Poštnina plačana v gotovini.
64.
V Ljubljani, dne 14. julija 1926.	Letnik VIII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in
URADNI
Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
*
268.	Pravilnik za izvrševanje poedinih odredb začasne uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
269.	Pravilnik za izvrševanje poedinih odredb začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
270.	Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje odredb o državni trošarini iz zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih in odredbah o državni trošarini.
271.	Pravilnik centralnega higienskega zavoda v Beogradu.
272.	Pravilnik za babiško šolo v Beogradu.
273.	Pravilnik o uporabljanju državnih avtomobilov za sanitetno službo.
274.	Naredba o nostrifikaciji diplom magistrov in doktorjev farmacije.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Vaelbina:
Uredbe osrednje vlade.
268.
Na podstavi člena 31. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic in predloga glavne uprave inženjerskih zbornic z dne 22. oktobra 1925., št. 623, predpisujem
Pravilnik
za izvrševanje poedinih odredb začasne uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
Ölen 1.
Da se more ustanoviti nova inženjerska zbornica v kraju, kjer je doslej ni bilo, mora poslati najmanj 30 pooblaščenih inženjerjev in arhitektov v njenem območju ali v območju dveh in več višjih gradbenih naprav ministrstva za gradbe v tem zmislu glavni upravi inženjerskih zbornic obrazloženo vlogo, v kateri bodi poleg ostalega označeno tudi to, koliko izmed podpisnikov te vloge pripada oni inženjerski zbornici, katere člani so.
To vlogo pošlje glavna uprava inženjerskih zbornic najkesneje v 15 dneh prizadetim zbornicam v izjavo; te pa morajo najkesneje v enem mesecu poslati glavni upravi svoja obrazložena mnenja.
Glavna uprava zbere nato ta mnenja, vzame v prvi plenarni seji v pretres vlogo in mnenja prizadetih zbornic ter odloči, ali naj se po uredbi ustanovitev nove zbornice dopusti ali ne. V prvem primeru poda ministru za gradbe predlog za ustanovitev te zbornice, v drugem primeru pa obvesti podpisnike vloge po njih zbornicah, da se njih vlogami usvojila.
Ölen 2.
Kako naj uprave in skupščine inženjerskih zbornic opravljajo posle zbornic, kar jim je naloženo s členom 3. uredbe, predpišejo njih skupščine, skladno s točko a) člena 15. uredbe, s posebnimi poslovniki, katere odobrava po členih 6. in 15. uredbe glavna uprava inženjerskih zbornic in katere kakor tudi eventualne izpremembe v njih predlagajo poedine uprave zbornic glavni upravi v odobritev najkesneje v 15 dneh po svoji skupščini.
O teh poslovnikih ali njih izpremembah mora odločiti glavna uprava v prvi svoji prihodnji plenarni seji ter poslati odločbe zbornicam takoj, najkesneje pa v 10. dneh po plenarni seji, v kateri se je odločba sprejela.
Člen 3.
Ko so imele poedine zbornice svoje glavne skupščine, ki se morajo vršiti po členu 13. uredbe vsako leto najkesneje do dne 15. februarja, in ko so izvolile na njih svoje predstavnike za glavno upravo po členu 5. uredbe in svoje odposlance za glavno skup-
ščino po členu 7. uredbe, sklice glavna uprava najkesneje na dan 10. marca istega leta glavno skupščino odposlancev, ji predloži poročilo o svojem poslovanju, o katerem mora glavna skupščina odposlancev oddati svojo sodbo, ter zahteva razrešnico.
Člen 4.
Ko se izračunava 3%no število članov za glavno skupščino po členu 5. uredbe in H)%no število članov za glavno skupščino odposlancev po členu 7. uredbe, se zaokrožajo ulomki na celo število navzgor, če so večji nego polovica ednice, a navzdol, če so pod njo ali točno njena polovica.
Člen 5.
Ko se je končala glavna skupščina odposlancev in se je dala razrešnica dotedanji glavni upravi, se sestanejo predsedniki in podpredsedniki poedinih inženjerskih zbornic in predstavniki, izvoljeni po členu 5. uredbe za novo glavno skupščino, istega ali naslednjega dne, najkesneje pa do dne 15. marca istega leta v plenarni seji ter izvolijo po členu 5. uredbe predsednika, dva podpredsednika, dva člana in enega namestnika nadzorstvenega odbora.
V tej seji se izvoli izmed članov glavne uprave z vzklikom ali z glasovanjem tudi blagajnik glavne uprave.
Stalnega tajnika kot plačanega uslužbenca lahko izvoli glavna uprava tudi pozneje.
Ko se je izvršila ta volitev, izročita staro pred-sedništvo in stari blagajnik vse spise in denar v nadaljnje upravljanje in poslovanje novi glavni upravi.
Člen 6.
Po členih 5. in 7. uredbe traja mandat članov glavne uprave, izvzemši člane, ki so predsedniki in podpredsedniki inženjerskih zbornic, leto dni.
*	Člen 7.
Ker imajo po členu 15. uredbe poedine zbornice ali njih skupščine edino pravico, določati poslovnika za delo skupščine in uprave dotične zbornice ter ju uporabljati z odobritvijo glavne uprave, ne smejo zbornice po členih 6. in 20. uredbe določati vseh načrtov za ostale pravilnike, uredbe, pravila, predpise itd., ki bi jih izdelale, nego jih morajo pošiljati kot svoje načrte in predloge glavni upravi v oceno in nadaljnje postopanje.
če bi imeli načrti teh pravilnikov, predpisov itd. v sebi tudi odredbe, ki bi posezale v skupne stanovske interese inženjerjev in arhitektov, jih mora predsedništvo glavne uprave, preden jih predloži '• pretres in sklepanje plenarni seji glavne uprave, priobčiti tudi ostalim zbornicam ter od njih izposlovati mnenje o dotičnem načrtu, pri čemer jim da za ta posel dovolj časa.
Člen 8.
Pritožbe, ki bi jih pošiljali poedini člani zbornic glavni upravi po členu 6. uredbe, se morajo vložiti po členu 28. uredbe v 14 dneh, in sicer po dotični zbornici, ta pa jih mora predložiti glavni upravi s
svojim mnenjem in razlogi vred najkesneje v 14 dneh od dne, ko jih je prejela.
Ker je v členu 28. uredbe precizirano, zoper katere razsodbe se pritožbe ne vlagajo pri glavni upravi, je za pritožbe zoper vse ostale razsodbe, omenjene v členu 28. uredbe, glavna uprava poslednja instanca; prav tako ima tudi zoper vsako drugo razsodbo, razen zoper one, ki so navedene v členu 28. uredbe, član pravico pritožbe na glavno upravo.
Člen 9.
Vse te pritožbe se rešujejo v plenarni seji glavne uprave in predsedništvo mora priobčiti rešitev pri-tožiteljem po njih zbornicah najkesneje v 15 dneh po plenarni seji, v kateri so se rešile.
Člen 10.
V primeru, navedenem v členu 28. uredbe, če se obtoženec pritoži na ministrstvo za gradbe zoper razsodbo, s katero je nezadovoljen, mora poslati pritožbo po glavni upravi, predsedništvo pa jo pošlje s svojim mnenjem in razlogi vred ministru za gradbe najkesneje v 10 dneh od dne, ko jo je prejelo.
Člen 11.
Poedine zbornice morajo, če se pritožijo zoper rešitev glavne uprave na glavno skupščino odposlancev, vložiti pritožbo najmanj mesec dni pred sestankom glavne skupščine odposlancev pri glavni upravi, ki jo postavi na dnevni red prve prihodnje glavne skupščine odposlancev.
Pritožb, ki se ne predlože o pravem času po glavni upravi skupščini odposlancev, skupščina ne sme jemati v pretres in tudi ne o njih odločati kakorkoli.
Člen 12.
Glavna skupščina odposlancev se sestane vsako leto na sedežu druge zbornice, in sicer v tem redu: v Beogradu, v Zagrebu, v Ljubljani, v Novem Sadu itd., v kakršnem redu se pač ustanove v ostalih krajih nove zbornice.
Člen 13.
Glavno skupščino odposlancev skliče glavna uprava ali pa njeno'predsedništvo, če je za to pooblaščeno po glavni upravi, najkesneje na dan 10. marca vsakega leta.
Dnevni red za glavno skupščino odposlancev sestavi glavna uprava ali pa tudi predsedništvo samo, če ga glavna skupščina pooblasti za to.
Vabilo na glavno skupščino odposlancev z označenim dnevnim redom se mora objaviti 20 dni prej v «Službenih Novinah» ter poslati ministrstvu za gradbe na vpogled in v nadaljnje pristojno postopanje.
Člen 14.
Glavno skupščino odposlancev otvori predsednik glavne uprave ali, če je odsoten, eden izmed podpredsednikov ali, če sta ta odsotna, eden izmed članov glavne uprave; ko ugotovi, da je na skupščini prisotna večina odposlancev, pozove skupščino, naj
izvoli skladno s členom 7. uredbe predsednika, ki ji bo predsedoval.
Izvoljeni predsednik glavne skupščine odposlancev vodi do konca nadaljnje zborovanje po objavljenem dnevnem redu in po predpisih uredbe in tega pravilnika.
Predsednik skupščine se udeležuje glasovanja; ob enaki porazdelitvi glasov pa se smatra predlog za odklonjenega.
Člen 15.
Glavna uprava inženjerskih zbornic sestavi poslovnik za glavno skupščino odposlancev ter ga predloži prvi glavni skupščini v odobritev. Tako predloženi poslovnik se lahko na glavnih skupščinah odposlancev, izpreminja in dopolnjuje, če to pismeno predlagata dve tretjini prisotnih članov-odposlancev.
Člen 16.
Dolžnosti in pravice, ki jih imajo predsednik, podpredsednika in člani glavne uprave pri poslovanju glavne uprave, so iste kakor dotične dolžnosti in pravice, predpisane s členom 26. uredbe za predsednike, podpredsednike in člane uprave poedinih inženjerskih zbornic.
Člen 17.
Nadzorstveni odbor glavne uprave ima pravico, pa tudi dolžnost, vsake tri mesece vsaj enkrat pregledati blagajno glavne uprave in njene račune ter glavno upravo opozoriti na nepravilnosti, ki bi jih našel v blagajničnem poslovanju.
Na glavni skupščini odposlancev poda poročilo o pregledu in pravilnem poslovanju blagajne glavne uprave.
Člen 18.
iSeznamek članov vseh zbornic, ki ga mora izdati glavna uprava po členu 8. uredbe koncem vsakega leta, pošlje glavna uprava vsem zbornicam in ministru za gradbe, svojemu nadzorstvenemu ob-lastvu.
Poedine zbornice pošljejo seznamek svojih članov glavni upravi najkesneje do dne 1. decembra vsakega leta.
Člen 19.
Ker ne sme po členu 10. uredbe nihče izvrševati privatne inženjerske prakse brez dovolitve ministra za gradbe, dane na predlog glavne uprave inženjerskih zbornic, in ker morajo biti vsi pooblaščeni inženjer ji in arhitekti po členu 11. uredbe člani inženjerskih zbornic, so seznamek članov vseh zbornic, ki ga izda glavna uprava po členu 8. uredbe koncem vsakega leta, kakor tudi popisi pooblaščenih inženjerjev in arhitektov, ki jih. pošiljajo poedine zbornice po točki f) člena 20. uredbe glavni upravi, gradbenim in ostalim prizadetim oblastvom v svojem območju, edino odločilni za državne in samoupravne organe po členu 10., točki 6.), začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 20.
Če ne bi bilo v območju višjih gradbenih naprav ministrstva za gradbe zadosti članov za ustanovitev posebne inženjerske zbornice in če mora obsezati ena zbornica območje dveh ali več takih gradbenih naprav, sme ustanoviti dotična zbornica z odobritvijo ministra za gradbe v krajih, ki mu jih predlaga glavna uprava, zaradi olajšave svojega administrativnega poslovanja poslovalnice, po katerih občujejo člani v območju teh poslovalnic s svojo zbornico. Šefi takih poslovalnic morajo biti člani uprave dotične zbornice, ki imajo v krajih teh poslovalnic stalen poslovni sedež; to morajo vpoštevati dotične zbornice, ko volijo zbornično upravo.
Člen 21.
Pravilnik o višini odškodnin, ki se dajo po členu 11. uredbe za delo in dejanske potne in ostale stroške članom glavne uprave in odposlancem za * glavne skupščine odposlancev, kakor tudi o virih za njih kritje predpiše glavna skupščina odposlancev, za delo v upravah poedinih zbornic in dejanske potne in ostale stroške članom uprav poedinih zbornic pa skupščina dotičnih zbornic.
Člen 22.
Po členu 17. uredbe smejo glasovati zbornični člani za volitev uprave in nadzorstvenega odbora, tudi po pošti v zaprtem pismu. Glasovi, tako oddani po pošti v zaprtem pismu, se morajo odposlati po pošti o pravem času, tako da jih prejme zbornična uprava najkesneje tik pred skupščino in da morejo vzeti preštevalci glasov na skupščini v poštev tudi te glasove.
Volilec, ki glasuje na ta način, mora položiti v dva manjša ločena zavitka (kuverti) svoji glasovnici z oznako na zavitkih: «Uprava zbornice» in «Nadzorstveni odbor». Ta manjša zavitka mora položiti v večji zavitek, na katerem je treba označiti zadaj volilčevo ime in njega priimek, na naslovni strani, na vidnem kraju, pa zapisati oznako: «Glasovnica», da uprava ne odpre pisma pred glasovanjem.
Ta tako prejeta glasovalna pisma izroči uprava zbornice preštevalcem glasov, izvoljenim na skupščini, ti pa jih, ko se kličejo zbornični člani za glasovanje, odpro ter izroče glasovnice nerazvite nabiralcu glasovnic.
Preden se začne glasovanje, se mora ugotoviti in zapisati v zapisnik skupščine, kateri člani so glasovali na ta način, kakor tudi to, da imajo pravico, voliti in izvoljeni biti.
Člen 23.
Uprave zbornic morajo odrediti vsako leto najkesneje do dne 31. decembra po seznamku članov število članov uprave in njih kvoto po strokah ter to objaviti v dnevnem redu. za skupščino. Če se kvota po strokah ne more vzdržati, se izvolijo na mesta, neizpolnjena po kvoti, člani katerekoli stroke.
Člen 24.
Ker je določeno s členom 17. uredbe glasovanje po pošti v zaprtem pismu le za volitev uprave iu nadzorstvenega odbora, se sme vršiti vsako drugo glasovanje samo osebno.
Člen 25.
Po členu 18. uredbe pod aj in b) izgube glasovalno pravico ter nimajo pravice, voliti in izvoljeni biti, oni zbornični člani, ki jim je pristojno državno oblastvo ali pristojna zbornica začasno odvzela pravico civilne prakse in ki jim je uprava, odvzela glasovalno pravico. Ne v . enem ne v drugem primeru ne pridobi pritožba, vložena zoper razsodbo, članu pravice, voliti ali izvoljen biti.
Člen 26.
V primeru, navedenem v poslednjem odstavku člena 19. uredbe, če je iz kakršnegakoli vzroka onemogočeno poslovanje uprave, mora predsednik ali podpredsednik ali drug član uprave, ki je ostal, da opravlja zbornične posle, dokler se ne izvrše nove volitve, sklicati skupščino zbornice po odredbah členov 13. in 14. uredbe čimprej, najkesneje pa v dveh mesecih; na tej skupščini se izvoli nova uprava.
Člen 27.
Zbornična uprava vrši uradoma dolžnost častnega sodišča proti zborničnim članom na podstavi členov 22. in 23. in drugega odstavka člena 25. začasne uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic.
Člen 28.
Vsako pritožbo ali ovadbo dodeli predsednik enemu članu uprave kot referentu. Referent mora preiskati stvar tako, da zasliši pismeno ali ustno obtoženca in eventualno priče. Poročilo, podkrepljeno z neizpodbitnimi činjenicami, poda referent upravi v seji, ki se skliče o predmetu v enem mesecu, ko se je predmet dodelil referentu. Uprava sklene, ko je zaslišala referenta:
1.	) odklonitev pritožbe ali ovadbe, če je neosnovana;	%
2.	) uvedbo disciplinskega postopanja ali pa ob inkompatibiliteti ali inkompetenci
3.	) odstop postopanja pristojnemu državnemu oblastvu.
Člen 29.
Častno sodišče sklepa po odredbah drugega odstavka člena 25. začasne uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic. Glasovalna dolžnost je obvezna za vse člane častnega sodišča.
Člen 30.
Denarne kazni se izterjujejo eksekutivno po upravnih oblastvih.
Člen 31.
Če je kaznivo dejanje tako, da je častno sodišče sklenilo, da predlagaj uprava skupščini odvzem pravice privatne prakse, se obdolžencu ne suspendira pravica prakse, dokler o tem ne odloči skupščina.
Člen 32.
Predlog, da se odvzemi pravica privatne prakse, postavi uprava na dnevni red prve prihodnje redne
ali izredne skupščine; toda v razglasu, ki ga objavi v «Službenih Novinah» za sklic skupščine, ne postavlja tudi imena obtoženca, glede katerega naj sklepa skupščina, ali se mu odvzemi pravica privatne prakse.
Člen 33.
Po točki a) člena 18. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic se sme odvzeti pravica privatne prakse ali začasno ali za vselej. V enem in v drugem primeru se mora podati predlog skupščini zbornice, ki sklepa o tej kazni, ker Obseza člen 23. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic pod 4.) oba primera. V enem in v drugem primeru ima kaznovanec po členu 28. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic pravico pritožbe zoper sklep skupščine na glavno upravo, če pa tudi z njeno odločbo ne bi bil zadovoljen, še na .ministra za gradbe.
Člen 34.
Zborničnemu članu, ki se mu je za vselej odvzela pravica privatne prakse, se odvzame izdana pooblastitev ter se pošlje ministru za gradbe, ki jo uniči ter jo proglasi v «Službenih Novinah» za neveljavno.
Člen 35.
Za pristojno državno oblastvo v členu 18. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic, točki a), se smatra minister za gradbe, ki izreka po točki 4.) člena 10. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih na predlog glavne uprave vse vrste kazni, s katerimi kaznuje nadzorstveno oblastvo pooblaščene inženjer-je in arhitekte za pogreške in primere, ki jih ne navaja člen 22. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic.
Člen 36.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v «Službenih Novinah»; takrat izgube moč in veljavo vsi dosedanji pravilniki in predpisi, kolikor se tičejo tega vprašanja.
V Beogradu, dne 14. maja 1926.;
št. 26.340/25.	Ar. . +
Minister za- gradbe:
Mil. Ant. Vujičič s. r.
269,
Na podstavi člena 11. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih in predloga glavne uprave inženjerskih zbornic z dne 22. oktobra 1925., št. 624, predpisujem
Pravilnik
za izvrševanje poedinih odredb začasne nredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
Člen 1.
Diplome tujih, inozemskih tehničnih fakultet, tehničnih visokih šol in politehnik mora nostrificirati ena izmed domačih tehničnih fakultet. Nostrifikacija sestoji samo v tem, da se formalno prizna enakopravnost diplome z inženjersko diplomo tehničnih fakultet in tehničnih visokih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in .Slovencev v obliki odločbe fakultetnega profesorskega zbora, zapisane na originalni izvori diplome. Nostrifikacija se mora iz\*ršiti, preden kdo zahteva pooblastitev ali vpis za inženjerskoga kandidata.
Člen 2.
Za inženjersko prakso v tehnični službi svoje stroke po točki 3.) člena 2. uredbe je razumeti prakso, opravljeno v službi, v kateri se more pridobiti potrebno tehnično znanje za to stroko. -
Zbornica sme zahtevati od kandidata dopolnitev prakse, če spozna, da si v izvestni službi ni mogel pridobiti potrebnega tehničnega praktičnega znanja iz svoje stroke, za katero zahteva pooblastitev.
Člen 3.
Točka 4.) člena 2. uredbe se nanaša na one inže-njerje, ki opravljajo državni izpit po uredbi o ustroju ministrstva za gradbe.
Ker postane lahko po prvem odstavku člena 2. uredbe pooblaščen inženjer ali arhitekt vsak inženjer ali arhitekt katerekoli stroke, se morajo zahtevati od ostalih inženjerjev (rudniških, šumarskih itd.) potrdila, da so opravili po uredbah ministrstev, pri-
stojnih za njih stroko, državne izpite, ki jih priznava tudi ministrstvo za gradbe za državne tehnične izpite iz teh strok že po zakonih, veljavnih za resort teh strok.
Člen 4.
Inozemska podjetja, ki morejo dobiti po členu 4. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih od ministrstva za gradbe- odobritev za projektiranje in izvajanje projektov za izvestne posle, morajo imeti za te posle odgovornega pooblaščenega inženjerja ali arhitekta, ki je naš_ državljan.
Inženjer ali arhitekt, inozemski državljan, ki drugače ustreza vsem pogojem člena 2. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, razen pogojeni točk 2.), 4.), 6.) in 7.), in ki je zadostil tudi pogoju člena 1. tega pravilnika, sme biti predlagan za odgovornega inženjerja za poedine posle pooblaščenih inženjerjev ali arhitektov pri inozemskem ali domačem podjetju ali za samostalno projektiranje in izvajanje poedinega takega posla samo, če takega inženjerja ali arhitekta specialista ni v državi med inženjerji ali arhitekti, našimi državljani.
Prošnja za to dovolitev se mora predložiti po krajevni inženjerski zbornici, dovolitev pa izda minister za gradbe na predlog glavne uprave inženjerskih zbornic skladno s členom 10. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic in s členom 6. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih.
Dotični inženjer ali arhitekt, inozemski državljan, mora ves čas, ko opravlja ta posel, plačevati pristojni zbornici izvesten prispevek, ki ga odredi pristojna zbornica po poslu. V vsem času" poslovanja so ti inženjerji in arhitekti, inozemski državljani, pod nadzorstvom pristojne krajevne inženjerske zbornice, ki jih sme po členih 22. in 23. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic za učinjene pogreške tudi kaznovati.
Člen 5.
Člen 6. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih predpisuje samo, v kakšni obliki in s kakšno vsebino se izdaja inženjerjem in arhitektom pooblastitev za javno prakso in kako se objavlja in registrira; pot in način, po katerem se pribavlja ta pooblastitev, pa je predpisan s členom 10. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic.
Člen 6.
Inženjerji, ki se hočejo baviti z geodetsko-geo-metrskimi deli, a niso inženjerji-geometri, ne morejo dobiti dovolitve za izvrševanje geodetsko-geometr-ske prakse, dokler ne dobe od ministra za gradbe dekreta pooblaščenega, inženjerja.
C
Člen 7.
Inženjer ali arhitekt, ki zahteva pooblastitev, mora navesti v prošnji, s katero zahteva pooblastitev, izbrano stalno stanovališče, da se more tudi to objaviti s pooblastitvijo vred v «Službenih Novinah».
Vsako izpremembo stalnega stanovališča objavi inženjerska zbornica v «Službenih Novinah» ob stroških dotičnega inženjerja ali arhitekta.
Člen 8.
Pooblaščene inženjerje in arhitekte zapriseza šef pristojne gradbene sekcije.
Original prisege shrani gradbena sekcija v svojem arhivu; en prepis pošlje pristojni gradbeni direkciji. enega pa inženjerski zbornici. Zbornica potrdi na dekretu pooblaščenega inženjerja ali arhitekta, da je dotični pooblaščeni inženjer ali arhitekt opravil prisego.
Člen 9.
Skladno s točko 4.) člena 7. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih morajo biti delegati, ki jih odredi minister za gradbe ali zbornica za pregled, opremljeni s pismenim odlokom ministra za gradbe ali zbornične uprave, v katerem morata biti vzrok in namen pregleda jasno izražena.
Člane komisije za pregled odredi, če ga vrši zbornična uprava, predsednik uprave in odrejeni člani morajo sprejeti funkcije delegatov. Legitimacije jim izda predsednik ali pa, če je odsoten, podpredsednik zbornice.
Na pokazano legitimacijo ali odločbo mora vsak član, pri katerem naj se izvrši pregled, delegatom nemudoma omogočiti pregled po tem pravilniku.
Ves ta pregled se mora smatrati za poslovno tajnost in delegati ga morajo čuvati kot tajnost. Prav to velja tudi glede delegatov ministra za gradbe. Če delegat prekrši čuvanje tajnosti, se kaznuje po odredbah členov 22. in 23. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic ali pa tudi za izdajo državnih
pisarniških tajnosti, če je delegat državnega nadzorstvenega oblastva.
Funkcija delegatov uprave za pregled zborničnih članov je častna ter se ne honorira.
Z zapisnikom in poročilom o pregledu se postopa nadalje po veljavnih zakonskih predpisih.
Člen 10.
Brez pismenega delodajalčevega dovolila smejo pooblaščeni inženjerji in arhitekti uporabljati podatke o zaključenih poslih med disciplinskim postopanjem, uvedenim zoper njih osebo, pred častnim sodiščem zaradi svoje obrambe kakor tudi pred rednim sodiščem. Prav tako, če so namere delodajalčeve v kateremkoli pogledu naperjene zoper državne interese.
Člen 11.
Pečat, ki ga morajo pritiskati pooblaščeni inže-njerji in arhitekti na svoje spise in načrte, kateri imajo po točki 2.) člena 10. uredbe o pooblaščenih
ustanovitvi inženjerskih zbornic, samo da zbornična uprava kot častno sodišče ne izreka razsodbe, nego jo samo predlaga glavni upravi, ta pa ministrstvu za gradbe, in da se, če gre za odvzem pravice privatne prakse, predlog ne poda predhodno skupščini, nego da ga pošlje glavna uprava ministru za gradbe po svojem mnenju in preudarku na podstavi predloga, ki ga je podala uprava krajevne inženjerske zbornice kot častnega sodišča.
Zoper razsodbo, ki jo izreče minister za gradbe, ima kaznovanec pravico pritožbe po veljavnih zakonih samo na državni svet v roku, predpisanem za to z zakonom.
Člen 17.
Na ovadbo zborničnega člana, da sprejema državni ali samoupravni organ v postopanje izdelke nepooblaščenih inženjerjev in arhitektov, mora poslati krajevna inženjerska zbornica ovadbo, ko jo je preizkusila, ministru za gradbe po glavni upravi inženjerskih zbornic v nadaljnje postopanje po
inženjerjih in arhitektih dokazno vrednost pri vseh! Itrnki 6-) člena 10. uredbe o pooblaščenih inženjerjih državnih in samoupravnih oblastvih, je okrogla | *n ^''liitektih.
štampilija z majhnim državnim grbom na sredi in z:	Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem. ko se ob-
okolnim zapisom v krogu: N. N., pooblaščeni grad- javi v «Službenih Novinah»; takrat izgube moč in
beni (ali oznaka druge stroke) inženjer ali arhitekt. Stanovališče.
Spise manjše važnosti, korespondenco in trgovske spise opremljajo pooblaščeni inženjerji in arhitekti z navadno ravno štampilijo, ki ima isto besedilo.
Člen 12.
veljavo vsi dosedanji pravilniki in predpisi, ki se tičejo tega vprašanja.
V Beogradu, dne 14. maja 1926.; št. 26.361.
Minister za gradbe:
Mil. Ant. Vujičič s. r.
Projektiranje kakor tudi pregledovanje in apro-biranje projektov in izvrševanje tehničnih objektov in del, ki se opirajo na statične, hidrotehnične in tem podobne proračune in na tehnične in statične preiskave, so izključno posli pooblaščenih inženjerjev in arhitektov.
Pri podjetjih ali obratih, ki opravljajo take posle in ki morajo imeti po veljavnih zakonih za strokovne posle odgovornega strokovnjaka, sme biti ta strokovnjak samo pooblaščen inženjer ali arhitekt. Drugače je treba postopati zoper taka podjetja, odnosno take obrate in njih strokovne poslovodje kakor tudi zoper vsako drugo osebo, ki se izdaja neupravičeno za pooblaščenega inženjerja ali arhitekta ali opravlja njiju posle, po točki 5.) člena 10. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih.
Člen 13. '
Na podstavi pismene podpisane ovadbe (najsi pri-
270.
Na podstavi členov 2. in 8. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. in § 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih in odredbah o državni trošarini z dne 5. novembra 1923. predpisujem te-le
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje odredb o državni trošarini iz zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih in odredbah o državni trošarini,*
ki se glase:
I.
, .	^	^	,	..	... V točkah 314.), 315.), 318.), 319.), 321.) in 322.)
haja od kogarkoli),_ da se kdo neupravičeno izdaja 51ena 107_ trogarinskega pravilnika** *** naj se posta-
za pooblaščenega inženjerja ali arhitekta ali da i vjj0 namegj;0 hesed: «dne 1. aprila» besede: «dne opravlja njiju posle, navedene v predhodnem členu | decembra», tega pravilnika, mora krajevna inženjerska zbornica, j	jj
ko je preizkusila ovadbo in zbrala dokaze, na pod-j
stavi točke 5.) člena 10. uredbe o pooblaščenih in-j ^ 0 izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo ženjerjih in arhitektih to osebo pri pristojnem ob-1 z dnem, ko se razglase v «Službenih Novinah». lastvu kazenski obtožiti ter poskrbeti, da se ji onemogoči nadaljnje neupravičeno poslovanje.
Prav tako mora postopati zbornica zoper podjetja ali obrate, domače in inozemske, ki nimajo kot odgovornega strokovnjaka za posle pooblaščenih inženjejev in arhitektov pooblaščenega inženjerja ali arhitekta, toda opravljajo tudi njiju posle.
Člen 14.
Če nastopi primer po členu 9. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, objavi ministrstvo za gradbe v «Službenih Novinah», da je N. N. prestal biti civilni inženjer (arhitekt). V enem mesecu od dne, ko se razglasi ta akt, mora dotični inženjer (arhitekt) vrniti dekret po krajevni inženjerski zbornici ministrstvu za gradbe, da ga uniči.
V Beogradu, dne 15. junija 1926.; št. 43.644.
Minister za finance:
dr. Ninko Perič s. r.
271.
Na podstavi zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje in zakona o ustanavljanju posebnih sanitetnih naprav za preiskovanje in zatiranje nalezljivih bolezni z dne 25. novembra 1921. predpisujem ta-le	«i
Pravilnik
centralnega higienskega zavoda v Beogradu.***
I.	Obče odredbe.
Člen 15.
Da se ugotovi zloraba v poverjenem poslu • po točki 5.) člena 9. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, vlože prizadete stranke tožbo pri pristojni inženjerski zbornici, ki jo pošlje po glavni upravi inženjerskih zbornic s svojim mnenjem vred ministrstvu za gradbe. Tožbo lahko vloži tudi pristojna inženjerska zbornica sama.
Člen 16.
Pooblaščene inženjerje in arhitekte sme po točki 4.) člena 10. uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih kaznovati disciplinski ali v denarju nadzorstveno oblastvo, če prekršijo zakonske in državljanske predpise.
V katerih primerih naj se uporabljajo posamezne kazni, je predpisano s členom 23. uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic, postopanje za preiskovanje kaznivih dejanj pa s členi 29. do 36. pravilnika za izvrševanje poedinih odredb začasne uredbe o
Člen 1.
Centralni higienski zavod je središče vse higienske službe v državi. V administrativnem pogledu je podrejen direktno ministrstvu za narodno zdravje, v strokovnem pogledu pa je samostalen.
Centralni higienski zavod se bavi z vsemi vprašanji teoretične in uporabljane higiene in socialne medicine, proizvaja serume in vakcine za potrebe države ter vodi higiensko in epidemiološko službo v vsej državi. Njemu so podrejene vse higienske in socialno - medicinske naprave v državi, kolikor to odredi ministrstvo za narodno zdravje s posebnimi odločbami. Ministrstvu za narodno zdravje pošilja
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. junija ‘1926., št. 144. (XL. — 1926.)
** Uradni list z dne 26. maja 1926., št. 219/49.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. junija 1926., št. 136. (XXXVII. — 1926.)
poročila o delovanju vseh higienskih in socialno-medicinskih naprav ter mu podaja predloge o njih delovanju in strokovni organizaciji.
Ölen 2.
Centralni higienski zavod deluje znanstveno in strokovno v vseh strokah higiene in socialne medicine. praktično pa v ožjem- območju, kakor so pač porazdeljene epidemiološke naprave. Svojo nalogo doseza zavod tako-le:
a)	Izvaja znanstvena dela:
b)	daje direktive in navodila vsem podrejenim napravam;
c)	nadzira strokovno delovanje teh naprav1;
• č) oddaja mnenja in podaja predloge ministrstvu za narodno zdravje o vseh stvareh higiene in socialne medicine;
d)	prireja tečaje za zdravnike in za pomožno sanitetno osebje;
e)	izdaja redne in občasne publikacije;
f)	vzdržuje stalno zvezo z vsemi higienskimi in socialno-medicinskimi napravami ministrstva za narodno zdravje in z napravami drugih ministrstev, ki imajo podobne naloge, prav tako tudi s takimi napravami izven države;
g)	izvaja praktična dela v laboratorijih kakor tudi na terenu po izkazani potrebi;
h)	proizvaja serume in vakcine za potrebe države;
i)	proučuje življenje in higienske razmere prebivalstva v državi in v svojem območju;
j)	poučuje prebivalstvo z vsemi pripomočki, primernimi za to, in zalaga ostale naprave v ožjem območju s propagandističnim materialom;
k)	podpira vse akcije, ki so istosmerne z nalogami
zavoda;	,
l)	ustanovi higienski in socialno-medicinski muzej ter zbira in izdeluje material za ta muzej, vzdržuje strokovno knjižnico; in
m)	opravlja vse posle in rešuje vse naloge po izkazani potrebi v zmislu postavljenega programa in uradne zdravstvene politike.
Ölen 3.
Centralni higienski zavod ima te-le oddelke:
a)	baktcriološko-epidemiološki oddelek;
b)	serovakcinalni oddelek z odseki za preizkušanje serumov in za koloidalne reakcije;
c)	kemijski oddelek za preiskovanje vode in živil; č) parazit o loški oddelek s kemoterapijo;
d)	antirabični oddelek:
e)	bolniški oddelek in
f)	oddelek za socialno medicino.
Po poslu se formirajo na predlog zavodskega direktorja še drugi oddelki.
Ölen 4.
Poedini oddelki se dele po naravi posla na odseke. Ta njih porazdelitev ima pomen samo za notranjo organizacijo zavoda, odobruje pa jih in njih vodstvo poverja strokovnjakom iz zavoda direktor zavoda na predlog šefov poedinih oddelkov.
Ölen 5.
Naloga bakteriološko - epidemiološkega oddelka je: Ta oddelek
a)	opravlja po preizkušenih znanstvenih metodah vsa dela, ki jih je treba za proučevanje in preiskovanje človeških in živalskih kužnih bolezni, razen onih, ki jih provzročajo protozoe;
b)	oddaja strokovna mnenja o ukrepih za zatiranje teh bolezni;
c)	nadzira delovanje bakterioloških in epidemioloških naprav, desinfekcijskih kolon in desinfek-torjev;
č) opravlja dela. ki jih je treba za profilakso in zatiranje kužnih bolezni, na terenu svojega omejenega območja;
d)	izvršuje tekoče diagnostične bakteriološke preglede in preiskuša desinfekcijske pripomočke in aparate;
e)	vodi asanacije, upravlja in vzdržuje pomožne postaje;
f)	ustanovi in vzdržuje zbirko bakterij;
g)	obdeluje in proučuje zbrani material in poročila drugih naprav;
h)	zalaga uradne zdravnike v svojem območju s posodami za pošiljanje kužnega materiala.
Ölen 6.
Naloga serovakcinalnega oddelka je: Ta oddelek
a)	obdeluje znanstveno vse probleme serologije in imunologije;
b)	izdeluje serume in cepiva, kontrolira vse serume, bakcile in podobne preparate, ki jih proizvajajo
državni in privatni zavodi v državi in v inozemstvu in ki se uporabljajo v kraljevini;
c)	preizkuša vse nove izsledke v serologiji in bakteriologiji ter oddaja strokovna mnenja o njih vrednosti;
č) priskrbuje vse živali za eksperimentiranje v zavodu;
d)	čuva in oddaja serume in vakcine.
Ölen 7.
Naloga kemijskega oddelka je: Ta oddelek
a)	preiskuje vsa živila, vodo, zdravilne rudninske vode ter oddaja mnenja o njih vrednosti;
b)	izvršuje vsa dela medicinske kemije, pripravlja vse komplicirane reagence, preiskuje jedilne posode in se bavi s toksikologijo;
■c) preiskuje kemijski serume, proizvedene v zavodu.
Ölen 8.
Naloga parazitološkega oddelka je: Ta oddelek
a)	preiskuje in proučuje bolezni, ki jih provzročajo protozoe in helmmte, v prvi vrsti pa malarijo in đrug’e eksotične bolezni;
b)	izvaja praktično delo pri zatiranju teh bolezni v ožjem območju;
c)	preizkuša sredstva za zatiranje malarije; č) nadzira napravljanje kininskih pastil;
d)	proučuje celokupno parazitologijo, raziskuje morfologijo in biologijo žuželk, helmint in drugih ektoparazitov in entoparazitov;
e)	proučuje pogoje za njih razvoj in sredstva za njih razmnoževanje ter se bavi s fitopatologijo. Ta oddelek mora biti zlasti v stalnem stiku z
zavodom za tropične bolezni v Skoplju in z zavodom za raziskovanje malatrije v Trogiru.
Ölen 9.
Naloga Pasteurjevega zavoda je: Ta zavod
a)	zatira steklino;
b)	preiskuje možgane, da ugotovi steklino;
c)	sprejema in zdravi osebe, ki so jih ugriznile -stekle in stekline sumne živali;
č) preizkuša nove metode v svoji stroki;
d)	organizira službo za imuniziranje ugrizenih oseb in boj zoper obolenja pri živalih.
Ölen 10.
Naloga bolniškega oddelka je: Ta oddelek
a)	izolira in zdravi osebe, obolele za kužnimi boleznimi;
b)	daje znanstveno in klinično pomoč vsem oddelkom zavoda glede kliničnega materiala, potrebnega za njih preiskave;
c)	skrbi za bolniško administracijo kakor tudi za prehrano bolnikov in zavodskega osebja;
č) skrbi, da se izvaja klinično, etiološko in epidemiološko proučevanje vseh bolnikov na oddelku po najbolj dovršenih znanstvenih rezultatih.
Ölen 11.
Naloga oddelka za socialno medicino je: Ta oddelek
a)	preiskuje vse socialne pogoje življenja, stano-vališč in dela;
b)	zbira in obdeluje vsa poročila o delovanju socialno-medicinskih in higienskih naprav;
c)	proučuje biološke in antropološke lastnosti prebivalstva in njegovih skupin:
č) proučuje socialno in sanitetno zakonodajstvo;
d)	propagira in oskrbuje vse izdaje in publikacije kakor tudi muzej in knjižnico;
e)	izdeluje skice, tabele in slike ter izvaja fotografska in risarska dela;
f)	notificira akutne kužne bolezni, izvršuje mednarodno konvencijo. Ta oddelek pošilja urejene podatke v proučevanje drugim oddelkom, na katerih dela se nanašajo.
Ölen 12.
Dela vseh oddelkov se morajo voditi soglasno, v poedinih stvareh pa, če je treba, tudi skupno. Vsak oddelek mora opravljati po svoji nalogi vsa dela za druge oddelkej tako da se ne vrši noben posel v dveh oddelkih. Vsi oddelki vzdržujejo v znanstvenem pogledu stalno zvezo z drugimi napravami podobne naloge ne samo ministrstva za narodno zdravje, ampak tudi drugih institucij.
II. Osebje.
Ölen 13.
Zavod vodi direktor, ki se postavi izmed priznanih strokovnjakov po odredbah uradniškega za-'
kona in zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje. Direktor zastopa zavod ter vodi vse posle s pooblastitvijo, v mejah zakonov in po pravilniku
rv ! i	-> Clen 14-
Direktor zavoda:
a)	daje iniciativo in naredbe za dela v poedinih oddelkih;
b)	skrbi, da so dela vseh oddelkov in naprav, podrejenih zavodu, na znanstveni višini in da se vrše v vsakem primeru na terenu v potrebnem obsegu, kakršen je pač namen naprav;
c)	nadzira dela vseh oddelkov ter vzdržuje harmonijo med njimi;
č) ocenja šefe oddelkov in direktno podrejeno osebje ter oddaja mnenja o oceni strokovnega in pomožnega osebja, ki je neposredno podrejeno šefom oddelkov, po starejšinskih poročilih stare jšin:
d)	kaznuje, postavlja, povišuje osebje ter podaja predloge o tem za vse osebje v mejah zakonov;
e)	upravlja kredite ter izvaja njih porazdelitev po oddelkih;
f)	sestavlja načrte o delovanju v območju zavoda;
g)	odreja in odobruje akcije in ukrepe poedmih oddelkov, potrebne za zatiranje obstoječih kužnih bolezni;
h)	nadzira ali sam ali pa pooblaščeni šef ali zdravnik zavoda naprave v območju zavoda, kontrolira delovanje in odhode;
i)	predpisuje hišni red:
j)	podpisuje vso pošto administrativnega značaja in vse akte za ministrstva in višja oblastva;
k)	sklicuje seje šefov, jim predseduje ter skrbi, da se izvršujejo sklepi: odreja strokovne sestanke;
1)	porazdeljuje osebje po oddelkih ter pošilja zdravnike na poslovanje sporazumno s šefi oddelkov;
m)	poroča ministrstvu o delovanju zavoda in vseh socialno-medicinskih naprav v državi;
n)	odreja po potrebi komisije za oddajanje strokovnih mnenj kakor tudi za potrebe zavoda.
Ölen 15.
Direktor zavoda je nakazovalec II. stopnje; odloča o izdatkih iz zavodskega proračuna do 20.000 Din in odobruje licitacije ali nabave po ponudbah do 100.000 Din. Direktor zavoda dovoljuje osebju
I.	kategorije odsotstvo, zakonski odmor, po privatni potrebi pa do dveh tednov. Ostalemu osebju daje odsotstvo v mejah, predpisanih z zakonom.
Ölen 16.
Direktor zavoda sme prenesti del dolžnosti s posebno pooblastitvijo, na šefe oddelkov ali na po-edine uradnike zavoda; pri svojem poslovanju pa se opira na šefe oddelkov in na sklepe njih seje.
Ölen 17.
Šefi oddelkov vodijo posle in direktno nadzorstvo nad delovanjem in osebjem svojega oddelka. Biti morajo specialisti za stroko svojega oddelka ter so morali dlje časa delovati v tem poslu; postavljajo pa se po uradniškem zakonu in po zakonu o ustroju ministrstva za narodno zdravje.
e c -ju n	Clen 18-
Sefi oddelkov:
a)	poročajo redno, najmanj pa enkrat na tedeii, direktorju zavoda o strokovnem delovanju in o vseh poslih svojega oddelka;
b)	podpirajo direktorja ter so odgovorni za vse delovanje svojega oddelka;
c)	podpisujejo strokovno pošto svojega oddelka, sodne preglede in strokovna mnenja ter predlagajo direktorju v podpis akte z referatom o vseh poslih, za katere je treba direktorjeve odločbe;
č) podajajo predhodne račune kreditov in zahteve materiala za svoje oddelke;
d)	prisostvujejo sejam šefov in strokovnim sejam;
e)	skrbe za to, da opravljajo njih oddelki poleg rednih poslov tudi strokovna dela:
f)	oddajajo direktorju v vseh stvareh mnenje, ki se zahteva od njih. glede delovanja svojega oddelka in o podrejenem osebju;
g)	podajajo direktorju in za sejo šefov načrte in program za delovanje svojega oddelka;
h)	sestavljajo mesečna poročila o delovanju svojega oddelka ter jih izročajo direktorju z mnenjem in predlogi vred;
i)	skrbe, da se izvršujejo vse naloge njih oddelka in da se razširjajo akcije po postavljenem programu, ter podpirajo delovanje drugih oddelkov;
j)	skrbe za nabave svojega oddelka kakor tudi za uporabljanje materiala in varčevanje z njim;
k) vzdržujejo zvezo z napravami, ki imajo v znanstvenem pogledu isto ali podobno nalogo, tako
ministrstva za narodno zdravje kakor tudi s takimi napravami drugih ministrstev.
Člen 19.
Zdravniki, kemiki, biologi in drugo strokovno osebje poslujejo po porazdelitvi v oddelkih, opravljajo vse poverjene posle v oddelku po naredbi svojih šefov, katere morajo podpirati v vsakem pogledu. Vsi zdravniki, zlasti mlajši, morajo spoznati po direktorjevi porazdelitvi posle v vseh oddelkih zavoda ter poslovati v njih vsaj šest mesecev.
Ölen 20.
Administrativno in računsko osebje kakor tudi osebje za skupne instalacije je podrejeno neposredno direktorju zavoda, ostalo pomožno osebje pa šefom onih oddelkov, v katerih posluje, ter opravlja odrejene posle po naredbi direktorjevi ali po naredbi šefov oddelkov.
Člen 21.
Za pisarniško administrativno osebje kakor tudi za pomožno skupno osebje imenuje direktor zavoda po enega starejšino, ki neposredno nadzira to osebje, skrbi za pravilno opravljanje vseh poslov, ki sp odrejeni _temu osebju, ter podaja poročila in referate o njega delovanju, ponašanju in redu.
Člen 22.
Starejšine, imenovani po členu 21., predlože vsak dan poročilo direktorju zavoda, po potrebi pa tudi šefom oddelkov o poslih, ki se nanašajo na njih oddelke. Starejšine morajo biti stalna vez med osebjem, ki jim je podrejeno, in direktorjem, odnosno šefi. Starejšina računsko-administrativnega osebja sprejema pošto, jo izroča v referiranje direktorju, potem pa šefom vseh oddelkov po značaju posla in po direktorjevi naredbi.
Člen 23.
Če je direktor odsoten, ga nadomešča najstarejši šef oddelka, ako ni odrejeno z odločbo ministrstva drugače. Šefa oddelka nadomešča najstarejši zdravnik oddelka ali pa šef drugega oddelka po naredbi zavodskega direktorja.
Člen 24.
Za vse osebje veljajo vse odredbe uradniškega zakona glede odsotstva, kazni, bolovanja, discipline. Dolžnost vsega osebja je, skrbeti po najboljši vesti za red in delo v oddelkih in v vsem zavodu ter kar najvestneje opravljati vse poverjene posle.
III. Administrativne odredbe.
Člen 25.
Zaradi uspešnega in soglasnega dela se sestajajo redno, najmanj pa dvakrat na mesec, pod direktorjevim predsedstvom vsi šefi oddelkov na skupne seje.
Člen 26.
V sejah šefov se oddajajo mnenja in se vrše diskusije o posebnih in skupnih akcijah poedinih oddelkov ali vsega zavoda, o strokovnih delih, o mesečnih poročilih, o porazdelitvi prostorov in osebja, o nabavah za zavod, o hišnem redu, o vseh stvareh, ki se tičejo skupno vseh oddelkov, in o vsem, kar služi boljšemu funkcioniranju, ugledu in napredku zavoda, kakor tudi o vseh problemih praktične higienske in epidemiološke službe v državi.
Člen 27.
O sejah šefov vodi zapisnik najmlajši šef oddelka; šefi sklepajo z večino glasov in njih sklepi se smatrajo za program, obvezen za zavod v mejah zakonov in možnosti.
Ce se direktor ne strinja s sklepom večine, se mora predložiti predmet v rešitev ministrstvu.
Na seje šefov se smejo vabiti po potrebi tudi drugi uslužbenci zavoda, toda samo zato, da referi-rajo in da dajo pojasnila: upravičeni niso, sklepati in se udeleževati diskusije.
Člen 28.
Po porazdelitvi kreditov podajajo poedini šefi oddelkov predloge o poedinih nabavah, ki jih opravlja računsko - administrativno osebje po zakonu o državnem računovodstvu, in sicer po odločbi in odobritvi zavodskega direktorja.
Direktor zavoda sme dajati na začasne priznanice poedinim šefom oddelkov vsoto 5000 Din na
mesec, za nujne vsakodnevne izdatke pa po potrebi za delovanje oddelkov; šefi oddelkov pa morajo te priznanice v enem mesecu nadomestiti s pravilnimi računi.
Člen 29.
Vse, kar se tiče delovanja kateregakoli oddelka in njegovega osebja, se mora priobčiti v postopanje šefu tega oddelka. To priobčevanje se lahko vrši ali direktno po šefih drugih oddelkov ali pa po direktorju ali sporazumno s sejami šefov.
Člen 30.
Šefi oddelkov morajo izposlovati pred sklepanjem v vseh stvareh načelnega značaja v nejasnih primerih tudi mnenje in odobritev direktorjevo.
Direktor odloči, ali naj se izvestni predmeti spravijo tudi v sejo šefov.
Člen 31.
Za točno in hitro opravljanje poslov kakor tudi za vzdrževanje reda v zavodu, o dežurstvu, delovnem času, ravnanju z inventarjem, o instalacijah itd. predpiše direktor zavoda hišni red, po katerem se mora ravnati vse osebje.
Člen 32.
V	zavodu se morajo vršiti občasno, najmanj pa enkrat na mesec, strokovni sestanki, ki jim morajo prisostvovati zdravniki, biologi, kemild, parazito-logi in ostalo strokovno osebje in na katerih se diskutira o znanstvenih delih iz zavoda, o delih iz inozemstva, razpravlja o stvareh organizacije in o delovanju, in sicer na predloge šefov.
Tem konferencam smejo prisostvovati z direktorjevo dovolitvijo tudi strokovnjaki izven zavoda kot gostje. Sestankom predseduje direktor ali najstarejši šef oddelka, zapisnik pa vodi oni član zavoda, ki ga izvoli zbor.
Člen 33.
Z direktorjevo dovolitvijo smejo delati v zavodu tudi strokovnjaki razen zavodskega osebja na mestih. odrejenih za to, kolikor je to tehnično mogoče. Povsem se morajo ravnati po pravilniku in hišnem redu, vse potrebne predloge in želje pa priobčevati naravnost direktorju zavoda.
Člen 34.
Znanstvena dela, ki se žele natisniti kot rezultat delovanja v zavodu, se priznanjajo predhodno na strokovnih sestankih z odrejenim referentom; publicirajo pa se po povoljnem rezultatu diskusije.
Člen 35.
Najpotrebnejšemu osebju odredi ministrstvo za narodno zdravje na predlog zavodskega direktorja stanovanja v zavodu kakor tudi. specialne obveze zaradi tega.
Člen 36.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 4. junija 1926.;
H. br. 21.651.
Minister za narodno zdravje:
dr. SI. Miletič s. r.
272.
Na podstavi člena 30. zakona o ureditvi sanitetne stroke in člena 1. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje predpisujem po zaslišanju sanitetnega sveta ta-le
Pravilnik
za babiško šolo v Beogradu.*
Člen 1.
V	beograjski babiški šoli se:
1.	) izobražajo učenke za babice in
2.	) se izpopolnjuje praktično znanje absolvira-nih babic v ponavljalnih tečajih.
Člen 2.
Šola je pod neposrednjim nadzorstvom ministr stva za narodno zdravje; praktični pouk v njej se vrši na bolniškem materialu v prostorih porodniškega, po potrebi pa tudi ginekološkega oddelka državne bolnice sporazumno s šefom ginekološkega
oddelka, kolikor se tiče to dela. dežurstva, na ginekološkem oddelku.
Teoretični pouk se vrši v babiški šoli.
Člen 3.
Šolsko osebje je sestavljeno:
1.	) iz upravnika, ki je edini stalni učitelj za babištvo;
2.	) iz potrebnega števila učiteljskih pomočnikov;
3.	) iz ene glavne babice in potrebnega števila pomožnih babic;
, 4.) iz enega laboranta (ene laborantinje);
5.) iz potrebnega števila služabništva (najmanj dve zunanji bolničarki za nižja dela v šolskem internatu).
Člen 4.
Za izvajanje učnega programa in napredovanje pouka, za ocenjanje sposobnosti učenk (duševnih in telesnih), za kontrolo njih poslovanja in vedenja, za ocenjanje učenk in njih odpuščanje iz šole zaradi nesposobnosti, in disciplinskih pogreškov je postavljen šolski svet, čigar člani so: upravnik babiške šole, upravnik državne bolnice, šef ginekološkega oddelka in učiteljski pomočniki. Predsednik sveta je upravnik babiške šole. Šolski svet se skliče najmanj enkrat vsak mesec.
Člen 5.
Šef porodniškega oddelka državne bolnice je obenem šolski upravnik ter se postavlja za to dolžnost s kraljevim ukazom; neposrednji starejšina je vsemu šolskemu osebju in učenkam; kot stalni redni učitelj ima dolžnost, teoretično in praktično poučevati učenke v babištvu, negovanju novorojencev in ostalih predmetih, ki jih obseza pouk (glej člen 10.). Odgovoren je za vse delo in za red v šoli. Najmanj enkrat vsak mesec skliče šolski svet, da se izvaja učni program, da se ocenjajo učenke in odpuščajo iz šole zaradi duševnih in telesnih nesposobnosti in zaradi večjih disciplinskih pogreškov.
Upravnik izreka učenkam kazni za manjše disciplinske pogreške. Odloča o njih odpustitvi zaradi nesposobnosti ali večjih disciplinskih pogreškov, toda šele po zaslišanju in oceni šolskega sveta (glej člen 16.).
Upravnik podaja ministrstvu za narodno zdravje predloge za število učenk, ki naj se sprejmejo, in za pogoje, ki naj se predrugačijo za ponavljalne tečaje absolviranih babic. Prav tako podaja ministrstvu za narodno zdravje po upravi državne bolnice v Beogradu predloge za vse materialne nabave in za razknjiževanje inventarnih stvari.
Inventarne stvari sme oddajati v odgovorno vodstvo glavni babici in pomožnim babicam šole.
Člen 6.
Domači red za šolo ali internat predpiše upravnik. odobri pa ga ministrstvo za narodno zdravje.
Člen 7.
Osebju, ki ga postavlja upravnik sam, sme dajati upravnik dopuste do treh dni; daljše od treh dni pa daje upravnik državne bolnice. Dopuste šolskemu osebju daje upravnik državne bolnice, odnosno ministrstvo za narodno zdravje, kakor je to določeno z zakonom, po predhodnem mnenju šolskega upravnika.
Člen 8.
Pred začetkom vsakega tečaja poda šolski upravnik ministrstvu za narodno zdravje predlog za postavitev učiteljskih pomočnikov.
Učiteljski pomočniki skrbe poleg tega, da opravljajo strokovne posle, za točno izvrševanje domačih del, za delo in red v šoli in za točno izvrševanje bolniške službe.
Člen 9.
Honorar upravniku in učiteljskim pomočnikom odreja minister za narodno zdravje; izplačuje se jim pri blagajni državne bolnice v Beogradu.
Člen 10.
Pouk je teoretičen in praktičen. Pouk obseza:
1.	) babištvo;
2.	) negovanje novorojencev;
3.	) negovanje bolnikov (bolničarska služba);
4.	) znanje o človeku, pouk o zdravju in negovanju zdravja kakor tudi o kužnih boleznih.
Razpored pouka in učne ure določa šolski upravnik dogovorno z učiteljskimi pomočniki; o tem je treba poročati ministrstvu za narodno zdravje.
Člen 11.
Glavno babico postavlja minister za narodno zdravje. Glavna babica mora biti diplomirana babica
z najmanj štirimi gimnazijskimi razredi ter mora imeti pet let službe kot pomožna babica v tej šoli ali v drugi babiški šoli v naši kraljevini.
Glavna babica skrbi, da se strogo vzdržuje red in disciplina v šoli; kontrolira pri dnevnem delu in nočnem dežurstvu učenke, ki so za to odrejene. Uvaja v delo pomožne babice, ki jim je nadrejena; vodi skrbstvo (nadzorstvo) o prehrani v internatu; vestno mora voditi šolski inventar.
Glavna babica kakor tudi pomožne babice smejo izvrševati privatno babiško prakso samo, če imajo vobče pravico prakse in v vsakem poedinem primeru dovolitev ali naredbo šolskega upravnika.
Pomožne babice postavlja šolski upravnik ter o tem obvešča državno bolnico. Za pomožne babice se postavljajo v prvi vrsti one, ki imajo štiri gimnazijske razrede.
Glavna babica in pomožne babice stanujejo v šoli ter dobivajo brezplačno hrano in ostale prejemke iz državne bolnice.
Člen 12.
Laborant (laborantinja) je pomočnik (pomočnica) v laboratoriju ter mora imeti dovršen laborantski tečaj. Postavlja ga (jo) šolski upravnik ter o tem poroča po državni bolnici ministrstvu za narodno zdravje.
Služabništvo postavlja prav tako šolski upravnik ter o tem obvešča državno bolnico. Služabništvo mora vzdrževati čistoto in opravljati nižja dela v šolskih prostorih in v internatu.
Člen 13.
Redni šolski tečaj traja deset mesecev od dne 1. septembra do dne 30. junija. Izpiti se morajo opravljati v prvi polovici meseca julija.
Pred začetkom vsakega tečaja mora predlagati šolski upravnik ministru za narodno zdravje število učenk, ki se morejo sprejeti glede na ukoriščanje bolniškega materiala in glede na prostor za namestitev učenk v šolskem internatu, ter predložiti pogoje za sprejem in za eventualne internatske in druge stroške.
Na podstavi tega predloga razpiše ministrstvo za narodno zdravje natečaj, ki se objavi v «Službenih Kovinah».
Prijave z dokumenti vred se pošljejo ministrstvu do dne 15. avgusta; po tem roku jih pregledata šolski upravnik in načelnik zdravstvenega oddelka ministrstva za narodno zdravje; one brez potrebne kvalifikacije se odklonijo, ostale pa se pošljejo s seznamkom babiški šoli do dne 1. septembra.
Po tem seznamku izbere in pregleda na ta dan prijavljene učenke posebna komisija, ki jo odredi ministrstvo in v katero spadajo:
1.	) šolski upravnik;
2.	) odposlanec ministrstva za narodno zdravje;
3.	) en internist, en entolog in okulist.
Ob izboru je treba vpoštevati razen drugih kvalifikacij zlasti zdravstveno stanje, moralno vedenje in šolske kvalifikacije prijavljenih kandidatinj.
Gravidne kandidatinje kakor tudi one, ki imajo tuberkulozo, venerične bolezni in druge kronične bolezni, se ne sprejemajo.
Izbrane kandidatinje ostanejo takoj v šoli in njih izbor se priobči ministrstvu za narodno zdravje, da izda potrebno odločbo; ostalim pa se dokumenti vrnejo.
Člen 14.
Vse učenke imajo v babiški šoli stanovanje in hrano. Takso za njih vzdrževanje in šolnino določa minister za narodno zdravje. Ali in koliko naj se učenka oprosti teh taks, o tem odloči minister za narodno zdravje, in sicer samo glede onih učenk, ki dokažejo z davčnim in občinskim potrdilom, da so tako siromašne, da ne morejo plačati predpisane takse.
Člen 15.
Dokler traja šolski tečaj, morajo opravljati učenke vse domače in bolničarske posle, za katere se odrede, ne glede na to, ali plačujejo takse za svoje vzdrževanje ali ne.
Člen 16.
Za manjše disciplinske pogreške naznanjajo učiteljski pomočniki kakor tudi glavna babica učenke upravniku z obrazloženim pismenim referatom; upravnik jih kaznuje: z opominom na samem, z opominom vpričo učenk, s prekorednim dežurstvom, s prepovedjo odhoda v mesto; vse te kazni vpisuje v konduitno listo.
Za težje disciplinske pogreške, kakor za nevljudno ponašanje proti učiteljem in proti bolnikom, nemoralno vedenje, mlačno in nevestno opravljanje
dolžnosti, se naznanjajo učenke šolskemu svetu v oceno; na podstavi te ocene odpusti šolski upravnik tako učenko iz šole.
Člen 17.
Učenke, ki ne pokažejo v prvih treh mesecih dovoljne izobrazbe in duševnih ali telesnih sposobnosti za učenje, odpusti upravnik iz šole po zaslišanju in mnenju šolskega sveta.
Zoper sklep šolskega sveta ni pritožbe.
Člen 18.
Učenkam se dajo dopusti po 10 (deset) dni o božiču in veliki noči v partijah od polovice do celokupnega števila učenk. Med tečajem sme dovoliti upravnik dopust največ deset dni samo v najnujnejših primerih, kakor če kdo umre v rodbini ali če je treba urediti rodbinske stvari.
Učenke, ki obole med tečajem in katerih bolovanje traja dlje nego tri mesece, izgube leto.
Člen 19.
Koncem tečaja opravljajo učenke izpit pred komisijo, ki je sestavljena iz šolskega upravnika, delegata ministrstva za narodno zdravje in profesorja za ginekologijo in porodničarstvo beograjske medicinske fakultete; predsednik komisije je odposlanec ministrstva za narodno zdravje. Poleg njih prisostvujejo izpitu in izprašujejo ostali učitelji; izpit traja za vsako učenko najmanj 15 minut.
Ocene so: odlično, dobro, nedovoljno.
Učenke z nedovoljno oceno ali ponavljajo izpit čez dva meseca ali pa ponavljajo ves redni tečaj, kakor pač odloči izpraševalna komisija.
Učenke, ki opravijo izpit, prisežejo pred šolskim upravnikom in bolniškim duhovnikom tako-le:
«Jaz...................prisezam na vsemogoč-
nega Boga, da se bom odzvala vsaki noseči ženi, porodnici ali otročnici, po potrebi pa tudi novorojenemu detetu, najsi je hiša siromašna ali bogata, kadarkoli me pokličejo, da jim bom po pridobljenem znanju in izkustvu pri'roki in da bom vestno opravljala vse dolžnosti, ki jih odrejajo babicam zakonski predpisi in navodila kakor tudi oziri človečnosti. Prisezam, da ne bom nikoli odpravljala plodov in tudi ne dajala sredstev, ki preprečujejo spočetje.»
Nato dobe diplomo.
Seznamek absolviranih učenk, ki so dobile diplomo, se pošlje ministrstvu za narodno zdravje.
Koncem vsakega šolskega leta predloži šolski upravnik ministrstvu za narodno zdravje izčrpno poročilo.
Ko stopi v veljavo ta pravilnik, se ukinejo vsi prej izdani pravilniki.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Minister za narodno zdravje:
dr. Sl. Miletič s. r.
273.
Pravilnik
o uporabljanju državnih avtomobilov za sanitetno službo.*
Člen 1.
Avtomobili, določeni za opravljanje sanitetne službe, so dvoji:
a)	bolniški avtomobili za prevažanje bolnikov in
materiala;
b)	avtomobili za potrebe zatiranja nalezljivih bolezni.
Člen 2.
Vsaka bolnica prve vrste ima pravico do enega avtomobila za prevažanje bolnikov in do enega avtomobila za prevažanje materiala. Bolnica v Beogradu ima pravico do dveh avtomobilov za prevažanje bolnikov. Če te bolnice sedaj nimajo na razpolago teli avtomobilov, jih jim dodeli ministrstvo za narodno zdravje, kolikor jih lina. Minister za narodno zdravje sme dovoliti po en avtomobil za prevažanje bolnikov tudi onim bolnicam, ki imajo povprečno nad 50 bolnikov, a so daleč od prometnih središč. Novi avtomobili se smejo nabaviti samo, če je v ta namen v proračunu odobren kredit.
Avtomobili za potrebe zatiranja nalezljivih bolezni so dvoji:
a)	Avtomobili za nujne vožnje zdravnikov zaradi zatiranja nalezljivih bolezni tja, kjer normalne prometne razmere ne omogočujejo pravilne in hitre epidemijske službe. Do enega takega avtomobila imajo pravico centralne higienske naprave in take naprave prve in druge vrste. Centralni higienski zavod v Beogradu, zavod za tro-pične bolezni v Skopi ju, institut za malarijo v Trogiru, bakteriološka postaja na Cetinju, dom narodnega zdravja v Peči, epidemiološka zavoda v Zagrebu in Sarajevu naj imajo po en rezervni avtomobil za nenadne potrebe v dodeljenem območju.'Na ozemlju Južne Srbije. Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Črne gore se sme potrošiti za vzdrževanje enega avtomobila (samo za gume, bencin in olje) največ 30.000 Din na leto, na ostalih ozemljih pa 24.000 Din na leto. Toda če so epidemije jako razširjene, sme dovoliti minister za narodno zdravje izjemoma tudi večji potrošek.
b)	Avtomobilne kolone. Te ekipe služijo samo za rezervo pri zatiranju epidemij. Ena avtomobilna kolona sestoji iz štirih tovornih avtomobilov: za laboratorij, za desinfekcijo, za kopanje in za prevažanje okuženih bolnikov. Avtomobilne kolone so porazdeljene tako-le: po ena pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu, pri zavodu za t^opične bolezni v Skoplju, pri epidemioloških zavodih v Zagrebu, Novem Sadu, Osijeku in Nišu, pri higienskem zavodu v Ljubljani, pri bakterioloških postajah v Splitu, Mostaru, Tuzli in Šabcu, na Cetinju in v Bitolju.
Člen 3.
Državna zdravilišča v Topolščici, Kruševu in Fruškogorskem vencu imajo pravico do enega avtomobila za prevažanje bolnikov in do enega za prevažanje materiala. Ce se taka zdravilišča še ustanove, jim sme minister za narodno zdravje prav tako dovoliti pravico do avtomobilov.
Člen 4.
Naprave, naštete v členu 3., imajo pravico do avtomobilov samo, kolikor ministrstvo razpolaga z njimi. Novi avtomobili se smejo nabaviti samo, če je za ta namen določen v proračunu kredit.
Člen 5.
Šoferji se postavljajo po kreditih, ki so v proračunu na razpolago za osebne izdatke. Naprave pod 2. in 3. smejo namestiti samo po enega šoferja, naprave, pri katerih so tudi avtomobilne kolone (člen 2.). pa največ dva šoferja. .
Minister za narodno zdravje:
dr. SI. Miletič s. r.
*
Ta pravilnik je sprejel finančni odbor narodne skupščine v seji z dne 1. junija 1926., št. 803.
Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu; H br. 23.882.
274»
Naredba ministra za narodno zdravje z dne 16. junija 1926., Ap. br. 28.594,
o nostrifikaciji diplom magistrov in doktorjev farmacije.*
Magistri ali doktorji farmacije, ki so pridobili akademsko stopnjo na eni izmed univerz v inozemstvu, a hočejo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev opravljati lekarnarsko službo ali pa samostalno voditi lekarno bodisi kot provizorji, bodisi kot lastniki ali najemniki, morajo predhodno nostrificirati svojo magistrsko ali doktorsko diplomo na eni izmed domačih univerz.
Ta naredba se nanaša samo na one magistre ali doktorje farmacije, ki niso do dne, ko se razglasi ta naredba v «Službenih Novinah», pridobili pravice do samostalnega vodstva lekarne ter so opravili magisterij ali doktorat na inozemski univerzi kes-neje nego dne 1. januarja 1919.
Iz ministrstva za narodno zdravje v Beogradu,
dne 16. junija 1926.; Ap. br. 28.594.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. julija 1926.. št, 152. (XLI. — 1926.)
------------------------
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
P. br. 1930/4.	3—3
Razpis službe.
Po naročilu ministrstva za prosveto z dne 23. junija 1926., br. 68.345/III, se razpisuje služba šolskega upravitelja na osemrazredni mešani osnovni šoli v Mostah pri Ljubljani v stalno namestitev.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkesneje do dne 2 0. julija 192 6.
Šolski upravitelji morajo prošnje nemudoma odposlati pristojnemu sreskemu poglavarju, ta pa jih predloži — opremljene s prosilčevo službeno oceno — sreskemu poglavarju za Ljubljansko okolico v Ljubljani tako, da dospejo vse prošnje s predpisano razpredelnico vred
najkesneje do dne 3 0. julija 192 6. k velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Prošnje, dospele po tem roku, se ne bodo vpo-števale.
V Ljubljani, dne 30. junija 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: prosvetni inspektor dr. Lončar s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 7212.
Izkaz o stanju bolnikov v bolnicah Slovenije z dne 26. junija 1926.
Ime bolnice	Število oskrbovan-; cev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani		611
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani .	113
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani .	262
Blaznica-hiralnlca v Ljubljani . . '. . .	222
Bolnica za duševne bolezni na Studencu .	438
j Splošna bolnica v Mariboru		276
Javna bolnica v Celju		198
Javna bolnica v Brežicah ......	97
Javna bolnica v Slovenjgradcu....	91
Javna bolnica v Murski Soboti.	209
Javna bolnica v Ptuju. .	41
Hiralnica v Ptuju .	123
Hiralnica v Vojniku		179
Zenska javna bolnica v Novem mestu . .	59
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. .	74
Javna občinska bolnica v Krškem . . .	56
Javna bolnica v Čakovcu		■ 90
Postaja za trahom v Prelogu		21 1
Skupaj. . .	3160
V Ljubljani, dne 7. julija 1926.
1 angleški funt . . .	. Din	275—
1 egiptovski funt . .	. »	282—
1 ameriški dolar .	. .	. »	56-55
100 romunskih lejev . .	. »	24—
100 bolgarskih levov . .	. »	40—
1 papirnata turška lira	. »	30—
100 papirnatih turških piastrov »		30-—-
100 češkoslovaških kron .	. »	168—
1 avstrijski šiling .	.	. »	8—
000 madžarskih kron .	.	. »	795—
1 poljski zlat ....	. »	7—
1 zlata nemška marka .	. »	13-45
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 7. julija 1926.
Za delegata: Kostanjevec s. r.
Razglasi dragih uradov in oblastev.
Freds. 746/4/26—1.	3—2
Razpis.
Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda svetniško mesto.
Prosilci naj vlože pravilno opremljene prošnje po službeni poti pri podpisanem predsedništvu do dne
5.	avgusta 192 6.
Obenem so razpisana vsa mesta višjih deželno-sodnih svetnikov, deželnosodnih svetnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom tega razpisa ali zaradi njega.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 3. julija 1926.
S 4/26—33.	1440
Odprava konkurza.
Prezadolženem Franc Majzelj, trgovec in javni družbenik javne trgovske družbe: «Danica», Majzelj & Rajgelj v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 4/26—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. junija 1926.
S 35/25—61.	1441
Odprava konkurza.
Prezadolženka: firma «D a n i ca », Majzelj & R a j š e 1 j v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 35/25—2 o imovini te prezadolženke, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. junija 1926.
S 20/26—2.
1442
Inšpektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Vukićević s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 4016/pr. B ex 1926.
Razglas.
Generalna direkcija državnega računovodstva je naznanda z razpisom D. R. br. 85.208 z dne 30. junija .Lb., ca veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti c mesecu juliju 1926. nastopni obračunjevalni tečaji, in sicer:
1 napoleondor ....	. Din 219—
100 francoskih frankov . .	. » 16-2—
100 belgijskih frankov . .	.	»	163—
100 grških drahem ....	.	»	70—
100 italijanskih lir ....	. » 204—
100 švicarskih frankov . .	. » 1095—
100 španskih pezet ....	. » 900—
100 nizozemskih goldinarjev	• » 2270—
100 danskih kron ....	. » 1490—
100 švedskih kron ....	. » 1520—
100 finskih mark ....	. » 135-—
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini ing. Viktorja Accetta, stavbnika v Ljubljani, in Jerice Ac-c e 11 o v e, posestnice v Ljubljani, lastnikov stavbnega podjetja: Jakob Accetto sin, ing. Viktor Accetto v Ljubljani.
Konkurzni komisar: dr. Alojzij Gradnik, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 15. julija 1926. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 10. septembra 1 9 2 6. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 3. septembra 1926. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 2. julija 1926.
C I 711/26—4.	1455
Oklic.
Firma Martinz in Strauss, trgovina z galanterijskim blagom v Mariboru, Gosposka ulica št. 2, je vložila zoper firmo: Alojzij H o b a c h e r, trgovina z modnim blagom in špedicija v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 9, tožbo zaradi 3424 Din 65 p.
Prvi narok se je določil na dan 16. julija 1 926.
ob četrt na devet pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je sedanje bivališče lastnika tožene firme neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Karel Koderman, odvetnik v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 3. julija 1926.
E 333/26.	1415
Dražbeni oklic.
Dne 21. j u 1 i j a 1 9 2 6. ob devetih bo na licu mesta v Ljutomeru št. 94 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 439: a) stavbene parcele št. 41 (enonadstropna hiša v pritličju s prostori za gostilniški in mesarski obrt), cenilna vrednost 727.565 Din; b) hladilnice s strojem za napravljanje umetnega leda, cenilna vrednost .50.000 Din; c) različnih premičnin (opreme), cenilna vrednost 50.414 Din.
Najmanjši ponudek:
1.	) za vse podjetje s hladilno napravo in vso gostilniško,'kavarniško. hotelsko in mesarsko opremo 430.000 Din;
2.	) za hotelsko poslopje s hladilno napravo brez opreme 390.000 Din;
3.	) za hotelsko poslopje brez hladilne naprave in brez opreme 380.000 Din;
4.	) za hotelsko poslopje brez hladilne naprave, vendar z vso gostilniško, kavarniško, hotelsko in mesarsko opremo, 420.000 Din.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 3. julija 1926.
E 178/26—13.	1456
Sklep.
V pravni stvari Apolonije Hojnikove, trgovke pri Sv. Ožbaltu, zastopane po drju. R. Faningerju, odvetniku v Mariboru, zoper Jožefa Repnika, posestnika pri Sv. Ožbaltu, zaradi 1004 Din s pripadki, je izvršba z dražbo nepremičnine vi. št. 4, katastral-na občina Sv. Ožbalt, dovoljena s sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 22. marca 1926., opr. št. E 178/26—3, na predlog Apolonije Hojnikove ustavljena.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek L,
dne 6. julija 1926.
E 340/26.	1511
Dražbeni oklic.
Dne 19. julija 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerovec, vi. št. 309 in 1625.
Cenilna vrednost: 52.023 Din: najmanjši ponudek: 34.682 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
- dne 12. junija 1926.
E 383/26.	1512
Dražbeni oklic.
Dne 21. julija 192 6. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bršljin, vi. št. 191 in 370, in zemljiška knjiga Dalnji vrh, vi. št. 119 in 384.
Cenilna vrednost: 119.701 Din; najmanjši ponudek: 79.800 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 15. junija 1926.
P 66/26—1.	1350
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča opr. št.L 4/26—6, je bila Marija Rojc, žena mesarskega mojstra, stanujoča v Kamniku, na Šutni št. 12, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklicana.
Za pomočnika ji je postavljen Maks Rojc, mesarski mojster v Kamniku, na Šutni št. 12.	-
Okrajno sodišče v Kamniku,
dne 25. junija 1926.
Št. 663 k št. 654/26.	1447
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. France Lokar z dnem 2. t. m. vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 5. julija 1926.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
Razglas o obrestni meri za hranilne vloge pri poštni hranilnici.*
Na podstavi člena 13. zakona o poštnem, čekovnem in virementskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 30. novembra 1921. j§ odredil minister za pošto in telegraf z odlokom Š. br. 2177 z dne 13. aprila 1925. sporazumno z ministrom za finance I. br. 11.402 z dne 2. maja 1925. in ministrom za trgovino in industrijo VI. št. 2213 z dne 23. maja 1925. obrestno mero za hranilne vloge pri.poštni hranilnici s 4 % (štirimi odstotki) na leto.
Iz generalne direkcije poštne hranilnice v Beogradu,
dne 2. julija 1926.; št. 44.052.
K. E. O. br. 4431/26.	1464
Razglas o nabavi lesa za železniško delavnico v Mariboru.
Generalna direkcija državnih železnic razpisuje na podstavi odobritve gospoda ministra za promet v zvezi z odredbo člena 89. zakona o državnem računovodstvu za potrebo svoje delavnice v Mariboru javno ofertno licitacijo za nabavo:
300 m3 borovih desk,
100 m3 borovih plohov,
450 m3 mehkih desk,
40 m3 hrastovih desk, neobrobljenih.
Licitacija se bo vršila dne 2 0. julija 1926. ob 11. uri v ekonomskem oddelku v Beogradu, Fran-kopanova ulica br. 25; ponudbe se morajo izročiti označenega dne najpozneje med 10. in 11. uro.
Ponudba mora biti v zaprtem zavitku, opremljena s kolkom za 100 Din; poleg edinične in skupne cene, zapisane tudi z besedami, je treba označiti v njej kraj predaje, količino in dimenzije materiala, ki se tamkaj preda. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji nabave znani in da pristaja, dražiti po njih.
Nudi se lahko ves les ali samo posamezna vrsta lesa.
Kavcija se polaga po odredbi člena 88. zakona o državnem računovodstvu ter se lahko položi pri blagajni generalne direkcije, Frankopanova ulica br. 17, ali pa pri blagajni katerekoli oblastne direkcije.
Reverz o položeni kavciji, dokaz o dovolitvi za izvrševanje obrta, izdani po trgovski in obrtniški zbornici, kakor tudi potrdilo o plačanih davkih za tekoče trimesečje, izdano po pristojnem davčnem oblastvu, predloži ponudnik predsedniku komisije ločeno od ponudbe.
Pogoji licitacije in seznamek lesa so na vpogled pri ekonomskem oddelku generalne direkcije in pri vseh oblastnih direkcijah državnih železnic.
Les se mora dobaviti v dveh mesecih po obvestitvi, in sicer tako, da dobavi firma v prvem mesecu prvo polovico lesa vseh dimenzij, ostanek pa v drugem mesecu.
Iz pisarne generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, ekonomski oddelek,
dne 3. julija 1926.
Št. 13.813/26.	1454 2—1
Razglas o dobavi dolgih lesenih lestev.
Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila dne 10. avgusta 192 6. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani druga ofertna licitacija za dobavo dolgih lesenih lestev.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din in točno ustrezajoče odredbam zakona o državnem računovodstvu, naj se predlože najkesneje do 11. ure zgoraj navedenega dne v zapečatenem ovitku z značko: «Ponudba za dobavo dolgih lesenih lestev
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. julija 1926., št. 150.
k št. 13.813/26 ponudnika N. N.» predsedniku komisije za to licitacijo; predpisano kavcijo pa je treba položiti najkesneje do 10. ure istega dne pri glavni blagajni ljubljanske železniške direkcije.
(Splošni in specialni pogoji so interesentom na vpogled pri gradbenem oddelku železniške direkcije v Ljubljani, odnosno se dobivajo proti plačilu takse 10 Din.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 9. julija 1926.
Št. 1179.	~	' 1409 3—2
Razpis ponovne ofertne licitacije o dobavi gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Ljubljani.
Ker licitacija o dobavi gramoza za državne ceste ni uspela, se razpisuje ponovna licitacija ob istih pogojih, kakršni so bili objavljeni v Uradnem listu 52 z dne 5. junija 1926., na dan 2 4. julija 1 926.
Natančnejše navedbe cest glej v Uradnm listu 63 z dne 10. julija 1926.
Okrožna gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 6. julija 1926.
Št. 1219.	1449 3—1
Razglas o ofertni licitaciji za nabavo gramoza.
Podpisana gradbena sekcija razpisuje drugo ofertno licitacijo s skrajšanim rokom za nabavo gramoza za proge km 105/116, km 116/124, km 124/132, km 139/142, km 142/154 Trojanske državne ceste in za proge km 0/14, km 14/42 in km 42/64-4 Podravske državne ceste.
Licitacija se bo vršila v pisarni sekcije, in sicer dne 2 6. julija 1926. za proge Trojanske ceste in dne 2 7. juli j a 1 9 2 6. za proge Podravske ceste.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 51 z dne 1. junija 1926.
Okrožna gradbena sekcija v Mariboru,
dne 6. julija 1926.
Št. 866.	1451 3—1
Razglas.
Ker ofertna licitacija za dobavo gramoza za proge med km 42 do 80 in km 84 do 103 Zagrebške in za vse proge Karlovške državne ceste v območju tukajšnjega gradbenega okrožja ni uspela, se razpisuje za zgoraj navedene proge v skrajšanem roku ponovno licitacijsko obravnavo na dan
2 4. julija 1 926. ob 11. uri.
Pogoji dražbene obravnave so isti, kakršni so bil navedeni v tukajšnjem razglasu z dne 17. maja 1926., št. 585, priobčenem v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» 48 z dne 22. maja 1926.
Okrožna gradbena sekcija v Novem mestu,
dne 8. julija 1926.
Št. 3844/11.	1461 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija potrebuje asbestni skril za 337-50 m2 površine. Ponudba naj obseza tudi delo krovca, ki ga odpošlje firma. Dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Rok za vložitev ponudbe do dne 2 0. j u 1 i j a 1 9 2 6.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 10. julija 1926.
Št. 2210, 2211 in 2213.	1459
Razpis dobav.
Podpisana direkcija razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu naslednje dobave:
1.	) 6 vagonov krajnikov;
2.	) 120 m3 jamskega lesa po direktni pogodbi (ustna razprava se bo vršila v pisarni podpisane direkcije dne 29. julija 1926. ob enajstih);
3.	) 40 spiralnih svedrov za premog in 50 dvo-koničnih krampov.
Natančnejši pogoji se lahko izvedo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci,
dne 8. julija 1926.
Št. 18/pov.	3—2
Razpis.
Razpisuje se službeno mesto šumskega i n ž e n j e r j a pri komisarju za agrarske operacije v mariborski oblasti z začasnim sedežem v Ljubljani in s prejemki 8. skupine L kategorije državnih uradnikov.
Pravilno kolkovane prošnje naj se vlože do dne 31. julija 1926.
pri pokrajinski komisiji za agrarske operacije v Ljubljani, Turjaški trg št. 3/II.
Prošnje je treba opremiti z listinami, ki jih zahteva člen 12: zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in z izkazom dosedanjega službovanja.
Ce se ne prijavi prosilec šumske stroke, se sprejme tudi agronom ali kulturni tehnik.
V L j u b 1 j a n i, dne 4. julija 1926.
Predsednik
pokrajinske komisije za agrarske operacije; veliki župan dr. Baltič s. r.
Št. 3985.	1410
Razglas.
Hranilnica in posojilnica na Prevojah, r. z. z n. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 21. junija 1926. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 21. junija 1926.
Razne objave.
Opr. št. I—11.614/25—S.	1458
Razpis.
Podpisani urad razpisuje službo specialista za otroške bolezni pri ekspozituri v Mariboru. Zdravnik bi moral vsak dan eno uro ordinirati za člane in svojce urada ter napravljati pot trebne obiske. Služba je pogodbena; plača 2000 Din na mesec.
Prosilci morajo izkazati najmanj dvoletno specialno izobrazbo na pediatričnih klinikah.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene z rojstnim in domovinskim listom, šolskimi izpričevali in potrdili o dosedanjem službovanju, naj se vlože do dne	15. avgusta 1 926.
pri podpisanem uradu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 8. julija 1926.
1446	Poziv upnikom.
«Elin», družba za električno industrijo, družba z o. z. v Mariboru, se je po sklepu rednega občnega zbora z dne 17. junija 1926. razdražila.
Za likvidatorje so imenovani: Dragotin Klobučar, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, in ing. Avgust Thanner, ravnatelj družbe «Elin» v Zagrebu.
Vsi upniki se pozivljejo, naj se javijo pri enem izmed podpisanih likvidatorjev.
V Ljubljani, dne 7. julija 1926.
Dragotin Klobučar s. r. Dr. Vladimir Ravnihar s. r.
Ing. Avgust Thanner s. r.
1460	Poziv upnikom.
Franc Hrovat in K o m p., javna trgovska dražba «Smreka» v Vavti vasi, je prešla v likvidacijo.
Eventualni upniki se pozivljejo, naj se zglase do konca meseca julija 1926. pri Ivanu R a k o š e t u, likvidatorju v Straži.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani,