so proli vsemu novemu. To so isti ljudje, ki so proti obnovi in nadgradnji diagnostičnega centra ter podobnim projektom, ki bi jih na Bledu morali izpeljati, če želimo napredek. Pri referendumu pa ne gre samo za to, ali si za ali proti, ampak moraš za svojo odločitvijo tudi stati. Ti ljudje, ki so dali pobudo za referendum, pa nikakor ne pomislijo, da Blejsko jezero in Okolica ne ponujata gostom nič novega." Vodstvu Savskih elektrarn so do pomembnih usmeritev za nadaljnje komuniciranje pomagali odgovori anketiranih, ki pogrešajo gospodarski razvoj v občini Bled In mu dajejo prednost pred varstvom narave. Kar 45,7 odstotka anketiranih meni, da bo kakovost življenja v prihodnje bolj odvisna od gospodarske rasti kot od varstva narave; obratno le 27,8 odstotka. Istočasno bi na referendumu 25,6 odstotka anketiranih s svojim glasom PROTI podprlo projekt obnove HE Moste. Za umik odloka, ki bi onemogočil izvedbo projekta, pa bi glasovalo 33,6 odstotka anketirancev. Glede na številne dezinformacije, ki se o projektu obnove pojavljajo v javnosti, so rezultati ankete za vodstvo Savskih elektrarn pozitivno presenečenje, saj je razlika manjša od pričakovane. Neopredeljenim občanom, ki jih je na podlagi raziskave nekaj več kot 31 odstotkov, želijo sporočiti, da je razvoj celotne občine Bled predvsem odvisen od občanov samih oziroma, da je razvoj nekega območja odvisen od usklajevanja med gospodarstvom in ekologijo, za kar si prizadevajo s Projektom obnove HE Moste. s i O « O •o UJ in Javnomnenjska raziskava, FDV Ljubljana, J anketiranih 1001 krajanov Bleda £ Piše Milena Miklavčič Usode 438 Življenje kot en sam "žur" Jure je od nekod prinesel travo, neškodljivo, in ji dal pokaditi nekaj dimov, da je prišla k sebi. Bilo je fino, ko je bila spet v njegovem objemu in skupaj sta načrtovala večerni zur. Jure jo je sicer vprašal, ali jo še kaj boli, več kot toliko ga pa ni zanimalo. Bolnišnice in bolezni se je izogibal kot hudič kriza. Le takrat, ko je hotel, da "bi se dala dol", je bil malo užaljen, saj ni bil vajen, da bi ga kdajkoli prej zavrnila. V tistem trenutku res ni mogla, saj jo je po trebuhu še vse bolelo in peklo, nenazadnje tudi zaradi drenaže. Mama se je zgrozila, ko ji je povedala, da jo zvečer ne bo doma. Toda potem, ko ji je obljubila, da bo Jure pazil nanjo in da bo takoj prišla domov, če se bo slabo počutila, je privolila, da gre. Kljub temu je Jana videla, da ji ni prav in da jo močno skrbi. "Toda bila sem mlada, slepa in neumna. Življenje mi je bilo "ravno", brez problemov, uživala sem, tako kot večina mojih vrstnikov. Nisem se obremenjevala s tem, kaj bo jutri in kaj bo z menoj. Po drugi strani sem želela ugajati Juretu, če po pravici povem, je na dnu srca tlel strah, da bi dobil drugo, če bi mu jaz prevečkrat rekla "ne". Na žuru je bilo super. Malo smo se zakadili, kje se pa nel, malo plesali, se pogovarjali, malo pili. Z eno besedo - uživali smo. Zdelo se mije, da so tudi prijatelji veseli, ker me spet vidijo v svoji družbi. Kljub temu da sem se na zunaj smejala in poskušala skriti slabosti in bolečino, sem z enim očesom kmalu opazila, da se Jure in ena od kolegic, Martina, kar naprej spogledujeta in se lovita z očmi. Nazadnje, ko tega nisem več mogla prenašati, sem Jureta prosila, naj me pelje domov. Nič ni protestiral, kot ponavadi, in tudi to mi je dalo misliti. Toda bila sem povsem izčrpana, da sem doma samo legla in takoj zaspala. Niti sekunde nisem razmišljala, kaj se bo še dogajalo, ko se Jure vrne nazaj k -svoji druščini..." Jana je šele čez čas izvedela, da jo je Jure že dolgo časa varal, da je "hodil" z obema, z njo in z Martino. Toda tudi resnica je ni predramila, še zmeraj je bila zaljubljena vanj in še zmeraj se ga je oklepala, kot da bi bil edini moški na svetu! K temu, da so se njuni odnosi ohladili, je pripomoglo tudi njeno zdravstveno stanje, saj je kar lep čas trajalo, preden je bila spet sposobna za spolne odnose. "Še takrat, ko sem spet lahko, me je kar naprej nekaj bolelo. Kadar sva bila preveč "nasilna" v odnosu, sem tudi krvavela in to so bili sami minusi, ki so dodobra skrhali najin odnos. Toda bila sem trmasta in slepo zaljubljena, da sem bežala od maminih svaril in da sem se nenehno prepirala z bratom, ki mije prinašal na nos najrazličnejše novice, " pripoveduje Jana in vmes pogleduje k bratu, kije sem in tja le prikimaval ali pa tudi ne. Nazadnje se še on oglasi: "Pri naŠi hiŠije bilo od pamtiveka tako, da sem jaz moral delati, ker sem bil pač fant, Jana pa je "le " uživala, saj sta jo oba, oče in mama, razvajala. Ponosna sta bila na njeno plesno kariero in konec koncev sta bila vesela, ko je začela hoditi z Juretom, saj je bil od "pravih ljudi" in nekakšen mestni frajer. Jana je zmeraj imela dovolj denarja. Pa ne samo za obleke, ki jih je rabila na nastopih. Tudi sicer sta ji ustregla v vsaki muhavosti. Pa reci, če ni bilo tako ? " Jana je priznala, da je bila dolgo časa jezna na brata, ker ji je očital take "malenkosti". Bila je prepričana, da je bil nanjo ljubosumen, enako sta mislila tudi starša. Šele čas je prinesel drugačne zaključke, vendar šele tedaj, ko je bilo že prepozno ... Ko je umrl očetov polbrat, je zapustil hišo. Jana se ne spomni, kdaj točno ji je padla na pamet ideja, da bi se vanjo vselila skupaj z Juretom. Upala je, da ga bo na tak način priklenila nase, da bo nehal sedeti na dveh stolih. Starši so bili nad idejo navdušeni, pomagali so ji, da je uredila nekaj prostorov, oče je vzel kredit za pohištvo in ni minilo pol leta, ko sta se z Juretom že lahko vselila. Na začetku je bilo kot v pravljici. Jani se je zdelo, da je svoboda nekaj najslajšega na svetu. Nikjer ni bilo brata, da bi ji očital to in ono, in z Juretom sta imela kolikor toliko denarja, da sta lahko živela na veliki nogi. Ni bilo dneva, da se v hiši ne bi kaj dogajalo. Prihajali so prijatelji in velikokrat sta oba šla v službo neprespana in utrujena. Toda mladost je vendar zato, da se uživa, zato se nista kaj dosti žrla zaradi takih "malenkosti ". Jana je spet začela nastopati, vsak konec tedna je bila na drugem koncu Slovenije. Jure jo je včasih spremljal, zmeraj pa ne. Zmeraj se je bala, da tistih uric ni preživljal pri Martini. Toda bilo je le mičkeno drugače: ona jih je preživljala pri njem. Prihajala je takoj, ko je Jana odnesla pete, in hišo je zapuščala le nekaj minut pred tistim, ko se je najavila, da prihaja domov. Vsi njeni prijatelji so vedeli za to, toda nihče ni bil toliko pošten, da bi ji to povedal. Toda nekoč, ko so ji ukradli torbico z dokumenti in mobitelom vred, ni poklicala Jureta in ko se je vrnila domov, ju je našla v dnevni sobi, na tleh, v sladkem in divjem objemu. /konec prihodnjič/ Petek, 24. septembra 2004 KRIŽANKA / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 7. STRAN ^"MJfi ,1 V; ..i .. ^ xV - - K'. '' / . V ' s t: •-•t . / • ' • ' i.' ^ •("C ^ >;•' .^r . • •. • v'.. • ' • . - • - . Jt/ -^v-. «'•o 'j.. v? ^ « I " i« .-J* v-.: v k t L^'i v > ' ' V t'»' Iv wf f\ šVf 'iMt? & •'Ji r i-t t r>f: ' '' ''' i-. • • „ - '«-i v --.i i I f ^ 9 »K« } A • « ,1 • H fi-i IS » , C» H v. L » » « I • I »rv«. V 1 L. i - ►.•T' v .f sT rs 1 't » ^^^ **J * I < 1, tAvk m' g' I « LIBERALIMA DEIVIOKRACIJA SLOVENIJE »r S - > . I 'I J .1 • * f > Skupai spremi ' 2'iS i • J»r O / •, 7 a - - > I ^ t Utrinki iz obiska avtobusa Slovenija ekspres na Gorenjskem GORENJSKI GLAS GRŠKA BOGINJA LEPOTE SREBUAJ SESTAVIL: F. KALAN NAŠ AGRONOM (JANEZ) OGUIKO-VODIK IZ VRST PARAFINOV TROBENTI PODOBNO PIHALO OB ROBU U. BARJA OTOČEK PRI PUU NACE JUNKAR ŠTEFANUA (KRAJŠE) DUHOVITA ZGODBICA OZNAME- NfTEM ČLOVEKU TEKMEC LUKAV IZRAELU ALGREN, ARIADNA, RAN, UUANIK BLAMAŽA POLDE OBLAK AMERIŠKI PISATEU (NELSON) VRSTA KAVČA, BLAZINJAK SPAČEK 14 8 DEJSTVO, KI PODPIRA TRDITEV ZVTTEK 12 •DROČJE ;PORTA PISATEU MILČINSKI NORDUSKA MORSKA BOGINJA OUVER HARDY PREIZKUS DRŽAVA V ZDA ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA 2NSKI UK IZ GR. MITOLOGUE VEČJI KOS ■ ^Al 9 mvä. PIANIST BERTON-CEU GUSTAV NOSKE MERA ZA RITEM DLAKO-CEPEC RAHLO KOSMATENO DEBELO BUGO 11 VEUK HIŠNI PES DRŽAVA V AFRIKI MALAJSKA BLAZNOST ZMIKAVT PODROČJE, KI MU VLADA IMAM UMETNOST (LAT.) KAJENJE IME IGRALKE COLUNS IZADORA 17 UREJENOST IME ŠAHISTKE KUŠNIR NAJVIŠJI MOŠKI PEVSKI GLAS PANELNA PLOŠČA (ŽARG.) PAUL GAUGUIN VEUKA EVROPSKA REKA REKA MED IRANOM IN ARMENUO 13 NASLOV ZA FEV-DALNEGA GOSPOĐA 1 8 9 14 16 11 NAGRADE: 1. nagrada: knjige SLOVENSKA DEMOKRATIČNA REVOLUCÜA 1986 - 1988, SOKO-LARSTVO DA AU NE in ŽIVUENJE Z MEDVEDI 2. nagrada: knjigi SOKOLARSTVO DA AU NE in ŽIVUENJE Z MEDVEDI 3. nagrada: knjiga SLOVENSKA DEMOKRATIČNA REVOLUCIJA 1986 - 1988 Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj In vpisano v kupon križanke, ter vašo DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 6. oktobra 2004, na Gorenj ski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred posbvno stavtx) na Zoisovi 1. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si 1 Petek, 24. septembra 2004 Izravnalno jezero bi ogrozilo 40 hektarjev ledeniške doline. Referendum za ohranitev Berja 3. oktobra. Bled - Berje mora ostati, kljub temu da so težnje kapitala neizprosne. Projekt, ki ga ponujajo Savske elektrarne, je zastarel in povsem zanemarja naravne posebnosti ledeniške doline med Vrbo in Bledom. Pozabil je tudi na stanovalce PiŠkovice, ki bi najboy občutili posledice izravnalnega jezera. Tako menyo v odboru za rešitev Save Dolinke, i\jegov predsednik Janko Rožič pa poudarja, da bi s potopitvyo doline Bledu in okolici storili nepopravljivo škodo. Letošnje poletje je bilo na Bledu tudi v znamenju predstavitev projekta prenove in dograditve hidroelektrarne Moste, ki so ga Savske elektrarne poimenovale Modro sožitje in protiargumen-tov odbora za rešitev Save Dolinke. Na referendumu čez dober teden bo jasno, kdo je delo bolje opravil in kakšna usoda bo doletela Berje. Savske elektrarne vztrajajo pri prenovi in dograditvi HE Moste, ki je po pol-stoletnem delovanju nujna, njihov drugi argument pa je, da projekt HE Moste ni bil nikoli povsem dokončan. V nasprotnem primeru se lahko dolini slabo piše. Projekt je obsežen in zahteven, stal naj bi kar 72 milijonov evrov. Prenova ni vprašljiva, sporna je dograditev, zaradi katere bi morali zgraditi izravnalno jezero, ki ne bi potopilo le naravnega mokriŠča Berje, ampak kar 40 hektarjev ledeniške doline. Savske elektrarne v izravnalnem jezeru vidijo okolj-sko in turistično pridobitev, v odboru za rešitev Save Dolinke t pa menijo drugače. Neštetokrat smo že ponovili, da ne nasprotujemo prenovi HE Moste, za katero je jasno, da se mora zgoditi čim prej. Odločno pa nasprotujemo njeni širitvi, ki predvideva gradnjo izravnalnega jezera in potopi- elektrarn iz devetdesetih let upošteva le energetske učinke, povsem pa zanemarja izjemno lego in ključne naravne posebnosti ene od savskih dolin, ki je naravni spomenik. Trditev, da projekt HE ni bil nikoli dokončan, samo potrjuje dejstvo, da Janko Rožič v tev doline. Škode, ki bi jo slednja povzročila, ne more odtehtati noben kapitalski interes. Obe strani se strinjata, da je elektrarno treba prenoviti, naša mnenja pa se razlikujejo v načinu prenove. Projekt Savskih gre za zastarel koncept iz industrijskega obdobja. V teh letih so znanost, ekologija in človeška etika dosegla stopnjo, ko lahko razvoj tehnologije uglasimo z vrednotami naravne in kulturne dediščine. Zastarelost Ponudba velja od 23. 9. 2004 do razprodaje zalog nr?" D D J lovna skupina Sava trade D 4kW, št. 4791059 ICmiiBsIm ^^ "CtMMir*' 6kW. 3513272 Minska cv«Hlka primerna za zimski vrt, št. 6810378 m / nnj stara cesta 25, SI -4000 Kranj Tel.: 04 281 24 15. Fax.: 04 281 24 40 Odprto pon. • sob. Od 8:00 • do 20:00 1 nedelja od 8:00 - do 12:00 < 5c Iffnm Club rf /nternarfonaf . .. /\ i_ « » . -.w—»-- «•* projekta potrjuje tudi dejstvo, da ga Savske elektrarne na predstavitvah projekta Modro sožitje ne predstavljajo. Ljudi prepričujejo le s propagandnim gradivom Modro sožitje, v katerem potop doline predstavljajo kol ekološko rešitev, tehnično jezero s strupenimi vsebinami, ki bi lahko nihalo več metrov, pa kot novo razvojno možnost blejskega turizma," je povedal Rožič. V odboru za rešitev Save Dolinke opozarjajo tudi na druge posledice dobra 2 kilometra dolgega umetnega jezera, zaradi katerega naj bi bila na Bledu pogostejša megla, več naj bi bilo mrčesa in smradu. Umetno jezero bi prizadelo tudi stanovalce Piškovice, saj so njihove hiše od Save oddaljene le od 20 do 40 metrov, zato opozarjajo, da bi bilo življenje potem nemogoče, poleg tega se sprašujejo, kam bodo Savske elektrarne odlagale strupene usedline iz akumulacijskega jezera. "S strani Savskih elektrarn ves čas poslušamo očitke, da se gremo "laično berjevarstvo", kar je daleč od resnice, saj so v našem odboru tudi strokovnjaki tehnične in energetske stroke, ne le okoljevarstveniki. Poleg tega nam grozijo s pomanjkanjem električne energije, kar je vsekakor zavajanje. Nekdanji minister za energetiko prof. dr. Mihael Tomšič trdi, da HE Moste s predvidenim izravnalnim bazenom ne bi bila donosna in da jo slovenski elektroenergetski sistem nujno ne potrebuje, saj bodo gradili prečrpovalno HE Avče z 200 megavati moči, ki naj bi bila večja in cenejša," je pojasnil Rožič in dodal, daje referendum, na katerem se bodo Blejci odločali za ohranitev odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v blejski občini, ki varuje Berje, zadnji branik demokracije, saj je bila pri sprejetju odloka kršena zakonodaja in niso upoštevali argumentov stroke. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Cesta 9 ki obeta zaposlitve Razvoj Graditi naj bi jo začeli že letošnjo jesen. Naklo - Večino denarja za skoraj 350 milijonov tolarjev vredno naložbo pričakujejo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt namreč zagotavlja širitev poslovne cone, kjer naj bi po predvidevanjih stroke do leta 2010 pridobili približno 170 novih delovnih mest. Naklo - V občini Naklo so zadovoljni, da bodo dobili 204,9 milijona tolarjev iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za svoj projekt, ki je bil izbran na razpisu Agencije RS za regionalni razvoj. Ta državna kaj časa, naporov in denarja, zato upajo v uspešen konec postopka za pridobitev mednarodnih sredstev. Takoj ko bodo imeli soglasje ministrstva za finance, bodo objavili razpis za izbiro izvajalca del. Načrtovali so, da bi izgrad- vredno naložbo bomo zagotovili iz proračuna, kjer pričakujemo tudi sredstva iz komunalnih prispevkov podjetij Merkur in Di-nos za nove gradnje. če ne bo zapletov, bo gradnja ceste stekla jeseni. Najzahtevnejši objekt na 700 metrov dolgi trasi bo 52-metrski nadvoz nad železniško progo. Nova cesta se bo začela pri tovarni Exoterm, končala pa se bo na klancu pod naseljem Okroglo. Vmes bo še en krak, ki - --- - J-'- « : -- • J«! • Župan Ivan Štular kaže, kje se bo začela nova Industrijska cesta ustanova jim je sporočila sklep o odobritvi denarja že v drugi polovici avgusta. Prejšnji teden je tudi vlada končno potrdila delitev sredstev za izbrane projekte v Sloveniji. Kot izgleda, pa vse to še ni dovolj, da bo občina dobila odobreni denar. "Potrebno je še soglasje ministrstva za finance, ki smo ga pričakovali po sestanku vlade. Namesto tega smo pravkar dobili dopis ministrstva za finance, s katerim zahtevajo dopolnitev vloge. Vse potrebno dokumentacijo že imajo v državi, zato ne razumemo, čemu služi tako birokratsko ravnanje. Zahtevane podatke bomo vseeno sporočili v Ljubljano, kjer bi nam morali Čimprej povedati končno odločitev," je v torek potožil župan Ivan Stular. Kot je še povedal, so jih priprave projekta stale kar ne- njo industrijske ceste začeli že oktobra in jo končali v pol leta. Zaenkrat ne vedo, ali bo zavlačevanje v Ljubljani ogrozilo te roke. V industrijski coni Naklo, ki se razteza na več kot 76 hektarih, je zapolnjena le dobra polovica zemljišč. Vseeno je regionalna cesta Naklo - Kranj že sedaj preobremenjena zaradi transporta blaga s tovornjaki. Ob napovedih za Širitev poslovnih dejavnosti v tej coni so se v občini Naklo odločili, da bodo med letošnje naložbe uvrstili tudi izgradnjo industrijske ceste Okroglo - Polica. "Sami nimamo dovolj denarja, zato smo kandidirali s tem projektom na razpisu Agencije RS za regionalni razvoj. Iz evropskega sklada pričakujemo 204,9 mi-Ujona tolaijev. Preostali denar za približno 347 milijonov tolaijev bo povezoval poslovno cono v smeri proti hišam pod Polico. Kot smo se dogovorili z mestno občino Kranj, bodo oni poskrbeli za obnovo sedanje ceste od se-maforskega križišča na Polici do tovarne Exoterm," je pojasnil načrte Ivan Štular, župan občine Naklo". Vodstvo občine Naklo podpira nadaljnji razvoj industrijske cone, ker si od širitve poslovnih dejavnosti obeta več delovnih mest. Interesa za nove gradnje je kar precej, zato prihodnje leto načrtuje tudi napeljavo kanalizacije, vodovoda in javne razsvetljave v industrijsko cono. Del prometnih zagat bo rešila že izgradnja industrijske ceste, razmere na glavni cesti pa naj bi izboljšalo tudi načrtovano krožišče med naseljema Polica in Naklo. Stoj an Saje r M Petek, 24. septembra 2004 OGLASI GORENJSKI GLAS • 9. STRAN H of er sporoča WITOR'S Golden Poker praline iz mlečne čokolade, z nadevom iz lešnikov in krispija, v zavoju 350 g Sadni medenjak! mehki medenjaki s sladkornim prelivom, s sadjem, spodnji del Iz čokolade, medenjaki so v plastični večnamenski škatli (da ostanejo sveži), v zavoju 450 g GOLDHERZEN medena srca polnjena s finim mareličnim nadevom, oblita s čokolado, v zavoju 300 g SfT 406 I { \ MAURITIUS Baumkuchenspitzen -trikotno pecivo € 1,69 - oblito s prvovrstno temno ali mlečno čokolado, okusi: .............. ^ • češnjev liker s smetano • »Irish-Cream« liker ali • pomarančni liker Kokosovi v zavoju 150 g poljubčki spodnji del iz čokolade, v zavoju 200 g €-,69 €1,09 ■ i \ k X / ' ) 5 ' s / ¥ , 1 f { r ••• DRGGREVE Spekulatius -masleni ali r t BORGGREVE Spekulatius-keksi z začimbami po starem družinskem receptu, v zavoju 600 g v zavoju 250 g ali 275 g ••v STT €-,99 r WWW. h of er at Hv .. • i'- S^. •A. ! » Marko Butalic ob odprtju dvorane v Skaručni. Predstava Klinika Kozarcky je požela odobravanje občinstva in jo bomo ponovili tudi v vodiški dvorani. Za praznik smo pripravili tudi koncert za mlade, naŠa tradicionalna prireditev je že nekaj let večer pri sv. Tilnu," je poudaril predsednik društva Marko Butalič in se hkrati zahvalil občini za vso podporo in zgledno sodelovanje. Julij Jeraj Gasilska zveza Vodice V zadnjem letu so v Gasilski zvezi Vodice, ki združuje Šest prostovoljnih gasilskih društev, zabeležili velik skok. V Zapo-gah in Vodicah so gasilci prevzeli novi gasilski vozili, v Sin-kovem Turnu pa podvozje avtomobila. Nekatera društva so bila še posebej uspešna na tekmova- njih. Članice A iz Šinkovega Turna so bile prve na državnem prvenstvu, članice B pa tretje. Pri veterankah so bile spet najboljše na državnem in pokalnem tekmovanju gasilske iz Polja, veterani iz tega društva so bili drugi. Prvo mesto so osvojili veterani Šinkovega Turna. Janez Jenko "V vseh društvih v gasilski zvezi posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju in po večini tudi mladim. Kar zadeva opremo, bomo v prihodnje morali posebno skrb namenjati osebni opremi in dihalnim aparatom. To nam bo ob podpori in sodelovanju občine lahko uspevalo, kot nam je tudi doslej," ugotavlja predsednik Gasilske zveze Vodice in častni obČan občine Vodice Janez Jenko. Mešani pevski zbor Biser V občini skorajda ni prireditve, da ne bi nastopil tudi Mešani pevski zbor Biser pod vodstvom zborovodje Mateje KaliŠ-nik. 25-članski zbor ima redno vsak teden vaje, v zboru prevladujejo ženski glasovi. "Sodelujemo tudi z drugimi zbori. Bili smo v Litiji, sodelujemo z zborom iz Cerkelj, nastopili smo v Trnju. Želimo si gostovanj v tujini in obogatitve zbora z moškimi glasovi. Pripravljamo tudi že celoletni koncert, ki ga imamo vsako leto novembra. Zelo smo zadovoljni z moralno in denarno podporo občine. NaŠe delo ni le sodelovanje v programih prireditev, ampak smo spomladi bili tudi na čistilni akciji v občini, udeležujemo se tudi kolesarje- Mira Ločniškar nja in drugih dogajanj," je ponosna na delo zbora povedala predsednica Mira Ločniškar. Zbor, ki ima v svojem repertoarju narodne, umetne in cerkvene pesmi, je izdal že tudi zgoščenko. Godba Vodice Godba Vodice je pred dvema letoma praznovala 80-letnico, njen predsednik je že kar poldrugo desetletje Boris Kube\j. Med letošnjim praznovanjem so imeli godbeniki, ki jih je 36, nastope na vseh pomembnejših prireditvah. Tudi med letom ni pomembnejšega dogodka v občini, da ga ne bi obeležila tudi godba. Zato ni čudno, da so imeli letos že blizu trideset nastopov. "Vesel sem, da se je sestava godbe letos povečala kar za Šest novih članov. To je rezultat glasbene šole. V prihodnje pričakujemo Še nove Člane, predstavili jih bomo na tradicionalnem novoletnem koncertu. Imamo že svojo zgoščenko, vendar vsako leto dokumentarno posnamemo tudi letni koncert. Posebej naj poudarim zares Boris Kubelj dobro, kar zgledno finančno in splošno sodelovanje z občino." Društvo upokojencev Vodice v Ze štiriindvajseto leto deluje društvo upokojencev Vodice, ki ima okrog 450 članov. Poleg ga- * Janez Podgoršek silcev, ki jih je v Šestih društvih okrog tisoč, je to največje društvo v občini. "Čeprav ne ravno pri vseh, sodelujemo pri kar nekaj akcijah in dogodkih v občini. Najpomembnejša je prav gotovo čistilna akcija, redno vsako leto obiščemo vse starejše, nad 90 let stare člane. Najbolj privlačna dejavnost v društvu so vsekakor izleti in pohodništvo ter kolesarjenje. Dobro obiskani so tudi naši občni zbori, pikniki, martinovanja. Kar 380 članov in starejših občanov se je letos udeležilo organiziranega meije-nja kostne mase spomladi in konec poletja. V društvu smo nadvse zadovoljni tudi z razumevanjem, sodelovanjem in podporo občine pri uresničevanju naših programov," je poudaril Janez Podgoršek, ki predseduje društvu drugo leto. Športno društvo Kraljevski klub v Okrog trideset članov ima SD Kraljevski klub Vodice. To je mlad klub, ki organizira nogometna, košarkarska, kolesarska in druga tekmovanja. Še posebej Jože Erce veliko zanimanje je za nogometne turnirje. Letos so ob prazniku organizirali duatlon. "V prihodnje imamo v programu 8. februarja veleslalom na Krvavcu za pokal občine Vodice in 12-urni nogometni turnir v organi- zaciji občine Vodice. Na njem naj bi sodelovalo okiog 40 nogometašev, iščemo pa Še občino, s katero bi se pomerili za prehodni pokal. Ob občinskem prazniku se v imenu društva Kraljevski klub Vodice zahvaljujem vsem sponzorjem za podporo, še posebej pa občini Vodice," je povedal ob predstavitvi predsednik Kraljevskega kluba Jože Erce. Turistično društvo Vodice Društvu, ki ima 41 članov, predseduje Lojze Kosec. "Med letom društvo sodeluje na različnih prireditvah skupaj z občino in drugimi društvi. Še posebno sem vesel, da smo spomladi skupaj z občino in ostalimi društvi izpeljali Čistilno akcijo. Imamo tudi nekaj težav pri delu, Lojze Kosec ker so naši člani povečini tudi člani drugih starejših društev. V občini je malo denarja za turizem in za delovanje društva. Zato na področju turizma zaostajamo za sosednjimi občinami. Mislim, da se premalo zavedamo, daje turizem veja gospodarstva, v katero moraš dolgo in veliko vlagati, da se potem vlaganja čez leta obrestujejo." Turistično društvo Vodice bo zadnjo soboto v oktobru organiziralo tradicionalni jesenski pohod občine Vodice po Rašici. Smučarsko društvo Strahovica Društvo je staro 55 let in ima okrog dvesto Članov. Kot eno najstarejših društev v občini se ponaša tudi s tradicijo smučarskih skokov na Bloudkovi 35 in 50-metrski skakalnici na Selu pri Vodicah. še vedno so osnovna dejavnost društva skoki, vendar, kot je povedal tajnik Dare Borč-nik, so v društvu alpska in tekaška sekcija, sankanje, kolesarstvo, balinanje, igre z žogo, splošna rekreacija ter planinska sekcija. Dare Borčnik "Med večjimi letošnjimi prireditvami je bil v soboto vsekakor kolesarski kronometer na Rašico. To je bilo hkrati tudi odprto prvenstvo, na katerem smo poleg klasičnih zmagovalcev v vseh kategorijah razglasili tudi občinske prvake. Ob tej priložnosti naj še posebej poudarim zares dobro sodelovanje društva z občino oziroma županom in sedanjo ekipo v občinski upravi." Obćina Vodice, Kopitarjev trg 1 Vod»ce Prilogo ob prazniku občine Vodice pripravil Andrej Zalar GORENJSKI GLAS • 14. STRAN AKTUALNO / info@g-glas.si Petek, 24. septembra 2004 Vida Kunčič iz Naklega upa na rešitev iz Orionove pasti Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku 26. avgusta razglasilo za nični t.i. posojilni pogodbi med ljubljansko družbo Orion LTD in Vido Kunčič iz Naklega ter njenima sinovoma. "Odločbe sem vesela. Borila se bom do konca; zase, za sinova in za številne druge, ki so padli v Orionovo mrežo, to je moja zadnja življenjska naloga," nam je povedala 66-letna Vida. Naklo - Vida, Vojko in Sašo Kunčič, ki jih zastopa krai^jska odvetnica Darja Roblek, so se na vrhovno sodišče v prepričanju, da so bili ob najetju posojila zavedeni in ogo^ufani, pritožili, potem ko so civilno tožbo proti Orionu LTD najprej izgubili na kranjskem okrožnem in nato še na yubyanskem višjem sodišču. Vrhovno sodišče pa je tako imenovani posojilni pogodbi razglasilo za nični, saj naj bi imel Orion nepošten namen in izkoriščal zaupanje neukih ljudi. Ničnost pomeni, da bo moral Orion "kupljeno" nepremičnino Kunčičevim vrniti, Kunčičevi pa Orionu vrniti "kupnino" oziroma posojeni denar. Orion je namreč denar naivnim ljudem "posojal" tako, daje od njih najprej kupil nepremičnino, na primer hišo, in jo brž zatem prodal nazaj, kupec pa je kupnino v prepričanju, da gre zgolj za posojilo, plačeval v obrokih, seveda z visokimi obrestmi, ki so prenekaterega posojilojemalca finančno zlomile. Po pogodbi z Orionom, ki je na nepremičnino vpisal pridržek lastninske pravice, je bil Orion lastnik nepremičnine do dokončnega poplačila kupnine oziroma posojila. Takšne pogodbe, pri katerih je v številnih primerih Orionov uslužbenec sodeloval hkrati kot pooblaščenec Oriona in posojilojemalca, sta overjala notarja Boris Lepša in Nevenka Tory, znana tudi' iz afere Zbiljski gaj. Disciplinsko sodišče slovenske notarske zbornice je v torek, 21. septembra, notarja Borisa Lepšo oprostilo obtožbe, da je pri potrjevanju zasebnih listin v obliki 51 notarskih zapisov, sklenjenih pri nakupih nepremičnih od prodajalcev Mebles, Mebles inženiring in Mebles IMS v Zbiljskem gaju od leta 2000 naprej opustil zakonito opozorilno dolžnost notarja glede vsebine in posledic teh pravnih poslov. Bo tako tudi v primeru Oriona? 66-letna Vida Kunčič iz Naklega, ki je zadnjih pet let preživela v večnem strahu, da bo izgubila vse, kar sta s pokojnim možem ustvarila, nam je med jokom zaupala, daje vesela odločbe vrhovnega sodišča. "Moj Za stenami Orionove stavbe v Ljubljani se je pletla "zadeva Orion". - Foto: Gorazd Kavčič sin Vojko ni baraba, je le preveč zaupljiv, podlegel je lepim besedam "prijatelja", ki ga je napeljal na Orion. Potreboval je denar, da bi odprl delavnico. Prodala sem vikend, pa še ni bilo dovolj. S Sašom sva se glede posojila strinjala, bila sva poroka, nihče od nas pa ni niti slutil, za kakšno posojilo gre, da gre Orionu v bistvu samo za to, da se polasti hiše. Najprej je bilo go- vora o 8,5-odstotnih obrestih, ki pa so kasneje narasle na 34- do 40-odstotne. Vojko posojila ni mogel vračati. Blokirali so mojo pokojnino, da sem imela komaj za kruh, ter zahtevali denar od starejšega sina. Iz 56.000 mark posojila, od katerih je Vojko dejansko dobil le 48.000 mark, je kupnina narasla na 151.000 mark. Razen menic za petnajst milijonov tolarjev naj bi menda obstajala še menica za deset milijonov. Iz enki atnega zneska so naredili šestkratnega! Doslej nikoli nisem imela neporavnanih računov. Tudi to posojilo smo bili pripravljeni vrnili,- vendar ne po takšnih obrestih in za takšno ceno. Čeprav me je strah, česa vsega je Orion zmožen, se bom borila do konca, da razkrinkam resnične barabe, rešim sebe, sinova in številne druge naivne ljudi, ki so nasedli Orionu in se jim zaradi njega podirajo družine," je odločena Vida Kunčič. Razsodba vrhovnega sodišča obeta, da bosta z odvetnico Ro-blekovo, znano kot odločno zagovornico pravic svojih strank, ime Kunčičevih oprali. Hkrati pa je tudi dobra podlaga za delo višjega državnega tožilca Boštjana Penka (prej prvega moža urada za preprečevanje korupcije), ki usmerja tožilsko delo v zadevi Orion. Helena Jelovčan Rolanje po vesolju Jesenice - Varovanci Varstveno delovnega centra Jesenice so na Čufarjevem trgu predstavili svoje delo. "Prireditev ni v čast kakšnega praznika ali dne. Lani septembra se nam je utrnila ideja, da bi naredili revijo naših izdelkov. OdloČili smo se, dajo uresničimo na jesen. Celo leto smo šivali obleke, delali blago, nakit iz keramike," je dogodek razložila mentorica v projektu Nataša Pristov Trček. Pri šivanju oblek in izdelavi scene je veliko pomagala Claudia Markizeti, sicer pa so se v mentorstvo vključili vsi zaposleni v varstveno delovnem centru. Predstavitev so poimenovali Rolanje po vesolju in se za kratek čas preselili v osončje Memorius. Varovanci so se prelevili v manekene, prehajali s planeta na planet - prazgodovina, stare kulture, krizna doba, obdobje rock and rolla, plastična doba - in odlično predstavili obleke, dodatke in nakit. M. K. ALPETOUR potovalna agencija Mirka Vaönova 8, 400Q KRANJ d d WM' tel.: 04 20 42 Oil fax: 04 20 42 570 e-pošta: alpetour@alpetour.si GARDALAMĐ MARTIHOVANJÄ PO SLOVEMIJI I 02.10., 30.10. 13.11. 5.700 SIT+ VSTOPNICA • BENETKE Z OTOKI • PO NAKUPIH V TRST V NARAVO 09. 10. 09. 10.. 21. 10. 5.400 SIT+ LADJICA 2.500 SIT I uu. • TRGATEV NA BIZEUSKEM • PLITVICE ■ IGRA VODE IN NARAVE • SPREHOD PO DOLINI REKE DRAGONJE NOVO.,.!_ • JESEN V HRVAŠKEM ZAGORJU • KULTURA ,NEZNANE' ITALIJE • JESENSKI DUNAJ • PO POTI SADJA 02.10. 16.10. 17.10. 3.900 SIT 6.900 SIT 5.500 SIT 09.10. 16.10. 16.10. 06.11. 7.500 SIT 7.100 SIT 8.400 SIT 6.900 SIT NAMt RO UESENSKA DOZIVETUAI Alpetour, d.d., in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turističnih poslovalnicah po Gorenjskem: Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič - 04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled - 57 80 420. Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5% popust. DIDAKI'A Didakta, d.o.o. Radovljica, Gorenjska c. 33 c, 4240 Radovljica, e-mail: zalozba@didakta.si, tel.: 04-5320-200, fax: 04-5320-211, želi zaposliti VODJO RAČUNOVODSTVA (m/ž) za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, - tri leta delovnih izkušenj v računovodstvu, - znanje angleškega jezika z ustreznim certifikatom. Pisne prijave pošljite do 8. oktobra 2004. Statistika pravi, da se prag revščine znižuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predstavilo statistične podatke o revščini in drugih kazalcih socialne povezanosti v Sloveniji. Stopnja tveganja revščine se je v letu dni znižala z 12,9 na 11,9 odstotka. Ljubljana - Trend upadanja se po besedah ministra dr. Vlada Dimovskega kaže že od leta 1997, koje bila stopnja še 14 odstotkov. Odtlej se je vsako leto nekoliko znižala, tako da pod mejo tveganja revščine živi manj ljudi. Podatki kažejo, da se je v šestih letih število ljudi, ki jih ogroža revščina, zmanjšalo za okoli 40 tisoč. Ta številka v veliki meri sovpada z zmanjševanjem števila brezposelnosti: ta seje namreč s 128 tisoč v letu 1997 na 89 tisoč v letu 2004. To dokazuje, da je velik povzročitelj revščine ravno brezposelnost. Ta se je po besedah predstavnikov ministrstva znižala ne zgolj zaradi socialnih transfer-jev (čeprav so se socialni prejemki ljudi v tem obdobju precej povečali), pač pa tudi zaradi dolgoročnih ukrepov in aktivne politike zaposlovanja, zaradi česar je brezposelnost ne le navidezno, temveč tudi dejansko nižja od tiste pred šestimi leti. Ministrstvo je na podlagi statističnih podatkov, ki jih po enotni metodologiji uporablja Evropska unija, postreglo tudi s primerjavami, kako je s stopnjo tveganja revščine v drugih državah. Zanimivo je, daje slednja v državah Evropske unije (naj gre za prejšnjih 15 ali sedanjih 25 držav) 15-odstotna. Gre seveda za povprečja in upoštevajo države z visokimi in tiste z nizkimi stopnjami revščine. Lestvica posameznih držav kaže prav presenetljivo sliko: na vrhu je z 21-odstotno stopnjo tveganja revščine Irska, na dnu z 9-odstotno Češka. Sogovorniki so pojasnili, da ne gre za standard v teh državah, pač pa enakost ali neenakost porazdelitve revščine. Vsaka država ima svoj prag in v Sloveniji se je ta znižal na 11,9 odstotka, če pa bi upoštevali še dohodek v naravi, ne le v prihodkih, bi bila celo samo 9,9- odstotna. Statistika pravi, da je prišlo tudi do dvigovanja praga revščine: če je denimo za odraslo samsko osebo v letu 1997 znašala 3681 evrov, je bila v letu 2002 4582 evrov. Vzrokov za v v znizevanje praga revscme je več, med drugim tudi več in višji socialni prejemki. Zanje država namenja 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, ob tem pa s ciljno usmerjenostjo, definiranjem novih cenzusov, predvsem pa upoštevanjem pripravljenosti ljudi za delo, dosega tudi večjo učinkovitost. Po besedah ministra Dimovskega se z vodenjem socialne politike približujemo skandinavskemu modelu. Pa so razmere v resnici tako rožnate, kot kaže statistika? Po podatkih študije, ki jo je za vse evropske države izdelala Evropska fondacija za izboljševanje življenjskih pogojev (Europaean Fondation for Emprovement od Living Conditions) pri Evropski komisiji, je tudi subjektivni pogled na revščino bolj optimističen, kot je bil pred leti. Na vprašanje, ali bi zase in za svojo družino lahko rekli, da živite v revščini, z da odgovarja le 0,4 odstotka vprašanih (pred desetletjem 0,9), da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin, 0,6 odstotka (prej 2,2), da se omejujete pri nakupu hrane, 2,6 odstotka (prej 6,7), skrbneje mora z dohodkom gospodariti 29,4 odstotka gospodinjstev (prej 45,7). 17,6 odstotka vprašanih pa meni, da jim ničesar ne primanjkuje, medtem ko je pred desetletjem to trdilo 9,5 odstotka. Sicer pa so sogovorniki še povedali, da so največjemu tveganju revščine podvržena samska gospodinjstva, medtem ko se tovrstna ogroženost družin zmanjšuje. Da je tako, pripisujejo usklajenim politikam na področju plač, zaposlovanja in izobraževanja.^ Danica Zavrl Žlebir Javorniški Rovt dobiva vodovod Sedaj dela potekajo na zajetju, do zime še 600 do 1000 metrov cevovoda Javorniški Rovt - To je edmi zaselek v jeseniški občini, ki še nima javnega vodovoda. Doslej so se prebivalci s pitno vodo oskrbovali iz lastnih izvirov, ki pa so na nekaterih območjih postali oporečni. Täko 37 hišam od 68 stalno naseljenih zagotavlja vodo občina, poleti s cisternami, pozimi z ustekleničeno. Vas sicer šteje 193 stalno prijavljenih prebivalcev, občasno pa jih je več, ker je tu še približno 60 počitniških hiš. Po besedah direktorja Komunalne direkcije Tomaža Vidmarja je naložba za občino in prebivalce Javorniškega Rovta zelo pomembna in z vrednostjo okoli 200 milijonov tolarjev tudi finančno zahtevna. Z deli so začeli konec julija in računajo, da ® Rodio Tfiglciy Prri 9lQ/ OorenJ/ke^ Prvi 910/ek Oorenj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj bodo do prvega snega, ki ga gre pričakovati čez mesec in pol, opravili dela okoli zajetja Pod smreko in položili 600 do 1000 metrov cevovoda. Pretočnost zajetja je 10 do 20 litrov na sekundo, za pitno in požarno vodo pa potrebujejo 2,5 litra na sekundo. Presežek vode bo namenjen Ac-roniju. V celoti je načrtovanih 6300 metrov cevovoda, od tega 1300 metrov dvojnega med zajetjem na nadmorski višini 1085 metrov in vodnim zbiralnikom na nadmorski višini 1060 metrov. Tak poseg je potreben za doseganje primernega pritiska. Med obema točkama je center šolskih in ob- šolskih dejavnosti Trilobit, ki sprejme do 60 učencev in bo že letos, če zima ne prehiti, priključen na javni vodovod. Tomaž Vidmar je tudi zadovoljen, da so se krajani Javorniškega Rovta zelo zavzeli za čimprejšnjo izgradnjo vodovoda in uredili služnostne pogodbe za zemljišča. V pogledu financiranja pa je neugodna odločitev okoljskega ministrstva, da bi gradnjo sofinanciralo šele v letu 2007. Ker občina želi vasi zagotoviti pitno vodo prej, bo v celoti vložila lastna sredstva, kar se bo prihodnje leto verjetno nekoliko poznalo pri drugih vlaganjih. Mendi Kokot o' -»'A' 'J J« Petek, 24. septembra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS «IS. STRAN V nedeljo začne veljati pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju in osebi, ki policistom daje pooblastila, da kršiteljem izrečejo prepoved približevanja žrtvi nasilja. Kraixj - O novem pravilniku, ki bo začel veljati 26. septembra, smo pisali že pred časom. Tokrat smo o njegovi vsebini spregovorili tudi z Miletom Nuničem, vodjo sektorja splošne policije uprave uniformirane policije generalne policijske uprave. "Pravilnik se bo uporabljal samo v primeru, če bo obstajal sum storitve prekrška, ne pa tudi v primeru suma storitve kaznivega dejanja, saj se v tem primeru uporablja že obstoječi zakon o kazenskem postopku, v tem primeru pa tak ukrep izreka sodišče," pojasnjuje Mile Nunič. Sogovornik pravi, da ni bojazni, da bi policisti prekoračevali svoja pooblastila in ukrepe izrekali po nepotrebnem. "Uveljavitev novega pooblastila nikakor ne pomeni, da bodo policisti ukrep prepovedi približevanja kraju oziroma osebi izrekali avtomatično v vsakem primeru. V ta namen smo že avgusta opravili usposabljanje policistov, ki smo jih podrobno seznanili z vsebino zakona o policiji, podrobno pa smo razčlenili tudi določbe novega pravilnika," je dejal Nunič. Policisti bodo ukrep najpogosteje izrekali ob intervencijah. "Za izrek ukrepa mora obstajati obligatorni pogoj, to Je obstoj nevarnosti za življenje osebe, s katero kršitelj nasilno ravna. Za vsak konkreten primer mora policist preveriti vse okoliščine." Okoliščine, ki jih navaja zakon o policiji, bodo policisti ugotavljali predvsem na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja (ponavljanje tovrstnih ravnanj). Ugotavljajo jih lahko tudi neposredno na kraju do- godka, če npr. kršitelj verbalno, fizično ali psihično grozi žrtvi celo ob prisotnosti policistov ali če so na žrtvi vidne sledi grdega ravnanja. V pomoč pri presoji bodo izjave prič, sosedov, sorodnikov pa tudi podatki centra za socialno delo. Zadnjo besedo ima sodnik Policist prepoved približevanja izreče ustno, kršitelj pa mora po izreku nemudoma zapustiti prebivališče, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ukrep se uporablja, če je kršitelj z oškodovancem v bližnjem razmerju, torej da je z oškodovancem v zakonski zvezi, daje oškodovanec njegov krvni sorodnik ali sorodnik po svaŠtvu, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec ali katera druga oseba, s katero kršitelj živi v skupnem gospodinjstvu. "Po ustnem izreku prepovedi približevanja, ki praviloma velja 48 ur, mora policist v roku šestih ur kršitelju vročiti pisno odredbo o prepovedi približevanja. Hkrati pisno odredbo v presojo pošlje tudi preiskovalnemu sodniku pristojnega okrožnega sodišča, ki lahko odredbo spremeni ali razveljavi. Na sodnikovo odločitev se lahko kršitelj pritoži, vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da ne pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa," pojasnjuje Nunič. Kolesar pred avto Škofja Loka - 66-lelni Škofje-ločan se je v torek, 21. septembra, ob 18.15 s kolesom spustil od športnega društva Polet Go-rajte po travnatem pobočju proti lokalni cesti Virmaše - Škofja Loka. Na cesto je zapeljal v trenutku, ko je z njegove leve po njej pripeljal 44-letni voznik osebnega avta hyundai lantra 1.8 GLSI, doma iz Škofje Loke. Voznik kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Kolesarja je zbil v levi bok, huje ranjen je obležal na cesti. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. H. J. Ponaredki slovenskih impresionistov Ljublana - Slovenski policisti obravnavajo vse več kaznivih dejanj, povezanih z umetninami. Med drugim so ugotovili, da se na črnem trgu pojavljajo dobri ponaredki znanih slovenskih impresionističnih slikarjev, kot Jakopiča, Jame, Sternena in nekaterih drugih, ki jih goljufi razpečujejo kot izvirne. Po prijavi oškodovanca so postojnski policisti zasegli veČ ponaredkov, policisti pa opozarjajo vse potencialne kupce, naj bodo pri nakupih umetniških slik kar se da previdni. H. J. Nasilnika bodo s kraja dogodka policisti lahko odstranili tudi s prisilnimi sredstvi. Foto: arhiv O izrečenem ukrepu je takoj (po telefonu) obveščen krajevno pristojni center za socialno delo oziroma ustrezna interventna služba za socialno delo. Strokovni delavec centra mora takoj poiskati stik z oškodovancem in ga v okviru prve socialne pomoči seznaniti z možnimi oblikami pomoči za reševanje osebne stiske, ki jih lahko nudi center ali druge organizacije. Če je oškodovanec mladoletna oseba, ki po odstranitvi kršitelja ostane sama v bivališču oziroma brez varstva odrasle osebe, mora za njegovo varnost poskrbeti center za socialno delo. Center za socialno delo mora navezati stik tudi s kršiteljem in ga seznaniti z oblikami pomoči, ki bi mu pomagale pri odpravi vzrokov nasilnega ravnanja. V kolikor kršitelj ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja, ga lahko policisti odstranijo tudi z uporabo prisilnih sredstev. "V tem primeru kršitelja zaradi storjenega prekrška privedejo k sodniku za prekrške," je še pojasnil Nunič. Simon Šubic Poletja je konec kolone ostajajo 9 Kranj - Poletje se je izteklo in s tem tudi množično "preseljevanje narodov", ki ga je dodobra Čutila tudi glavna gorenjska prometnica. Čeprav je poletna turistična sezona mimo, pa kolon vozil na hitri cesti še ni konec (naŠ posnetek je nastal v znamenitem klancu za Podvinom). Vozniki pa tudi prometni policisti si bodo oddahnili LOČANKA www.gorenjskiglas.si Potrjena sodba Grilcu in Strahu Vsakemu po deset let zapora, "skesancu" Petriču pogojna. Spolno nasilje in napad na otroka Kranj - 19. junija lani je senat kranjskega okrožnega sodišča Ivana Grilca iz Cerkelj in Jožeta Straha iz Ljubljane obsodil vsakega na deset let zapora, Uroša Petriča z Zg. Brnika pa na pogojno dveletno zaporno kazen, če v petih letih ne zagre- riČ kot sostorilec. Od decembra 1995 do marca 1996 naj bi po tako imenovani balkanski poti prepeljali v zahodnoevropske države najmanj 560 kilogramov heroina. Na kranjsko sodbo so se pritožili zagovornika Grilca in Stra- Štirje več v zapor Kra^j - Petčlanski senat okrožnega sodišča je po obravnavi, kije bila za javnost zaprta, 6. septembra objavil sodbo četverici, obtoženi nadaljevanih kaznivih dejanj spolnega nasilja ter kaznivih dejanj spolnega napada na otroka oziroma pomoči pri tem. Senat je B. D. obsodil na enotno kazen osem let zapora, M. K. na šest let in pol zapora, I. U. na pet let zapora, F. L, ki je bil v tem kazenskem postopku obsojen na tri leta zapora, pa je ob upoštevanju kazni s sodbo iz leta 1998, izrekel enotno kazen enajst let in pol zapora. Sodba še ni pravnomočna. H. J. šele, ko bo zgrajen manjkajoči odsek gorenjske avtomobilske ceste med Podtaborom in Vrbo. Dotlej bodo, še posebej ob sobotah in nedeljah, na poti do turističnih središč, ki so vabljiva vse leto, še trpeli živci pa tudi pločevina. H. J., foto: Tina Doki L-:. ^ - - . f y ^ r——- - l Lani izrečeno desetletno zaporno kazen Ivanu Grilcu je višje sodišče potrdilo. - Foto: Tina Dok Potrdilo. - Foto: Tina Dok v • SI novega kaznivega dejanja. Obsojeni naj bi tihotapili prepovedane droge; Jože Strah kot organizator prevozov, Ivan Grilc kot prevoznik in Uroš Pet- ha ter državni tožilec. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbe zavrnilo in sodbo potrdilo, s tem pa je postala pravnomočna. H. J. Poljski turisti zdaj v zaporniškem "hotelu" Kranjska Gora - Tukajšnji policisti so v sredo, 22. septembra, pripeljali k preiskovalni sodnici okrožnega sodišča v Kranju tri državljane Poljske, osumljene kaznivega dejanja goljufije. Poljake, stare 31, 22 in devetnajst let, so dan prej na podlagi tiralice prijeli na mejnem prehodu Hodoš. Skupaj s 23-letno Poljakinjo, ki pa je še na varnem pred roko pravice, naj bi od 26. junija do 6. julija počitnikovali v apartmaju Vitranc v Kranjski Gori ter se prepuščali hotelski gostoljubnosti. Odšli so po "francosko", ne da bi podjetju HTP Gorenjka plačali dobrih 230.000 tolarjev dolga za najem apartmaja in hotelske storitve. Preiskovalna sodnica je za trojico osumljenih tujcev odredila sodni pripor. Z blagajno se ni zamujal Kranjska Gora - Neznani lump, ki je vlomil v poslovno stavbo na Borovški cesti v Kranjski Gori, se z odpiranjem kovinske blagajne ni pretirano mučil. Ker je blagajna point safe P2E velika le 30 krat 30 krat 25 centimetrov, jo je preprosto pobasal s seboj. V njej je bilo okrog 370.000 tolarjev. Dobra stara "petka" Kranj - Da tudi že nekoliko obrabljen avto komu prav pride, dokazuje primer z Orehka pri Kranju. Neznani tat je v sredo zvečer odpeljal osebni avto R5 črne barve, vreden približno 100.000 tolarjev. Okvir ima številko VF1C4010506289171, registrska tablica pa je KR C1-934. Ukraden skuter aprillia Kranj - V ponedeljek dopoldne je nekdo na neugotovljen način odklenil krmilo skuterja aprillia SR 50, parkiran na C. Staneta Žagarja v Kranju, ter se z njim odpeljal v neznano. Skuter je črne in oranžne barve, na registrski tablici pa piše LJ L4-403. Vreden je približno 300.000 tolarjev. Kdor bi ga videl, naj pove policistom. Kaj mu bo tehtnica v Skofja Loka - Vlomilci iz lokalov običajno odnašajo cigarete, denar in pijače. Neznanec, ki je enkrat do 22. septembra vlomil v lokal v Škofji Loki, pa je odnesel večjo elektronsko tehtnico, ki so jo izdelali v Tehtnici. Stvar je rumeno-bele barve, vredna pa okrog 100.000 tolarjev. Vzel denar, delal nič v Skofja Loka - Kaznivega dejanja goljufije so policisti ovadili 40-letnega Škof-jeločana. Konec lanskega julija je obiskal 92-letno lastnico hiše in jo prepričal, da je njena hiŠa potrebna temeljite obnove. Po daljšem prepričevanju mu je lastnica izročila 175.000 tolarjev, za kar je dobila blagajniški prejemek. To pa je bilo tudi vse. Čeprav je mož zagotovil, da se bo obnove lotil takoj, je hiša še vedno taka kot je bila. Ovadeni Škofjeločan naj bi torej zlorabil zaupanje starejše ženske in s pretvezo prišel do denarja. H. J. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN KULTURA / kavka@g-glas.si Petek, 24. septembra 2004 Ob Dnevih Evropske kulturne dediščine 2004 Veselje ob odkritjih pod beležem "če je bila nekoč v času nepismenosti stenska poslikava za ljudi kot knjiga, so danes slike, ki jih najdemo Kopije kamnitih napisov pod beležem, naše veselje." Kranj - Obenem z odprtjem razstave 50 let restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost v prostorih Spomeniško-varstvenega centra v Ljub^ani so s predstavitvyo najpomembnejših restavratorskih posegov na Gorei\jskem v razstavišču Sava in Kokra v kranjski Območni enoti Zavoda za varstvo kuhurne dediščine sledi\ji obeležili 40 let delovanja na področju restavratorstva. Letošnji Dnevi Evropske kulturne dediščine, potekali bodo od 21. do 28. septembra, so posvečeni restavratorstvu ter drugim znanjem in mojstrstvom, povezanim z njim. V kranjski enoti ZVKD so jih tako izkoristili za predstavitev nekaterih najpomembnejših restavratorskih posegov v štiridesetih letih. Čeprav najstarejše restavratorske posege na Gorenjskem srečamo že v 16. stoletju, koje gotske freske marljivo popravljal in retuširal že freskant Jernej iz Loke, za prvega, ki se je poklicno največ ukvarjal z restavrira-njem na Gorenjskem, velja akademski slikar Matej Sternen, še zlasti kot sodelavec in prijatelj konservatorja Franceta Steleta. Restavratorska dejavnost pa se je v pravem pomenu besede razvila Šele po 2. svetovni vojni, z odprtjem oddelka na ALU pa so se začeli izobraževati tudi novi kadri. Kot učenca Franceta Steleta in Mirka Šubica sta tudi v Kranju z restavratorstvom začela Olga Zupanova in Boris Sajovic. Zupanova, tudi dolgoletna ravnateljica Zavoda, je v sodelovanju z dr. Cenetom Avguštinom vrsto let vodila restavratorska dela za umetnostne spomenike. "Prva naša naloga, ko smo leta 1963 začeli z restavratorstvom, so bile stenske poslikave v cerkvi sv. Krištofa na Drulovki, delo Jerneja iz Loke," se spominja. S strani Mestnega muzeja, kasneje Gorenjskega muzeja se je v delo odlično vključeval restavrator, akademski kipar Boris Sajovic, od leta 1969 pa do danes glavno težo restavratorskih posegov na Gorenjskem nosi restavratorsko - konservatorski svetovalec Tone Marolt, leta 1995 pa se mu je pridružila tudi "mlada restavratorska sila" Eva Tršar Andlovic. Seveda pa so pri restavratorskih delih sodelovali tudi Številni sodelavci tako z zavoda, kot zunanji. O tem, kakšno je delo restavratorjev in njihov osebni pristop imajo k temu, lahko razberemo iz besed ravnatelja kranjskega zavoda Vladimirja Knifica, ki je dejal: "če je nekoč v času nepismenosti bila stenska poslikava za ljudi kot kx\jiga, so danes slike, Odprtja razstave so se udeležili restavratorji in sodelavci pri restavratorskih posegih v zadnjih štiridesetih letih, med njimi tudi Boris Sajovic, tokrat v pogovoru z umetnostno zgodovinarko Petro Vencelj. ki jih najdemo pod beležem, naše veselje." Tokratna razstava, ki bo odprta tja do konca oktobra, je strnjen pregled dela kranjskega zavoda v 40 letih obstoja. "To je dolga doba in težko je opraviti pravičen izbor restavriranih spomenikov. Zato koncept, po katerem sem s sodelavci pripravila razstavo, ni temeyil na kronološkem izboru ali na podlagi z vsakega konca Go-rei^jske nekaj, ampak se mi je zdelo naše delo zanimivo predstaviti skozi različne načine, postopke in zvrsti restav-riranja," je povedala avtorica razstave mag. Nika Leben. Tako je na panojih predstavljeno restavriranje stenskih slik v sakralnih in ostalih objektih, tabelnega slikarstva, štukatur (lep je primer Layeryjeve hiŠe v Kranju), restavriranje stenskih slik na način sgraffito, lesenih poslikanih stropov, oltarjev - lesenih polihromiranih plastik, arhitekturne plastike, gotskih oken, "še sveža'' je obnova južnega stopnišča na Blejskem otoku, zavod je restavriral tudi okenske poslikave oziroma vitraje, papir, kmečke freske ... Zanimivo razstavo dopolnjuje tudi nekaj restavriranih predmetov, tako iz stekla, kot kamna in lesa. Igor Kavčič Novi otroški Iculturni center Krai^ - Danes bodo na Glavnem trgu 22 v Kranju odprli Otroški kulturni center Krice Krače. Slovesnost se bo začela ob 17. uri z barvanjem steklenih kozarčkov za svečko (centru bodo namreč luČke prižigali za srečo), odprtje uro kasneje pa bodo obeležili tudi z razstavo Lutke lutkarjev Kranja. Center, ki ga vodi Zveza ustvarjalnih društev Kranj, je s svojim delom začel že v začetku tedna, saj vsak dan med 17. in 19. uro poteka predstavitev ene od delavnic, ki jih pripravljajo v tem šolskem letu. Program je širok, na voljo so različne dejavnosti od lutkovnih, gledaliških in likovnih ter glasbenih, pa do stripovskih in foto - filmskih delavnic. L K. Kranjski slikarji v Königsbrunnu Kranj - Prejšnji teden, 15. likovni ustvarjalci, akademska septembra, so se štirje kranjski slikarja Vinko T\išek in Zmago Kranjski obisk v Nemčiji: (od leve) Boleslav Ćeru, Vladimir Dolinar, Zmago Puhar, Franc Feldin in Vinko tušek. Puliar ter ljubiteljska slikarja Franc Feldin in Boleslav Čeru, udeležili odprtja razstave njihovih del v galerijskih prostorih občine Königsbrunn. Razstava, ki so jo odprli župan Königs-brunna g. Frölich, predsednik slovenskega kulturnega društva Drava v Nemčiji Vladimir Dolinar in predstavnik slikarjev Zmago Puhar, je plod izmenjav med obema mestoma. Tako so Kranjčani v Nemčiji že razstavljali leta 2001, člani likovnega društva iz Königsbrunna so v galeriji MO Kranj razstavljali lani, tokrat pa kranjski slikarji spet vračajo likovni obisk. Razstava se bo po enem mesecu selila v ugledno galerijo v bližnji Augsburg. Igor Kavčič so pod streho Škofja Loka - V Loškem muzeju Dneve Evropske kulturne dediščine obeležujejo v Okroglem stolpu Loškega gradu z razstavo Kopy kamnitih napisnih plošč v Škofji Loki samostojnega konservatorja Antona Hafnerja. V Škofji Loki je šest pomembnih kamnitih napisnih plošč iz zakladnice starejše kulturne dediščine. Kar pet jih je iz obdobja škofa Filipa (1498 - 1541), od tega se tri nahajajo na grajski stavbi sami, ostale pa so v mestu. V Loškem muzeju so si v zadnjih letih močno prizadevali, da za vse kamnite napise izdelajo tudi odlitke, ki kasneje svoje mesto dobijo na enem mestu, stalni muzejski postavitvi na Loškem gradu. Plošče, ki so sicer pogosto postavljene na manj dostopnih mestih, so tako tudi bližje človeškemu očesu, saj si obiskovalci muzeja lahko verne kopije plošč, grbe in napise na njih ogledajo od blizu. Kot je ob odprtju razstave povedal v.d. direktorja muzeja Franc Podnar, so v zadnjih letih izkoristili vsako priložnost, ko so se stavbe s ploščami obnavljale in s tem bile tudi fizično dostopne restavratorju, za izdelavo kopije. Na tokiatni razstavi je na panojih temeljito predstavljena izdelava kopije Paplerjeve plošče iz leta 1627, ki jo je samostojni restavrator Anton Hafner skupaj s kustosom arheologom Jožetom Štuklom opravil letos poleti. Na plošči, veliki 60 x 100 cm je napis: V božjo čast, domovini in mladini v blagor je to šolo zgradil plemeniti in slavni gospod Michael Papier iz Stare Loke v letu 1627. Samostojni konservator Anton Hafner je zbranim na odprtju razstave z dodatnimi razlagami pojasnjeval izdelavo kopij. Na panojih, opremljenih s fotografijami, nam avtor razstave predstavlja postopek izdelave od temeljitega čiščenja, nanosa silikonske gume, izdelave nosilca kalupa iz poliestrske smole, snemanja kalupa napisne kamnite plošče do določitve debeline kopije plošče in končnega odlivanja le-te. Ob temeljitem prikazu postopkov pri delu pa so predstavljeni tudi uporabljena literatura in material. Na plošči so odkrili tudi ostanke obarvanih bordur, kar pomeni, da strokovnjake čaka še nekaj restavratorskega dela. Razstava bo odprta do 28. septembra, ponovno pa jo bodo postavili v zimskem Času, ko bo v Okroglem stolpu na ogled vse do marca prihodnjega leta. Igor Kavčič LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA KRANJSKA C. 4, 4240 RADOVLJICA www.lu-r.si NALOŽBA V ZNANJE PR06RAMI USPOSABUANJA računovodska in knjigovodska dela vodenje malih podjetij JEZIKOVNI nCAJI - 90. 60. 30 ur od osnov do aktivnega znanja • angleščina nemščina italijanščina francoščina španščina ruščina PRIPRAVE NA MEDNAROONE IZPITE IZ ANGLEŠČINE UNIVERZE V CAMBRIOGEU RAČUNALNIŠKI TEČAJI začetni in nadaljevalni tečaji • Word, Excel, Rover Point • Internet in elektronska pošta • ECDL - evropsko računalniško spričevalo INFORMACIJE IN VPIS: Ljudska univerza Radovljica, Kranjska c. 4, (poslovna stavba ITS Intertrade) 04/537 - 24 - 00, info@lu-r.si Jasna Paladin XV. del Kamniški icurhaus Na pobudo mnogih prijateljev in ozdravelih pacientov je Sebastian Kneipp na stara leta svoje izkušnje zaČel tudi zapisovati in do svoje smrti je tako napisal štiri knjige. Leta 1886 je izŠla njegova prva knjiga z naslovom Moje zdravljenje z vodo (Meine Wasserkur). Kneipp jo je napisal predvsem zato, da bi z njo pomagal bolnikom, ki so se pri njem že zdravili, da bi tako vzdrževali zdravo življenje, zlasti pa jo je namenil tistim, ki ga v zdravilišču niso mogli obiskati in bi jim pri zdravljenju zato lahko pomagala knjiga. Menil je, da bo po izdaji obisk gostov v Wörishofnu upadel, a učinek je bil prav nasproten. Knjiga je postala izjemna uspešnica in je ljudi le Še vzpodbudila, da so v še večjem številu prihajali v zdravilišče. Še v visoki starosti je mnogo potoval in predaval po vsej Evropi z željo, da bi svojega Znanja ne odnesel v grob, ampak bi ga posredoval množicam zdravja potrebnih. Tudi Slovencem se je Sebastian Kneipp hitro zelo priljubil, čeprav je bila njegova prva knjiga v slovenščino prirejena (gre za povzetek) Šele leta 1924 (Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa), prvi pravi prevod pa smo dobili šele leta 1944 (Moj testament za zdrave in bolne) - ob 50-letnici prve izdaje knjige. Leto dni po izdaji svoje zadnje knjige, 17. junija 1897, je Kneipp umrl, vendar njegove metode zdravljenja s tem niso prešle v pozabo. Že v svojih knjigah je vseskozi poudarjal, da njegovo zdravljenje ne more nadomestiti takratne uradne medicine, inje vseskozi izražal željo, da bi zdravniki (ti so, mimogrede, sami od sebe prihajali k njemu po znanje in nasvete in so v Wörishofnu tudi zdravili po njegovem zgledu (začeli upoštevati njegove napotke v splošnem zdravljenju ali jih vsaj pričeli preučevati. Medicina je kas- Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Šesti, popravljeni in pomnoženi natis. Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa je bila njegova prva knjiga, prevedena tudi v slovenščino. neje tudi uradno priznala pomen in korist Knei-ppovih metod za zdravje. Kakorkoli že, Sebastian Kneipp je kot takrat ''najslavnejši zdravnik vsega sveta'' po Evropi povzročil pravo modo ustanavljanja kopališč, ki so zdravila po njegovih metodah. V skladu z načinom življenja in razvojem turizma, ko so ljudje težili k "poletni svežini" in zdravemu življenju, bi bilo prav neverjetno, da mode, povezane s Kneippovim zdravljenjem, ne bi spoznal tudi tako napreden in razgledan mož, kot je bil Alojz PraŠnikar. Na svojih potovanjih po Evropi je gotovo obiskal mdi katero od zdravilišč in videl, v kakšnem številu jih obiskujejo bogati in revni. Povsem samoumevno seje torej zdelo, daje tudi v svoje že tako ali tako uspešno kopališče v Kamniku v letu, ko je v mesto pripeljal železnico in ko je bil Kneipp po priljubljenosti na svojem vrhuncu - leta 1891 torej - uvedel Kneippovo metodo zdravljenja ali na kratko knajpanje. Z uvedbo omenjene metode se je neuradno spremenilo tudi ime zdravilišča, ki se v literaturi poslej pojavlja kot kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem ali le kot Kneippovo zdravilišče. / petek, 24. septembra 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN • V Rokometaši in rokometašice so sredi tedna začeli s pokalnim tekmovanjem, ta konec tedna pa jih čakajo prvi ligaški obračuni. Termo jutri Prule 67 gosti v Železnikih. Škofja Loka, Železniki - Po prijateljskih in lurnirskih tekmovanjih so edini gorenjski rokometni prvoligaši, ekipa škofjeloškega Terma, minulo sredo v Železnikih odigrali prvo tekmo šestnajstine finala slovenskega pokala. Gostovali so pri drugoligaški ekipi Alplesa v Železnikih in slavili z 28:39 (13:16). Povratna tekma bo v sredo, 29. septembra, v dvorani na Podnu. Tudi na svoji prvi letošnji prvenstveni tekmi, ko se bodo jutri pomerili z ekipo Prul 67, bodo Ločani igrali v Železnikih, saj je dvorana na Podnu zasedena. "Za nas je tekma pomembna in zagotovo ne bo lahka, saj se bodo rokometaši ekipe Prul 67, ki je letos zelo spremenjena in pomlajena, zagotovo skušali dokazati z borbeno igro. Naša prednost pa je uigranost, saj je ekipa od lani le malo spremenjena," pred prvim ligaškim obračunom pravi trener Terma Borut Rebič. Prvo pokalno tekmo je v sredo v domaČi dvorani odigrala tudi ekipa rokometašic Loka Kave KSI. Ločanke so gostile ekipo Burje iz Škofij in izgubile s 25:26 (12:13). Povratno tekmo bodo odigrale v sredo na Škofi-' jah. Že jutri čaka prvo letošnje gostovaje, saj bodo gostovale v Izoli. "Od lani sta ekipo zapustili Mija Bošnjak, ki sedaj igra v Italiji, in Anja Fic, ki igra v Av- Ekipa Terma, ki jo v novi sezoni vodi trener Borut Rebič, je od lani malo spremenjena in uigrana starta v novo sezono. striji. Tako da se nam njuna odsotnost v igri precej pozna in dekleta bodo zagotovo potrebovala nekaj časa, da se znova uigrajo z Majo Breznik, ki se je vrnila iz Žalca. Dejstvo je paČ, da igra na začetku sezone še ni na ravni, kot je bila lani v končnici," je po sredini pokalni tekmi poudarila trenerka Milja Tomšič in pred začetkom prvenstva povedala: "Dejstvo je, da nas sedaj čaka kar naporen razpored s tremi gostovanji v prvenstvu in povratna tekma v pokalu, vendar bomo skušale iztržiti kar največ." Poleg prvoligašev ta konec tedna začenjajo s prvenstvenimi tekmami.tudi l.B in drugoliga-ši. V l.B moški ligi bo ekipa Chio Kranja gostovala pri Do-bovi, tekma med ekipama Cer-kelj in Veliko nedeljo pa bo na sporedu v sredo, 29. septembra, ob 20. uri. V 1. B ligi za ženske zahod bo ekipa Loka kave v nedeljo ob 14. uri gostila Keting, Planina Kranj pa se bo pomerila z ekipo Jadrana iz Hrpelj. V II. ligi za moške bo ekipa Alplesa iz Železnikov gostila Krim, ekipa Dupelj bo jutri gostovala pri Grči v Kočevju, ekipa Radovljice pa bo že danes gostovala na Igu pri Mokrecu. Vilma Stanovnik, foto: Polona Mlakar Baldasin BALINANJE NOGOME Center izgubil s Krimom Krai\j - V 15. krogu super lige je Krim Špica z zmago nad vodilnim Centrom Pekarno Vrhnika (13:12) poskrbela za manjše presenečenje. Podobnega razpleta Lokateks Trata v Bistrici ni pustila (5:19), tako da so Tračani na lestvici ujeli Kranjčane. Jeseničani so doma izgubili proti Hrastu Kobjeglavi Tupelče (6:18), Hujanci pa so na gostovanju pri Iliriji Zabiče (13:12) iztržili toČko. Lestvica: Vodita Center in Trata (po 38 točk), sledijo Sloga (31), Krim Špica (21, tekma manj), Bistrica (19), Hrast (17, tekma manj), Ilirija (17), Huje (15), Skala V. H. in Jesenice (po 13). V L ligi je Primskovo doma po pričakovanjih ugnalo Mlinarja iz Padne (18:6), ki je edino moštvo brez osvojene točke, Planina pa je bila boljša od vodilnega Jadrana iz Izole (13:11) in tako še ohranila stik z najboljšimi. Lestvica: Jadran Izola 35, Luka in Brdo po 32, Planina 30, Primskovo 25, Zarja 22 (-1)... V 2. ligi-vzhod bo v boju za napredovanje očitno napeto do zadnjega kroga. Gitas Karcher Mengeš je zmagal v Dobrovi (5:19), Čirče VAN-DEN niso imele težav s Tržičem (20:4), Radovljica Al-petour pa je bila uspešna na gostovanju pri Sodčku (10:14). Lestvica: G.K. Mengeš 35, EIS Budničar in Čirče VAN-DEN po 33, Velenje Premogovnik in Radovljica Alpetour po 30, Polje 26, Fužine 17, Sodček in TržiČ po 10, Dobrova 1. Konec tedna bo na vrsti dvojno kolo. V soboto se bodo v 16. krogu super lige (ob 16. uri) pomerili Huje : Bistrica, Center P.V. : Jesenice, L. Trata : Sloga, v nedeljo (17. krog, ob 10. uri) pa so na vrsti naslednje tekme: Hrast K. : Huje, Ilirija Z. : Center P.V, Jesenice : Skala VH., Krim Š. : L. Trata, Sloga : Bistrica. Tekme v 1. ligi: 16. krog (sobota ob 16:00) - Jadran Izola : Primskovo, Brdo : Planina; 17. krog (nedelja ob 10:00) - Primskovo : Brdo, Planina : Jadran H.K.. 2. liga vzhod: 16. krog (sobota ob 10:00) - G.K. Mengeš : Sodček, Tržič : Dobrova, Polje : Čirče VAN-DEN, Radovljica A. : Budničar; 17. krog (nedelja ob 10:00) - Tržič : G.K. Mengeš, Čirče VAN-DEN : Velenje P, Fužine : Radovljica A.. Simon Šubic Poraza Domžaičanov in Kranjčanov « Domžale, Krai^j - V. 8. krogu lige Si.mobil Vodafone je ekipa Domžal na domačem Športnem stadionu gostila ekipo Primorja in po vodstvu z 1:0 izgubila 1:2 (1:1). Domžalčani v 9. krogu gostujejo pri Mariboru PL. V zaostali tekmi 2. lige je ekipa Supernove Triglava gostovala pri Nafti in izgubila z 1:0. V nedeljo Kranjčani gostujejo pri Factorju v Šiški. Jutri je na sporedu tudi krog v obeh gorenjskih ligah. Pari so: Bohinj - Železniki, Visoko - Lesce, Alpina Žiri - Velesovo, Polet -Bled, Britof - Sava, LoČan - Naklo, Bitnje - Preddvor, Trboje - Kondor in FC Podbrezje - Kranjska Gora. Tekme se začnejo ob 16.30. V.S. ENIS Tenisači Triglava so državni prvaki Kraiy - V končnici državnega ekipnega prvenstva v članski kategoriji so igralci Teniškega kluba Triglav ponovili lanski uspeh ter še enkrat postali državni klubski prvaki. Na domaČih igriščih so najprej ugnali mariborski Branik (po dvobojih posameznikov je bilo 4:2 v korist domačinov) z rezultatom 6:3, finalni dvoboj z Litijo pa je bil do zadnjega obračuna med dvojicami negotov. Ker se v liga-škem tekmovanju igra 6 dvobojev med posamezniki ter 3 med dvojicami, je lahko najtesnejši izid 5:4, kar so Kranjčani tudi dosegli. Še posebej sta se izkazala Boštjan Ošabnik ter Gregor Žemlja, ki sta dobila obe svoji srečanji. Seveda ne gre pozabiti tudi ostalih članov ekipe: Roka Jarca, Matjaža Pogačnika, Marka Pora, Žige Janškovca ter Boštjana Muleja, ki so v vseh sedmih letošnjih srečanjih dokazali, da se zasluženo ponašajo z naslovom najboljše ekipe. B.M. BOKS KOŠARKA Našim košarkarjem je uspelo Maribor, Škofja Loka - Minulo sredo so naši košarkarji odigrali peto kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu 2005 v Srbiji in Črni gori. V Mariboru so premagali ekipo Poljske 82:62 (61:48, 37:33, 15:17) in si tako že zagotovili mesto med najboljšimi moštvi stare celine. Zadnjo kvalifikacijsko tekmo bodo jutri, v soboto, z začetkom ob 17. uri odigrali v dvorani na Podnu v Škofji Loki. V.S. Boksarji za pokal Kranja Krai^j - To nedeljo, 26. septembra, bo dvorana na Planini prizorišče 12. mednarodnega pokala Kranja v boksu. Poleg domačih bodo nastopili tudi boksaiji s Hrvaške in iz Avstrije, prireditev pa se bo začela ob 19. uri. V.S. PADALSTVO Že dve koleni za Avbijevo Reka - Na svetovnem prvenstvu v padalstvu na Reki gre zaenkrat najbolje naši padalki Ireni Avbelj, kije najprej osvojila zlato odličje v figurativnih skokih, nato pa je bila najboljša še v kombinaciji figur in skokov na cilj. Prvenstvo še poteka. V.S. Z rolkami in rolerji v Cerklje Cerkve - Tekaški smučarski klub Merkur Kranj bo jutri, v soboto, organizator X. mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah in z rolerji za Pokal gostišča Češnar 2004. Z rolkami bodo tekmovali tako rekreativci kot tekmovalci v vseh kategorijah, prvi štart pa bo ob 14. uri. Na tekmi z rolerji bot tekmovali tako najmlajši kot rekreativci in kategorizirani tekmovalci, tekmovanje pa se bo začelo ob 16. uri. Več o prireditvi lahko izveste na spletni strani www.tsklub-merkur.si. Organizatorji tudi opozarjajo na delno zaporo prometa na lokalnih cestah Pšata, Poženik, Šmartno, Zg. Brnik, Zalog pri Cer- v kljah, Vašca, Dvorje, Grad in Senturška Gora v času od 14. do 19. ure, ter na popolno zaporo ceste Spodnji Brnik - Cerklje v Času med 14.10 in 14.35, med 15. in 15.20 ter 15.55 in 16.10. V.S. ŠPORTNO PLEZANJE Čufarjeva druga, Bečan četrti Marbella - Na jugu Španije-je potekala Četrta letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju. Slovenska reprezentanca se je vrnila domov z odličnimi rezultati. Celotna sedmerica, ki je potovala v Španijo, se je namreč uvrstila v polfinale, v finalu pa smo imeli dva predstavnika. Pri ženskah Martino Čufar in pri moških Klemena BeČana. Oba sta svoj nastop opravila z odliko. Čufarjeva je pred znano tekmico Belgijko Muriel Sarkany pokleknila šele v su-perfinalu. Obe sta bili edini na vrhu finalne smeri, za superfinale pa so jih poslali kar v moŠko smer. Belgijka je bila tam uspešnejša. Druge tri naše so bile solidne, žal pa ne med osmerico finalistk. Na robu finala je ostala Maja Vidmar, dve mesti za njo Lučka Franko, še dve mesti dlje pa tokrat verjetno ne preveč zadovoljna Natalija Gros. Pri moških je Klemen Bečan res v izvrstni formi. Kot sedmi seje uvrstil med najboljše, v finalu pa odplezal še veliko bolje. če-trto mesto je njegov najboljši rezultat v karieri doslej in drugi najboljši rezultat slovenske moške ekipe doslej sploh. T. VESLANJE Ljubljanica težka 39 kol^n Ljubljana - Danes zvečer se bo na Ljubljanici predstavila kopica zvenečih imen veslaškega športa. Razlog za srečanje je znova Cop Challenger, ki je iz nekdaj skromne zrasel v lepo, sedaj že kar tradicionalno večerno prireditev. Tekmovalci so skupaj "težki" kar 39 odličij iz svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Poleg Iztoka Čopa ter Norvežana Olafa Tufteja bodo moči merili še Britanec lan Law-son, Čeh Vaclav Chalupa, Nizozemec Diederik Simon, Američan Aquil Abdullah ter brata Nikša in Siniša Skelin iz Hrvaške. Kljub temu da bo zanimiva že sama tekma veslaške srenje, se bodo pomerili tudi sponzorji. Ekipi Autocommerca in Mercatorja pridno trenirata, tradicionalno pa se bodo v čolne usedli tudi predstavniki radovljiške ter Mestne občine Ljubljana. Tekmovanje pod Prulskim mostom se bo - ne glede na vreme - začelo ob 19. uri, dogajanje pa bodo popestrili številni slovenski estradniki. T.T. HOKEJ Polna mreža hokejistov Hita Zalog - Minuli torek se je s tekmo med ekipama Slavije M Opti-me in Hit Casinojem začelo letošnje državno hokejsko prvenstvo Domačini v Zalogu so bili po pričakovanju uspešnejši od mladih Jeseničanov ter jim pošteno napolnili mrežo, saj so slavili kar z 10:1 (6:0, 1:1, 3:0). Tekmovanje se bo nadaljevalo danes, ko bo ob 18.45 na Bledu ekipa Triglava gostila ZM Olimpijo, na Jesenicah pa se bosta ob 18. uri pomerili ekipi HIT Casinoja in Acroni Jesenic. V.S. HOKEJ V DVORANI Jutri začetek letošnjega prvenstva žiri, Železniki - Z jutrišnjim turnirjem v malem floorbalu in nedeljskim turniijem v velikem floorbalu se bo začela nova sezona državnega prvenstva v hokeju v dvorani. V velikem floorbalu bo letos nastopalo devet ekip, v malem pa sedem. Prvi turnir v malem floor-ballu se bo jutri, v soboto, ob 9. uri, začel v osnovni šoli v Žireh, kjer bosta najprej nastopili ekipi FBC Loka Spiders Dewalt in FBC Loka Spiders U-19, ob 10. uri bo sledila tekma med ekipama ŠD Marmor Hotavlje in FBC Borovnica, ob 11. uri med ekipama FBC Thunder mladi Jesenice in Polycom Brlog, ob 12. uri pa bo še tekma med ekipama InSport Etiketa in Domelom. V nedeljo se bo turnir v velikem floorballu v dvorani v Železnikih začel ob 9. uri, ko \ _ _ se bosta najprej pomerili ekipi FBC Loka Spiders Dewalt in FBC Loka Spiders B. Ob 10.30 bo tekma med ekipama FBK Jesenice in ŠD Marmor Hotavlje, ob 12.15 se bosta pomerili ekipi InSport Ca-nadien in Polycom Brlog, ob 14. uri pa še ekipi TVD Partizana Borovnica in Domela. V.S. www.volkswagen.si ? h Dizelsko varčevanje. Do 500.000 SIT ugodnejši nakup dizelskih motorjev. Pri nakupu modelov Polo, Golf, Passat in Sharan z dizelskim motorjem vam sedaj omogočamo kar trojni prihranek: prihranek zaradi nižje cene avtomobila, prihranek pri nizki porabi in prihranek zaradi nižje cene dizelskega goriva. Volkswagen financiranje družbe Porsche Kredit in Leasing pa v prvem letu vključuje tudi obvezno zavarovanje vašega vozila. Ne zamudite izredne priložnosti, saj ponudba traja le do odprodaje zalog. Skupna poraba: 4.4 - 8.61/IOO km: emisija CO2:119 - 232 g/km. I GORENJSKI GLAS • 18. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Petek, 24. septembra 2004 Mar je Evald Flisar, letošnji nagrajenec za dramsko besedilo Nora Nora vsaka ženska Nora vsak moški Helmer m "Nisem več tako rosno mlad. da bi moral filozofirati o odnosu moški - ženska; za sabo imam kar nekaj izkušenj, dobrih in slabih. Seveda nisem edini; to je področje, na katerem smo vsi doma. Na premieri bo v dvorani veliko več Nor in Helmerjev kot na odru." Druga letoši\ja premiera v Prešernovem gledališču bo postregla z uprizoritvijo tragikomedije Nora Nora, v okviru letoši^jega Tedna slovenske drame z nagrado Slavka Gruma oplemenitenega dramskega besedila Evalda Flisarja. Preden je odpotoval v Kairo, kjer naj bi v kratkem prav tako uprizorili i\jegovo Noro, Noro, si je ogledal vaje krai\jske predstave, ki jo režira Dušan Mlakar. Ob tem je nastal nasledi\ji pogovor. Ko ste letos spomladi prejeli nagrado Slavka Grumay ste dejali, da bi bili mogoče še bolj zadovoljni, če bi bil nagrajen vaš drugi nominirani tekst, Akvarij, ki vam je po času nastanka bliiji kot Nora Nora, ki ste jo napisali pred dvema letoma. Ste potem, ko ste prisostvovali nastajanju odrske uprizoritve v Prešernovem gledališču, tekst vendarle na neki način ponovno "odkrili"? "Vsaka uprizoritev je za avtorja novo odkritje. Še posebej krstna, ki pokaže prednosti in morebitne pomanjkljivosti teksta. Vsekakor mi je Akvarij še zmeraj blizu in bi ga zelo rad videl na odru (prav tako, in morda zaradi narave teksta še posebej, v režiji Dušana Mlakarja), sem pa med vajami za Noro Noro, morda po zaslugi imenitnih igralcev in enako odličnega režiserja, sprevidel, da se žirija verjetno ni zmotila." V tekstu obravnavate zapleteno polje medsebojnih partnerskih odnosov, zmožnosti oziroma nezmožnosti sobivanja moškega in ženskega principa. Kje ste ob Ibsenovi Nori iskali osnovne vzgibe za pisanje? "Citiral bom dva, tri stavke iz Avtorjevih misli o drami, ki bodo objavljene v gledališkem listu: "Zvok vrat, s katerimi je zaloputnila Ibsenova Nora, koje odšla, še zmeraj odmeva v ozadju naše zavesti - kot opomin, da odnos ni le zaljubljenost, ampak tudi bojišče, na katerem izgubljamo ali zmagujemo glede na to, do kolikšne mere smo sposobni (ali pripravljeni) izpolniti partnerjeva pričakovanja. Zato je vsaka sodobna ženska (in vsaka literarna junakinja) v odnosu do partnerja tudi Nora, vsak moški (in vsak moški lik) pa je v odnosu z njo (in do nje) tudi Helmer. Njun problem (kako resno jemljeta drug dru- Evald Flisar. vsestranski literat Sledi umor? Foto: D. Švarc gega, koliko svobode si puščata, kako se eden prilagodi, ko drugi ne izpolni pričakovanj) je postal eden od stalnic partnerskega odnosa v zahodni kulturi." V univerzalni tematiki odnosov na relaciji moški-ienska je vaša izkušnja bogatejša za dolgoletno bivanje v tujini, prepotovali ste več kot osemdeset držav, radi se vračate v Indijo ... Ko na dramo Nora Nora gledate z današnje distance, se vam zdi, da ste navdih našli tudi v vašem dobrem poznavanju različnih kultur sveta? "Mislim, da ne; mnogo prej v razmeroma dobrem poznavanju iger in strategij, ki jih moški in ženske uporabljajo pri svojih prizadevanjih, da bi našli "srečo" in "izpolnitev". Nisem več tako rosno mlad, da bi moral filozofirati o odnosu moški - ženska; za sabo imam kar nekaj izkušenj, dobrih in slabih. Seveda nisem edini; to je področje, na katerem smo vsi doma: na premieri bo v dvorani veliko več Nor in Helmerjev kot na odru." Kot se zdi, neke končne rešitve v drami vendarle ne ponuja- "Vsekakor mi je Akvarij' še zmeraj blizu in bi ga zelo rad videl na odru (prav tako, in morda zaradi narave teksta še posebej, v režiji Dušana Mlakarja), sem pa med vajami za Noro Noro, morda po zaslugi Imenitnih igralcev in enako odličnega režiserja, sprevidel, da se žirija verjetno ni zmotila." te, s tragikomičnimi elementi nas celo spominjate na ujetost medsebojnih odnosov v vedno enake vzorce, "Ni naloga dramatika, da ponuja rešitve; to naj počnejo (in tudi počnejo) psihologi, astrologi, vsevedi, svetovalci, poznavalci, politiki. Naloga dramatika je (morda, prepričan nisem), da gledalcem omogoči doživetje resničnosti, ki jo živijo. Gledalec mora začutiti, da na odru poteka njegova zgodba, vsaj pri drami, kakršna je Nora Nora.'' Slavka Gruma, se v gledališkem smislu nadaljuje z uprizoritvijo, kija v novi sezoni pripravljajo v Kalkuti. Kaj menite, kako dolgo življenje čaka vaŠo letošnjo nagrajenko, tragikomedijo Nora Nora? "Ob tem vprašanju bi se lahko hudo spotaknil, zato ne bom rekel nič. Vsekakor pa upam - in kdo bi mi to zameril - da bo drama doživela še kakšno uprizoritev. Prevedena je v angleščino in arabščino, prevaja se v češčino, srbščino, nemščino ...." Evald Flisar se je rodil v Prekmurju, obiskoval gimnazijo v Murski Soboti, študiral primerjalno književnost v Ljubljani, angleški jezik in literaturo v Londonu in psihologijo v Avstraliji. Med potovanji po svetu (obiskal je več kot osemdeset držav) se je preživljal na različne načine, od tega, da je v Sydneyju vozil podzemni vlak, do pisanja zgodb in iger za britanski BBC in pisanja scenarija v Hollyvi^oodu. Med leti 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, od leta 1998 je glavni urednik Sodobnosti. Med Flisarjevimi proznimi deli je najbolj znan njegov šestkrat ponatisnjeni Čarovnikov vajenec, tu pa so še romani Mrgolenje prahu. Noro življenje, Potovanje predaleč. Velika žival samote, izda je dve zbirki kratke proze Lov na lovca in zgodbe s poti in je tudi avtor potopisov kot Tisoč in ena pot, Južno od severa. Popotnik v kraljestvu senc (zanj je prejel nagrado Prešernovega sklada). Med štirinajstimi dramami sta najbolj znani Kaj pa Leonardo? (Grumova nagrada 1993) in Jutri bo lepše (nagrada Prešernovega sklada 1993). Prva je bila večkrat uprizorjena na tujem, med drugim tudi v londonskem West Endu, druga pa v kar osemnajstih državah. Njegova prozna in dramska dela so bila prevedena v dvaindvajset jezikov, med njimi tako eksotične, kot so islandščina, bengalščina, malajščina, marati in arabščina. Kakšen občutek imate po Ogledu vaj za krstno uprizoritev, ki jo režira Dušan Mlakar? Ob izredno razgibanih dialogih, pravih besednih spopadih med vsemi štirimi akterji, obeh Norah in Torvaldih, je njegovo delo precej zahtevno. "Režiserjevo delo je vedno zahtevno, vendar je Dušan Mlakar, kar zadeva "besedne spopade" in "razgibane dialoge", že dolgo eden najbolj tenkočutnih ustvarjalcev gledališke magije. Nora Nora je zanj verjetno zahtevna, ker prikazuje vzporedne svetove, preizkuša meje realizma in odrske iluzije." Bogato in dolgo življenje drame Kaj pa Leonardo? (prevodi v druge jezike in Številne uprizoritve), za katero ste pred enajstimi leti dobili nagrado Odhajate v Kairo, kjer naj bi igro Nora Nora uprizorili že poleti, pa je menda prišlo do nekaterih zapletov, katerih vzrok gre iskati v različnih kulturnih vzorcih, ki jih pozna arabski svet... "Zapleti še trajajo: Nora Nora govori o problemih dveh parov zelo odkrito, za marsikoga šokantno, v Egiptu pa imajo dokaj strogo islamsko cenzuro. Poča-kajmo, da vidimo, kako se bo stvar razpletla." Tudi v Prešernovo gledališče se pozno jeseni še vračate ... "O seveda. Najprej si bom ogledal predstavo. In potem so na vrsti dramske delavnice, ki jih organizirata PG Kranj in revija Sodobnost. Potem pa ... no, ne prehitevaj mo časa." Igor Kavčič Piše Miha Naglič Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Kam sodijo Žiri? v tem podlistku smo že večkrat izpostavili mejno lego Zirov. Najbolj izrazito jo določa razvodnica med Posavjem in Posočjem oziroma med Črnim in Jadranskim morjem, ki loči osrednjo od zahodne Slovenije. Žiri sodijo torej v osrednjo Slovenijo in so hkrati tik pod hribovito mejo z zahodno. Vrh tega se ravno v žirovski kotlini stikajo tri slovenska pokrajine: Gorenjska, Notranjska in Primorska. Ziri so sicer še gorenjske, vendar dejansko najbolj južni kraj ha Gorenjskem, tudi v tem oziru že na meji. Zaradi mejne lege se je v nekaterih prevratnih zgodovinskih obdobjih večkrat primerilo, da so kraj prestavljali iz ene upravne pristojnosti v drugo. Posebej zanimivo je opazovati, kako je v žirov-sko posegala svetovna zgodovina. Napoleonova osvajanja so med drugim povzročila, da je bilo leta 1803 ukinjeno (sekularizirano) loško gospostvo freisinških škofov, ki so mu Zirovci pripadali kakih 800 let. Ko so nato Francozi zasedli tudi naše kraje, so v njih izvedli nekatere upravne reforme. Ustanavljali so kantone in sklenili enega od njih dodeliti Idriji, zaradi izjemnega pomena njenega rudnika. Ker pa je imela za lastni kanton premalo prebivalcev (cenzus: 10.000), je Mali svet Ilirskih provinc v Ljubljani 7. januarja 1812 sklenil, da izloči občino Žiri iz kantona Škofja Loka in jo vključi v kanton Idrija. Tako so se začeli žirovski upravni prestopi iz ene pristojnosti v drugo. Občina je bila tu ves Čas, razen v letih 1961-94, ko je bila ponižana v krajevno skupnost. Pred Francozi, pod freisinškimi škofi se je imenovala urad (župa), pod Francozi občinsko okrožje (arrondissement communal), pod Avstrijci glavna občina (Hauptgemeinde), v letih 1945-52 krajevni ljudski odbor (KLO), 1952-61 pa občina v okraju Kranj. Do 1918 je sodila v idrijski sodni okraj in z njim pod okrajno glavarstvo Logatec. Med obema svetovnima vojnama so žirovski kraljevi vojaki ra-portirali: "Vojnik taj i taj, opŠtina Žiri, srez Logatec, banovina Dravska!" Leta 1941 so nas Nemci prestavili z Notranjske nazaj na Gorenjsko, v okraj Kranj, kjer smo ostali do 1961. Ko so takrat ukinjali male občine in ustanavljali velike komune, so Žirovcem občino vzeli in jim dali prvič v zgodovini na izbiro, naj se sami odloČijo, kam se priključijo, pod Škofjo Loko, Idrijo ali Logatec. Zaradi slabih skušenj s kranjsko upravo, ki je v tistih letih bolj ovirala kot pospeševala krajevni razvoj, se je tedanje vodstvo odločilo za Logatec. Mnogim to ni šlo v račun. Leta 1969 je bil v Žireh referendum, na katerem se je 64 v odstotkov Zirovcev opredelilo za Gorenjsko. Tako so bile Žiri 1961-70 krajevna skupnost v občini Logatec, 1970-95 pa v občini Skofja Loka. To je bilo obdobje, v katerem se je kraj razvijal predvsem gospodarsko, politično in kulturno pa je stagniral in v marsičem nazadoval, saj so imele v njem ob gospodarskih podjetjih sedež le redke ustanove, intelektualno zahtevnejših služb ni bilo in kadri so odhajali. Krajevna skupnost je bila v praksi predvsem nekakšna komunalna izpostava, ki je po svojih močeh skrbela za komunalno infrastrukturo. Od 1995 so Žiri, hvala Bogu in Republiki Sloveniji (in ne Žirovcem, katerih večina je na poizvedovalnem refe- Kažipot sredi Žirov rendumu 1994 glasovala proti), spet samostojna občina. Po tolikih premenah pripadnosti v zadnjih dveh stoletjih ni izključeno, da se ne bo v bližnji ali malo bolj oddaljeni prihodnosti zgodila še katera. V kraju samem ni čutiti, da bi si občani želeli kakšne spremembe te vrste. Nič čudnega pa ne bi bilo, če bi se v Ljubljani spet domislili, da so se-danje občine premajhne, preveč "razdrobljene", "neučinkovite" ipd. Gotovo je možnih več različnih pogledov na te reči, v Žireh samih pa po desetih letih, odkar je v kraju spet sedež občine, ugotavljamo, da je to dobro. Več kot očitno je, da v kraju ostane oziroma se vanj povrne več proračunskega denarja kot prej. Imeti svojo občino in več z njo povezane lokalne samouprave, pa je dobro tudi sicer, zaradi samozavesti občanov. Občina naj ostane, možnosti njenega povezovanja v gorenjskem, slovenskem, evropskem in globalnem prostoru pa so odprte. Petek, 24. septembra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS »19. STRAN Uredništvo revije Gospodarski vestnik letos četrtič razglaša za gazele najhitreje rastoča podjetja po regijah in na ravni države. Gorenjska gazela je postalo podjetje DON DON, ki ima sedež v Metliki, upravo pa v Kranju. i 1 Bled - Včeraj so v Hotelu Golf na posebni priložnostni prireditvi, ki jo je pripravilo uredništvo revye Gospodarski vestnik, razglasili letošnjo gorei\jsko gazelo - priznanje za najhitrejše rastoče podjetje. Za ta v Slovenyi že dodobra uve^jav^en in laskavi naslov so bila nominirana tri podjetja: KVIBO, d.o.o., iz Tržiča, DON DON iz Metlike in z upravo v Krai\ju, ter SPORTINA, d.o.o., z Bleda. Vsa našteta podjetja so v štirih letih povečala prodajo za več kot štirikrat. Pred slovesno podelitvyo so v (lospo-darskem vestniku pripravili tako imenovano konferenco - 'Gazela praktikum 2004' na temo 'Rdeče številke ali modre finance'. Tudi ielos so se pri Gospodarskem vestniku lotili kar obsežnih primerjalnih analiz, na osnovi katerih so sestavili po regijah in nato tudi na ravni države lestvice 100 gazel po rasti prodaje, deležu izvoza, dobičku, kapitalu, številu zaposlenih in novih delovnih mest ter povprečni plači v lanskem letu. Tudi letos, podobno kot lani, kaže, da se Gorenjci vedno težje kosamo z najboljšimi v državi, saj je rast prodaje stotih najboljših na Gorenjskem bila z indeksom 386 (osrednje slovenska regija dosega 684), rast izvoza pa je bila z indeksom 460 (osrednje slovenski je 736). Rast izvoza je sicer višja od povprečja 500 slovenskih najhitreje rastočih podjetij, predvsem pa kaže poudariti, da je delež izvoza v skupni prodaji na Gorenjskem za polovico večji kot v osrednji Sloveniji. Zanimivo je, da je povprečna vrednost kapitala praktično enaka, vendar dosegajo podjetja v osrednji Sloveniji za polovico višji dobiček od gorenjskih. Lani je bilo v 100 gorenjskih gazelah 2.064 zaposlenih in ustvarjenih 974 novih delovnih ukvarja s trgovino na debelo z zamrznjenim programom. Letos ima že 25 zaposlenih in dobrih 1,4 milijarde tolarjev prodaje. Začeli so s prodajo nekaterih prehrambenih artiklov, dejavnost pa so dopolnjevali z razva-žanjem lignjev in rib, piščancev, salame, pršuta, zamrznjene zelenjave in konzervirane hrane. Dopolnjevanje programa se je že pred leti pokazalo kot pomembna prednost, zato o tem razmišljajo tudi danes. V nekaterih segmentih bi radi postali specialisti in bi na primer iz Evrope uvažali najbolj kakovostne in cenovno najbolj ustrezne izdelke. Poleg tega vidijo nove priložnosti tudi v izvozu, predvsem v Avstrijo, kamor naj bi izvažali morske sadeže in ribe. Njihovi glavni prednosti naj bi bili predvsem dobra logistična povezava s Koprom in cenovna ugodnost. Nameravajo zgradili večji logistični center. Kot nam je povedal Viljem Dovžan, tehnični direktor, so promet lani povečali za četrtino, v petih letih pa po podatkih Gospodarskega vestnika za 4,6-krat. Število zaposlenih se je Polne hladilnice podjetja Kvibo kažejo na to, da bodo morali misliti na večja skladišča. Na sliki je Viljem Dovžan. mest, povprečna mesečna plača pa je znašala 240.008 tolarjev, kar je za 15 tisoČ manj od slovenskega povprečja. KVIBO že drugič med najboljšimi Za podjetje KVIBO, d.o.o., iz Tržiča bi lahko rekli, da ga poznamo že od lani, saj je bilo izbrano za gorenjsko gazelo 2003. Podjetje Kvibo, katerega ustanovitelji in lastniki so Klemen Dolžan, Boštjan Meglic, Vili-jem Dovžan in Jure Dolžan, se lani povečalo z 20 na 25, povečan promet pa je zahteval tudi nabavo novih specialnih vozil -hladilnikov. Napovedane gradnje novih skladišč, za katere že imajo skladišče, se še niso lotili, saj je nekaj negotovosti pomenil slovenski vstop v EU. Z vstopom Slovenije v EU so pričakovali pozitivne in negativne posledice in vplive na poslovanje. Z zadovoljstvom in olajšanjem ugotavljajo pozitivni učinek, kar omogoča še boljše možnosti poslovanja. Sicer pa lanski naslov, kot se to žal dogaja, ni po- Hitro rastoča Sportina ima lepo urejeno poslovno stavbo v Lescah menil 'navala* raznih inšpektorjev (tudi davčnih), pač pa so morali poročati le o izplačanih plačah v preteklih nekaj letih. Nepravilnosti, kot nam je dejal Viljem Dovžan, ni bilo ugotovljenih. Ponovno nominacijo jemljejo kot priznanje za delo in marljivost temu mlademu kolektivu. SPORTINA vse širše v Vzhodno Evropo Drugo podjetje, ki je bilo nominirano za gorenjsko gazelo 2004, je podjetje Sportina z Bleda, katerega lastnik in Prokurist je Bahtijar Bajrovič, trži oblačila znanih blagovnih znamk. Zaradi uspešnega povezovanja blagovnih znamk visokega, srednjega in nižjega cenovnega razreda (Armani, Pra-da, D & G, Just Cavalli in Iceberg, Tom Tailor, Morgan ter Bata, Tally Weijl, Orsay) je za Sportino slovenski trg že pred leti postal premajhen. Danes kar 55 odstotkov njihovega posla pomeni distribucija znanih blagovnih znamk za tuje trgovske partnerje, izvažajo namreč v devet tujih držav. Imajo kar 6.500 kvadratnih metrov prodajnih površin, od tega 2.500 v svoji lasti. Najpomembnejša za uspeh Sportine je uspešna izbira blagovnih znamk in lokacij za njene trgovine, precej pa k njemu pripomore tudi to, da dobro utečene zglede iz tujine prilagodijo slovenskim razmeram. Sportini je pred štirimi leti uspel pomemben korak, ko je podpisala pogodbo s skupino Armani, eno najpomembnejših svetovnih modnih korporacij. Še posebej zato, ker Armani v zadnjih 18 letih ni podelil distribucije nobenemu partnerju, Sportina pa je postala njegov prvi distributer iz vzhodne Evrope. Kljub temu ponudbe te blagovne znamke ne bodo širili, saj luksuzne blagovne znamke temeljijo na elitizmu in nagovarjajo le ozko skupino porabnikov. Za podjetje, ki želi hitro rasti, pa so primernejši ponudniki mode za vsak dan. V letošnjih prvih osmih mesecih so samo v matičnem podjetju v Lescah ustvarili več kot pet milijard tolarjev prometa. Lanskih 7,5 milijarde tolarjev prometa celotne skupine Sportina pa so dosegli v slabih dveh mesecih. V zadnjih desetih letih je bila povprečna letna rast Sportine kar 39-odstotna, število zaposlenih pa so v petih letih povečali iz 74 na lanskih 166 doma in 100 v tujini. V prihodnosti načrtujejo prodor na trge JV Evrope, letos načrtovani promet skupine v vrednosti skoraj 40 milijonov evrov pa naj bi do leta 2007 povečali na 100 milijonov evrov. DON DON-Tvojih pet minut Podjetje Don Don, katerega lastninski delež si enakopravno delita brat Aleš Mozetič in sestra Alenka Zavr, proizvaja cvrto pecivo. Pred šestimi leti so blagovno znamko Don Do-nuts spremenili v korporativno znamko DON DON in javnosti predstavili novo storitveno znamko Tvojih pet minut. Majhna družinska pekarna je v dobrih desetih letih postala srednje veliko podjetje s skoraj 300 zaposlenimi, petimi proizvodno-distribucijskimi obrati in šestimi prodajalnami. Začeli so na področju cvrtega peciva, danes pa proizvajajo večino pekovskih izdelkov. Posebej so ponosni na nežno cvrto pecivo, ki je plod dolgoletnega razvoja, raziskav in izkušenj. Ponudba podjetja je usmerjena v segment kakovostne, hitre, lahke in okusne hrane, ki naj zadovolji potrebe sodobnega človeka. Poznajo jih tudi študentje, saj lahko za subvencionirane bone izbirajo med 18 študentskimi meniji. Lani so prodali za dobrih 1,7 milijarde tolaijev peciva v okviru vsak dan sveže ponudbe, v petih letih pa se je promet povečal za nekaj več kot štirikrat. V Zeleni pri Zagrebu pa so lani s 4,5 milijona evrov dokončali večji proizvodni obrat, od koder oskrbujejo polovico Hrvaške, letos pa bo sledil nov obrat na Reki. Ocenjujejo namreč, da ta trg poznajo, da lahko ponudijo širok asortima kvalitetnih in raznolikih pekarskih proizvodov, ki jih lam ni, z drugačnim pristopom pa si lahko pridobijo prednost pred domačo konkurenco. Upoštevali so tudi potencial in perspektivnost hrvaškega turizma, ključne gospodarske panoge v prihodnosti. Načrtujejo, da bi del svojega proizvodnega programa v dokončani, a zmrznjeni obliki ponudili tudi na evropskem trgu, predvsem v Avstriji in Italiji. Zmagovalec je DON DON V uredništvu Gospodarskega vestnika so ocenili, da si naslov Najboljša gorenjska gazela 2004 zasluži podjetje DON DON, kjer so poleg omenjenih dosežkov organizacijsko uspešno izvedli prehod iz obrtniško vodenega podjetja v družbo s štiričlansko upravo, ki že načrtuje pohod na 400-milijonski evropski tig. Zaključna razglasitev zlate, srebrne in bronaste podjetniške Svojih pet minut in sladki prigrizek Don Don omogoča tudi v Merkur-jevem trgovskem centru na Primskovem. Predsednik uprave Aleš Mozetič nam je dejal, da nominacijo za najboljšo gorenjsko gazelo razume kot potrditev vloženega dela, priznanje za vložen trud in dosežene uspehe. Zanj so zaslužni vsi, vsi v upravi in vsi zaposleni delavci. gazele 2004, ki jo dobe najboljši v Sloveniji, bo 6. oktobra v Ljubljani. Tudi ta dogodek ne bo brez vsebinskega dela, saj pripravljajo mednarodno celodnevno konferenco pod naslovom 'Podjetništvo ne pozna meja'. Štefan Zargi Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČEHJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OUA TERMO, d.d. Industrija termičnih izolacij Škof j a Loka Objavlja prosto delovno mesto VZDRZEVALEC - INSTALATER Od kandidatov pričakujemo: V. oz. IV. stopnjo izobrazbe strojne smeri • vsaj 3 leta delovnih izkušenj s področja dela • natančnost, zanesljivost, sposobnost samostojnega dela in dela v skupini Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Termo, d.d., Škofja Loka, industrija termičnih izolacij, Trata 32, 4220 Škofja Loka. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi družbe po telefonu 04/5114 126. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na pogovor. Carterski promet nad pričakovanji Brnik - Iz Aerodroma Ljubljana so sporočili, da so na ljubljanskem letališču v poletnih mesecih zabeležili velik porast čarterskih poletov. Organizatorji potovanj napovedujejo veliko čarterskih potnikov oziroma turistov tudi v zimskih mesecih. Junija, julija in avgusta se je Število čarterskih potnikov, ki potujejo prek Aerodroma Ljubljana, v primerjavi z enakim obdobjem povečalo za več kot 46,4 odstotka. Še posebej se je povečalo število tistih, ki so potovali s tujimi organizatorji potovanj. Dobri poletni rezultati in spodbudne izkušnje iz leta 2003 in 2004 so organizatorje potovanj privedle do odločitve, da bodo za letošnjo zimo bistveno obogatili ponudbo zimskih čarterskih letov. Opažajo namreč, da je trend potovanj zunaj poletne sezone vedno bolj izrazit, saj so cene občutno nižje kot poleti. Za sodelovanje s tujimi organizatoiji potovanj so se odločili, ker so le-ti zaradi velikega Števila prepeljanih potnikov iz vse Evrope lahko bolj konkurenčni in lahko s hotelskimi verigami in tujimi letalskimi prevozniki zagotovijo ugodnejše cene in bolj kakovostno hotelsko namestitev. Kot dobra odločitev se je pokazala tudi odprtje direktne letalske povezave med Ljubljano in Budimpešto, ki jo izvaja madžarska letalska družba Malev Hungari- an Airlines. Odstotek zasedenosti letal na liniji, ki je bila vzpostavljena pred štirimi meseci, se povečuje, s čimer sta zadovoljna tako prevoznik kot Aerodrom Ljubljana. Z ljubljanskega letališča je mogoče v Budimpešto, enega od poslovnih in turističnih centrov Vzhodne Evrope, poleteti 12-krat tedensko. Prednost Maleva je predvsem v tem, da lahko transfernim potnikom, ki priletijo z ljubljanskega letališča v Budim-pešto, zagotovi odlične in raznolike nadaljnje letalske povezave. Med njimi so praktično vsi vzhodnoevropski in maloazijski centri, vključno s Sofijo, Bukarešto, Solunom in Kijevom. S. Z. SIMPLY CLEVER ikodaOctavia. NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH U2lVATE. 1. ■fj^tifii- ■ ■ ' GORENJSKI GLAS • 20. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE/ info@g-glas.si Petek, 24. septembra 2004 Mercator bo izdal obveznice Predstavili štiri že delujoče Poslovni sistem Mercator bo oktobra izdal sedemletne obveznice v skupni vrednosti Krai\j - V Mercatorju so že dlje časa proučevali možnost, da bi kot alternativo drugim oblikam dolžniškega financiranja izdali obveznice. Pred dvema letoma so proučevali takšne možnosti na tujem trgu, lani in letos pa tudi na domačem trgu kapitala. Dobre možnosti so se pokazale v letošnjem prvem polletju, ko so se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo zmanjšale zahteve po donosnosti slovenskih "evro obveznic" in je bilo tudi sicer ugodno gibanje tržnih obrestnih mer. S postopkom za izdajo obveznic na domačem kapitalskem trgu so začeli prejšnji mesec, pri tem pa so za agenta izbrali Novo Ljubljansko banko, ki bo pripravljala, organizirala in izvajala vse postopke, povezane z izdajo obveznic. Odločili so se za nejav- največ petdeset milijonov evrov. no prvo prodajo, kar pomeni, da bodo v prvi prodaji obveznice ponudili največ petdesetim vnaprej znanim vlagateljem, predvsem zavarovalnicam, investicijskim skladom, pokojninskim družbam, bankam in nekaterim finančnim podjetjem. Po koncu nejavne ponudbe bodo pri agenciji za trg vrednostnih papirjev zaprosili za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje. Ko bodo takšno dovoljenje pridobili, bodo obveznice uvrščene na prosti trg Ljubljanske borze, kjer bodo prosto prenosljive in tako na voljo tudi drugim kupcem. Obveznice bodo nominirane v evrih, po sto evrov. Vrednost celotne izdaje bo do 30 milijonov evrov, ob večjem vpisu in vplačilu pa največ 50 milijonov evrov. Glavnica bo zapadla v pla- čilo v sedmih letih, obresti bodo izplačevali enkrat na leto, ku-ponska obrestna mera bo 4,8 odstotka na leto. Prodajno ceno bodo določili neposredno pred začetkom izdaje, odražala pa bo takratno donosnost 7-letnih nemških državnih obveznic, povečano za določen pribitek. V Mercatorju bodo z obveznicami zapolnili vrzel pri izdaji podjetniških obveznic na slovenskem kapitalskem trgu, navezali stike z novim krogom vlagateljev, še dodatno razpršili finančne vire in dosegli ugodnejše razmerje med viri s spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero. Denar od obveznic bodo namenili tekočemu poslovanju, predvsem financiranju naložb ter refinanciranju kratkoročnih virov. Cveto Zaplotnik Merkurju javni opomin Ljubljanska borza je javno opomnila Merkur, ker v lanskem letnem poročilu o poslovanju ni opozoril na to, da revizija v hčerinski družbi Bofex še ni končana Krai\j - Odbor za sprejem vrednostnih papirjev Ljub^anske borze je Merkurju kot izdajate^u delnic, čigar delnice kotirajo na Ljub^anski borzi, izrekel javni opomin, ker naj bi s pomai\j-k\jivo obveščenostjo investitorjev kršil borzna pravila. Kot je odbor zapisal v javni opomin (objavljen je bil na spletnih straneh Ljubljanske borze in v Časniku Delo), je Merkur 28. maja objavil povzetek revidiranega letnega poročila z nekonsolidiranimi izkazi matične družbe Merkur in s konsolidiranimi izkazi Skupine Merkur za leto 2003. V izkaze Skupine Merkur je vključil tudi izkaze ljubljanske družbe Bofex, ki je v 100-odstotni Mer-kurjevi lasti in je lani ustvarila približno desetino celotnega prometa Skupine Merkur. če-prav so v Merkurju po oceni odbora Ljubljanske borze vedeli oz. bi morali vedeti, da je v Bo-fexu v času izdaje revizorjevega poročila na konsolidirane izkaze Skupine Merkur še potekala revizija, na to niso opozorili v objavi povzetka letnega poročila niti ne v revidiranem letnem poročilu matične družbe in Skupine Merkur, ki so ga sicer v predpisanem roku poslali borzi in njenim članicam. V Merkurju so ob koncu julija pojasnili, da je bila revizija v podjetju Bofex opravljena pred izdajo konsolidiranih izkazov Skupine Merkur, na željo revizorja pa je bila revizija dopolnjena, ker vsi postopki niso bili dokončani. Revizorji so končno poročilo o računovodskih izkazih Bofexa izdali 20. julija, v njem pa so ugotovili še za 739 milijonov tolarjev izgube. V borznem odboru zatrjujejo, da je bila revizija končana z dnem, ki je naveden na borznem poročilu (torej 20. julija) in da ne drži trditev, daje bila končana že pred izdajo revizorjevega poročila na konsolidirane izkaze. Cveto Zaplotnik Nove znamke in ilustrirana dopisnica Krai\j - Pošta Slovenije je septembra izdala sedem novih priložnostnih in štiri redne znamke ter ilustrirano dopisnico, prvič v Sloveniji pa tudi znamko v obliki osmerokotnika. Odprtje viadukta Črni Kal so zaznamovali z izdajo priložnostne znamke v bloku, pri tem pa je zanimivo to, da je nominalno vredna 95 tolarjev, kot je tudi najvišja višina srebrov viadukta. Znamka ob 750. obletnici prve omembe Maribora kot mesta je osmerokotne oblike, prikazuje pa detajl iz latinskega prepisa listine iz leta 1254, v kateri je Maribor prvič omenjen kot mesto. Priložnostni znamki iz serije Umetnost zaznamujeta romani-ko z motivom Stiških rokopisov iz cistercijanskega samostana v Stični. Na znamkah iz serije Rastlinstvo sta dve ogroženi vrsti orhideje v Sloveniji - čmrlje-liko mačje uho in navadna moč-virnica. S priložnostno poštno znamko so zaznamovali 50-let-nico podpisa Londonskega me- Prva osmerokotna znamka v Sloveniji. moranduma in razmejitve med Italijo in Slovenijo.V seriji rednih znamk Sadne vrste v Sloveniji so prikazali plod in cvet hruške viljamovke ter nevarnega škodljivca - hruŠevo bolšico, v seriji Slovenija - Evropa v malem pa motiv čupe, ribiškega čolna iz Slovenskega primorja. Ob 15-letnici Pikinega festivala v Velenju so izdali ilustrirano dopisnico, ki prikazuje Piko avtorice Jelke Reichman. Naslednje priložnostne in redne znamke bodo izšle 18. novembra. C.Z. stanovanjska posojila Kranj - Uprava Volksbank -Ljudske banke je sprejela sklep o dodatnem znižanju obrestnih mer za stanovanjska posojila v obdobju do 15. oktobra. V tem času bodo veljali tudi za polovico nižji stroški odobritve posojila. Z znižanjem obrestnih mer želijo še izboljšati svojo konkurenčnost na slovenskem trgu stanovanjskih posojil. ^ tehnološke mreže Na prvi nacionalni konferenci tehnoloških mrež so predstavili izkušnje s to obliko povezovanja znanja v raziskovalno-razvojnih institucijah in podjetjih. Ljublana - V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je v sredo potekala prva nacionalna konferenca tehnoloških mrež. Na ixjej so se javnosti prvič predstavile štiri tehnološke mreže: mrežo za informacijsko-komunikacyske tehnologije, mrežo za inteligentne polimerne materiale in pripadajoče tehnologye, mrežo za biotehnolog^o in farmacyo ter mrežo za tehnologyo vodei\ja procesov. Konference, na kateri so sodelovali tudi tuji strokovnjaki, so se udeležili tudi predstavniki vidnih slovenskih podjety, pozdravil pa jih je tudi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. V imenu gostitelja GZS je predsednik Jožko Čuk napovedal, da tehnološke mreže napovedujejo "kvantni preskok" pri uvajanju novih tehnologij v slovensko gospodarstvo. Vloga tehnoloških mrež je v tem, da združi raziskovalne in razvojne potenciale v institucijah razvoja znanja z inženirskim znanjem, ki je prisotno v podjetjih. Kot je dejal dr. Igor Emri s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, sicer vodja mreže za inteligentne polimerne materiale in pripadajoče tehnologije, tako pride do si-nergije znanja, ki omogoča razvoj novih konkurenčnih izdelkov za trg. Če seštejemo število zaposlenih v vseh štirih slovenskih tehnoloških mrežah, pridemo do številke 80.000 zaposle- nih. Dr. Emri je prepričan, da je to dovolj velik potencial za ustvarjanje konkurenčnih tehnologij oziroma izdelkov. Dr. Matej Lahovnik, slovenski minister za gospodarstvo, ki je nagovoril več kot 200 udeležencev te konference, je menil, da so štiri tehnološke mreže "prave", torej tiste, kijih najbolj potrebujemo in ki bodo najbolj lahko prispevale k dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Gre za tehnologije, ki niso pomembne zgolj kot temelj za izdelke, temveč gre za tehnologije, ki so infrastruktura vsem drugim. Zlasti informacijsko-komunikacijske tehnologije in tehnologija vodenja procesov so take, da so prisotne praktično že v vsaki proizvodnji in sodobnih industrijskih rešitvah. Velika pričakovanja glede sadov, ki bi jih lahko dale te mreže, so izrazili tudi predstavniki treh uglednih slovenskih podjetij: Save, Gorenja ter Iskratela. Jim Milk, direktor Goodyear Engineered Products Europe (evropske veje Goodyearove proizvodnje opreme po naročilu) s sedežem v Kranju, pa je povedal, da je partnerstvo s Savo najbolj uspešen primer skupnega vlaganja tega podjetja, saj je to podjetje našlo odlične partnerje v raziskovalnih ustanovah v Sloveniji. Kot je sporočil Robert Peklaj iz Službe za komunikacije GZS, sta na konferenci sodelovala tudi dva tuja strokovnjaka: dr. Alfredo Aguilar Romanillos, ki je govoril o povezovanju na biotehnoloŠkem podrpčju v Evropi, ter Wim Vanhaverbeke, ki je govoril o tem, da Evropa potrebuje vedno več znanja, ki ga nimajo niti velika podjetja, in da pri tem lahko zelo pomembno vlogo s svojo inovativnostjo odigrajo tudi mala in srednja podjetja. Š. Ž. Gorenjska obrt tudi letos na Bledu Bled - Območna obrtna zbornica Radovljica tudi letos organizira največjo prireditev malega gospodarstva v blejski, bohinjski in radovljiški občini, to je teden obrti in podjetništva z naslovom "Gorenjska obrt -Bled 2004". Prireditev bo letos dvanajsta po vrsti in sicer od 23. do 26. septembra 2004 v Festivalni dvorani na Bledu. Tudi letošnjo prireditev bodo pripravili v sodelovanju z gorenjskimi območnimi obrtnimi zbornicami. Poleg razstave izdelkov in storitev, ki so jo odprli včeraj popoldne, bodo tudi spremljajoče prireditve, ki bodo zagotovo pritegnile domačine, osnovnošolce ter goste Bleda. Danes ob 9. uri bodo izobraževalne ure za osnovnošolce in predstavitev poklicev, ob 17. uri pa okrogla miza na temo "Razvoj podjetništva, obrti in okolju prijazne industrije v občini Bled" (v Hotelu Astoria). V soboto bo ob 15. uri promenadni koncert Pihalnega orkestra Lesce, ob 16. uri modna revija članov območnih Na razstavi obrti v Festivalni dvorani obrtnih zbornic Gorenjske, ob 19. uri in 30 minut pa predstava Špas teatra "Funny money". V nedeljo bo ob 14. uri ponovno predstavitev obrtnih poklicev in nekaterih obrti, ob 16. uri pa promenadni koncert Godbe Bohinj. Š. Z. Poštna banka v večinski lasti NKBIM v Kranj - Nova Kreditna banka Maribor (agencijo ima tudi v Zireh) je v torek postala lastnica 170.965 delnic oz. 55-odstotnega kapitalskega deleža Poštne banke Slovenije, ki je bil prej v lasti države. Preknjižba delnic v registru klirinško depotne di užbe je bila sklepno dejanje dolgotrajnih prizadevanj in usklajevanj za povezovanje obeh bank. Pogodbo o prenosu državnega deleža v poštni banki na Novo Kreditno banko Maribor so podpisali obe banki, ministrstvo za finance in PoŠta Slovenije kot 45-odstotna lastnica postne banke. Z združitvijo je soglašal tudi urad za varstvo konkurence, Banka Slovenije pa je mariborski banki dala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v poštni banki in za povečanje osnovnega kapitala NKBM s stvarnim vložkom v obliki delnic. C.Z. Delavnica o povezovanju podjetij Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) organizira v ponedeljek in torek, 27. in 28. septembra, v okviru programa promocije podjetniških povezav prvo mednarodno delavnico "Različni pristopi k povezovai\ju mikro in malih podjet^". Namen delavnice je predstaviti pristope s primeri dobrih praks iz različnih izbranih evropskih držav, ki naj vodijo k ustvarjanju dolgoročnih konkurenčnih prednosti. Cilj delavnice je spodbuditi povezovanje mikro, malih in srednje velikih podjetij za razvoj in krepitev lokalnih podjetniških povezav, na lokalni in nacionalni ravni pa pospešiti razvoj in prenos znanj, veščin in spretnosti za povezovanje in sodelovanje. Prijavnica je na razpolago na spletni strani organizatorja, rok za prijavo pa jutri, 25. septembra. Š. Z. Predstavili alpinino oblikovanje Za varnost e-posiovanja Razvojna agencija SORA Škofja Loka, ki je nosilec projekta Pre-komejnega sodelovanja z uporabo e-znanja in IT tehnologij vabi podjetnike, obrtnike in pri njih zaposlene v sredo, 6. oktobra, ob 11. uri na štiriumo delavnico na temo "Varnost e-poslovanj a", ki bo v v prostorih BSC Kranj v Podjetniškem centru na Cesti S. Žagarja v Kranju. Delavnico bo vodil Zoran Ivkovič, tehnični direktor podjetja FCC informacijski sistemi, z več kot 15-letnimi izkušnjami, prijaviti pa se je mogoče do torka, 28. septembra, v BSC, po telefonu 28 17 238, ali e-pošti lidija.zeme@bsc-kranj.si. Š. Ž. Sava v hrvaškem Dom holdingu Krai\j - Kranjska Sava je pred nedavnim na Zagrebški in Varaždinski borzi kupila 574.636 delnic oz. 7,08-odstotni delež zagrebškega podjetja Dom holding - največjega hrvaškega holdinga, ki je nastal ob preoblikovanju nekdanjih privatizacijskih investicijskih skladov in ki ima v svojem portfelju tudi pomembna hrvaška turistična podjetja. Za delnico je plačala sto kun, za celotni delež pa 57,5 milijona kun oz. 1,86 milijarde tolarjev. Sava je s tem svoj lastninski delež v podjetju povečala na 1.208.684 delnic, kar predstavlja 14,9-odstotni delež. Kot so ob nakupu sporočili iz Save, je to začetek njihove krepitve širjenja poslovanja na Hrvaškem. C.Z. Prejšnji petek so v galeriji Doma gospodarstva (prostorih GZS) v Ljubljani odprli pregledno razstavo oblikovanja v podjetju Al-pina Žiri med leti 1969 in 2004. Razstava sodi med spremljevalne prireditve BIO 19, mednarodnega bienala industrijskega oblikovanja in bo odprta vsak dan med 10. in 18. uro, razen sobot in nedelj, do 15. oktobra. m • Petek, 24. septembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Na Peterneljevi kmetiji v Žirovskem Vrhu Sv. Antona so se pred petimi leti usmerili v ekološko kmetovanje. Vse, kar pridelajo, je naravno, brez dodatkov "kemije", in sad pridnih rok. Žirovski Vrh Sv. Antona - Peterneljeva kmetija, na kateri gospodarita Bernarda in Pavle, je ena od osmih gorenjskih ekoloških kmetij, ki bo v nedeljo ob mednarodnem dnevu odprtih vrat povabila na ogled potrošnike. "Naj vsi, ki kupujejo naše pridelke in izdelke na tržnicah v Naklem in v Ljubljani, vidijo, kje kaj zraste in nastane!" pravi Bernarda in poudarja: "Ni res, kar je pogosto slišati, češ - kmetje, ki kmelujejo na klasični način, škropijo poljščine podnevi, ekološki kmetje .pa jih ponoči. Kmetujemo po predpisanih pravilih, nadzor je neusmiljen, za vsako leto posebej moramo pridobiti certifikat, ki nam potlej pri prodaji pridelkov in izdelkov tudi omogoča uporabo blagovne znamke Biodar. Kontrolorji iz mariborskega kmetijsko gozdarskega zavoda pridejo na kmetijo nenapovedano, preverijo, ali res poleti pasemo, ali pozimi spuš- Bernarda Petemelj ob stročjem fižolu. čamo živino na prosto v izpust in spoštujemo vsa druga pravila, vzamejo tudi vzorce pridelkov. Ko pri Maticu v Gorenji vasi stiskamo iz sadja moŠt, jih moramo o tem obvestiti. In če se odločijo, pridejo preverit, ali so jabolka res iz ekološke pridelave." Potrošniki, ki bodo v nedeljo obiskali Peterneljevo domačijo, bodo lahko videli veliko zanimivega, predvsem pa se bodo na-dihali svežega zraka in se razgledali naokrog. Kmetija leži v lepem hribovskem okolju, na nadmorski višini 810 metrov, in Predstavitev nitratne direktive Krai\j, Škofje Loka - Kmetijska svetovalna služba vabi kmetovalce na predstavitev treh za kmetovanje pomembnih standardov Evropske unije - nitratne direktive (ureditev gnojišč, jam za gnojevko in gnojnico), zdravstvenega varstva kmetijskih rastlin ter varnosti in zdravja pri delu, hkrati pa bo tudi predavanje z naslovom Ohranjanje vodnih virov in kmetijska pridelava. Na kranjskem območju bodo predstavitve in predavanja danes, v petek, ob 15.30 v gasilskem domu v Spodnji Besnici, v ponedeljek ob 10. uri v sejni sobi KGZ Sloga v Kranju, v torek ob 15.30 v dvorani Korotan na Zgornjem Jezerskem in v sredo ob 10. uri v Domu krajanov v Šenčurju, na Škofjeloškem pa bodo v torek ob 9. uri v zadružnem domu na Bukovici in ob 15. uri v zadružnem domu na Češ-njici, v sredo ob 9. in ob 15. uri v gasilskem domu na Trati pri LEPOTO, OKO Središče zdrave prehrane Ekološka tržnica v Naklem ni le mesto nakupov, temveč tudi ali predvsem mesto, kjer še bo^e spoznate ekološke pridelovalce in kulturo boy zdrave priprave. Morda boste po obisku celo povsem spremenili svoj način živ^enja. V • iui 't .r «I _ »a* imuiiSä'iit. •Mveaxw.' ^ .. ' IttfiiiHiaiUiiif 3SS ^ f -•MlifJJM»»— . • \ • •« -J t X - L. ./M \ > • / ^ a v-*;'. -- i'.'- Andreja Jelene in Novega sveta na Notranjskem zelo dobro pozna značilnosti in prednosti kozjega sira, mleka in sirotke. Prvega pridelajo surovega, ne-pasteriziranega, tako da ni procesa segrevanja, ki sicer uniči veliko kakovostnih snovi. Kozja sirotka čisti črevesje, popravi pH vrednost telesa. Vsebuje veliko pomembnih vitaminov in mineralov ter zelo malo ali nič maščob in beljakovin. Prodajalec priznanih vegetarijanskih izdelkov iBi se stroge brezžival- ske prehrane drži že dolga leta. Zato iz lastnih izkušenj govori, zakaj vzeti vegetarijansko hrenovko ali klobaso, pecivo iz ekološke moke, pri katerem ne uporabljajo jajc in druge moke. Vsem, ki jim ni mar naših živali, je pri njih na voljo tudi knjiga Živalim prijazna kuharica. Društvo Svetlin, organizator tržnice, v zimskih mesecih v šoli Jakoba Aljaža med drugim pripravlja 20-urni tečaj praktičnega kuhanja zdrave prehrane. Uroš Brankovič Škofji Loki, v četrtek ob 9. uri v zadružnem domu na Hotavljah in ob 15. uri v prostorih DPD v v Svoboda Ziri v Zireh in v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v lovskem domu v Poljanah in 15. uri v osnovni Šoli v Gorenji vasi. Na Škofjeloškem bodo hkrati zbirali tudi potrebe po analizi zemlje in interesente za novogradnjo skladiščnih zmogljivosti za organska gnojila. C.Z. obsega trideset hektarjev zemljišč. Nekaj več kot dvajset hektarjev je gozda, ostalo so travniki, pašniki in njive. "Nič ni na ravnem, a tudi zelo hude strmine ni. Največje bregove popase živina, ostale površine lahko obdelamo s stroji," razlaga Bernarda in poudarja, da odločitev za ekološko kmetovanje ni bila v težka. Območje Zirovskega Vrha ni primerno za intenzivno kmetovanje, na kmetiji pa že tudi prej niso uporabljali mineralnih gnojil in Škropiv. Preusmeritev iz klasičnega v ekološko kmetovanje je trajala dve leti, v tem času so zgradili tudi novo gnojno jamo. Paša, ki je eden od pogojev za ekološko rejo živine, je na kmetiji tradicija, pasejo že sedemnajst let, do leta 2009 bodo morali poskrbeti še za prosto rejo živali. Konji in "kozke" že zdaj v hlevu uživajo prostost, goveda so še privezana, a bodo pravočasno poskrbeli tudi zanje. Na kmetiji redijo šest konj, dve kravi in telička, tri koze in še kokoši, pridelujejo belo in rdeČe korenje, kolerabo, fižol v strokih in za zrnje, jagode, zelje, peteršilj, kumarice, bučke, rdečo peso, čebulo, krompir, mak, ajdo, oves in sadje, kuhajo pa tudi žganje, stiskajo iz sadja sadni sok in pripravljajo naravni sadni kis. Letos je bilo za pride-' lovanje dokaj ugodno leto, a lahko bi bilo še bolje, če bi jim prizanesla toča, ki je na prvo avgustovsko nedeljo uničila predvsem ajdo in kumare ter "popi- učinkovita "sovražnica" meta. Več kot polovico vseh pridelkov prodajo na ekološki tržnici v Naklem in na osrednji tržnici v Ljubljani, kjer pa je že dvajset stojnic s ponudbo ekološke hrane. "Povpraševanje po tovrstni Peterneljeva domačija v Žirovskem Vrhu Sv. Antona. kala" sadje. "Pri pridelavi so največji problem pleveli, nekatere površne smo opleli tudi štirikrat, da smo jih zatrli," pravi Bernarda in dodaja, da se bodo v prihodnje za to posluževali tudi prekrivanja s slamo, senom ali listjem. Za zatiranje uŠi uporabljajo koprive, za koloradskega hrošča, ki je redek gost, je hrani narašča, pri tem pa me najbolj preseneča, da je med kupci vse več mladih," pravi Bernarda, ki je članica gorenjskega in osrednjeslovenskega združenja ekoloških kmetov, hkrati pa je tudi vodička po poti Rupnikove linije, ki poteka preko njihove kmetije. Cveto Zaplotnik Prva izplačila za lansko sušo o I I FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Galileo, Rastko in KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na www.slovenica.si ali 080 30 30. KD Kraiy - Letos je bilo padavin dovolj in o kakšni suŠi ni bilo govora, kmetje pa kljub temu Še vedno niso pozabili lanske suše, predvsem pa ne obljub o povračilu škode. Kot je na torkovi novinarski konferenci ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedala direktorica agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Soi\ja Bukovec, so občine aprila posredovale agenciji 54.660 vlog s skupno 65.500 zahtevki za povračilo škode po naravnih ujmah. Medtem ko za približno 2.000 vlog Še vedno nimajo pravilnega bančnega računa, bo okrog 52 tisoČ upravičencev za povračilo škode prihodnji teden že prejelo na račun razliko med priznano Škodo ter že izplačano akontacijo v denarju in vrednostjo koruze iz blagovnih rezerv. Agencija je lani kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpela Škodo v naravnih ujmah, izplačala 4,1 milijarde tolarjev akontacije in izdala 18 tisoč odločb za 20 tisoč ton koruze iz blagovnih rezerv v približni vrednosti 400 milijonov tolar- jev - skupno torej 4,5 milijarde tolarjev ali veČ kot polovico priznane odškodnine. Ker so nekateri prejeli z izplačilom akontacije in dodelitvijo koruze že višji znesek od priznane škode, bodo razliko morali vrniti. Agencija je ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že predlagala odpis terjatev v primerih, ko bi bili stroški izterjave večji od dolga. C.Z. Q I ^ L Odprta vrata ekoloških kmetij Na Gorenjskem bo v nedeljo odprlo vrata osem ekoloških kmetij. Krary - Zveza združei^ ekoloških kmetov Slovence bo v nedelo pripravila Mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških in biodi-namičnih kmetijah. Ta dan bo odprlo vrata šestintrideset kmetij, med njimi tudi osem z Gorenjskega. Naj jih naštejemo! Na ekološki kmetiji Bernarde in Pavla Peterne- v Ija v Žirovskem Vrhu Sv. Antona pridelujejo fižol v strokih in za zrnje, peso, krompir in sadje, redijo pa tudi goveda, konje in koze. Na kmetiji Andreja Mertya v Srednjem Vrhu redijo goveda, ovce in koze. Vida Rozman Habinc se na kmetiji na Poljšici pri Podnartu ukvaija z ovčerejo, pridelovanjem krompirja in zelenjave, kmetijo pa "krasijo" tudi stari nasadi jablan. Na kmetiji Franca Stareta na bohinjskem Koprivniku predelujejo mleko v sir, skuto in maslo, redijo kokoši, pridelujejo zelenjavo in sprejemajo turiste na prenočevanje z zajtrkom. Leopold Kovač se na kmetiji v Kokri ukvarja z živinorejo, predelavo mleka in s pridelovanjem zelenjave. Ekološka kmetija Iris in Tomaža Golob iz Nevelj pri Kam- niku ponuja teleta za zakol, kozličke, kravje mleko, buče, krompir, oddajo boksov za konje - in še kaj. Marija Udovč Gales iz Krašnje pri Lukovici se ukvarja z govedorejo in s prašičerejo ter s pridelovanjem zelenjave. Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska vabi v nedeljo na domačijo Franca Zavodnika na Bregu pri Žirovnici. Prikazali bodo praktično sadjarstvo po biodinamični metodi, mlatenje žita s cepci in "pajklanje", predavali bodo o zdravi prehrani, kompostu in pripravkih, kolobarjenju, plevelih in škodljivcih in genski tehniki, nabirali in lickali bodo koruzo, na stojnicah pa bodo ponujali hrano, pridelke, pridelane na biološko dinamični način, literaturo in tekstilne izdelke. Na vseh kmetijah bodo vrata potrošnikom, kmetom, kmetijskim strokovnjakom in vsem drugim odprta od 10. do 16. ure, vodeni ogledi po kmetijah pa bodo ob 10. in ob 13. uri. Dan odprtih vrat bo v nedeljo tudi na ekoloških kmetijah v Avstriji rin Italiji. Cveto Zaplotnik Po podatkih The Wail Street Journal Europe* . fee je popfeni vzajemni J lad rosemkw uvrstil na prvo inesto med ^ primerljivimi ^investicijskimi skladi v ' svetu, glede na ustvarjen letni donos. * Up^. Tht Rtutm T 9\ UL^ Ogled poskusov s koruzo Cerklje - Sektor za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in KŽK Kmetijstvo vabita kmetovalce v nedeljo ob 10. uri na njivo KŽK-jevega posestva Cerklje (ob lokalni cesti Pšenična Polica - Zalog) na ogled 28 hibridov koruze za silažo. Zastopniki Pi-oneerja, Syngente, KWS, Semenarne in KŽK-ja bodo predstavili značilnosti hibridov, ki prevladujejo na Gorenjskem. C.Z. ^'z a u panj > aiemni skladi KD «> v i F L SllMOV v UpTMll^ KP W9»StlMRtS W tOf^MOVR^etSMR sprticmajo prtsto^ ^fpm e*^ fc -pogadNnl partnerji t» a^ivl^ m poroSo t«r prosp#ktJ vz^vm^ tttvtov fO). VI«9<|»Q let peif9 prei^tka pnrte tiK^te' za^oto^So z< v prt^doortL Ow^ wwliwwB teC» rrjjwwwgi rt rt«te rt p>di. r^o »o tudi »ttji H »tiililUiwU. Tiltpet žMi* 21 p^tbe» slitod» Crfh» i» ^»tm 3%. a pon6Hijasit»fwH UsM KC^ ww^.kd-group.sl Rastito (dtinitk)) in KO Bond (etnwx^kß. PFOSpcUI pos«6(«i vo^ IM dru^, m vpisnih mestSi in pr4 vi^ poqedb** partiwfj^ U wwwJid*Qr isku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 26. SEPTEMBRA 2004 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinar na obisku 6.15 Pravljica za otroke - Ko pride čas 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7,22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8,05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.50 Volitve 2004, Janez Mlinar, NSI 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Krajevna skupnost Sava praznuje, voščilo 13.00 Nedeljski gost -sodnik Mihael Kersnik 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje: Humanitarno društvo Sonček 15.25 Spremljamo SP v padalstvu, Zoran Račič 15.30 Novice 16.00 Voščila 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Nedeljsko popoldne 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18,25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.15 Glasba do polnoči 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek, ponovitev 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104.8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika .7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5,30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7,00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; PonoviWe: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnoz-abavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Crna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA 2004 SNOP-skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 6.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Narečna iskrica 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.15 PUM 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo -Zajtrk in sladkorni bolniki 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - Ruth Podgornik Reš 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na Gorenjskem 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Volitve 2004, Lista za podjetno Slovenijo, Anton Poklukar, Franc Ažman 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Volitve 2004, LDS; Dušan Vučko 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Dnjga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London-BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL ob- vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 28. SEPTEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10,00 Novice 10.10 Prispevek: Megas- rčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15.Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste. vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Volitve 2004, LDS; Dušan Vučko 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Volitve 2004, LDS, Darja Lavtižar Bebler 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Deset izpod Triglava - glasbena lesMca 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi * \ ^^^ s "I., S'-^ \ GORENJSKI GLAS • 24. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas si Petek, 24. septembra 2004 RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika. Horoskop, Izbranka tedna, Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost. tema 11.00 Kamniške novkje 11.30 Vaš« mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutn 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem. 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 29. SEPTEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan,od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Moda in čas 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88.9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - Z gibanjem in zdravo prehrano krepimo zdravje 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Volitve 2004, SDS, Matevž Hafner 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas - Novosti v zimskih tekstilljah 18.15 Volitve 2004, LDS; Dušan Vučko 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenk:e 19.00 Aktualno 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Oddaja o resni glasbi, ponovitev 20.00 Glasba do polnoči 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Žiri 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnrce 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R GORENC 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice. obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3, Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 2 2.00 Karavana prijateljstva H. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novrce 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 (Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih CUKRČEK Mladinska plesna drama Priporočamo ogled nad 9 let. Dolžina: 94 minut Režija: Bille Woodruff Scenarij: Kim Watson, Alonzo Brown, Kate Lanier, Susannah Grant Igrajo: Jessica Alba, UF Romeo, Mekhi Phifer, David Moscow Honey Daniels (Jessica Alba) je naravni talent za ples. Išće priložnosti za uspeh, vendar dlje od nočnih klubov, kjer dela kot strežajka, še ni prišla. Nekoč jo po naključju le opazi vpliven režiser hlp-hop videospotov. Honey postane čez noč zvezda. Uresničijo se ji sanje. Vendar pa spoznava tudi kruti svet zvezdništva, ki ni tako lep, kot je sprva mislila. Zgodba o družbenem dnu, ki se zrcali v črnskih predelih New Yorka, kjer se preživljajo z nasiljem in preprodajo drog, odseva pa v hip-hopu, ki je postal izrazno orodje vsega tega razgibanega ritma življenja. Film nima neke briljantne Igralske zasedbe, vendar pa tu ne gre toliko za igranje, kot za ples in ritem. Alba je povprečna, če ne podpovprečna igralka, toda koga v plesnem filmu to briga, kjer je glavno mlganje, akrobacije in pa predvsem dobra seksi postava. Kar se tiče plesa, boste tisti, ki probavljate hip-hop, zelo uživali. Zgodba pa je pač zrežirana dramica o nasilju, bedi, hinavstvu in plemenitosti ter dobroti, ki na koncu prevladata. Plesno živahno. ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA 2004 POLETJE V ZLATI DOLINI Drama Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 105 minut 4 Režija: Srđan Vuletič Scenarij: Srđan Vuletič Igrajo: Naris Sijarič, Kemal Čebo, Zana Marjanovič, Svetozar Cvetkovič, Aleksandar Seksan Fikret Varup je šestnajstletni mule iz Sarajeva, ki s svojim kolegom v življenju nimata kaj početi. Tako kot vsi drugi otroci v Sarajevu. Povrhu mu umre še oče. Na pogrebu pa izvejo, da je oče dolgoval veliko vsoto denarja Hamidu, lokalnemu mafijcu. Sin mora ta dolg poplačati. To je huda obveza. Denarja nima, tako se mora pod vodstvom skorumpiranih policajev podati v nevarne vode ugrabitve. Režiser Srđan Vuletič je napravil mojstrsko dramo nesrečnih ljudi v Sarajevu, mestu porušenem od vojne, kjer se razrašča kriminal in mafija prevzema vajeti v mestu. Besedo 'čast' redko kdo še izusti, ker pomeni vedno manj. Starejši jokajo nad preteklostjo, mladi prihodnosti ne vidijo, zato se kratkočasijo ob poslušanju pikantnih zgodbic ali pa se fiksajo v zapuščenih blokih. Slej ko prej vsakdo pride v stik z mafijo in takrat navadno nima nihče izbire, kajti izbira je le med življenjem in smrtjo. Film s svojo domiselnostjo drži gledalce v napetosti in ostane nepredvidljiv do konca. Glavni junaki se izkažejo šibki in obupani, čeravno na zunaj izgledajo nepremagljivi in samozavestni. Igralci so izbrani neverjetno posrečeno. Pojavno ustrezajo svoji vlogi in odigrajo jo korektno. Pri mlajših se vidi nekoliko nedoraslosti, vendar vse skupaj ostane na simpatični ravni. Film želi pokazati, da so ljudje tisti, ki ustvanajo družbo in mesto. Na pogorišču vojne se poraja nekaj novega. Tragedija upanja. TERMINAL Priporočamo ogled nad 11 let. Drama Dolžina: 128 minut Režija: Steven Spielberg Scenarij: Andrew Niccol, Sacha Gervasi, Jeff Na-thanson Igrajo: Tom Hanks, Catherine Zeta Jones, Stanley Tucci, Chi McBride, Diego Luna 4 Krakozija je država nekje v vzhodni Evropi, od koder prileti Viktor Navorski (Tom Hanks) na newyorsko letališče JFK. Med letom se doma zgodi vojaški udar. Na obmejni kontroli mu povedo, da je potni list neveljaven in da bo moral ostati na letališču, dokler se razmere doma ne uredijo, oziroma, dokler ZDA nove države ne priznajo. Navorski se praktično vseli na terminal, spi pri opuščenih vratih 67 in se spoprijatelji z letališkimi uslužbenci, ki ga nekako preživljajo ves ta čas. Seveda bi nekaj manjkalo, če se junak ne bi tudi zaljubil v stevardeso Amelio (Catherine Zeta-Jones). Spielberg je tokrat upodobil izvirno zgodbo nesrečnega Vzhodnoevropejca, ki je čisto mogoča. Življenje v luknji meddržavne birokracije, ki mu pusti svobodo le znotraj letališke stavbe, tranzitnega oddelka. ki je sicer poln restavracij, kioskov in trgovinic, pa vendar nekakšna nikogaršnja zemlja. Niti ZDA niti Krakozija. Nekje vmes. Navorski je navajen živeti nekje vmes in zato tudi preživi. Razvajeni Evropejec ali Američan bi obupat ali pa iskal odvetnika, on pa preživi brez vsega. Hanks zopet briljira v vlogi, za katero ima dovolj neumen izraz na obrazu in s svojo robato postavo nas zlahka prepriča, da je vseznali preprostež od koder koli, le razvitega sveta ne. Film je sicer drama, vendar prežeta s humonem in življenjskimi situacijami, ki si sledijo tako tekoče in naravno, kot je to lahko ustvaril le Spielberg. Simpatična drama. četrtek SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme,^ izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP' 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek. 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek: To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja: Skrb za lastno zdravje 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.10 Predstavljamo: Lek 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike: Železar 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica, oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike: obnova HE Moste, soočerv je 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.50 Volitve 2004, Usta za podjetno Skjvenijo, Anton Poklukar, Franc Ažman 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.42 Podjetniški cikcak 16.45 - 17.45 Volitve 2004, soočenje 16.50 EPP 18.15 Kako je prav 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi - RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studb 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100.2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Petek, 24. septembra CENTER: anim. druž. film KRAVJA FARMA ob 17. uri. amer. drama TERMINAL ob 18.30 in 21. uri; STORŽIČ: amer. akcij, trii. UBILA BOM BILLA 2 ob 18.30, amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ 2 ob 18.30, kom. OČETJE V PLENICAH ob 20.30; ŽlRl: amer. trii. ŠPARTANEC ob 20.30; RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA: lutkovna ZAKLETA PRINCESA ob 17. uri, zgod. akcij, film KRALJ ARTHUR ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE: kom. PRIVLAČNA SOSEDA ob 18. uri. akcij. znan. fant. film SPIDER-MAN 2 ob 20. uri. Sobota. 25. septembra CENTER: anim. druž. film KRAVJA FARMA ob 17. uri, amer. drama TERMINAL ob 18.30 in 21. uri; STORŽIČ: amer. akcij, trii. UBILA BOM BILLA 2 ob 16.30, amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 19. in 21.15; ŠKOFJA LOKA: kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ 2 ob 18.30 in 20.30; ŽlRl: amer. kom. OČETJE V PLENICAH ob 20.30; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: zgod. akcij, film KRALJ ARTHUR ob 18. uri, drama SLADKE SANJE ob 20.15; ŽELEZAR JESENICE: kom. PRIVUČNA SOSEDA ob 18. uri, akcij. znan. fant. film SPIDER-MAN 2 ob 20. uri. Nedelja, 26. septembra CENTER: anim. druž. film KRAVJA FARMA ob 15.30 in 17. uri, amer. drama TERMINAL ob 18.30 in 21. uri; STORŽIČ: amer. akcij. trii. UBILA BOM BILLA 2 ob 16.30 in 21.15 uri, amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 19. uri; ŠKOFJA LOKA: kom. OČETJE V PLENICAH ob 18. uri. kom. DEKLETA ZGORJA BREZ 2 ob 20. uri; ŽlRl: amer kom. OČETJE V PLENICAH ob 18. uri, amer. trii. ŠPARTANEC ob 20.30; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: drama SLADKE SANJE ob 18. uri, zgod. akcij, film KRALJ ARTHUR ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE: kom. PRIVLAČNA SOSEDA ob 18. uri, akcij. znan. fant. film SPIDER-MAN 2 ob 20. url. Ponedeljek. 27. septembra CENTER: anim. druž. film KRAVJA FARMA ob 16.30, amer. drama TERMINAL ob 18. in 20.30; STORŽIČ: amer dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 18.45, amer akcij. trii. UBILA BOM BILLA 2 ob 21. uri. Torek. 28. septembra CENTER: amer drama TERMINAL ob 18.30 in 21. uri; STORŽIČ: amer akcij. trii. UBILA BOM BILLA 2 ob 18.30. amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 21. uri. Sreda. 29. septembra CENTER: anim. druž. film KRAVJA FARMA ob 16.30, amer drama TERMINAL ob 18. in 20.30; ŠKOFJA LOKA: akcij, film MICHEL VAILLANT ob 20. uri. Četrtek. 30. septembra Nismo prejeli sporeda! -v . .. Petek, 24. septembra 2004 PISMA, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN PREJELI SMO Spoštovani gospod Resman! Soglašam z vašo ugotovitvijo, da smo v občini vedno imeli posluh za potrebe šolajoče se mladine in za nadstandardne pogoje v osnovnih šolah občine. Tako tudi vaša pobuda ni povsem nova in smo že zbrali podatke, pripravljamo oceno stroškov in rešitev, ne le za radovljiško osnovno šolo, kot je glede na Število ur razvidno iz vašega predloga, temveč za vse osnovne šole v občini in vse starše, ki so v podobni situaciji kot svet-nik Bogomir Vnučec. Dejstvo je, da je varstvo otrok v osnovni šoli država predpisala samo za prvi razred, problem varstva otrok iz drugega in lahko tudi tretjega razreda pa je slej ko prej ostal staršem. Zakonodajalec namreč meni, da je varstvo otrok od drugega razreda dalje njihova naloga. Prenos lega varstva na šolska in občinska ramena. Če bo do tega prišlo, pa mora vsekakor biti sistemska in ne le priložnostna rešitev, kar, prepričan sem, dobro veste tudi sami. Upam, da boste skupnosti in staršem sprejemlji- vo sistemsko rešitev, ko bo oblikovana in predlagana, v občinskem svetu tudi podprli. S spoštovanjem! Janko S. Stušek, župan Taborniki spet dejavni Popravek izjave pod gornjim naslovom v Gorenjskem glasu, 2L septembra 2004 G. Werber, predsednik tabornikov čete tržiškega zmaja, v svojih izjavah v skladu z načeli ZLSD ne govori resnice. Do današnjega dne je bil pri županu Občine Tržič najavljen samo enkrat v predbožičnem času, ko mi je prinesel "betlehemsko" lučko. Ko mi jo je izročil, sem bil prepričan, da jo nosi zai adi resnicoljubnosti, miru in prijateljstva, a sem se očitno zmotil. Kot kandidat na volitvah z izjavami, da na Občini ni posluha za trži-ške tabornike, za njihovo financiranje in prostor, zavaja javnost, ker v dokumentaciji nismo našli nobene prošnje niti zahteve, niti ne želje za pogovor. Vra- r^wfftectLsi teU 04/579 00 00 Bled tet: 01/588 44 00 l^^jana MAXDATA Pro SlOOx ' M13 Ofe. 2 MB cacte, 148V IMM poMkali 512 MB DDR m OD mv/CM> nOM cDBtiocnota ün Rsdeoo MoMtr9600 IS' TFT aatOK SfGA 14CKkl060 380.286 SIT mir O UJ ä f ZA DOBER ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA je polreben dober met v tarčo*. tar^Lcijska ponudtya račooa^^^^ oP^ i o u a o o C r u a. It! ta tabornikom so pri županu odprta tako kot za vse druge, z veseljem jim bom pomagal. Kandidata ZLSD pa opozarjam, da je laž zelo nevarna, predvsem Če je izrečena v politične namene s strani osebe, ki naj bi bila otrokom, s katerimi dela, za zgled, ne pa za ideološko vzgajanje v smislu že pozabljenega časa. Lep pozdrav! Župan . Pavel Rupar Spoštovani! Rad bi izrazil svojo pohvalo in priznanje Kolesarskemu centru PONY iz Lesc, zlasti pa njegovemu osebju za izjemno prijazen odnos do strank. Letos so.mi generalno popravili skoraj uničeno kolo, ki je "preživelo" trk z avtomobilom, pa tudi sicer sem nekajkrat potreboval njihovo pomoč. Ker nimam možnosti, da bi sam pripeljal kolo na servis, so ga prišli iskat s svojim vozilom in mi ga popravljenega tudi pripeljali nazaj. V zadnjih petdesetih letih sem kar nekajkrat potreboval pomoč pri popravilu koles in sem zato obiskoval razne delavnice v Ljubljani in na Gorenjskem. Povsod sem bil bolj ali manj zadovoljen s storitvami, dokler nisem po naklj učj u pri šel v PONY. Ugotovil sem, da so s svojim odnosom do strank, hitrostjo popravila in primerno ceno kar precej presegli svoje konkurente. ^ Prav zato ta center pri nakupu ali popravilu koles lahko priporočim vsakomur, ki želi prijazne, hitre in strokovne storitve. Pony, le tako naprej! Prijazen pozdrav. Mag. Vladimir Kočevar, Bled Izbrisani Dobropoljci Vas Dobro Polje spada v KS Brezje in ima 35 hiš. Leži ob stari regionalni cesti med Po-savcem in Črnivcem. VašČani so kar nekaj let tarnali o izredno slabi cesti skozi vas, z njimi pa tudi vozniki jeklenih konjičkov, ki se te ceste poslužujejo za vožnjo v službo proti Kranju. Ta del ceste še kako pride prav v Času velike gneče po glavni cesti od Podtabora proti Podvinu, kot dobrodošla obvoznica. Letos je končno tudi ta odsek, komaj 500 m dolg, C.P. Kranj na obnakü^ 4 NOVC MIC«« pRfHKAHlTE Pooblaščeni prodajalec in serviser AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ, Britof 162, tel.: 04/2042 277 novo asfaltiralo, razširilo cestiš-' če in skozi vas postavilo javno razsvetljavo, ki žal še ne dela, zakaj? Ni pa to edina pomanjkljivost, ki vaščane jezi. Ob odprtju tega dela obnovljenega cestišča so tudi na novo postavili prometne znake in tudi 'tablo Dobro Polje. Čez teden dni so delavci C.P. tablo, ki označuje, vas, odstranili in jo prestavili na povsem drugi konec vasi. če se torej peljemo iz smeri Črnivca proti Posavcu, vidimo tablo Dobro Polje tik pred zadnjo hišo v vasi, tik za njo, samo 100 m na- prej, pa tablo, ki označuje konec naselja. Prav tako je v obratni smeri. Jedro vasi 30 hiŠ pa je neoznačeno. Vaščani so na to nerazumljivo napako opozorili tudi že predsednika KS, vendar za enkrat kaže, da ni še niČ ukrenil. Nerazumljivo, pravijo prizadeti Dobrepoljci, je to, da so bile table prvotno pravilno postavljene, tako kot so bile pred gradnjo. Tako vaščani Dobrega Polja v šali, vendar upravičeno tožijo, da so "izbrisani" krajani in občani. Ciril Zupan KRANJCANKA www.gorenjskiglas.si o o •o o f TURISTIČNA TRZ]>fICA V KRANJU !! NAGRADIJO vprašai^e za vasi Kaj praznujemo 27. septembra? Izpolnjene kupone prinesite v SOBOTO, 25.9., med 08.00 - 14.00 aro na GLAVNI THG - na stojnico LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACUE KOKRE. 4 Vsakogur s knponom^ka prijetna ŠPORTNA NAGRADA!! KoKrA . T»>» '«V k' « TUMSn^HO t t t I « I I f I t I I t I t t t I I f I in TUKOVCI PODLESNIK -^W----- Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, taks: 02/450 38 70 SEDAJTUDIV UUBLJANI - Industrijska cona Stegne «o RAZUČN.H .ZDEtKOV, S^» vm r-^ ' Kupovati drugje bi bilo potratno! BIG Big Bang Mega Kranj, C. Staneta Žagarja 71, 4000 Kranj, tel.: 04/ 281 23.10 Osebni računainiic LANCOM VIPER + - AMD Athlon 2.4 ghz - pomnilnik 256 MB -trditiiskaOGB - CD-RW zopisovofnik • j - grafično kartica ATI Radeon 9200 SE 128MBTV-out -zvočno kartico 5.1 + tipkovnica + miŠka + monitor Samsung 17" 795DF srebrn t Ob nokupu tega kompleta damo 5% popusta na tiskalnik ali scaneHt Komplet za hišni icino Philips LX 3900 - picture CD (JPEG) witli MP3, Cd-mp3, VCD, SVCD, MPEG4, DivX 3.11/4.x/5.x/XviD predvajalnik - komplet petih zvočnikov in nizkotonec za hism kino « " I «o*- i -v Klasična kitara Hohner hc 20 - nylon strune igralna plošča: nria^ivna smreka - velikost: celinka -šolski model i' Pralni stroj Zdnussi fe 1205 - zmogljivost pranja do 5 kg - hitrost ožemanja 1200 obr/min - elektr. upravljanje, zakasnitev vklopa - velika vrata, 180 stopinjsko odpiranje - zaslon, zakasnitev vklopa, alarm, prikaz preostanka časa - učinkovitost energije A, pranja A in sušenja B samo 9 Sesalec Daewoo dvc-1428 daytek - uporaba brez vrečke, prah se nabira posebno posodo, ki se preprosto odstrani in lahko splakne z vodo -električna regulacija moči - moč: 1500 W -teleskopska kovinska cev - Hepa filter samo F Bofex d.o.o. Ljubljano - Meriur skupina, Šmartinsko 152, hala V/lll, 1000 Ljubljana, tel: 01 587 35 11. Ponudba veljo od 22.09. do 30. 09. 2004. Tiskorske napake niso izključene. Vse cene so v SIT in vključujejo DDV. KU^m KUPON KUPON KUPON KUPON KUPON KUPON r L'. t mir oge IM vesfijel 'tA i pr^dloütvlio tega kupona 1* ifi koli od ra: vljer^ ^puitfi^^ll^i I^VD plošče, C i . .. / "•V U^D^KU^NKUPONlcdfPoN KUPON KUPON BeBe GORENJSKI GLAS • 26. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinjk@g-glas.si Petek, 24. septembra 2004 Gorazd Šinik Drevo, ki me skozi predpred-zadnji ovinek pozdravlja na poti domov, je hrast. In hrast se mi smili. Zelo! Sem in tja ga oplazi kak objestni mule na sfrizira-nem motorju, če je cesta spolzka, se vanj zaletavajo yugoli, stoenke, kaire,.... če je sreča, ga samo oplazijo. Če sreče ni, obtičijo v hrastu bolj surovo. Hrast ponuja še dodatne usluge. Ker smo Slovenci dobesedno referendumsko prismuknjeni, nanj zabadajo vse sorte za in proti. Vsake štiri leta še intenzivneje z rajsnedlom" (gospod Reis: izumitelj risalnega žebljička in zadrge - rajsfrŠlusa) mučijo drevo z zbadanjem. Potem se hrast nehote Šopiri z glavnimi "facami". Letos so nanj, na "moj" hrast, najprej pribili dr. Mateja La-hovnika. Čez dan, dva, so ga sneli, strgali in na drevo "zarajs-nedlali" Janeza Janšo z ekipo. Matej je ostal ob hrastu. Da bi oglaševalci strank plakat vsaj vrgli v smetnjak. No ja. Janeza so čez dan zamenjali z Bojanom. Upam, da bodo s hrasta in iz narave "dan po tem" očedili vse politične krame. Zanimivo je odškrtniti vrata političnega ozadja. Ne da bi si pridobil dodatno mnenje. Ga že imam. Precej let. Da bi videl, slišal, začutil, kaj in kako se Terra Folk gredo. "Kvasijo" tako in tako podobno storijo. Saj veste. In razumeti gre, da nam vsi niso enako ljubi in všečni. Je pa izjemno zanimiva drugačnost energij, ki jo nosijo s seboj politično različni. Voditelji in navijači. To me, recimo, letos Še najbolj vznemirja. Kot se za demokracijo spodobi, so zborovanja strank poimenovali "konvencija". Pred dnevi so zborovali v Creini, našem kranjskem opečnatem hotelu. Zanimiva udeležba. Očitno gre res zares. Vodenje konvencije so zaupali v Kranju rojenemu A^oši Rebo^u, ki je pred leti svoj medijski vzpon doživel v predstavah Tomaža Milena Zupančič, Aljoša Rebolj in Bogo Samsa Pandurja. AljoŠa je prepotoval veliko sveta, postal odličen po-topisec in še boljši fotograf. Zbrane je nagovorila dama gledališke igre in slovenskega filma Milena Zupančič, ambasa-dorka Unicefa. Ni se dala prepričati v kandidaturo. Zanimivo je bilo slišati pozdrav novinarskega kolega, zamejskega Slovenca, Boga Samse. Bo že vedel, zakaj ravno na tej konvenciji. Bogo Samsa je pisal v vse velike italijanske časopise, je izvrsten poznavalec italijanskih politikov, z nekaterimi celo prijateljuje. Ob naši osamosvojitvi je službeno spremljal tudi naše politično dogajanje in bil vedno dober kritik zamejske politike in problematike. Bogo že nekaj časa živi na Drulovki in ve, kje stoji "tisti" hrast. Najboljša zgodba večernega druženja je bil zagotovo nastop skupine Terra Folk in Vlada Kreslina. Škoda, ker se tovrstne spontanosti ne da kupiti. Ker v dvorani po predvolilnih govo-rancah ni bilo zanimanja za mu-ziko, so nam priredili "ekstra" koncert v baru hotela. Izjemno! Bojan Cvetežnik, Daniel Černe, Marico Hatlak in Janez Dovč so Terra Folk. Vzdušje Balkana, Prešerna in polke, sem in tja še VRTIMO GLOBUS Will Smith po novem ambasador Ameriški igralec Will Smith, ki je minuli teden v Južnoafriški republiki promoviral svoj najnovejši znanstveno-fanta-stični film Jaz, Robot, se je odzval na prošnjo nekdanjega južnoafriškega predsednika Nel-sona Mandele in postal ambasador kampanje boja proti aid-su. Priljubljeni igralec je povedal, da občuduje Nelsona Mandelo in da ob vsakem obisku Južne Afrike začuti veliko pozitivne energije. Hollywoodski zvezdnik priznava, da mu je prav Mandela pomagal razumeti, kakšno moč ima igralec, saj s svojimi filmi navdušuje ljudi po vsem svetu. Will Smith je zelo počaščen, da lahko svojo slavo uporabi tudi za dobrodelne namene in zatrjuje, da se bo vztrajno boril proti aidsu. Demi Moore se bo poročila 41-letna filmska zvezda Demi Moore se bo novembra poročila s 26-letnim igralcem Astonom Kutcherjem. Demi in Aston sta par že leto in pol, zaradi razlike v letih pa sta pogosto tarča tabloidov. Zaljubljenca se bosta poročila po načelih kabale, ta različica judovske vere je zadnje čase med slavnimi izjemno v modi. Demi, ki ima iz prejšnjega zakona z igralcem Bruceom Willisom tri hčere, bo svojega novega, petnajst let mlajšega izbranca po vrnitvi z medenih tednov odpeljala v Izrael, kjer bosta blagoslovila svoj zakon. Mobitel bo zaznal slab zadah Nemška teleko-munikacijska družba Siemens Mobile razvija nov mobilni telefon, ki bo uporabni nike opozarjal na __ slab zadah in . - druge neprijetne vonjave. V mobilnik bo vgrajen miniaturen čip, ki bo s pomočjo nove senzorske tehnologije zaznaval vonjave v neposredni bližini govorečega; najsi bo to slab zadah, alkohol ali raven atmosferičnih plinov. Vsekakor bo prvi mobilni telefon, ki bo zaznaval vonjave, dobrodošel med tistimi uporabniki, ki skrbijo za svoj vonj. Diskoteka za nudiste Potem ko je 450 nudistov letošnje poletje prišlo na s voj rač u n s prvim nudističnim križarjenje po Sredoze mlj u, pred kratkim pa so na plaži na severu Španije organizirali tek na 5000 metrov, v katerem je sodelovalo 150 nudistov, so minuli konec tedna v bližini Barcelone odprli prvo nudistično diskoteko v Evropi. Lastnik diskoteke Enrique Navarro je povedal, da bodo nudisti v diskoteki Allen Roc lahko pili, plesali, poslušali glasbo, klepetali s prijatelji in spoznavali nove ljudi. Zaenkrat bodo nudistične noči organizirali enkrat mesečno, kasneje pa bolj pogosto, vsaj enkrat na teden. glas Vlada Kreslina in "od višine se je zvrtelo". N'taka je zadnja "cedejka" skupine, ki jo je kritik Mike Artes iz Londona pospremil: "Če vam muzika Terra Folk ne bo všeč, bom pojedel svoj klobuk,..." Vladu Kreslinu je njegov "Černi" klobuk ostal na glavi. Vrisk! Slišalo se je "jooooj". Tišina. Srh in kurja polt nas je, vsaj bolj občutljive, stresala. Milena Zupančič se ni zadrže> Milena Zupančič in Vlado Kreslin vala. Emocije. Harmon Iccone alias Janez Dovč si je na kolena postavil malo kitaro najbrž ima kako posebno ime, in v ci-trarskem slogu je odigral izpeljanko Cvetja v jeseni. Bravo! Ni čudno, daje bila Milena tako iz sebe, tako navdušena. Kar stisnila seje Vladu pod roko. Izjemen aplavz. Pa politika gor ali dol. Romana, Lojze Krajnčan in Igor Potočnik Glasbo, ne političnih govo-ranc, so prišli poslušat tudi Romana z možem Lojzetom Krajnčanom in Igor Potočnik, kitarist kranjske skupine California. Vsi navdušeni, kaj bi naj drugega. Tovrstno glasbo imamo najbrž zakodirano v podzavesti. Katarina in Matej Lahovnik Le prekmalu je bilo konec. Po volitvah vam povem, kam in s kom so šli ponočevat. Ker so v Ameriki prav tako volitve, si je v teh dneh, že zaradi mnenja in razgledanosti, dobro ogledati film, nagrajen z Zlato palmo v Cannesu, Fahrenheit 9/11, Michaela Moora. Če bi bil film evropski, bi bil 11 skozi 9, ker dan pišemo pred mesecem, kajne. V kranjski kino Center so na premiero povabili Mateja Lahovnika. Lahkotno oblečen, sproščen, in fino navihan, je prišel v spremstvu* žene Katarine. Slika ni bila problem. Nismo o politiki. Povesta, da ju doma Čaka hčerka Kristina, ki bo januarja dobila, po vsej verjetnosti, brata. Čestitke. Tudi o filmu nismo. Me je bolj zanimalo, kdo se bo v stranki ojunačil in odpisal dr. Miču Mrkaiču na hudo neprizanesljivo ekonomsko obarvano kolum-no v Financah. In sem na koncu le zvedel: "Pa saj imam taščo Gorenjko, zakaj ne bi kandidiral v Kranju." Bravo za taščo, Ka-tarinino mamo, doma iz Komende. Martina, Branko Grims in Pavle Rupar Januarja bodo pestovali tudi pri Branku Grimsu. Lara, hčerka Martine in Branka Grimsa, bo dobila kar dve sestrici, ali dva bratca, kombinacija punčke in fantka bi bila pa najboljša, kajne. Srečali smo se Pod Jenkovo lipo. Druga muzika, drugačna energija, drugi Ij udj e. Zan i mi vo. Martini Grims je lep pozdrav voščil Pavel Rupar, župan Tržiča, ki je pred meseci postal ponosni dedek. Njegovega šefa Janeza J. sem s Petro SkoHc (mladinski časopis Naprej) spoznaval v zgodnjih 80. letih, prav tako Pavla v njegovi legendarni tržiški diskoteki Robinzon. Tržič Robinzona nima več. Voščili bomo tudi Grimsovi,tašči, ane. Po volitvah. Janez Bukovnik Vedno je prijetno sesti ob blejsko golfsko igrišče. Zrak, zelenje. Pomirja. Tokrat so nas povabili iz Elana, legenda smuČarije Bojan Križaj, vodja Elanove tekmovalne ekipe. Zadnji poletni dan je bil, kot se spodobi. Bled se je prikazal v podobi raja. Prvega, jutranje razpoloženega, sem srečal Janeza Bukovnika, doma iz Tupalič, s partizanskim Ingemar Stenmark imenom "Buka", direktorja Športne loterije in predsednika odbora za skoke in nordijsko kombinacijo. Pred začetnim udarcem izvem, da nova skakalnica, ponos Kranja, le ni "okey". So toliko šparali, da so "zafuša-li". Naletna "špura" je preozka za dober centimeter, pa še ruka in trese bolj, kot bi lahko. "Šlam-parija". Buka je zamahnil in zagotovo imel lep dan. Bojan se nasmeje: "Ja, preveč piha veter" in da vedeti, da mu žogica ne gre v pravšnjo smer. Dobre volje, v družbi legende Ingemarja Stenmarka, Elano-vega promotorja, ju je bilo fino videti skupaj. Se Ingemar, sicer > \-r i 3. i-' 4 r Primož Ulaga in Aleš Peljhan vedno resnoben, se je nasmejal sem in tja. "Kaj, Bojan, zakaj nisi kandidiral?" ga malce špik-nem. "Ej, ne me je,... bat. Kaj misliš, da sem jaz za politika!" pribije in pove, da so nekateri delali račun brez krčmarja. "No, kaj je z našo skakalnico?" zbodem Še Primoža Ulago, direktorja nordijskih disciplin in njegovo desno roko, Aleša Pe\j-hana, poslovnega sekretaija. Za- Bojan Križaj Tomaž Križaj vijanje z očmi, smeh. Ko omenim Še Planico, je bilo vse narobe. Primož ne obupuje, pravi pa, da problematika predolgo traja. Fajn "fanta. Zamah proti deseti luknji, z užitkom v lep dan. Čaka jih dolga zima, upam, da uspešna. O Planici bo tudi treba kaj reči, a ne. "Tomaž, kako je s hendica-pom?" presenetim Gösseijevega direktorja Tomaža Križaja, pravnika iz Naklega. "Haha,... 23, dovolj, da lahko povsod igram". Odmor za pijačo in kontrola službenih klicev na gsm-ju. Golfski užitki, pomešani s poslom in prijateljevanjem, so dober obet za lepo jesen. Naj bo res lepa! peteK 24. septembra 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN GLÖSA Dedec na kavč, baba za šporget Kje so trenutno naše ladje oziroma naši avtobusi? Tako se v teh dneh sprašuje, če se hoče kaj več vedeti o nahajališču naših ministrov in vlade nasploh? Družno in na predvolilno popisanih avtobusih namreč potujejo od vasi do vasi, po volilnem zemljevidu Slovenije, plešejo, ukajo, se objemajo z volivci in obljubljajo vse mogoče. Res -bolj pristnega stika oblasti z bazo res ne bi moglo biti. Tako udomačeni, polizani, tako ljudski, tako populistični so samo zdaj in nikoli več. Medtem jim službe po ministrstvih kot po tekočem traku pripravljajo ljudstvu všečne analize in spodbudne podatke, kakšne bolj neugodne pa čistilke po- metejo pod preprogo. Tako predvolilnemu času nikakor ni v dobro javna objav« podatkov, da se je kriminal v primerjavi z letom prej v Sloveniji tako zelo povečal. Res impozantna povečanja za tako malo Slovenijco, tako da se človek sprašuje, kaj je pa zdaj to? Da smo samomorilski nad vsemi povprečji, je splošno znano. Nekateri strokovnjaki celo menijo, da ta nadpovprečna slovenska samomo-rilno>;t izhaja iz praslovanskih genov. Samomorilnost je torej znana, da pa bi vedno bolj morili in ubijali? Čudno. Nekaj so zanesljivo splošne okoliščine, revščina pa socialne razmere. Vedno več je revežev ne po lastni krivdi, vedno več je HOROSKOP TANJA m MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min Oven (21.3.-21.4.) Nekatere ljudi v vaši bližnji okolici ste kar malo zanemarili. Seveda, ko vam bodo dali to vedeti, boste zanikali in skušali obrniti, a vam ne bo uspelo. Na delovnem mestu se vam odpira nova pozicija, ki jo boste z veseljem sprejeli. Bik (22.4.-20.5.) Neka zadeva se vam bo proti pričakovanju malo zapletla. A bodite brez skrbi, prestavi se vam le čas realizacije, bistvo pa ostane. Vabili vas bodo na sestanke, a vam se ne bo prav nikamor ljubilo, rajši se boste pred vsemi skrili v svoj svet. Dvojčka (21.5.-21.6.) Za svojo osebno srečo se bo treba malo bolj potruditi. Na splošno v življenju ni dovolj samo sprejemati. Potrebno se je naučiti tudi dajati, le tako se lahko sklene krog in so vsi zadovoljni. Drugače pač ne gre. Rak (22.6.-22.7.) I Ušteli se boste. Finančna varnost vam pomeni ključ do svobode in neodvisnosti. Storili boste vse, kar je v vaši moči, da boste poravnali stare račune in začeli na novo graditi finančni vzpon. Denar res ni vse, je pa veliko. Lev (23.7.-23.8.) Kot se vam je že nekaj časa vse bolj in bolj zapletalo, se vam bo sedaj tudi odpletlo. Sem in tja se bo pojavil kakšen vozel z manjšimi posledicami, ki pa se bodo v določenem času pozitivno uredile. V spore se raje ne vmešajte. Devica (24.8.-23.9.) Prijatelj, ki vas je v preteklosti razočaral, vas bo v prihodnjih dneh prijetno presenetil. Na samem začetku vas bodo begali minuli dogodki, a kaj kmalu boste s tem razčistili. Napake imamo vsi, tako eni kot drugi. « Tehtnica (24.9. -23.10.) V vaše bližnje življenje prihaja do velikih sprememb in imeli boste občutek, kot da lebdite oziroma potujete z mavrico. A še vedno boste kljub vsemu neučakani in boste po vsej sili hoteli prehitevati dogodke. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Sredi tedna vam bo sreča zelo naklonjena. Pozabili boste na vse skrbi, ki so vas že pred časom obremenjevale. Na delovnem mestu boste zavihali rokave in boste zelo uspešni, da boste sami nad seboj presenečeni. 'Strelec (23.11.-21.12.) Vaše počutje bo zelo pozitivno. Imeli boste občutek, da vam gredo stvari kot po maslu. Pri denariu boste obrnili nov list. Tudi poslovno vam bo uspelo, da boste stvari lahko pripeljali tako daleč, kot si želite. Torek je vaš srečen dan. Kozorog (22.12.-20.1.) Strah? Negotovost? Nikar! Vsak je svoje sreče kovač. Spoznanje, da ste le vi sami tisti, ki lahko vse spremenite, vas bo začasno prikovalo na tla. Pomagali vam bodo tisti, od katerih to najmanj pričakujete. Vodnar (21.1. - 19.2.) Računali boste na pomoč drugih. Rahlo razočarani boste zavihali rokave in vseeno uspešno izvedli svoj načrt. Ljudje iz vaše bližine vas bodo prijetno presenetili, tako da boste pozabili na vse skrbi. Ribi (20.2.-20.3.) Pot, za katero se boste odločili, je prava in občutek notranjega miru vam bo zelo dobro del. Poslovni podvig se vam bo obrestoval, le malo boste morali počakati in to vam ne sme predstavljati težave. IAUJA odgovarja UA V'A^A VPRA?>A?4wiA V PfHi.ii -^•■»HEUJSKEGA GLA<^A MOJA GORENJS^A^ nato stresa, nesoglasij, obupnih diužinskih razmer. Krivda pa je zanesljivo tudi na organih pregona in zakonih, ki so taki kot so. Organi pregona, ki ob taki kriminaliteti morajo prvi zamigati z ušesi, saj tudi pri njih nekaj ne štima, zdaj mahajo s številkami, kako da jih, kriminalistov, kronično primanjkuje in kako da tisti, ki pa so, garajo kol nori. No ja - v Sloveniji se v javnih službah še nobeden ni ravno preteg-nil in se tudi v bodoče ne bo. Državno nameščenstvo, kjerkoli je že nameščeno, je in bo vedno prepričano, da za svoj neizmerni trud prihoda in namestitve v službi dobi absolutno premalo (davkoplaČevalskega) denarja, če že kdo noče biti ležeren, tak postane, ko vidi svoje delovno okolje, ki živi v prepričanju, da ''me nihče ne more tako malo plačat, kot malo delam". A to je birokracija, zdaj smo pri predvolilni veselici. Demagogije, ki jo zganjajo stranke, je za cele koše. Ena bolj pokvarjenih gest, ki so si jih privoščile domala vse stranke, pa je tista, da so zadostili ženskim kvotam. Da so kandidatke na volilnih seznamih tudi ženske. Do sem vse v redu, saj so res. Če se kdo poglobi v te reČi, pa ugotovi, da so ženske kandidatke postavili v tiste volilne enote, kjer bo stranka dobila najmanj glasov in tako tudi kandidatka. Najprej so torej strankarske šo-ferŠČine iz predvolilnih avtobusov s stisnjenimi zobmi pristali na babe kandidatke, nato pa so jih porinili v okrožja, kjer tako ali tako ne bodo izvoljene. Oni sami pa kajpak kandidirajo v najboljših okrajih. Dedec na kavč, baba za šporget. Baba je torej za prah brisat, ne pa za pariament. No ja - za takšen parlament, ki tako ali tako ne bo več kaj prida odločal o ničemer, saj o vsem odloča EU, je tudi vsaka slovenska baba dobra. Zdaj se vsi tako zelo napihujejo, kaj da se da spremeniti bodisi v nataliteti, brezplačnih vrtcih in šolskih učbenikih. Kje bodo pa vzeli, da bodo brezplačne vrtce dali? V sistemu, kakršnem smo, ne bo nikoli več ničesar brezplačnega! Še mleko v vrtcu ne. Ko smo že pri mleku, polnomastnem ali posnetem. Dilema, ki buri duhove, ni nič drugega kot to, daje naše ministrstvo za zdravje nekje prebralo, kako je s tem v Nemčiji. Sklicevalo se je na nemške izkušnje, češ daje zdravo, da uživajo pol-nomastno mleko le malčki do drugega leta starosti, vsi drugi pa ne. Zakaj je zamolčalo, da se sklicuje na nemške izkušnje, se ne ve. Pri nas je vedno tako, da nekje nekaj poberejo in oznanijo kot lastno brihtnost, v resnici pa so samo kopirali ... Darinka Sedej • • » Dolgolasa 22-letna Ermina Smajlagič, doma iz Krope, je študentka biotehniške fakultete. Ker je rojena v znamenju raka, ima rada poletje, vonj in okus po morju in slanem, zato tudi vse svoje kulinarične "izdelke" rada presoli. Ob višini 172 cm in lepi postavi je jasno, da je tudi športnica, pred časom je bila uspešna tudi na področju karateja. Letošnje počitnice je preživela delovno v družbi za varovanje objektov. Rada ima jesenske barve, ki jih uživa v dolgih sprehodih. Zelo rada ima sadje, predvsem jabolka, zato ni čudno, da je tudi posnetek nastal pod jablano. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 17. do 24. septembra 1904 Načrti naprave za vodno silo na Savi Breg, DruJovka, 23. september 1904 - Gospod Tomo Povšlar, posestnik valjčnega mlina v Kranju, je predložil načrte in prošnjo za izgradnjo naprave za vodno silo na reki Savi pod vasmi Breg in Hrastje pri Kranju. Iz načrtov je razvidno, da namerava napraviti v strugi Save trden, 78 metrov dolg in 6 metrov visok temeljni jez iz betona, z več zatvornicami. Jez bo namenjen pridobivanju električne energije, voda pa bo poganjala štiri špiralne turbine z močjo 800 HP. Malo manjši jez pa nameravata zgraditi Josip Lenarčič in Peter Majdič na Savi pod Drulovko pri Kranju. Tu bodo elektriko proizvajale prav tako štiri etažne turbine z močjo 600 HP. O obeh prošnjah za zajezitev reke Save bo odločala za to pristojna deželna komisija. Če se bo načrt tovarnarjev uresničil, bo to vsekakor zelo ugodno za razvoj naših krajev, saj bo električne energije na pretek in se bo mogoče tudi nekaj malega lahko pocenila. Privatna nemšica šola na Savi Sava, 18. september 1904 - Privatna nemška šola na Savi pri Jesenicah, katere ustanovitelj je Kranjska industrijska družba, se je letos razširila v dvorazrednico. Vpis na to šolo se je namreč od lani močno povečal, skoraj da ni potrebno omenjati, da je večina vpisanih učencev Nemcev. Šolo je z letošnjim šolskim letom vzel v oskrbo ljubljanski šolski kuratorij, namreč društvo za pospeševanje nemškega Šolstva na Kranjskem. Tako pridno delajo to Nemci! Spomlad v septembru Škofj a Loka, Kranj, 24. september 1904 - V škofjeloškem predmestju Karlovec je na posestvu gostilničarja Uhrmacherja mogoče videti mlado lepo cvetočo jablano, poleg katere so vrste jablan z lepimi že zrelimi jabolki. Podobno spomladansko idilo pa lahko opazujemo tudi v spodnjem drevoredu ob Savi pod Kranjem, kjer jako lepo cvetijo kostanjeva drevesa. Gotovo so to redki slučaji, kakor da bi se narava malo igrala z zemljo. Svet pred sto leti Duhovi naprod^ Čikago - V Čikagu so razkrili pravo tovarno za spiritistične potrebščine. Tovarnar, ki je pošiljal kompletne priprave za spiritistične predstave, z mediji vred, je izjavil, daje njegovo podjetje sposobno izdelati vsakovrstne čarovnije. Celo, da po zraku letajo roke brez telesa, glave in obrazi, ki se pojavljajo in nato spet izginjajo, kakor to želi čarovnik. Pričaral pa je lahko tudi glasove iz drugega sveta. Zaradi prevarantstva so oblasti zaprle tovarno z njenim lastnikom vred. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (September 1904) UUBO DOMA. KDOR GA IMA Tokrat nov dom pri prijaznih ljudeh iščeta dva ljubka tigrasta mucka. Kaj več o njiju je mogoče zvedeti preko telefonske številke 031 /240 916. Mateja Rant STIR! TAČKE Pasja dlaka Skoraj vsi psi, razen nekaterih tako imenovanih "golih pasem", so pokriti z dlako. Pasja dlaka je sestavljena iz velikega števila posa- Ana Bešter dlak. Vsaka raste iz dlačnega mešička. Ponavadi imajo psi mastno dlako, kar povzročajo lojnice. To je pomembno zato, da se psi ne zmočijo do kože, da se ne izsušijo in da so odporni na temperaturne spremembe. Nekatere dlake, kot so trepalnice, dlake na notranji strani uhlja in brki, pa imajo posebne naloge. Ker imajo globlje mešičke, so zelo občutljive, zato omogočajo psu boljše zaznavanje okolice. Obstaja pet osnovnih tipov pasje dlake - dolga, svilasta, kodrasta, gladka in resasta. Za vsako je treba skrbeti, največ nege pa potrebujejo skodrana, resasta in dolga. Dlaka ves čas raste, prav tako tudi ves čas izpada. Temu pojavu pravimo golje-nje. Dvakrat na leto je normalno, da psi zamenjajo dlako, ponavadi spomladi in jeseni. Takrat je treba psa česati vsak dan, da od- stranimo odmrlo dlako in očistimo kožo. To naredimo z glavnikom in krtačo, ki sta osnovni pribor za česanje vsakega psa. če pa dlaka izpada neprestano, moramo biti pozorni, saj je to lahko znak bolezni ali motenj v prehranjevanju. V primeru močnega izpadanja dlake, se zato raje posvetujte z veterinarjem. Preden se odločite, da boste v svoj dom pripeljali psa, bodite pozorni tudi na to, koliko nege zahteva njegova dlaka. Tisti, ki nimate veliko časa za urejanje psa, si raje kupite takega, ki ima nezahtevno dlako, saj vam bo kasneje večurno negovanje dolge dlake zagotovo odveč. če ne želite hoditi na pasje razstave, kjer morajo imeti psi brezhibno urejeno dlako, lahko dolgodlake pse tudi postrižete. Zanimivo je, da se nekatere pasme, kot so kodri in terierji, ne golijo, ker pa tudi njim dlaka neprestano raste, zahtevajo posebno nego. Ne glede na to, kakšno dlako ima pes, pa lahko rečemo, da sta lepa in svetleča dlaka zagotovo odraz dobrega pasjega počutja. Foto: Ana BeŠter GORENJSKI GLAS • 28. STRAN ZANIMIVOSTI, HALO-HALO, KAŽIPOT, / jnfo@g-glas si Petek, 24. september 2004 Dnevi turizma na Loškem V okviru svetovnega dneva turizma Zavod za pospeševanje turizma Blegoš pripravlja 3. dneve turizma na Loškem. Škofja Loka - Prireditve bodo potekale od 27. septembra do 2. oktobra. Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, bodo uradno odprli novi Tiiristično informacyski center za Škofjeloško območje (TIC), ki ima za Škofj o Loko ter Selško in Pogansko dolino velik pomen. Zavod za pospeševanje turizma Blego!> se je pred poletjem preselil v prostore nekdanje bencinske črpalke v Škofji Loki in začel opravljati dodatno dejavnost turistično informacijskega centra. "Že v prvih dveh mesecih delovanja smo ugotovili, da je nova turistična informacijska pisarna, ki se nahaja red vstopom v mestno jedro kofje Loke, na križišču za Selško in Poljansko dolino, povsem zaživela.V juliju in avgustu je turistične informacije in promocijski material pri nas iskalo okoli štiri tisoč turistov iz vsega sveta, ki so s turistično ponudbo večinoma zadovoljni. Boljše lokacije ne bi mogli dobiti," pravi direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš Saša Jereb in nadaljuje: "Za uradno odprtje TlC-a smo si tako izbrali 27. september, svetovni dan turizma." Dogajanje se bo nadaljevalo 2. oktobra na Mestnem trgu v Škofji Loki, kjer bo od osme do 12. ure potekala tržnica kmetijskih izdelkov. Letos so za razliko od prejšnjih let velik del programa namenili otrokom, ki se bodo med osmo in trinajsto uro lahko udeležili raznih delavnic, med drugim bodo izdelovali zapestnice in ptičje hišice ter izrezovali narodne noše. Med 10. in 11. uro bo vse zbrane otroke na mestnem trgu zabavala Romana Krajnčan. Del praznovanja se bo odvijal tudi v Žireh, kjer bo turistično društvo ob 11. uri organiziralo izlet z ogledom Kamnite mize v Ravnah in bunkerja Rapalske meje na Kovku nad Ravnami. "Za starejše smo v sodelovanju z Loškim muzejem, Groharjevo hišo in Foto-muzejem Vlastja pripravili dneve odprtih vrat. Prav tako smo v Škofji Loki, Železnikih, Gore- v nji vasi in Zireh organizirali brezplačna vodenja," nam je povedala Jerebova. Ana Hartman HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-P0, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti -do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 1. 10., Lenti 2. 10. in 16. 10; Madžarske toplice od 27. 9. do 30. 9., 11. 11. do 14. 11. in od 25. 11 do 28. 11.; Međugorje od 8. 10.-10.10. Tel.: 04/53-15-249 prof. META KONŠTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 www.mekon-loka.si TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE. IT, ŠP, FR, RU, LAT, SLO, ARAB) za odrasle, študente, dijake, učence, otroke, upokojence Tel.: 04/51-50-590, fax: 51 50 592, e-mail: meta.konstantin@8iol.net PREŠERNOVO GLEDAl.IŠĆE KRANJ Glavni trg 6, Kranj E. Flisar: NORA NORA, JUTRI ob 19.30, PREMIERA. Režija: Dušan Mlakar ; 28.9. ob 19.30, za MODRI. IZVEN in KONTO; 1.10. ob 19.30, za PETEK 1, IZVEN in KONTO; 2.10. ob 19.30, za SOBOTA 1, IZVEN in KONTO; 4.10. ob 19.30, za RUMENI. IZVEN in KONTO D. Muck: BLAZNO RESNO ZADETI; 3.10. ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Rezervacije pri blagajni PG. tel. 04/20 10 200 www. presernovogledalisce. com LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, Škofja Loka Tel./fax: 04/51-20-850 gsm: 041-730-982 V četrtek. 30. 9.. ob 19.30 Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, komedija, režija, scenografija, izbor glasbe: Miha Alujevič, kostumografija: Irena Pajkić, govor: Ludvik Kaluža, igrajo: Bojan Trampuš, Jure Simonič, Matjaž Eržen, ŠImen Sterle, Ar-anda Eržen, Juša Berce, Blaž Vehar, Miha Kalan, Janez Debeljak, Iztok Drabik, Jože Drabik, Matej Čujovič, PREMIERA, za IZVEN Belska cesta 7, MC6AMIK PREDDVOR d.o.o. tel.: 04/25-55-750 Salon peči, kaminov in pečarstvo - Vljudno vabljeni na hišni sejem v soboto, dne 25.9.2004, in nedeljo, dne 26.9.2004, od 10. - 17. ure. e-mail: info@megamik.si, www.megamik.si Društvo France Koblar se predstavlja Prva razstava o delovanju Kulturnega društva France Koblar iz Železnikov. Železniki - V galergi muzeja v Železnikih je na ogled postav^e-na razstava pod naslovom ^'Kulturno umetniško društvo France Koblar se predstavUa", ki bo trajala do 10. oktobra. Razstavo so organizirali na gobudo Muzejskega društva iz Železnikov. Društvo uradno obstaja od leta 1998, ko se je preimenovalo iz DPD Svoboda, ki je obstajal od druge svetovne vojna naprej, pred vojno pa je bil njegov prednik društvo Sokoli. "Preimenovali smo se zato, ker smo želeli, da se društvo imenuje po znanem krajanu," je na odprtju povedal predsednik društva Stane Koblar. Društvo ima približno 70 čla- nov, od katerih je tretjina aktivnih. "Imamo celoleten plan, ki ga ponavadi v celoti realiziramo. Včasih sicer kakšna stvar odpade zaradi vremena, zgodi pa se tudi, da pride še kaj, česar nismo planirali, kot je na primer tale razstava," pravi Koblar. Vsako leto poskušajo pripraviti vsaj po eno igro za otroke in za odrasle, ponavadi komediji, s katerimi se predstavljajo tudi v drugih krajih. Organizirajo razne proslave, na pri- mer za prvi maj, dan žena, dan državnosti, pa tudi novoletne koncerte in večere podoknic v okviru Čipkarskih dni. Veliko let že sodelujejo z učenci dramskega krožka osnovne šole v Železnikih, ki so na otvoritvi razstave zaigrali odlomek iz romana Janka Mlakarja "Trebuš-nikova hoja na Triglav". Podatke o delu društva imajo od leta 1974 dalje. O njihovem delovanju govorijo fotografije, plakati in videokasete. "Vsega na žalost nismo mogli razstaviti, zato smo izbrali najbolj zanimivo dokumentacijo," pravi Koblar. Ana Hartman Mobilni brez avtomobila Radovyica - V evropski teden mobilnosti, od 16. do 22. septembra, in dan brez avtomobila, ki je bil minulo sredo, se je vk^uči-la tudi radov^iška občina. Športna zveza Radovljica in Kolesarski klub Žirovnica sta pripravila dvajsetkilometrski kolesarski izlet skozi Zapuže, Novo vas, ZgoŠo, Rodine, Žirovnico, Vrbo, Hraše in Lesce do Radovljice, s katerim so želeli ljudi spodbuditi k pogostejši uporabi koles, kar je tudi namen dneva brez avtomobila. V pritličju radovljiške občinske stavbe pa je na ogled razstava izdelkov učencev Osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc, ki so sodelovali na natečaju za alternativne prometne znake, ki spodbujajo k uporabi kolesa v mestih, in liste predlogov za kolesarjem prijaznejše okolje. Slednjega je ob evropskem tednu mobilnosti v sodelovanju s slovenskimi občinami in ministrstvom za okolje, prostor in energijo pripravilo podjetje Elan Bikes. Na natečaju je sodelovalo šestdeset osnovnih šol in skoraj tisoČ slovenskih osnovnošolcev, med njimi tudi osem iz leške šole, ki so pod mentorstvom Darje KatraŠnik izdelali izvirne alternativne prometne znake, s katerimi naj bi ljudem sporočali, da je kolo okolju in zdravju prijazna oblika jnestne mobilnosti. Najbolj domiselne znake so pripravile osmošolke Daša Manevski, Mai^a Trtnik in Vesna Avse-nik, ki so prejele praktične nagrade, ob dnevu brez avtomobila pa so obiskale ministrstvo za okolje, prostor in energijo. R. Š. Teden zdravja v Vita centru Naklo - Nakelski center in društvo Vita prirejata teden zdravega življenja, ki se bo zaCel jutri in zaključil prihodnjo soboto, 2. oktobra. Z njim naj bi spodbudili ljudi k zdravi prehrani in gibanju ter jih opozorili na najpogostejše dejavnike tveganja. Skupaj z društvi, nevladnimi organizacijami, pridelovalci zdrave hrane ter na-kelsko osnovno Šolo in tamkajšnjo občino bodo v prostorih Vita centra pripravili predavanja, delavnice in predstavitve. Direktor Vita centra Janez Županje povedal, daje zamisel za teden zdravja, ki ga tokrat pripravljajo prvič, dobil pri zelo odmevni vseslovenski akciji Živimo zdravo, v okviru omenjenega tedna jo bo predstavila Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., s kranjskega Zavoda za zdravstveno varstvo. Predstavili bodo tudi pomen hoje in nordijsko hojo oziroma hojo s palicami, prof. dr. Herman Berčič z ljubljanske Fakultete za šport bo predaval o gibanju, v torek, 28. septembra, ob 14. uri, bosta prim. Ruža Ačimovič, dr. med., in prim. Nada Erjavec, dr. med., govorili o programih za bolnike po možganski kapi, na Gorenjskem je vsako leto 400 novih bolnikov, naslednji dan ob 19. uri, bo predavanje o dejavnikih tveganja pri kronično nenalezljivih boleznih, predavale bodo Alenka Hafner, dr. med., Nevenka Per-« čič, dr. med., in prof. dr. Petra Zaletel, 1. oktobra, ob 19. uri, bo Marjan Videnšek iz društva Preporod predstavil pomen posta za zdravo življenje, zadnji dan tedna zdravega življenja, 2. oktobra, se bodo predstavila slovenska društva bolnikov kronično nenalezljivih bolezni, obiskovalci pa bodo lahko brezplačno izmerili krvni sladkor, maščobe v krvi, krvni tlak in indeks telesne mase. Renata Škrjanc KultuYa za vse okuse Kamnik - Kulturno društvo Priden' možic, ki že tretje leto upravlja Dom kulture Kamnik, je za novo sezono svojim obiskovalcem ponovno pripravilo pester in kakovosten program. Lanske tri abonmaje so letos dopolnili in razširili na štiri, s čimer želijo zadovoljiti še več okusov. Bolj zahtevnemu občinstvu je namenjen Abonma Maistrov, ljubitelji t.i. turbo komedije bodo na svoj račun prišli z Abonmajem Komedija, kamniškim gimnazijcem je namenjen Abonma Dijaški, otrokom in njihovim staršem pa Abonma Otroški. Po zagotovilih Gorana Završnika, člana KD, so k sodelovanju tudi letos povabili same priznane izvajalce: Mestno gledališče Ptuj, Lutkovni gledališči iz Ljubljane in Maribora, Prešernovo gledališče Kranj, Andreja Rozmana Rozo, Špas Teater idr. J. P. JEZIKOVNA ŠOLA pri UUDSKI UNIVERZI KRANJ □ □ šola s tradicijo in uspehi pooblaščeni center za izvedbo izpitov vabi od 13. septembra 2004 dalje k vpisu v tečaje AN-NE-rr-FR-ŠP-SLO-RU in vse druge jezike, kijih potrebujete □ TEČAJI PO JAVNO VEUAVNIH PROGRAMIH, 6 stopenj, 90 ur AKCIJA: 20% niije cene za študente in dijake □ POSLOVNI JEZIK, 60 ur □ PONOVHEV SLOVNICE S KONVERZAOJO, 60 ur □ OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur □ KONVERZACIJA, 40 ur □ TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur □ POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur □ PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra - Univerze Cambridge (UCLES) -Goethe Inštituta □ TEČAJI ZA PODJETJA □ INDIVIDUALNI TEČAJI □ PRIPRAVE NA MATURO Iz AN - NE jezika, 60 ur/.40 ur Učenje z ljubeznijo - prava pot do znanja. JAMSTVO, KI ZAVEZUJE; - 500 kandidatov letno - 90% opravi izpit prvič - vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre ZAČETEK: 04. oktober 2004 INF0RMAa3E04 280 48 16 www.lu-kranj.si F-1 C G - I 21 I <0 ? I s ! \ <0 ; T5 ! O ! ir CO O I t * I % \ I .J GLASOV KAŽIPOT Obvestila o prireditvah objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Sorica - V počastitev svetovnega dneva turizma bo v nedeljo v Šimanovem sadovnjaku v Sorici potekala etnografska prireditev Sadovi sadovnjaka. Žirovnica - V okviru mednarodnega dneva odprtih vrat na slovenskih ekoloških in biodi-namičnih kmetijah bodo v nedeljo od 10. do 16. ure svoja vrata odprli tudi na domačiji Franca Zavodnika na Bregu 3a v Žirovnici. Prikazana bodo različna dela na kmetiji, prisluhnili boste lahko predavanjem, se udeležili delavnice ter na stojnicah kupili razne izdelke. Na domačijo pridete iz stare ceste Lesce - Jesenice, med Vrbo In Žirovnico zavijete levo, oziroma med Žirovnico in Vrbo zavijete desno in se nato po makadamu peljete približno 300 metrov. Vabi Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska. Žiri - Jutri, v soboto, bo Planinsko društvo Žiri organiziralo 5. Markov tek na Javorč. Tekaška proga, ki se začne v centru Žirov, konča pa pri lovski koči na Javorču, je dolga 3 oziroma 4,6 kilometra. Dodatne informacije: PD Žiri, tel.: 519 18 04. Škofja Loka - Od 27. septembra do 3. oktobra Zavod za pospeševanje turizma Blegoš ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, pripravlja že tradicionalne Dneve turizma na Loškem. Kranj - Turistično društvo Kranj in LTO Kokra prirejata jutri, v soboto, Turistično tržnico. Odvijala se bo v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu ob vodnjaku od 8. do 14. ure. Ob 11. uri se bo začelo brezplačno vodenje po kulturni transverzali mesta Kranja. Zbor je na Glavnem trgu pri vodnjaku. V ponedeljek, se lahko udeležite brezplačnega vodenja po Kanjonu Kokre, od 25. do 27. septembra pa Hortikulturno društvo vabi na dneve odprtih vrat, ki bodo vse dneve med 9. in 12. uro. Prijave za brezplačni vodenji po kanjonu Kokre in po vrtu Hortikulturnega društva zbirajo po tel.: 23 80 450 (LTO Kokra). KRČNE ŽILE? Dr. m^ Jan Zimmermann. Na Griču 11. Izola Tržič - V nedeljo bo od 14. ure dalje na Igrišču vrtca Deteljica po tekala prireditev ob praznovanju 30-letnice vrtca z naslovom Ciciban, dober dan. Nastopit bo Lajnarjev cirkus in otroci, organizirane bodo različne delavnice. Kranjska Gora - Na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) se bo danes ob 15.30 začel nastop Folklorne skupine Julijana. Adergas - KUD Pod Lipo Adergas organizira jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani v Ader-gasu ob praznovanju o.bčinske-ga praznika Občine Cerklje lit-erarno-glasbeni večer pod naslovom Poezija domačih avtorjev z odprtjem razstave del slikarja Franca Kočarja in zbirko starih razglednic vasi izpod Krvavca. Cerklje - Konjeniško društvo Krvavec prireja v nedeljo, 26. septembra, veliko konjeniško tekmovanje, ki se bo začelo ob 13. uri pod Jenkovo lipo v Dvor-jah pri Cerkljah. Imeli bodo tudi bogat srečelov. Kranj - Danes, v petek, bodo na Glavnem trgu 22 odprli Otroški kulturni center Krice krače. Slovesnost se bo ob 17. uri začela z barvanjem steklenih kozarčkov za svečko - da bomo centru prižgali lučko za srečo. Svečana otvoritev se bo začela ob 18. uri, ko bodo tudi odprli razstavo Lutke lutkarjev Iz Kranja. Kovor - Župnija Kovor vabi na versko-kulturni večer jutri, v soboto, ob 18. uri, ko bo v župnijski cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval dr. Janez Gril in nagovoril pod naslovom Beseda, ki nagovarja in gradi. Sledil bo kulturni program. Kamnik - Ob 500-letnici fresk v cerkvi sv. Primoža in Felicija-na nad Kamnikom se bo v nedeljo ob 11. uri začela slovesnost - sveta maša in kulturni program. Vstop je prost. Bohinjska Bistrica - Jutri, v soboto, se bo v Danici v Boh. Bistrici ob 10. uri začela velika športno-humanitarna prireditev Športniki za invalide, s katero bo Nogometni klub Bohinj sku- petek, 24. septembra 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN s <8 J 3 CD I '5. 0) Vas zanima, kako polno in bogato preživeti /(ela teta? Poiščite odgovore! / / 4 / f 1 / ' / ' t" . r V / festival za življenjsko obdobje v 30. september in L oktober 2004, Cankarjev dom, LJubljana privlačna razstava ♦ aktualne okrogle mize • zaninniva predavanja in delavnice koristni nasveti o aktivnenn preživljanju vsakdana bogat kulturni progrann Obiščite nas! Vstop prost! http://www,f3zo.org Eurotax + 400.000 SIT Ob nakupu Kalosa, Nubire, Tacume ali novega Lacettija vam vaš stari avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax in zraven prištejemo do 400.000 SIT. Za več informacij obiščite svojega najbližjega trgovca z vozili Chevrolet. Ponudba velja za omejeno količino vozil z določeno opremo. Pooblaščeni trgovec in serviser vozil Chevrolet: Avtotehna VIS d.o.o. PE Kranj Cesta Staneta Žagarja 53A, 4000 Kranj, Tel: 04 2817 174 30. septembra odpira BAUHAUS na prvovrstni lokaciji znanih proizvajalcev. Tudi južne celovške obvoznice nov prodajni center. Na ustrezne ploščice boste 10.000 m2 bo na razpolago preko 120.000 kakovostnih zlahka našli. In ne le za izdelkov za delavnico, hišo in vrt. Resnično velikost kopalnico, tudi za vse druge celotnega kompleksa pa poudari še podatek, da je na Prostore in tudi za zunanje voljo preko 500 razkošnih parkirnih prostorov. a površine. Na tem mestu bi lahko zdaj Prodajna površina Bauhausa vseh izdelkovv zvezi z vrtom, omenili vsak oddelek. I • je zaradi boljšega pregleda Od vrtnega pohištva preko razdeljena na 15 strokovnih najrazličnejših orodij in Dejstvo je, strokovno da je vsako področje na oddelkov. Poleg splošnih strojev do velike izbire vrtnih vrhunskem nivoju. In ne izdelkov, kot so najrazličnejša rastlin. samo, kar se tiče kakovosti. orodja in stroji se predstavlja Velika pozornost je bila BAUHAUS zagotavlja tudi Bauhaus z ogromnim namenjena tudi kopalnicam, nanjnižje cene. Če boste v vrtnim oddelkom. Vrt postaja Na ogled je veliko število roku 14 dni našli identični vse pomembnejša oaza razstavljenih kopalnic vseh izdelek ceneje, vam na počitka. Odgovor na to velikosti. Strokovni oddelek osnovi nižje cene odobrijo še dejstvo je zelo široka izbira je bogato založen z izdelki 12 % popust. 9 Kvalifikacije za Evropsko prvenstvo v košarki g Ü C D 3 0 s S- M % 5 1 •'V-'" ^ «'V. ir-^ T '..v C > I ■VI • ^ I •• V 1 hi. I • . ' t- t •if t e v . 'rt I . v • i 5 - — ti • iTit • l' V. , J I . » »ci f'. -f? f. 2 < v • • vr 25.09.2004 V Športna dvorana Poden V Sk.Loka ob 17.QÜ uri OftČLNA Skofm loka Generalni sponzor : Telekom^^ Slovenije TCG UNITECH LTH ^ODEIÄ rcator SFlOte (9hDtgm KOJBJt l^f/n iSBiB lEHMUL. ISKl^TEL Predprodaja vstopnic : Turistična agencija Alpetour Šk.Loka in Kranj GORENJSKI GLAS • 30. STRAN KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 24. septembra 2004 PRODAJA, SERVIS, REZERVNI DELI, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORHVE V ČASU POPRAVILA NUDIMO NADOMESTNO VOZILO Izžrebanci nagradne križanke LES3, d.o.o. 1. nagradi: bon v vrednosti 10.000 sit prejme BERNARDA ŠUŠTERŠIČ, Tončka Dežmana 6, 4000 Kranj SERVIS ŠTERN KRAN3, d.o.o. Čirče - Šmidova 13 Prodaja: 04/20-13-510 Servis: 04/20-13-512 Rezervni deli: 04/20-13-513 info@servis-stern.si www.servis-stern.si r >s u O •o •9 OPRAVUAMO BREZPLAČNE PREVENHVNE ZIMSKE PREGLEDE IN POPRAVILA TER MENJAVO PNEVMATIK ZA VSA VOZILA Nagrade: 1. nagrada: darilni paket v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada: darilni paket v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada: darilni paket v vrednosti 5.000 SIT Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. : > p' i? ' a Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih in vpisano v kupon križanke, ter Vašo DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 6. oktobra 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. 2. nagrado: bon v vrednosti 7.000 sit prejme DANICA POLAJNAR, Belska c. 28. 4205 Preddvor 3. nagrado: bon v vrednosti 5.000 sit prejme MATEJA JANŠA, Stagne 7, 4260 Bled Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmelo: Sonja Štefančič, C. M. Tita 18. 4270 Jesenice: BORIS MIKOLIČ. Kovorska 45, 4290 Tržič in VANDA BOGATAJ. Selca 77. 4227 Selca Nagrajencem čestitamo! petek, 24. septembra 2004 KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN šal zbrati čimveč sredstev za nemoteno delovanje Društva invalidov Bohinj. Mengeš - Jutri (sobota) se bo v Mengšu začel tradicionalni 12. Mihaelov sejem z okrog 90 razstavljavci, s prikazom domače in umetne obrti ter stare kmečke mehanizacije. Na sejmu bodo jutri in v nedeljo tudi različne prireditve pod šotorom. Polje pri Vodicah - Pred gasilskim domom v Polju pri Vodicah bo jutri od 15. ure naprej tradicionalno tekmovanje v gasilskem mnogoboju. Škofja Loka - Gasilska zveza Škofja Loka skupaj z Občinskimi gasilskimi poveljstvi Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Že-ezniki in Žiri organizira tekmovanje gasilcev za županov pokal. Tekmovanje vseh kategorij bo jutri, v soboto, z začetkom ob 8. uri na prireditvenem prostoru pred Gasilskim domom na Trati. Radovljica - Poveljstvo Gasilske zveze občine Radovljica bo jutri, v soboto, organiziralo tekmovanje za pokal GZOR, ki se bo ob 13. uri začelo pri gasilskem domu na Brezjah. Izleti Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča svoje člar^e, da že sprejemajo prijave' za enodnevni izlet v v neznano, ki bo v sredo, 6. oktobra. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur (v torek od 16. do 18. in v petek od 10. do 12. ure) do zasedbe avtobusa. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Zdravilišče Rogaška in sicer 13. oktobra z odhodom ob 7. uri izpred Creine. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. ' Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet 19. oktobra z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Creine. Prijave do zasedbe mest v avtobusu sprejemajo v pisarni društva. Žirovnica - Pohodno-planins-ka sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod po bohinjskih planinah. Pohod bo v torek, 28. septembra, odhod, avtobusa bo ob 7. uri iz Žirovnice vse do Begunj in Radovljice. Potrebna je planinska oprema in palice. Prijave sprejema Miel Legat, tel.: 040 737 562. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 2. oktobra pohod na Veliko Bavho (Monte Robom v Italiji, 1980 m), vrh v zahodnem deli Julijskih Alp. Tura je lahka, hoje bo za 6 ur. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 zre po tel.: 531 55 44. Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka, sekcija za pohodništvo, organizira pohod in sicer v sredo, 29. septembra. Smer pohoda je Stara Loka - Crngrob - Sv. Duh. Zbor bo pred sedežem društva v Stari Loki ob 9. uri. Pot je lahka, priporočajo le ustrezno obutev. Obvestila Koncerti MALI OGLASI Škofja Loka - V okviru 3. Dni turizma na Loškem bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18.00 uri potekala uradna otvoritev novega Turistično informa-0 cijskega centra na Kidričevi cesti lav Škofji Loki. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms4.. Podreča 74, MtvMa ■ _ l-t AH ličsts sgodM kredit? Gofovbisid. wlomobHsid. Mpotelunri hi sUmrn do 15 Po Hflodni obristnl mmi,» zaposItM tar upokotmci, tudi pod iltro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50 % ter plačila dolgov, stv kredit ni ovira. Po žalil pridemo tudi na dom. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO UNO Trgovina z netomhBl vozili Uk»««. OoMTi. V li il 7000 uma POZNANSTVA POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, dekleta in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno zvezo ali za občasna srečanja. da pokličete tr 031/612-541 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Vesele boste - uspešni smo! 11338 POMLADNI VETER - Gorenjka, 34-letna mamica In 47-letna prijazna gospa, obe želita spoznati primernega moškega. Gospodje prosimo pokličite IT 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SFT/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli boste! 11340 RAZNO PRODAM LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, tr 01/36-11-078_io766 Ugodno prodam ZEMLJO I. klasa, tt 041/404-960 11093 Ugodno prodam lesene brikete za kurjavo. tr 53-31-648, 040/88-74-25 11171 Prodam jogtje iz pene in navadne ter elek-tro motorje raznih moči. Đ 041 /884-279 11212 Iskalec besed v slovarju ali telefonskem imeniku, cena 3.000 SIT, prodam, tt 23- 11-426 11214 FLEŠ za fotoaparat nov prodam, cena 5.000 SIT. Bester, Žirovnica, V 58-01-024 11220 Za simbolično ceno prodam PEČ na drva z bojierjem, rabljena 3 sezone, tt 031/378-946 11227 Prodam suha mešana DRVA, razžagam, dostavim; polnilec In baterija za Siemens. tr 031/378-946 11228 Poceni prodam strojno pilo in škarje, risalno desko ter stensko oblogo 10 m2. tr 23- 12-101,040/359-613 11242 Ugodno prodam rože trajnice In jagode celoletne vzpenjalke. ff 250-31-27 11244 Prodam sadike žive meje, laiguster, ugodno. IT 23-11-474 11256 VRTNA GARNITURA miza in klopi z naslonom iz masivnega lesa 8 cm, kompaktna izdelava, lep dizajn, ugodne posezonske cene. Đ 04/25-51-209, 041/665-360 11258 Prodam cvetoče MAČEHE. Vrtnarstvo Konc, Mošnje 37, Radovljica, tr 533-80-17,041/607-464 11235 Prodam 6 m2 suhih brezovih DRV, možna dostava, tr 518-81-54, 041/248-533 11286 Ugodno prodam sadike STOŽČASTE Cl-PRESE. tr 233-25-61_^ Prodam lesen KOZOLEC TOPLAR. tr 031/577-204_^ Prodam lesene lestve različnih dolžin, tr 25-21-430 11356 Metrska DRVA BC kvalitete ter mlin in prešo za sadje prodam, tr 031 /55-49-00 11364 VAGA kmečka hrastova do 1.000 kg obnovljena z utežmi. tr 031 /542-993 11366 Prodam črn usnjen KAVČ in mizarsko mizo. tr 040/344-399 11382 Suha bukova DRVA in hidravlično stiskalnico za sadje, tr 041 /608-642 11386 RAČUNALNIŠTVO Prodam 600 MHz RAČUNALNIK z 15" monitorjem, tr 051/350-336 11325 STANOVANJE ODDAMO KRANJSKA GORA - oddamo stanovanje za daljši čas {min. l leto), CK, KTV, parkirišče, vrt. tr 040/833-566 io484 Kranj - oddam 1-sobno stanovanje študentkam. tr 031/498-857 11211 MOJSTRANA 44 m2, opremljeno, v novejšem bloku, mirno turistično okolje, ugodno oddam. tr 041/513-581 11223 Oddam sobo študentom 1. letnikov v Ljul> Ijani, ugodna lega za ekonomsko, pedagoško in FDV fakulteto, cena od 18.000 do 27.000 SIT, možna subvencija. O 031/860-931 11232 Oddam novo 1-sobno STANOVANJE, neopremljeno mlademu paru brez otrok, tr 040/376-621 11250 Ugodno oddam STANOVANJE 35 m2 v Žirovnici, opremljeno, z lastnim vhodom, mlajši ženski, tr 041/515-990 nasi RADOVLJICA, oddam dvosobno opremljeno stanovanje, tr 531-43-05 11314 Oddam ali prodam 1-sobno STANOVANJE 42,7 m2. tr 031/549-008 11334 Z novembrom oddam delno opremljeno 2,5-sobno STANOVANJE na Planini I. tr 040/551-941 11360 STANOVANJE ODDAMO PLANINA III - oddamo 1-sobno. 42 m2, delno opremljeno, mesečna najemnina 62.000 sit in stroški, 1-mesečna varščina, vseljivo 1.10.2004, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, w//w.mike-co.si KROPA: 36,32 m2, 1-sobno v 1. nadstropju, I. 1988, kuhinja, soba, kopalnica + klet. opremljeno, takoj vseljivo, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. 3-mesečno predplačilo. Cena: 30.000 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si BLED: Razgledna, 50 m2, 2-sobno v stanovanjski hiši. starost 20 let. pritličje, lasten vhod, zelenica, dnevna soba. kuhinja. spalnica, kopalnica + wc. parkirno mesto, mirna okolica, opremljeno, za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 3-mesečno predplačilo, takoj vseljivo. Cena: najem 55.000 SIT/mesec + stroški 25.000 SIT/mesec. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16. wvw.alpdom.si KRANJ, Dražgoška ul., opremljeno, zelo urejeno 2-sobno stanovanje (možna preureditev v 3-sobno) 74 m2, 3. nadstr., terasa 35 m2, JV lega. Cena 84.000,00 SIT/mes. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KRANJ, Primskovo, dvosobno 63 m2, opremljeno, CK, v pritličju nove hiše z velikim parkiriščem. Cena: 108.000,00 SIT/mes (vsi stroški vključeni). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323,04/2362 890 KRANJ, Planina II, dve popolnoma novi stanovanji (48,44 m2 in 53,51 m2 + klet + balkon), obe v pritličju nizkega bloka Ul. Rudija Papeža. Cena: 70.000,00 in 75.000,00 SIT/MES. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KRANJ, Planina III, dve enosobni stanovanji 44 m2, (prvo v 1. nadstr./3, delno opremljeno, drugo 5. nadstr./7, opremljeno) cena za obe stanovanji: 65.000 SIT/mes. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 STANOVANJE KUPIMO v Kranju kupim za gotovino 2,5- ali 3-sobno stanovanje. ® 232-46-91 11205 Kupim 2-sobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici, -ff 040/344-399 naša Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju In stanovanje v Tržiču (Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo. Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vAvw.agentkranj.si KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE. NUJNO KUPIMO 2-S0BN0+ 1, ALI 3-SOBNO. BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si Za znano stranko kupimo večje enosobno stanovanje v Kranju z bližnjo okolico do 13 MIO sit! Za znano stranko nujno kupimo trisobno, atrijsko stanovanje v Kranju z okolico do 17 MIO sit. lahko je stanovanje v priti, hiše z nekaj vrta! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul, 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 STANOVANJE NAJAMEMO v širši okolici Radovljice najamem 1-sol>-no stanovanje, tr 031/844-051 11059 Mlad urejen par najame stanovanje v Kranju. tr 041/973-352 11203 Podiplomski študent išče garsonjero v okolici Škofje Loke. tr 031/742-083 11298 Par brez otrok nujno išče pritlično stanovanje v Kranju ali okolici, tr 040/651-229 11352 V širši okolici Kranj najamem manjše stanovanje ali garsonjero do 45.000 SIT. tr 041/837-636 11396 Radovljica, eno ali dvosobno stanovanje najame mlad par za daljše obdobje. Marko, tel.: 041 933 966, miesk@hotmail.com STANOVANJSKA OPREMA Ugodno prodam SPALNICO, tr 031/556-602 11230 Prodam SPALNICO in omaro za predsobo. zelo ugodno, tr 041/746-235 11290 STORITVE SENČILA ASTERIKS. Rozman Peter s.p., Senično 7, K, tr 59-55-170, 041/733-709. ŽALUZIJE. ROLETE, LAMELNE ZAVESE. PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI. MARKIZE. PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904 STROJNO IZDELOVANJE C s tri hov Kleiuanc, Hoknpali^ka 10, Maklo teL: 04/25 718-13 l\h:f9H'i}t: Vl*idimir s.p. Izdelava podstrešnih stanovanj in predenih sten po sistemu knauf, montaža strešnih oken Welux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice, tr 51-86-055, 041/765-842, Mesec Damjan, s.p.. Jazbine 3, Poljane 9942 PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. GELD, d.o.o., J. Šmida 15. Jesenice, tr 04/580-60-26 10189 ^ 04/2316-800 /iiiNAi 041/323^23 DOM doc .. Šutna 93. Zabnica STROJNI ESTRINI POLAGANJE PARKETA iN PVC TLAKOV Montaža vodovodnih, ogrevalnih inštalacij. adaptacija kopalnic, kurilnic ter čiščenje bojierjev. Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a. Smlednik ff 040/37-36-44 10334 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovška 10, Kamnik lossa ZIDARSKA IN FASADERSKA dela od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni! V 041/561-838, Byty-qi Bene in ostali, d.n.o., Struževo 3a, Kranj 10449 r ___ Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč. Ugodno in hitro. ® 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 10545 SPLOŠNA GRADBENA DELA zidanje, ometi, betonske in kamnite škarpe, fasade, polaganje tlakovcev. Gradbenik Oarri in ostali d.n.o., T. Dežmana 10, Kranj losee Delamo notranje omete, teranove in ostala zidarska dela. tt 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova 39. Kranj 11177 PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, NOTRANJI OMETI, ADAPTACIJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, FASADE. DELAMO HITRO IN POCENI. W 041/593-492, 051/354-039. Bytyql oče in sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 11209 STANOVANJA PRODAMO Lesce - prodam novo večje 2.5-sobno stanovanje 78m2 z garažo, brez posrednika. Inf. na 'S 051/270-179 10758 Dvosobno stanovanje 53 m2, urejeno, Va-Ijavčeva ulica. Đ 031 /288-353 11222 Prodam nadstandardno obnovljeno STANOVANJE s samostojnim vhodom in 2 atrijema, velikost 90 m2, Planina III, cena 30 mio SIT « 031/325-652 11257 GORENJA VAS, prodam 3-sobno stanovanje, 72 m2, ll/IV. nad., mirno okolje, ugodno, tr 041/682-741 ii?8o GARSONJERA, mansarda. 20 m2 + klet. Kranj, Valjavčeva, vpisana v ZK, 5. nad. brez dvigala, opremljena po naročilu, ločena kuhinja, bližina avt. postaje, fakultete, cena 9 mio SIT. It 031/511-042 11296 Prodam 3-sobno stanovanje v Kranju, ugodno, tr 23-23-958 11344 PLANtNA I - garsonjera, 30 m2, XIII. nad., leto izgr. 1974, klimatizirano, prodamo za 10,9 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiv^/eiso-va 6, Kranj. 20-26-172. 031/605 - 114, www.mike-co.si PLANINA lit - enosobno, 42.40 m2, II. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno, leto izgr. 1987, prodamo za 13,5"miosit, Mike& Co. d,o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031/605-114. www.mike-co.si KRANJ - Dražgoška, 1-sobno, 42,40 m2, VI. nad., balkona ni, skupna terasa, leto izgr. 1976, prodamo za 13,5miosit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031/605-114. www.mik&co.si KRANJ - bližina sodišča. 2-sobno, 54,6 m2, III. nad., leto izgradnje 1964, prodamo za 16,9 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, wvw.mike-co.si ZLATO POLJE - 2-sobno z dvema kabinetoma, 74 m2. IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 19,8 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si ZLATO POLJE - 2-sobno stanovanje. P, 46,11 m2, leto izgr. 1964, delpo obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6. 20-26-172, 031/605-114, v^ww.mike-co.si PLANINA - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031/605-114,/ww.mikeK:o.si RADOVUlCA: 78.28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2.5-sobno. novogradnja, pritličje, dnevna solDa. spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica. wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v septembru/m2: 373.489 SIT. virtualni ogled na w/ww.alpdom.si. ALPDOM . d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica. wc, terasa z zelenico, klet. vsi priključki, I. '04. naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica. Cena: 25.952.773,00 SIT. foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d.. Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, vww.alp-dom.si BLED - Milno: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2-sobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500,000,00 SIT, foto na vww.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16. vww.alp-dom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105.91 m2, dve 3,5-sobni v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica. kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke In Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v septembru/m2: 373.489 SIT foto in tlorisi na wvwv.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvw.alp-dom.si KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v Drulovki v velikosti od 49,42 m2 do 104,51 m2. CENA: od 18,9 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, VAvw.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - center; dvosobno, 54 m2, 1. nadstropje I. 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 14 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, ■mM. svet-nepremicnine. si KRANJ - Planina III; 88,10 m2, nizek blok. kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let. takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 24 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina 1; 2+2-sobno stanovanje, 1.1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT SVET RE d.0,0., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Šorlijevo naselje; 51,53 m2, I. 1970, dvosobno stanovanje v stolpnici, 4. nadstr., SZ lega, balkon, dvigalo, urejeno Z K stanje. Stanovanje je potrebno obnove. CENA: 17 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvtw.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera. 18 m2. I. 1979. 13. nadstropje, opremljena, takoj vseljiva, ZK. CENA: 6,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2, leta 2000 obnovljeno enoinpolsob-no stanovanje, CK, brez balkona, kabinet, ZK. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si r\ M S ^ 3 o NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE ° ? fi S. v fv-r»» •t ' t- petek, 24. septembra 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GUS • 33. STRAN agent KRANJ. d.0.0 Vam ponuja novogracJ-fijo v Bntofu pn Kranju, 15 novih sts^ovanj s števci za hladno in toplo vodo. kalonmetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkinšče. Na razpolago še nekaj stanovanj m sicer: - garsonjera v kleti, 31,26 m2, CENA 12 588 720,00 SIT (52.453,00 EUR) - 1S.S. + 1 v pntlićju, 38,02 m2. CENA: 15.103.200,00 SIT (62.930,00 EUR) - 1S S. + 1 v pritličju, 38,83 m2. CENA: 15.403.200,00 SIT (64.180,00 EUR)-1SS. + 1 v pritličju, 39,24 m2, CENA. 15.556 800.00 SIT (64,820,00 EUR) - 2S.S, + 1 v mansardi, 77,26 m2. CENA: 25 063.200,00 SIT (104.430,00 EUR) - 2S.S.+1 v mansardi 62,49 m2. CENA: 21 206 400,00 SIT (88.360,00 EUR) ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V.(8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si 1 no stanovanje v hiši, 1. etaža + ena soba v mansardi, 95,38 m2, staro 50 let, lepo vzdrževano, terasa, brez CK, vseljivo po dogovoru, CENA- 15.500 000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www agentkranj.si KRANJ - KAJUHOVA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 70 m2, 3. nad /3. staro 35 let, brez balkona, pokrit parkirni prostor, brez CK. vsi pnicljučkl, nove okna. nova kopalnica, vseljivo v roku enega leta, CENA- 12.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, v^ww.agentkranj.si KRANJ - ŽUPANČIC^EVA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, stanovanje bo izdelano na ključ, 75.96 m2, mansarda/2, brez balkon, CK - lastna na plin. vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul, 22, Kranj, tel, 04-23-65-360, www,agentkranj.si KRANJ - CENTER, prodamo trisobno stanovanje z neizdelano mansardo, 110 m2, staro 200 let, 1. nad, gang, brez priključkov, vseljivo po dogovoru. CENA: 19.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si TRŽIČ - DETEUICA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,88 m2, 1. nad./5. staro 28 let, lega S-J, balkon, CK-olje, vsi priključki, kuhiinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 19.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom. 75.40 m2, 6. nadstropje/7, staro 18 let, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA; 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj nepremicnine.net KROPA, enosobno stanovanje 29 m2, let. 1975, 1. nad./4, J lega. CK, prazno, takoj vseljivo. Cena; 6,5 MIO srt NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d o.o Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel,: 041/347 323.04/2362 890 KRANJ. Zlato polje, Kidričeva, trosobno 72 m2, letnik 1968, odlično urejeno in popolnoma adaptirano, 2. nadstr., CK, balkon. 2 x klet! Vredno ogleda, cena 20,5 MIO sit. možna menjava za manjše stanovanje z doplačilom! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 MLAKA pri Kranju, štirisobno, 97 m2, let. 2001, dvoetažno, 1. nadstr., parkimi box, takoj vseljivo. Cena: 28 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.; 041/347 323.04/2362 890_ Šk. Loka- Frankovo nas.: 1-sobno. 42 m2, VI. nad, vsi priključki, lepo vzdrževano, oth novljena kopalnica, vseljivo po dogovoru, cena 13,9 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661. 041/755-296 Šk. Loka -Frankovo nas.; 2-sobno, IV. nad., 50 m2, v mansardi, delno obnovljeno, vsi priključki, lastno parkirno mesto, cena 17 mio SIT, možna menjava za drugo stanovanje na Partizanski, Podlubniku ali Groharjevem naselju. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - mestno jedro: 2-sobno, 62 m2, I. nad., terasa, delno obnovljeno, takoj vseljivo, cena 10,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - mestno jedro: 2-sobno + kabinet. P, 54 m2, vsi priključki, popolnoma obnovljeno leta 2004. takoj vseljivo, lastno parkirno mesto, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296 Tržič - Deteljica; 3-sobno, 79 m2, I. nad, vsi priključki, izredno lepo, delno renovirano, vseljivo 2-3 mesce, cena 19,2 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - Deteljica: 1-sobno, I. nad., 45 m2, lepo vzdrževano, vsi priključki, vseJjivo v roku 6mesecev, cena 11,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.; 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - Ravne: 2-sobno, II. Nad., 50 m2, obnovljeno, vsi priključki, velik balkon, cena 14 mio SIT ITD + d,o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj - Planina III: 1-sobno, 42 m2, VI. nad., vsi priključki, izredno lepo, takoj vseljivo, cena 13,9 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ: NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu marcu 2005 zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, od tega še v prodaji 4 enote: 1 enota -1 SSv 1. nad. 47,85 m2 za 18,7 mio SIT 2 enoti - 3 SS z atrijem 86,75 m2 za 31,6 mio SIT 1 enota - 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26,30 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700_ KRANJ, center: 2 SS 66,25 m2 v 2. nadstropju, letnik 1961, cena = 15,1 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 VARSTVO Iščemo varuško na domu za eno leto starega otroka, -ff 041/681-510 ali 040/681- 510 10922 Nudim varstvo na mojem domu otroku, staremu 2-5 let dalje, ff 23-64-219 11377 VOZILA DELI JEKLENA PLATIŠČA, 14 col in PRTUAŽ-NIK ZA OPEL VECTRA, prodam. Đ 031/678-828 10952 PLATIŠČA ZA RENAULT SCENIC ET 43, 15 col, kupim. 'S 031/678-828 10953 Prodam štiri zimske GUME 145x13x70 in elektromotor. O 040/841-247 11226 Prodam strešni prtljažnik za Daewoo la-nos, cena 5.000 SIT IT 040/859-420 Prodam ohranjen JUGO SKALA 55 po de-lih. g 041/605-473_^ Prodam DOBRE GUME 4 kom M+S FULDA 195/70 R15 c, cena po dogovoru, tr 031/815-559 11365 AVTOPLAŠČI 4x185/65x15 po 3.000 SIT Continental, tr 031/542-993 ii3b/ VIKENDI Terme Čatež -mo v oktobru, 040/846-244 vikend hisico ugodno odda-35.000 SIT na teden, tr 11270 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto, d.o.o., Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tr 51-34-148, 041/632-577, adria.avto@siol.net, viwvw. raziskovalec. com/adriaavto 7573 Odkup, prodaja, prepis, rabljenih vozil. Gotovinska plačila, tr 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, Savska c. 34. Kranj 10490 Prodam FOND MONDEO 1.6 GLX, karavan, I. 95, ugodno, tr 031/378-945 11135 Prodam GOLF II TD I. 88, cena po dogovoru. tr 041/658-759 Drago iii4o MERCEDES C 200 I. 94. 1. barva, odlično ohranjen, 1.150.000 SIT tr 041/774- 286_11191 LADA NIVAI. 98. 1. lastnik, brezhiben, tr 23-31-361 11197 Prodam VOLVO 940 GL, I. 93, cena možna menjava, tr 11198 590.000 SIT 041/686-819 VW GOLF 1,4 CL 3C. I. 96; FORD ESCORD 1,4 5V FLASH, I. 1998; PEUGEOT 406 1,8 KUMA, L. 1998; R5 1,4 FIVE, I. 1994; NISSAN SUNNY 1,4 SU, I. 1996; CITROEN SAXO 1,1 PLUS, I. 1999; NISSAN ALMERA 1,4 KLIMA 5V, I. 2000; PEUGEOT 307 XT 2.0 Hdi, I. 2002; LADA NIVA 1700 4X4,1. 99/00 Naslov za objavo: AVTO MOČNIK, Britof 162, Kranj, tel.; 04 281 77 00 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 94, kovinsko modre barve, dobro ohranjeno, tr 031/581-420 11210 VW GOLF IV. 1,9 SDi,1.01, 150.000 km, črne barve, brez klime, odlično ohranjen, redno sen/isiran, centralno, daljinsko, alu platišča, el. strešno okno. +4 zimske pnevmatike + platišča. 2.050.000 SIT tr 041/672-019 11239 Prodam GOLF II, I. 87. dizel, reg. do 11/04, cena 160.000 SIT tr 040/859-453 11248 Prodam GOLF 1. dizel, I. 84, bele barve, neregistriran, tr 031/246-929 11252 Prodam FORD ESCORT 16V, metalno sive barve, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prevoženih 92.000 km, 1. lastnik. Đ 255-18-53, Bizjak, Bela 11253 GOLF lil, I. 12/94. srebrfn, servo, alarm, odličen, tr 031/307-057 11255 V] Bidtov Praprotnik 1U, 4202 Naklo ^^^ Tel/Fax: O^/257-6052 prodaja in montaža izpušnih . sistemov ter avtomobilskih ^^^ blažilcev^^^ONROE Prodam NISSAN ALMERA 1.5i, I. 02. 11.000 km, klima, 2x zračna vreča, prvi lastnik, tr 23-43-100 11259 Prodam DAEWOO TACUM 2.0 enopro-storec, 1. 01, 114.000 km, cena 1.950.000 SIT « 040/859-420 11261 Prodam CITROEN SAXO, I. 01, kovinsko srebrne barve. V 041/528-898 ii264 GOLF IV. 1.9 TDi comfortline, I. 98, 87.000 km, vsa oprema, 2.400.000 SIT ® 041/672-094 11268 LAGUNA BREAK 2.0 RXE, L 1996; LAGUNA RXE 1,6 16V. L. 1998; DAEWOO TICO, L. 1996; MEGANE SEDANE 1,9 dCi. L 2003; AX 1.0, L. 1997; U\GUNA GRAND-TOUR 1,9 DCI, L. 2003; TWINGO 1,2 OCEAN, L. 2004; CUO 1,4 RT L. 1999; CLIO 1,2 16V. L. 2002; CUO RT 1,4, L. 2000; FIAT BRAVO 1,2 16V, L. 1999; FIAT UNO 1.0, L. 1997; POLO 1.0 3V, L. 1998. Vozila so servisirana, garancija na tehnično brezhibnost. Dodatne informacije po tel. 04/281 57 12, 281 57 11, prodaja vozil PREŠA, d.o.o., Cerklje na Gorenjskem. CITROEN AX SPORT 1.0, 1. 97, cena 370.000 sit, DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, I. 98, cena 820.000 sit, SUZUKI BA-LENO WAGON 1,6 GLX, I. 98, cena 1.040.000 sit, FIAT PUNTO 55 S, I. 1998, cena 650.000 sit. OPEL ASTRA 1.6 SWING. I. 95, cena 570.000 sit, FORD ESCORT 1.6 CLXi, I. 1991, cena 220.000 sit, VW GOLF 3 CL RABIT I. 1996, cena 870.000 sit, FIAT BRAVA 100 16V, I. 1999, KUMA, cena 1.300.000 sit, FIAT PUNTO SOLE 55 S, 3V, I. 1999, cena 730.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT MEGANE 1.4 RXE, I. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima, 4 x airbag, el. paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel, 04/275-93-93 PEUGEOT 406 1.8 ST I. 1996, modre barve, 48000 km, 2 x airbag, el. paket, servo, ABS, 1. lastnik, servisna knjiga. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 SKUTER PEUGEOT SPEEDFIGHT 1, I. 1998, 13000 km, 1. lastnik, nepoškodovan, omejena serija PROST PEUGEOT kot nov, cena 200.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 Prodam R5, 1.91.-^031/412-303 11274 Prodam CITROEN AX 1.1, I. 92, reg. 93, 5 vrat, 157.000 km, cena po dogovoru. O 58-74-446 11292 Prodam JUGO 55, 1.90. rdeče barve, 1. lastnik in POLO I. 91. cena po dogovoru, tr 041/286-718 11301 RENAULT LAGUNA 1.8 RT L 95, 120.000 km, cena 800.000 SIT odlično ohranjen, tr 051/323-831 11304 Zelo ugodno prodam KIA RIO 1.3, 1.02. tr 041/968-428 11308 Prodam FIČKA - ljubitelji pozor, zelo dobro ohranjen. 40,000 km, origina 040/610-958 11317 Prodam SEAT CORDOBO GLX 1.6 V 041/318-357, 041/759-006 . 94. 11297 Prodam r4 GTLJ, I. 84, neregistriran, brezhiben, bež barve, lahko za rezervne dele, 20.000 SIT Marjan Pibernik, Alojza Rabiča 54. tr 04/589-13-04, 051/371-122, pibo@email.si 11299 LAGUNA 1.9 DCi GRAND TOUR, model 2003, I. 02, kovinske barve, zelo ugodno, 2,990,000 SIT tr 041/774-286 11322 FORD MONDEO 1.8i GHIA. I. 98, kara-van vsa oprema, 1.150,000 SIT. IT 041/774-286 11324 Za simbolično ceno prodam še vozen.neregistriran, bel WARTBURG karavan, tr 041/236-083_^ SCENIC l.Be, I. 98/6 klima in vsa ostala oprema, odlično ohranjen, cena 1.490.000 SIT tr 041/366-664 11327 Prodam OPEL CORSA 1.2, 16V. I. 00, 5 vrat, 1. lastnik, tr 514-61-31 11333 OPEL VECTRA 2.0,1. 97, lepo ohranjen, ugodno, tr 041/227-338 11336 Prodam R MEGANE 1.6 ERN, I. 96, pre-voženih 105.000 km, cena po dogovoru, tr 040/208-600 U353 prodam RENAULT CUO I. 99, DCZ, air bag, bordo rdeče barve, cena 890.000. tr 031/377-001 11379 Prodam LANDROVER FREELANDER, I. 99, vsa oprema, servisna knjiga, strešni prtljažnik, lita platišča, cena 2.590.000. tr 041/350-508 11380 Prodam FIAT PUNTO I. 98. reg. celo leto, 5 vrat, lepo ohranjen, tr 031 /278-986 11397 ZAPOSLIMO Zaposlimo izkušenega SLIKOPLESKARJA ali FASADERJA. tr 041/570-957, Mega-matrix, d.o.o., Staretova ul. 39. Kranj 10249 Če potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja), vas vabimo, da pokličete na tr 041/604-413 ali 04/595-79-95. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 10252 Zaposlimo PRODAJALCE za direktno prodajo na terenu. Redna zaposlitev, OD od 120.000 SIT dalje. tP 070/786-875, Fantom international, d.o.o., M. Grevenbroich 13. Celje 10453 Takoj zaposlim KUUČAVNIČARJA z znanjem varjenja, tr 040/373-113. Pikelj Špela s.p.. Strahinj 14, Naklo 10759 VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, tr 041/614-722. Vrba. d.o.o.. Struževo 4. Kranj 10819 K sodelovanju vabimo osebe, tudi mlajše upokojence, ki se nam želijo pridružiti pri prodaji zelo atraktivnega izdelka. Nudimo možnost redne ali honorarne zaposlitve ter dober zaslužek, tr 051/314-695. HALU-GA, d.o.o., Šuceva 27, Kranj 11090 Zaposlimo VOZNIKA B kategorije iz Škofje Loke s svojim osebnim avtom za razvoz hrane. Picerija Mateja. Frankovo nas. 8. Škofja Loka, tr 041/393-995 v popoldanskem času 11101 Zaposlimo pripravnika ali kuharja za pomoč v kuhinji. Picerija Mateja, Frankovo nas. 8, Škofja Loka, tr 041 /393-995 v popoldanskem času 11102 Zaradi širitve dejavnosti vas pozivamo k sodelovanju. Zaposlili bomo več ambicioznih, komunikativnih in urejenih oseb. Če vam dober zaslužek in zanimivo delo nista odveč pokličite tr 041/710-667 in se dogovorite za osebni razgovor. Nova revija, d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 11104 Če potrebujete redno zaposlitev in ste zainteresirani za terensko delo (ni prodaja), pokličite na tr 041/645-186 kadarkoli. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana moe Zaposlimo - honorarno ali po dogovoru delavca s smislom za nanašanje barve na keramiko. Pečarstvo Fujan, Polje 3, Vodice 11154 TRGOVEC prodajalec, mlajši moški z lastnim prevozom dobi delo na bencinskem servisu. Pisne prijave na: Anza, d.o.o. Cerklje, Adergas 22, 4207 Cerklje mei Iščem ZIDARJA, ki bi pozidal dimnik od' strehe navzgor. Pokličite ® 041/347-944 11172 Zaposlimo dva monterja suhomontažnih sistemov. Izkušnje zaželene. Pisne prošnje na naslov: Sumont, d.o.o., Savska c. 22, Kranj 11208 Za delo v servisu jadralnih letal zaposlimo več oseb s poklicno izobrazbo, zaželene izkušnje v ličarstvu. Pisne ponudbe na naslov: Glider service, Franc Novak, s.p., Alpska C. 43. Lesce 11241 VENERA SHOP, d.o.o., Zg. Jezersko 82. 4206 Zg. Jezersko razpisuje razpisuje delovno mesto prodajalca ali prodajalke v trgovini v Ljubljani. Pogoji IV. ali V. stopnja izobrazbe trgovske ali ekonomsko komercialne smeri, aktivno znanje slovenskega jezika, 5 let delovnih izkušenj, lastni prevoz, poštenost, komunikativnost. Pisne ponudbe pošljite na naš naslov do 30.9.2004. 11251 Iščem ŠOFERJA za delo po Sloveniji, tr 041/64-22-25, Rubin, d.o.o., Betonova 44, Kranj 11254 Zaposlimo PICOPEKA, pomočnika kuharja in več natakarjev za delo v piceriji v Kranju. Redno plačilo in urejen delovni čas. tt 031/521-446, F.T, d.o.o., Trubarjeva 23, Ljubljana 11300 Zaposlim dekle za strežbo, starost 20 do 35 let, redna ali honorarna zaposlitev, delo je dvoizmensko, lahko študentka. ® 040/22-90-33, Slijepčevič Ljubomir s.p., Kidričeva 62, Škofja Loka 11319 Nudimo delo za čistilko tri ure dnevno v okolici Kranja, pogoj lasten prevoz, ff 04/25-71-428, Prosen Com, d.o.o., Sp. Duplje 8, Duplje 11320 Danes pokličeš, jutri delaš, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana, tr 070/610-120 11323 Se želite preizkusiti v telemarketingu? Poizkusite pri nas! Nudimo prilagodljiv delavnik in fiksno urno postavko + stimulacija. Pokličite ff 04/201-06-85, PD, d.d.. Opekarska 4a, Ljubljana 11331 I jiidska ( iiiuT/a Ski^rjU i iik'4 1'oillulHiik la 432(1 Skolja I ok'4 Ul.: 04/506 I ^ 00 04/512 OS HH vpisujemo v programe za pridobitev izobra/.be: FAKULTETA ZA UPRAVO Visokošolski strokovni štud^ski program JAVNA UPRAVA Vpisni pogoj: zaključni izpit v kateremkoli srednješolskem programu ali poklicna matura ali matura. Prijave za vpis v 1. letnik lahko kandidati oddajo do 5. oktobra, informacije: 506 13 80 FAKULTETA ZA MANAGEMENT Visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka. Fakulteta za management razpisuje 1., 2. in 3. letnik izrednega študija v Škofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana katerakoli štiriletna srednja Šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna Šola (programi Poslovni sekretar, Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis v 3. letnik končana katerakoli višja šola (po programu, sprejetem pred 1. 1. 1994). Prijave za vpis v 1. letnik bomo zbirali od 1. do 5. oktobra, če bodo Še prosta mesta; za vpis v 2. in 3. letnik jih zbiramo že sedaj. Informacije: 506 13 70 Iščem pomoč pri negi moje mame, dnevno 4 do 5 ur. rt 04/574-00-23, 04/574-45-42 11330 Podjetje Modita, d.o.o., Šuceva 25, Kranj potrebuje nove sodelavce v telefonskem studiu v: Radovljici V 04/532-58-50, Kranju It 04/201-48-36. Če ste brezposelni ali upokojeni pokličite, število delovnih mest je omejeno. ' 11346 Takoj zaposlimo več KV in PKV SLIKO-PLESKARJEV. « 041/631-089, JR Kranj, d.o.o., Golniška 13, Kranj 11347 Zaposlimo ELEKTROTEHNIKA za delo v laboratoriju in servisu tehtnic, inf. na 9 04/25-55-310, Ahatservis, d.o.o., Bašelj 15c. Preddvor 11349 ABENA TRADE, D.O.O. VIRMAŠE 139 4220 ŠKOFJA LOKA zaposli AD MINI STRATO RJA/ KO Pogoji: Računalniški programi: -COREL, WORD, EXCEL. PHOTO PAINT - znanje angleškega jezika - komunikativnost, dinamičnost, samostojnost Izbranega kandidata bomo zaposlili za določen Čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom posredujte v 8 dneh na naslov: ABENA TRADE. D.O.O., VIRMAŠE 139, 4220 ŠKOFJA LOKA. Zaposlim delavca v suhi montaži (knauf). tt 040/88-39-39, Finmont, Janez Smrtnik s.p., Zevnikova 3, Kranj . 11359 Zaposlim samostojno FRIZERKO z najmanj 3 leta delovnih izkušenj. MAK, Škofjeloška 20, Kranj ii369 ZAPOSLITEV IŠCE ONE MAN BAND Išče zaposlitev - glasba za vse priložnosti. W 031 /595-163 11043 51-letna s srednjo izobrazbo išče honorarno delo. «041/46-22-16 11099 Iščem delo kot varuhinja otroka na mojem domu. tr 040/859-329 11103 Inženir inštruktor fizike In matematike išče zaposlitev, pridem na vaš dom - Gorenjska. Đ 202-65-32 11236 DUO ali trio išče delo - igra na porokah, obletnicah. « 031/551-753 11245 DUO narodnozabavni išče zaposlitev na porokah, obletnicah, tt 533-10-15 11267 Iščem delo - varstvo otroka na mojem domu, tudi ob vi'kendlh. Đ 051/413-992 11287 Sprejmem kakršno koli delo na domu. tr 041/847-500 11309 Iščem zaposlitev - nudim klasično masažo starejšim oz. bolnim na vašem ali mojem domu. rt 041/589-821 11342 Iščem delo obžagujem in podiram sadno drevje, rt 031/482-099_ Iščem delo - čiščenje, likanje, tr 031/799-101 11384 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. ff 041/724-144 io946 ČRNEGA JAHALNEGA ŽREBCA, starega 6 let, prodam. « 041/657-175 10951 Prodam JARKICE tik pred nesnostjo in kokoši stare eno leto. Globočnik, Voglje, Letališka 7, tr 041/745-685 11111 Prodam PTIČJI KLETKI večji, žični, rt 20-46-561, 20-42-284 11133 Prodam OVNA JS pasme z rodovnikom, tr 051/410-138 11170 Prodam BIKCA simentalca težkega 180 kg. tr 250-15-38 11194 Oddam PSA mešanca med briardom in nemškim ovčarjem, tr 510-21-21 11201 Prodam dve TEUČKI simentalki stari 10 dni. tr 051/251-078 11206 Želimo spoznati lastnika SAMČKA PRITLIKAVEGA PINČA. tr 594-90-419- 11217 PIŠČANCE BELE, za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 290 SIT/kg in mlade KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8.-17. ure. sobota od 8. -13. ure. Perutninarstvo Gašper-lin, Moste 99 pri Komendi, tr 01/83-43-586 11221 Prodam SKOBČEVKE, kanarčke, cebri-ce. galebčke. kozico in zajce, tr 204-66- 40 11233 Prodam mlade v četrtem mesecu starosti ZAJKLE in zajce za rejo. tr 255-14-87 11234 Prodam dve TELIČKI simentalki stari 7 dni. tr 25-31-514 11237 Prodam breje OVCE, jagneta in žrebico -rodovnik, tr 041/516-803 ii269 JARKICE rjave, tik pred nesnostjo, bele piščance, prodam. Hraše 5, Smlednik, tr 01/362-70-29 if276 Prodam KONJA starega eno leto ali menjam za kobilo primerno, tr 041/902-067 11284 Prodam TELIČKO simentalko in ČB BIKCA. tr 040/607-451 11307 Prodam JAGNETA za zakol ali nadaljnjo rejo. tr 51-82-557 11311 Prodam tri tedne staro TELIČKO simentalko. tr 031/304-063 11313 Prodam mlado KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo. tr 530-96-80 11316 Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. tr 252-28-16 11330 Prodam KRAVO težko s 1. teletom. Zg. Gorje 67, ff 57-25-060 11343 Rodovniške mladiče pasme ROTVAJLER prodam, tr 041/538-534 11348 RJAVE JARKICE in bele piščance za do-pitanje prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, tr 51-85-546 11357 Prodam 14 dni starega ČB BIKCA in teličko simentalko. Tenetiše 3a, tr 256-16-49 11373 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano govedo, krave in teleta. O 041/650-975 10557 Kupim dva mlada pašna JAGNETA cca 20 do 25 kg žive teže za zakol ali nadaljnjo rejo. tr 252-30-94, 031/827-094 11192 Kupim več BIKCEV in teličk simentalcev, težkih od 150 do 400 kg. -B 041/620-824 11193 Kupim BIKCE simentalce za rejo od 250 kg dalje, rt 041/608-210_ Kupim BIKCA simentalca starega 7 dni. ff 533-80-54 11218 Več BIKCEV simentalcev težkih od 150-200 kg kupim. -ET 031 /344-423 11235 Kupim BIKCA simentalca starega do 20 dni. ff 25-22-610, 041/229-159 11279 Kupim BIKCA mesne pasme 150-200 kg. tr 031/888-608 11294 BIKCA simentalca, starega 14 dni, kupim, tr 23-12-364 11303 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. rt 257-11-83 ali 041/922-679 11305 GORENJSKI GLAS • 34. STRAN KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek. 24. septembra 2004 Konfekcija & Perilo f v / Ili » V ' ♦»v H- 'C'- n t' • l: I > . ♦ k i. i ;; fi*. ' " u ' t t v i s I' ir f* 'u « «v- m < s ^ : > Štibelj Vanja, s.p. Tenetiše 43, 4204 Golnik Tel.: (04) 256 55 44, (04) 256 11 95, Fax: (04) 256 55 40, GSM: 031 681-201 E-mail: venus@siol.net Tenetiše delovni čas: od 9.00 do 19.00, sobota: 8.00 do 12.00, tel.: (04) 256-11-95, 256-55-44 Kranj delovni čas: od 9.00 do 19.00, sobota: 9.00 do 13.00, tel.: (04) 206-73-33 Ljubljana Šentvid delovni čas: od 9.00 do 19.00, sobota: 9.00 do 12.00, tel.: (01) 512-16-42 Za izzrebance smo H Izžrebanci namenili: 1. nagrada: I nagradne križanke AVTOHIŠA VRTAČ, nakup v naših prodajalnah v p d.0.0., Kranj vrednosti 10.000 sit 2. nagrada: nakup v naših prodajalnah v vrednosti 5.000 sit 3. nagrad: nakup v naših prodajalnah v vrednosti'3,000 sit Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 6. oktobra 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. 1. nagrado: vikend uporabo vozila iz programa VW GOLF V ali ŠKODA FABIA prejme STJEPAN GRANATIR, Cankarjeva 38, Radovljica 2. nagrado: enodnevno uporabo iz programa VW GOLF V ali ŠKODA FABIA prejme MONIKA JENKOLE, Kovorska 3. Tržič 3. nagrado: paket obvezne opreme prejme' DRAGICA ŠTURM, Log 6, Železniki Tri nagrade, ki jih podarja Gorenjski glas, pa prejmejo: CILKA ČERNIČ, Oprešnikova 78, Kranj; FERDINAND ZU-PANEC, Kebetova 3, Kranj ter IZIDOR SUŠNIK, Zg. Bitnje 243, Žabnica. Nagrajencem čestitamo! i ? t 76 L« I avstrijski sklad. (wolfgang amadeus) pripadnica arabcev živalska ••V iK-k'' sprevod pustnih maškar r. L'*. ji': s.'? i 'K, A» ">2 "I '. I UV. -v. i. človeku podobna opica predel na bledu • ' / t« • >1 k 4* t * • A. ir -V t < *• ( -t'j t: J'k v V-r i ■if , I iZ V ir > V a S- N, « tf'' r '»-J r y'^N' -t »C, •. • < v * > • r I ' ■ . r J. ft - '.t V A« ' ' ' i. ? \ r I .. >» »' : ^ -i- .. f .M- »r I I v ^ « L f r ''"VI < ' < i-v - «Sv;. LS- v v j I LS. r^ Ii '-C — T >|ii h grobo domače sukno rudi kosmač planinska staja seatavil: f. kalan rezilna naprava psihična bolezen plesalka našportni PRj^pmn barvilo zause, kana alenka godec knap glavno mesto grcue guvno mesto sirue ime ksralca bitenca samuel (krajše) anatouj (krajše) po krofih znan kraj v slovenui švicarsko francoski pisateu (claude) anet, i mu1aik, mažoretka roket, sinkopa pravokoten mestni trg geometru-sko telo skeleča rana cerkveni zbor viktor car model vozlu lada rimski bog uubeznl pesnik gruden uspavalno sredstvo krepost gorenjski glas isokratova filozofija gusbeni znak tine orel odvarek, poparek večja kotanja z vodo sozvočje tonov zareza pri sodu ime mode-ratorke baš natauja verboten največje mesto v pakistanu gorska roparska ptica manjša pasja pasma andrej karoli japonska borilna veščina pregovor pripadnik apacev tekoča voda geološko obdobje praveka naš glasbenik (aleš) francoski pisateu (emile) samo-skrunstvo simbol za erb u kraj pri kopru angleški plemič belo duhovniško oblačilo tori (dauša obuka) mesto vistri naš kipar (zdenko) ime pevke falk j 19 josip ipavec nikalnk:a pisateu duun irska republ atmada mesto v italui moško au tudi žensko oblačilo terorist bin laden kun vosi. osnik anton aškerc puver (snska obuka) hokejski plošček naš bivši smučar (robert) raženj sukanje, zasuk tv zaslon rudi šeugo prebi-valev pariza I KI SMUCARl SKAKALEC (JIRI) angleški pesnik lomas itearns) železarski kraj v mežiški dolini POZmVNA elektroda peter bekeš laneno predivo stane sever literarni junak 007 REKA MED IRANOM IN ARMENUO puača iz hmeua izadora (krajše) ime bivše ministrk^e petrin ' ■ ^VCfci.^ . '' * / ' * v; "^"-liK.*:*" - i"— s . ».•,>• < r vf * » * JM *4 ^ ' »E •• ' ^^t \ > ''. i < a « < ; -i- ^ W'^el'-. V-' ^ <* k' t' t . ir v T * « , I v'» > . - t: I,- - snus 5< Penio petek, 24. septembra 2004 ZAHVALE / tnfo@g-glas.st GORENJSKI GLAS • 35. STRAN iZDePi.8i Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu vmw.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gofeniski glas d o o , Zoisova 1 Kranj SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Energetike ALOJZ JAGODIC rojen 1910 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 20. septembra 2004, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES ZAHVALA Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) M I • Ob boleči izgubi drage mame MARIJE OGRIS iz Kraixja, Mencingerjeva ulica 3 se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, lepe misli, cvetje in sveče, predvsem pa za moralno podporo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, vodstvu in zaposlenim Zavarovalnice Triglav, d.d., OE Kranj, vodstvu in zaposlenim Centra starejših Medvode, pevcem Društva upokojencev Kranj tre NavČku, d.o.o., z Visokega. Posebna zahvala velja prijatelju Robertu, ki nam je v težkih trenutkih stal ob strani in nam nudil svojo pomoč. Sin Edvard, hči Marga, sin Branko z družino in sin Florjan Srce tvoje več ne bije, bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen. Ostaja pa spomin na n ojo dobroto in povsod sledi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 94. letu je liho zaspal in odšel k Njemu dobri v PAVEL GRASIC Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveČe. Posebna zahvala sosedi Ireni Pire in g. župniku Francu Ivancu za pomoč in tolažbo ob njegovi zadnji uri. Hvala PGD Breg ob Savi in drugim gasilcem, ZB Mavčiče, govornikoma za lepe besede, g. župniku Bojanu Likarju za lep pogrebni obred in sveto mašo, pevcem in pogrebni službi komunala Kranj. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi. v Žalujoča žena Julka in Cvetka z družino V SPOMIN Pri cerkvici farni sredi vasi, spokojno počivaš draga mami v večnosti. A vedi, da na svetu še vedno je nekdo, ki nate nikoli pozabil ne bo. Danes, 24. septembra 2004, mineva leto dni, odkar te ni več med nami, draga mami, babica, prababica, tašČa in teta LJUDMILA GASER p.d. Pegamova mama Ostaja nam tvoj vzgled delavnosti in molitve. Pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam luČka večna dan in noč gori v zahvalo za vse skupne dni. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo. VSI NJENI Zali Log, september 2004 ■ ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, ses tra, tašča, teta in svakinja MARIJA BENEDICIC « p.d. Mikiavžovčeva mama iz Lipnice 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre ge. dr. Ropretovi, pa-tronažni sestri ge. Belindi in ge. Ranki Maijanovič za vso skrb in dobroto. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, praporščakom in pogrebni službi Akris. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine dan, ne mine noč, da z nami nisi ti navzoč. V SPOMIN Mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naŠ dragi JANKO s KUM AVEC 25. 02.1923 - 26. 09. 2003 Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, se prisrčno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Ljubno, 26. septembra 2004 ZAHVALA V 75. letu starosti je nenadoma odšel k Bogu OČetu naš dragi ata, stari ata in brat JANEZ POGAČNIK iz Zabrekev 6 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ga pospremili na zadnji poti in se ga spominjate v molitvi. Iskrena hvala sosedom, sodelavcem iz Osnovne šole Železniki in Družine ter prijateljem za vso pomoč in oporo. Posebej smo hvaležni dr. Mariji Ravnihar za dolgoletno nesebično skrb in zdravljenje. Hvala g. Ivanu MiheliČu in mons. Franciju Petriču za darovano mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi: Janez, Magda, Dorica z družinami in Marjan e 1-/ / V ^fl v • = ' 'IV ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata ALOJZA FISTRA s Češiyice pri Podnartu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi za darovane maše, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Akriš. Žalujoči: žena Micka, sinova Rajko in Slavko z družinama ter sestra Milka z družino OSMRTNICA Po dolgotrajni bolezni nas je v 70. letu zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica IVANA VOGRIN rojena Habjan, iz ŠkoQe Loke, Novi svet 14 Od nje se bomo poslovili danes, 24. septembra 2004 ob 16.45 na mest nem pokopališču v Škofj i Loki. Žara je na dan pogreba v tamkajšnji mr 1 • VI • v • • liski vezici. VSI NJENI V SPOMIN Vsakič, ko tvojo podobo spomin izriše, vsakič se beseda hvala v srcu izpiše. Hvala ti za vse, draga mama! V soboto, 18. septembra 2004, je minilo žalostno leto, odkar je odšla od nas IVANA REZEK Bevčeva mama iz Trboj Hvala vsem, ki seje spominjate v molitvi in obiskujete njen grob. VSI NJENI Trboj e ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo Ü_ PETEK od 12 do 9°C SOBOTA / od 6 "C do 12 "C NEDEUA / od 8 "C do 15 °C Danes, v petek, bo oblačno in deževno. Občutno se bo ohladilo. Meja sneženja se bo ob intenzivnejših padavinah spustila do višine okoli 1200 m nad morjem. Pihati bo začel severovzhodni veter. Jutri, v soboto, bo zmerno do pretežno oblačno, v nedeljo pa bo nekaj več sonca. Še bo pihal severovzhodni veter. V V vrtcu Brezje so otroci že drugo leto vključeni v ekološki program, ki ga vzgojiteljice izvajajo v sodelovanju s kmetijo Potočnik z Brezij. Obdelujejo svoj vrt, spremljajo postopke ekološke pridelave, predelave in uporabo žit, rojstva domačih živali ter življenje na kmetiji. Brezje - Breda Hrastnik, vodja vrtca Brezje, dislocirane enote Vrtca Radovljica, je povedala, da poteka ekološki program, ki ga izvajajo v sodelovanju s Silvo Potočnik z ekološke kmetije Potočnik, skozi celo leto in se začne v septembru z novim šolskim letom. Letos bo že drugo leto, ko bodo Šli otroci, ne glede na vreme, vsak petek pogledal, kaj se dogaja na njihovem vrtu, kjer rastejo jablane in začimbe, ter na kmetijskem posestvu. V program je vključenih vseh dvaintrideset otrok. Silva, ki skupaj z vzgojiteljicami vodi ekološka srečanja, jih pouči o vsem, kar se dogaja na kmetiji. V prejšnjem letu so tako že spoznali vse postopke ekološkega kmetovanja - kako pridi do naravnega gnoja, do zdravih pridelkov in kako jih je možno uporabiti. Sejali so, kosili, mleli žito, ko pa je prišla zima, so se spravili za toplo kmečko peč in se učili o pšenici, piri, ajdi in ječmenu. Iz moke so večkrat spekli domaČi kruh, palačinke ali kakšno dobro pecivo, iz zelenjave pa kakšne dobre namaze. Skozi vse leto so spremljali tudi rojstva prašičkov, teličkov in ostalih domačih živali, ter še udeleževali različnih zanimivih ekoloških srečanj v bližnji okolici. Tudi letos so že obiskali kmetijo. Načrtujejo, da bodo najprej obrali grozdje in jablano, ki jo bodo nato tudi okopali in zašči- GLASOV JEZ V Gorenji vasi so vsi ZA v predvolilnem času /e moč slišati veliko gesel, obljub, paroi... in vsega ostalega, čemur bolj ali manj (ne)verjamemo. Pred dnevi pa smo v Gorenji vasi v Poljanski dolini opazili transparent, za katerega verjamemo, da je vsaj blizu resnice. Prišel je namreč čas znamenitega oktoberfesta in že ob njegovi lanski različici, "oktoberfejstu" v Gorenji vasi, so številni žejni obiskovalci zatrjevali, da ga ni lepšega, kot oživitev münchenskega pivskega praznovanja v Poljanski dolini. Ni pomembno, če si usmerjen levo, ni pomembno, če si usmerjen desno, pornembno je, da so pečene piške, klobase in seveda veliko piva. Zato skoraj ni dvoma, da bo "volišče" Pr' sedmič čez dober teden dni med bolje obiskanimi na Gorenjskem in da bodo vsi ZA... r izhePLSi Vs«slov«nsld portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov 2 vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski ogiasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. pOi la POHUkm fmK0nf 0ifAgm RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si ^ NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Otroci iz vrtca Brezje so skupaj z vzgojiteljicami in Silvo Potočnik (s pladnjem peciva v sredini) spremljali tudi nedavni prigon živine na Brezje. tili pred zimo. Ko se bo bližala noč čarovnic, bodo izdolbli in okrasili buče ter zaplesali ples Čarovnic, pred božičem pa se bodo letos lotili izdelovanja novoletnih okraskov iz naravnega materiala, s katerimi bodo okrasili hišo. Silva, ki ima na podro- čju ekološkega kmetovanja zelo veliko izkušenj in je vključena v več ekoloških društev v Sloveniji, pravi, da se imajo lepo in da otroci radi prihajajo na kmetijo. V prihodnosti načrtuje sodelovanje tudi z otroki s posebnimi potrebami iz doma Matevža Langusa v Radovljici, ki jim stik z naravo ter bivanje na kmetiji kot terapija zelo pripomore k njihovemu počutju in razvoju. Silva to ve iz lastnih izkušenj, saj je tudi sama imela otroka s posebnimi potrebami. Katja Dolenc Minister Kopač na elektriko Ljublana - Naša država se je kot podpisnica protokola o zmanjševanju toplogrednih plinov in kot članica Evropske unije obvezala, da bo v prihodnjih letih občutno zmanjšala oddajanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje, ki jih v precejšnji meri prispevajo motorna vozila. Tudi zato so se na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo odločili za nakup hibridnega službenega vozila, ki za pogon uporablja bencinski in električni motor. Z javnim razpisom so izbrali novi Toyotin model prius, ki ustreza strogim okoljevar-stvenim normativom in je prav zato tudi oproščeno davka na motorna vozila, s Čimer želi država spodbuditi odločanje za nakup čistejših vozil. Ministrstvo je za novinca, ki ga do hitrosti 50 kilometrov na uro poganja samo električni motor, KONCNICA ZA PETO MESTO RD TERMO - RD PRULE 67 Železniki, v soboto, 25. 9. 2004, ob 20. uri TB MO RD Škofja Loka, Podlubnik 1/c. Škofja Loka kasneje pa se mu pridruži Še bencinski, odštelo dobrih 4,8 milijona tolarjev, pri čemer so za vrednost 860 tisočakov dali v račun eno od svojih odsluženih vozil. Sicer pa minister Kopač zaradi pogona na elektriko ne bo nič počasnejši; prius namreč doseže najvišjo hitrost 170 kilometrov na uro in v povprečju porabi le 4,3 litra bencina na 100 kilometrov. Na fotografiji: minister Janez Kopač in predsednik Toyote Adria Tatsuya Ono med predajo vozila. M. G. Starejši in bolni Jeseniški in radov^iški center za socialno delo se skupaj z Bolnišnico Jesenice lotevata negovalnih postey za bolnike, ki po zdravljei^u potrebujejo več nege. Na Jesenicah smo vprašali za mnei\je, ali je na Gorenjskem za starejše in bolne dobro poskrb^eno, Jana Biščan "Ne, to ni dovolj urejeno. Po 21 dneh, kar si lahko v bolniš- niči, se družina in vsi sprašujejo, kam sedaj. Od hospitalizacije do trenutka, ko še nisi za domov, ni prostora za človeka. Negovalne postelje so nedvomno rešitev, ima pa bolnišnica verjetno boljše pogoje od doma starejših, ker ima že osebje in opremo." Jože Dolin-šek z Jesenic: "Jeseniška bolnišnica je kar v redu, vendar neradi pomagajo. Tudi v zdravstvenem domu osebni zdravnik ni tako prijazen, kot bi moral biti. Večkrat sem se pritožil, ker nisem dobil zdravil, ki sem jih želel. Na take stvari bi morali bolj paziti. Ne bi mogel reči, da zamisel o negovalnih posteljah ni v redu, vendar to premalo poznam, ker nimam take terapije. Ljudem je treba bolj pomagati v bolnišnici in na splošno pri zdravstveni oskrbi, da bolnik dobi, kar potrebuje." Jože Bernard, po rodu Blejec, sicer pa iz Konstan-za v Nemčiji: "Nemško soci- alno skrbstvo je imelo skupno blagajno, vendar so ugotovili, da je predraga. Tako je zadnjih šest let za te potrebe čisto posebna blagajna. Če nekdo potrebuje pomoč pri oskrbi, se to plača iz tega dela. Tudi svojcem zavarovanca. Tega v Sloveniji ni, niti s konvencijo ni urejeno in zato se tudi ne vrnem sem. V Nemčiji živim 45 let, na Gorenjskem imam hišo, pa je bila zastonj delana." Nevenka Ko- košinek s Koroške Bele: "Za starejše ljudi je premalo poskrbljeno. če bi bil denar, bi se dalo marsikaj narediti. Svojci že sicer pomagajo brezplačno. Bi se pa mogoče naŠli sosednje, če bi dobili kakšno nadomestilo. Negovalni oddelek bi bil vsekakor dobra rešitev. Bolje kot doma ali ob pomoči soseda. Ti lahko bolniku pomagajo do določene mere, pri negi pa je potrebno strokovno znanje. Mendi Kokot