fttev. 305 trst, v petek 3. novembra 1911 T*-*«) xyvv| IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nv6. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave •Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. mm Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko. „V edinosti je moč!* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vftroonlna a* nedeljako IzdanJ* „EDINOSTI" atan«: za oelo leto Kron 5 20, za pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne (prejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni dt»). Izdajatelj in odgovrrni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T-skarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranilni?nl račun Stev. 841-652. TELFF0M St. 11-57 Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 5. novembra ob 10. uri predp.' v veliki dvorani Nar. doma v Trstu. DNEVNI RED: 1) Pelovanje parlamenta v zadnjem zasedanju. Poroča državni poslanec dr. RyWf. 2) Poročilo o ćeiovanju tržaškega mestnega sveta, oziroma deželnega zbora. Na mnogobrojno udeležbo uljudno vabi ODBOR. BRZOJflUNE UESTI. Grof Stiirgkh sestavi novo ministerstvo. DUNAJ 2. Ministru za uk in bogočastje srofu Stiirgkhu je poverjena sestava novega kabineta. Stiirgkh je bil zvečer v posebni audijenci pri cesarju. Zadnja poročila pravijo, da bo ministrstvo sestavljeno tako-fe: Ministrski predsednik bo grof Stiirgkh, minister notranjih stvari baron Heinold, sedaj moravski namestnik ; naučni minister Hussa-rek, sedaj sekcijski šef v naučnem ministrstvu ; poljedelski minister profesor HoreČek; minister za javna dela sekcijski šef Trnka ; železniški minister sekcijski šef Forster; ju-stični minister Hochenburger; trgovski minister sekcijski šef Rossler; finančni minister zopet dr. Mayei ; deželnobrambni minister fcm. Georgi, minister za GaliŠko Zaleski. Angleška zbornica. LONDON 2. Na današnji seji je bilo na državnega tajnika za unanje stvari stavljeno več vprašanj glede dogodkov v Trl- polisu. Inomost 2. Danes je bil zaključen kongres avstrijskih nemških socijalnih demokratov. Italijansko-turška vojna. Italijanska grozodejstva v Tripolisu. — Klanje žen in otrok. LONDON 1. Dopisnik „Timesa" opisuje, kako so se Italijani maščevali nad Arabci radi napada od 22. t. m. On imenuje postopanje Italijanov neopjsno klanje. Oba mestna dela, iz katerih so Arabci napadli bersagliere, sta bila spremenjena v človeški klavnici. Postopanje Italijanov utegne še-le prav raz vneti srd Arabcev. LONDON 1. Današnji jutranji listi objavljajo dolge članke iz Tripolisa, kjer opisujejo krvavo klan,e, ki so je Italijani uprizorili v tripolitanski oazi, ker so bili prisiljeni, da so se morali umakniti v mesto. Tri dni zaporedoma so Italijani streljali vse, kar jim je prišlo, pod puško. Število žrtev se ceni na 4000. Česa, kar bi bilo bolj obžalovanja vredno, se že dolgo ni videlo v nobeni vojni. — Neki dopisnik pravi: Doživel sem tu grozodejstva, ki se jih v 20. stoletju komaj daja opravičiti z vojaškimi razlogi. Brez usmiljenja se je pobijalo žene in otroke Arabcev. Turki zavzeli Tripolis ? General Caneva ujet? CARIGRAD 1. Turški minister je izjavil zvečer napram urednikom turških listov: To je najsrečniji dan mojega življenja. Dne 29. oktobra se je našim četam in Arabcem posrečilo, udreti v Tripoiis. Vsaka ulica je! bila proti trikratni italiianski vsemoči vzeta i z naskokom. General Caneva je bil že preje j ujet. Kapitulacija ostalih Italijanov je neizo-J gibna. Poveljnik turških čet, polkovnik Nigehod je italijanski floti, ki se je zopet prikazala, • dal sporočiti, da, ako bi bila izstreljena le ena kroglja, bi moral on odkloniti vsako odgovornost za življenje 8000 Italijanov v mestu. BEROLIN 1. „Lokalanzeiger" javlja iz Carigrada: Mahmut Sefket paša je izjavil v krogih prijateljev, da so Turki Italijanom iztrgali pet glavnih tripolitanskih foitov. — Tmške čete da imajo mnogo modernejo armado, ki je oborežena z boljšimi puškami, strojnimi puškami in tehnično popolnejimi topovi, nego so Italijani. Boj je divjal na treh krajih in sicer v grškem delu mesta, v glavnih ulicah in v predmestjih. Dva italijanska oklopna križarja, ki sta se v trenotku boja približala obrežju, sta bila obveščena, da je v igri usoda vseh onih tisočev Italijanov, ki se nahajajo v turškem ujetništvu, ako bo iztreljena le ena sama kroglja. Kaj pravijo Italijani ? DUNAJ 1. Tukajšno italijansko poslaništvo objavija nasproti zmagoslavnim turškim poročilom zadnjih dni sledeče, danes dospelo uradno poročilo: Italijani so dose-daj v Tripolisu zmagali v vseh bojih na morju in na suhem. Zasedli so Tripolis, Benghasi, Derno, Homs in Tobuk, pobili sovražnika, ter ga prisilili, da se je umaknil. Od tedaj so bili vsi napadi Turkov odbiti z velikimi zgubami istih. Italijani so pri tem uplenili mnogo topov in zastav. Po boju dne 26. t. m. ni bilo nikakega boja več. Italijansko poslaništvo opozarja, da samo Italija razpolaga s tripolitanskim kablom, dočim potrebujejo vse druge iz Tripolisa poslane vesti več dni, iz Česar seže razvidi njih neresničnost. RiM 1. „Agenzia Štefani" dementira na zelo energičen način vesti zunanjih listov, da so Italijani zagrešili grozodejstva na ženah in otrocih, ki se niso mogli braniti. Nasprotno je res, da zagreša sovražnik gnusne čine na ranjenih Italijanih, kar dokazuje tudi dejstvo, da je število mrtvih razmeroma večje, nego ono ranjenih. RIM 1. „Ag. Štefani" javlja iz Tripolisa : Včeraj je bilo vse mirno. Naenkrat je padlo iz sovražnih gorskih topov nekaj šrapnelov. Na utrdbah ni bila provzročena nikaka Škoda. Vojne ladije so začele streljati, ter razdele turške utrdbe in napravile štiri sovražne topove nesposobne za boj. Turki so bili pognani v beg. RIM 2. „Agenzia Štefani" javlja iz Tripolisa danes ob eni popolnoči: Izvzemši enega včeraj ob 5. uri popoludne začetega napada, ki pa ni bil dalje preganjan, sta včerajšni dan in tudi današnja noč minula mirno. — Iz Tobucka, Derne, Benghasi in Hcmsa ni nikakih vesti, ker radi značnih uplivov ni možna radio-brzojavna zveza. Včeraj ob 6. uri zvečer je bila pretrgana kablova zveza, ki je bila še-le o polnoči zopet vspostav^ena. RIM 2. „Agenzia Štefani" javlja iz Tripolisa od danes: Ob 5. zjutraj je začela sovražna artilerija izstreljevati posamezne strele v jugovshodni strani proti italijanskim vrstam. Streli so ostali brezvspešni. Od 8. do 9.30 zvečer je sovražnik nehal streljati. SIcer ni opaziti nikakega znamenja kake sovražnikove akcije. LONDON 1. Kakor javlja „Times" do-spevajo tam dnevno italijanski transporti čet. Včeraj popoludne so Turki začeli obstreljevati mesto z dvema topovoma, katera so jim pa Italijani vzeli. Boji pred Benghasem. CARIGRAD 1. Giasom neke brzojavke iz Benghasija se tam vrše noč in dan boji. Italijani so bili tepeni. Strategično važne točke se nahajajo zopet v rokah Turkov. — Italijani so bežali, pustivši na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih, ter orožja in streljiva. Represalije Turkov. CBRIGRAD 2. Porta objavlja okrožnico mintsterstva notranjih zadev v katerem se določa, da morajo Italijani plačevati ravno-tako davke od podjetij kakor domačini. Boji okolu Tripolisa. CARIGRAD 2. Džumani Hakikat", zatrjuje, da boji v Tripolisu nadaljujejo. Arabci iz Egipta na potu v Tripolis. LONDON 1. Iz Moite javljajo: 35.000 Arabcev iz Egipta je odšlo v Tripolis, da bi se pridružili sveti vojni proti Italiji. CARIGRAD 2. Senat je pričel včeraj adresno debato. Pokazano italijansko verolomstvo. V svojem velikem, na Široko zasnovanem, na nepobitnih dejstvih slonečem govoru, ki smo ga priobčili v izdanju od 1. novembra, je državni poslanec dr. Rybar opozarjal zbornico poslancev na vnebovpi-joče, sramotno verolomstvo, ki so je zagrešili italijanski liberalci v Istri. Dokazal je na kričečem slučaju, kako Italijani kršijo pogodbe in teptajo dano besedo. Italijani so — je pripovedoval dr. Rybaf — delovali na, da vlada prevzame njihovo srednjo šolo v Puli v državno režijo. In pri tem se je zgodilo nekaj nenavadnega, presenetljivega: vlada se je izjavila pripravljeno, da ustreže tej želji istrskih Italijanov, ali zahtevala je, da občina Pulj-ska in dežela prevzameta tamošnjo Cirll- ] Metodovo šolo v svojo oskrb. Po daljših pogajanjih so Italijani privolili v to zahtevo vlade!! S podpisi deželnega gla-jvarja dr. Rizzija, župana puljskega dra. j Varetona In dveh občinskih svetovalcev so , se Itulijani v vsej formi obvezali, da u stre-[žejo zahtevi vlade!! A potem se je zgodilo tisto nezaslišano, sramotno izdajstvo: minulo je par dni in Italijani so — prelomili daio besedo! Kompenzacijo od strani vlade so spravili v žep, a protizahteve, v katero so se pismeno obvezali, niso izpolnili!! To Rybarevo razkritje dne 27. oktobra je uprav senzacijonelno delovalo na zbornico, tako, da so se Italijani čutili zadete kakor s kladivom po glavi. Udarec je bil ! tako silen, da so kar obnemeli. Od 24. do 31. oktobra je trajalo, predno so prišli k besedi. Tega dne še-le so namreč natrosili v „Piccolu" nekaj mešane in prisiljene — salate! (Neki gospod pri deželnem odboru j v Poreču nas bo menda umel, na koga ; cikamo). „Piccolo" očita Rybaru laž, češ, da ni res, da bi se bila deželna uprava obvezala v kaj in da ni res, da bi se bil ustanovil kak junktim med podržavljenjem italijanske srednje šole v Puli in prevzetjem hrvatske šole v javno oskrb, češ, da zastopniki občine niti v smislu dež. šolskega zakona ne morejo prevzemati take obveznosti. To da je stvar deželnega šolskega sveta, a odločilno besedo da nima občina, ampak deželni odbor. Občina naloga da je jedino ta, da skrbi za materijalne potrebščine kake dovoljene Šole. Take obveze torej ni mogel prevzeti niti deželni glavar, k večemu da bi jo bili mogli prevzeti členi večine deželnega odbora. Teh podpisov pa — tako vsklika „Piccolov" zaupnik samosvestno — na oni listini ni!! Deželni glavar da se je mogel obvezati k večemu v to, da si bo prizadeval in da bo posredoval. In potem vsklika „Piccolo" samosvestno: More-li dr. Rybar trditi, da deželni glavar dr. Rizzi ni storil tega in da ni držal besede ?! „Piccolo" zaključuje s ponovno trditvijo, da ni bilo nikake obveze v smislu Ryba-reve trditve, ter da bi bila taka pogodba prava sramota za dunajsko vlado, ker bi nasprotovala zakonu. Posluževanje takih sredstev — kakor si jih nabral dr. Rybaf v svojem govoru — da ni dopustno. To bi bila torej — salata, ki so jo na-meŠali v Poreču po večdnevnem zasoplje-nju. Ukusna pa vendar-Ie ni, ker je zabeljena le s sofizmi in farizejskimi zavijanji, ne pa z logiko, moralo in tisto lojalnostjo, ki se jej ne odteza nobena poštena politična stranka. „Piccolo" ne taji podpisa Rizzijevega na oni listini. Ne taji podpisov puljskega župana d.ra Varetona in dveh občinskih odbornikov. Kje na svetu nima deželni glavar pravice govoriti v imenu deželnega odbora ? Kje na svetu je občina, v katere imenu ne bi župan in občinski odborniki vsprejemali obvez ?! Mari naj bi na taka pogajanja hodili korporativno kar celi deželni odbori ali občinski zastopi? Koliko bolj morajo veljati take obveze, ako so tudi politične naravi, ako se dajajo v imenu političnih strank!! V imenu teh se vendar vsikdar pogajajo njihovi pripoznani zaupniki in voditelji. Klasičen izgled za to imamo sedaj v Pragi na spravnih pogajanjih med Cehi in Nemci. Tudi tam se ne vrše pogajanja direktno od stranke do stranke, ali od korporacije do korporacje, marveč se pogajajo le njihovi zaupniki. Politična in človeška morala pa zahtevata, da stranke respektirajo njihove obveze ! Mari pa ni dr. Rizzi pripoznan voditelj italijanske politične stranke v Istri, mari ni župan dr. Vareton odličen člen te stranke ?! In tudi če bi veljala „Piccolova" teorija, da njiju podpisa nista obvezna za deželni odbor in občinski zastop v Puli — kaka je bila njiju dolžnost ?! Ta, da se z vso svojo avtoriteto zavzazemata za to, da stranka pritrdi prevzeti obvezi, a če ne bi vspela, da izvedeta konsekvence iz tega in — odstopita. Tako velja povsodi, kjer še kaj velja politična morala in poštenje. — V najveći meri pa velja to za obvezo, ki so jo dr. Vareton in dva občinska odbornika vspre-jeli v imevu občinu, kajti v imenu občine je bila obveza dana v zakoniti obliki. Dovolj. .Piccolo" sam ne taji podpisov deželnega glavarja Rizzija in župana ter dveh občinskih odbornikov puljskih. Priznava torej, da je bil sklenjen pakt v smislu trditve d.ra Rybara!! Kje je torej laž? Ne, le golo resnico je povedal dr. Rybaf, rekši, da so Italijani na nesramen način pogazili pogodbo in snedli dano besedo. Goriška mestna uprava, V Gorici, 30. oktobra. Trda slovenska pest začne prav kmalu trkati tudi na vrata goriškega magistrata. Zaman se bodo Lahi upirali: v prr letih dobe tudi Slovenci nekaj sedežev v mestnem starešinstvu. Revizija ljudskega štetja je ugotovila, da nas je v Gorici okoli 10.000, Lahov pa okoli 13 000, torej imajo poslednji presneto malo večino, ria-si pri vsaki priliki kriče o italijanstvu Gorice. Pa pustimo jim to veselje! Sami se varajo; ko jih razmere prisilijo, da spregledajo, j«h bo strah. Ukazano število Slovencev v mestu nam nalaga dolžnost, da se začnemo intenzivnejše baviti z vprašanji, ki se tičejo mestne uprave. Naše občinstvo bo treba pobiižje seznanjati s temi vprašanji, da bo vedelo, kako skrbe mestni očetje za koristi mešia-nov in davkoplačevalcev, izmed katerih je skoro polovica Slovencev. Zato se bomo večkrat bavili s tem in onim vprašanjem, ki bo aktuvelno, da bodo naši Čitatelji iz Gorice obveščeni nepristransko o vsem, kar j«h mora zanimati kakor meščane in davkoplačevalce. Sedaj je na dnevnem redu načrt zakona za uvedenje najemninskega krajcarja z novim letom 1912, katerega dohodki pojdejo v prid mestne uprave. Izmed vseh slojev se čutijo najbolj ogrožene po tej novi davščini državni uradniki in uslužbenci in le-ti so bili prvi in edini, ki so na več shodih glasno protestirali proti tej novi, občutni obremenitvi. Protest uradnikov in uslužbencev je povsem upravičen, ker oni so navezani na stalno mesečno plačo. Ker si oni sami plač, oziroma dohodkov ne morejo višati sproti, kakor hitro jih zadevlje kak večji izdatek, so prisiljeni vzdržavati ravnotežje v svojem gospodarstvu samo tako, da v razmerju z novim bremenom krčijo svoje potrebščine, oziroma izdatke. Seveda je to lažje rečeno, nego storjeno, in končno ima vse svoje meje možnosti. Pod pritiskom silne draginje je že marsikateri uradnik in uslužbenec prišel do skrajne meje varčevanja — še korak dalje, in srednjim slojem se stalnimi plačami bo kmalu treba trpeti pomajkanja v pravem pomenu besede. Zato je stališče omenjenih stanov napram novi davščini popolnoma razumljivo in opravičljivo. Tudi delavstvu ne cvetejo rožice. Res je sicer, da delavstvo potom svojih organizacij lahko sili delodajalce, da jim od slučaja do slučaja višajo plače, vendar zadene nova davščina hudo vsaj en del delavstva, kajti najemščine po 200 K, ki so po zakonu davščine proste, ni v Gorici dobiti niti za najubožnejše delavske družine. Sicer pa se bo ta davščina z leti prav gotovo višala. Hudo zadene ta davščina tudi trgovce in obrtnike. Res je sicer, da trgovec in obrtnik lahko svoje blago dražita, vendar morata vsled tega pričakovati manjšega konsuma in zato manjših dobičkov. Trgovstvo v Gorici se ima itak b r i .z velikimi težkočami. Kriva je temu nema » | napačna gospodarska politika mestnega ma-Igistrata. Goriško mesto na sploh nazaduje J v gospodarskem oziru. V dokaz za to na-' vajamo, da se dohodki na davkih od obrtnij stalno nižajo. Padanje tega davka poraenja resno svarilo mestnim očetom ; kajti ta pojav kaže na gospodarsko propadanje mesta. Leta 1900 so znašali osebni davki 230.641 K, leta 1910 pa samo 184.397 K. Povsod kažejo dohodki na davkih stopnje-j valni povišek, v Gorici pa so se ti dohodki !v desetih letih znižali za 45.704 K. — Neprestano višanje doklad vpliva skrajno neugodno na najemščine trgovin. Domači trgovci vsled tega že sedaj z veliko težavo premagujejo tujo konkurenco. Sed3j pa še nov davek! Trgovstvo tvori za vsako novo mesto eksistenčni steber in vir življenja. Sedaj pa naj plačujejo trgovci še 5% od najemščin svojih trgovin, ki se že doslej zelo visoke. Poleg tega so se komaj pred letom dnij povišale najemščine za 10 do 20%. Povišek so uveli tedaj vsled tega, ker so hišni gospodarji trpeli 15°/0tni povišek na dokladah k direktnim davkom. Mzgistrat viša in viša doklade, a vzlic temu se dohodki mesta — nižajo tako, da preti — glasom besed župana — mestu polom, če ga ne reši — najemninski krajcar, kateri v enem samem letu izžeme iz ubogih meščanov ogromni znesek 100.000 K !! In potem ? Mari mislite, da pride Stran II. »EiJlNOSTt 305 V Trstu, dne 3. novembra 1911 mestno gospodarstvo v ravnotežje ? Kaj še! Potrebno bo najemninski krajcar zvišati do 10% in tudi to ne bo zadoščalo. Uvedejo nam šc nove davščine kakor na vino v domačem konsumu itd. itd. Končno, ko bo mestno prebivalstvo oskubljeno do kože, in bo ekonomično upropaščeno, se morda prikaže — vladni komisar. Naj le pride. toda čimprej, da ne bo prepozno. V zadnjih 10 letih je mesto podvojilo doklade na vse direktne davke. Posledica temu je bila, da so se tudi najemščine skoro podvojile ter so provzročile tisto gospodarsko krizo v Gorici, s katero se danes borimo. Po drugi strani pa, namesto da bi tudi dohodek od obrtnijskega davka narastel v istem razmerju, se je znižal za jedno petino. Torej v desetih letih so se zvišale v Gorici potrebščine za 100%» dočim so se itak pičli dohodki mesta znižali za 20%- Brezsmiselno in škodljivo gospodarstvo na goriškem magistratu zadevlje seveda vse meščane enako: Lahe kakor Slovence. Najemninski krajcar naj bi se bil uvedel poprej in sicer namesto lanskega po-viška doklad po 15%. Meščani bi bili tedaj laglje plačevali 5% od najemščin. Ker so pa pred letom uveli 15% doklado, so hišni gospodarji že povišali najemščine za vsaj 12%• Sedaj bo stanovalcem plačevati še drugih 5%, kar znači v enem samem letu 17% poviška. Po vsem tem je razburjenost med drž. uslužbenci v Gorici radi zgrešene mestne gospodarske politike docela razumljiva. Le-tem pa bodi povedano, da so obč. svetovalci iz druzega volilnega razreda, to je tistega, kjer imajo ravno uradniki svojo besedo, enoglasno potrdili najemninski krajcar. Na prihodnjih volitvah naj si uradniki bolje ogledajo svoje kandidate za mestni svet! Toliko mimogrede. Na sploh pa so vsi drugi sloji napram mestnemu gospodarstvu popolnoma apatični. To je tudi railog, da se magistratovci čutijo tako varne. Radikalnih prememb ne bo, dokler ne pride ob mestnih volitvah do enotnega nastopa kake koalicije vseh onih volilcev brez razlike narodnosti, ki bi hoteli spraviti v mestni svet za začetek vsaj močno opozicijo, sestavljeno iz mož, katerim bi bila naloga, polagoma delati na to, da se zavoženo mestno gospodarstvo spravi v normalen tir. Nujno treba, da tudi v mestni hiši goriški zaveje svežeji duh na modernih načelih sloneče gospodarske politike. Če se pretežna večina laških meščanov vsled prirojenega jim fatalizma brani ukvarjati se z mestnimi zadevami, pa pobrigajmo se zanje Slovenci! To je tudi naša dolžnost kakor meščanov, katerim — če prej ne — vsaj čez desetletje pripade vodilna vloga v mestni hiši goriški. — Toliko za danes. IV. redni občni zbor NDO. V nedeljo, dne 29. oktobra, se je vršil v lastni društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška št. 2, IV. redni občni zbor „Narodne Delavske Organizacije" v Trstu. Občni zbor je otvoril predsednik gosp. S o s i č v navzočnosti nad 250 članov, katerih število pa se je tekom zborovanja Še znatno povišalo, in je v svojem nagovoru in poročilu poudarjal nujno potrebo obstoja „Narodne Delavske Organizacije* za slovensko in sploh jugoslovansko delavstvo, ki je izgubljeno brez narodne organizacije. NDO v Trstu je postavljena na zdrava tla in delovati je le treba na to, da se razširi po vseh jugoslovanskih deželah. Delovanje NDO je dvojno : gospodarsko in izobraževalno. V gospodarskem oziru se je v zadnjem poslovnem letu delalo na to, da se izvede kolikor mogoče večja decentralizacija in v to svrho je strokovno tajništvo tudi izvedlo že organizacijo nekaterih strok, druge pa se šele porajajo. V izobraževalnem pogledu je zlasti deloval izobraževalni odsek s predavanji, knjižnico itd. ter raznimi prireditvami poučnega in izobraževalnega značaja. Društveno giasilo se, žal, ni obneslo, ker so se člani premalo zanimali zanje. V notranjem je NDO nekoliko hirala radi slabih finančnih razmer, ki so nastale vsled tega, ker je NDO že v svojem začetku napram svojim premajhnim sredstvom prekomerno podpirala zunanje svoje podružnice, zlasti Ajdovščino. Imela ni nikakih pod-pirateljev; vsa sredstva, ki jih je imela, so oila le članski doneski; bila je pač uboga, kakor je ubogo naše delavstvo. Prav zato pa je tudi treba, da se delavstvo še bolj oklene te svoje organizacije, saj je lahko ponosno nanjo, saj je izšla iz njega in uspeva edino le po njem. Delovanje NDO je nujno potrebno posebno v Trstu, kjer tuje delavstvo, zlasti regnikoli, odjedajo kruh domačinom. NDO pa ima tudi še drug namen : da dvigne narodno zave~t, narodni ponos našega delavstva. NDO je sfcer popolnoma nepolitična, strogo strokovna, toda, ker narodno vprašanje igra tudi v politiki veliko ulogo, je tudi NDO v tem pogledu največjega pomena za našo splošnost. Centralni odbor je imel težko nalogo, da ustreže vsemu in vsem, in če so se dosegli uspehi, je to pred vsemi zasluga moža, ki je organizaciji že od njenega začetka žrtvoval svoje najboljše moči, in to je tovariš dr. M a n d i č. (Dolgotrajno burno odobravanje in živio-klici!) Za na daljno delovanje je treba sloge. Bilo je opozicije, katere se pa ni bati, dokler se giblje v pravih mejah. To je le koristno. Delujmo vsi na to, da zasijejo jugoslovanskemu delavstvu in po njem vsemu Jugo-slovanstvu lepši dnevi, delujmo pa to po geslu: sloga jači, nesloga tlači! (Živahno odobravanje!) Iz tajniškega poročila, ki je je podal g. G o d n i k, posnemamo, da je odbor imel 51 sej, in priredilo se je celo vrsto sestankov in shodov, med njimi dne 24. septembra 1910 sijajen protidraginjski shod. Vsled povišanja članskih prispevkov se je število Članstva nekoliko skrčilo. Društveno glasilo je moralo prenehati, ker se stroški niso pokrili z dohodki in je imela NDO občutno izgubo. Vsekako pa se dela na to, da se v kratkem zopet oživi društveno glasilo Poročilo omenja konference delavskih delegatov iz vseh jugoslovanskih dežel, ki se je vršila v Trstu dne 25. in 26. marca 1911, in drugih prireditev ob tej priliki. Meseca aprila 1911 se je začelo z organizacijo narodnega ženstva, posebno služkinj. Ženska skupina pod vodstvom tova-rišice SlamiČeve in tov. Godnika je imela 29 sestankov in dva javna shoda. Poročilo omenja potem zabavne prireditve, izlete, plese itd., zlasti pa praznovanje 1. majnika. Strokovno tajništvo je vodil do 1. fe-bruvarja Anton Efcar, od 1. februvarja do 1. majnika Josip Jedlowski, od tedaj dalje pa je vodi tov. Vrankovic. Pravovarstveni urad vodita od 1. majnika dalje gg. dr. Rekar in dr. Kukelj. Dne 15. marca 1911 se je ustanovil izobraževalni odsek, ki mu je predsedoval tov. Žiberna in ki je imel 16 sej ter je priredil celo vrsto predavanj, katera pa, žal, niso bila obiskana najbolje. Ker se je meseca junija tov. Žiberna odpovedal predsedstvu, je stopil na njegovo mesto tov. Godnik. Knjižnica se je znatno izpopolnila. V zadnjem času je odsek poskrbel tudi za pouk v petju. Ustanovil se je tudi poseben dramatični pododsek, ki mu je namen prirejanje gledaliških predstav. Predsednik dramatičnemu pododseku je tovariš Udovič-Mihajlovič. Izobraževalni odsek otvori v kratkem govorniško šolo. NDO se je preselila v svoje sedanje prostore dne 24. avgusta 1911 in se je določil poseben upravni odbor za uprdvo društvene dvorane, ki mu je na čelu tov. A. Delak. Poročilo omenja še ustanovitev „Prve tržaške narodne godbe NDO" in zaključuje s pozivom na delavstvo, da naj se čim ožje oklene NDO. Poročilo je bilo odobreno brez prigovora. Blagajniško poročilo, ki je je podal tov. Delak, izkazuje 13296 86 K dohodkov in 13176-33 K izdatkov, torej K 120 53 preostanka. Med dohodki znaša članarina K 3806-—, dohodki podpornega fonda K 2996 38, društvene prireditve K 2097 98, vrnjena posojila K 2I49-— in prispevek „Konsumne zadruge" K 224*— ; izdatki n. pr. upravni stroški K 4195 14, podpornine K 212140, društveno glasilo K 123362, stanarina K 2800'—, knjižnica in čitalnica K 163 55, plačani dolgovi K 768 80, razno K 785 84 in stroški izleta v Devin K 583 22. Blagajnik je omenjal, da je zastonj najlepši program, ako društvo nima dobre gmotne podpore. Treba je, da se NDO postavi na trdnejša gmotna tla, da se ozdravijo rane prejšnjih let. V ta namen se priredi tombola, ki naj da priliko delavstvu, da pomaga svoji organizaciji. Bilanca izkazuje K 308453 aktiv in K 460026 pasiv, torej K 1541*47 primanjkljaja. — Blagajnikovo poročilo je bilo odobreno. Ker je strokovni tajnik tov. Vrankovic bolan v bolnišnici, se na predlog tov. dr. Mandića preloži poročilo strokovnega tajništva na izreden občni zbor. Poročal je le tov. dr. Mandic na kratko, da se je že deloma izvedla glavna reforma: samostojna strokovna organizacija. Obstoji že zveza prometnega delavstva in mnogo se dela za enaki zvezi kovinarjev in delavstva kemičnih tovaren, zlasti zadnja šteje že več skupin. Dobro napreduje tudi organizacija ženstva. Podružnice so ostale iste, kakor so bile v prejšnjem letu. Veliko dela čaka skupino NDO v Istri, kjer hočejo krščanski socialci preplaviti deželo s svojimi organizacijami. NDO ni politična in združuje v sebi delavstvo različnih političnih nazorov. Kakor uspeva »Zveza Jaugoslovanskih Železničarjev", ki stoji na enakem stališču, tako mora biti tudi z NDO. NDO se ne bo spuščala v nikak boj, ako ga ji ne vsilijo drugi; če se pa stori to, bo pa branila svoje stališče najodločnejše in s vso energijo! (Živahno odobravanje I) Omenjal je tudi pravovarstva ter delovanja voditeljev pravovarstvenega urada, gg. dr. Rekarja in Kuklja, ter odvetniških pisaren dr. Brnčićeve in dr. Slavikove, ki nudita delavstvu odvetniško pomoč. Izreka vsem zahvalo s prošnjo za nadaljno naklonjenost. Pravovarstvenih slučajev je bilo vseh 65. Za na to sledeči volitvi se je sklenilo, da se glasuje z dviganjem rok. Izvoljeni so bili: za predsednika tov. dr. Jos. M a n d i ć (viharno odobravanje!), v odbor pa : Žiberna, Pečar, Grebene, Škulin, Godnik, Brandner, SoslČ, Delak, Suslč in Štir; za namestnika: Verčon Krist, in Bonano; v nadzorstvo: dr. Rybar, Mladovan, Petrič, Čepek in j Munih Andr.; v razsodišče : Trobec, Križ-mančič, Rupnik, Miklavec Ant. in Valenčič. Ker tov. dr. Mandić ni bil navzoč pri 1 volitvi in je ob odhodu izročil predsedniku pismeno izjavo, da ne sprejme eventuelne izvolitve za predsednika, se je izvolila deputacija, ki je odšla ponj in ga naprosila, da sprejme izvolitev. V imenu ZJŽ je na to pozdravil zboro-! valeč podpredsednik ZJŽ tov. Ivan Jaklič, ki je povdarjal potrebo složnega delovanja in priporočal, da naj NDO izčisti iz sebe one, ki bi nasprotovali skupnemu delu. Ko je še pozval tov. Brandner navzoče k složnemu delu za stanovske in narodne koristi delavstva in je predsednik Sosič sporočil zborovalcem, da deputacija ni našla tov. dr. Mandića, in se je naročilo odboru, da pregovori tov. dr. Mandića, da gotovo sprejme predsedstvo, se je zaključil občni zbor. Upajmo, da bo NDO v novem poslovnem letu uspevala kar najboljše in da stori čim daljši korak k njenemu cilju: združitvi vsega jugoslovanskega delavstva pod svojim okriljem, česar toliko njej sami, kolikor našemu delavstvu kar najodkritosrčnejše želimo! —r. Domače vesti. Smrtna kosa. Na dan Vseh Svetih je umrl v Trebčah, kjer je živel v pokoju, umirovljeni župnik Anton H r o v a t i n. Pokojnik je bil rojen na Opčinah leta 1836; mnogo let je bil duhovni pomočnik pri Novem sv. Antonu, pozneje pri Sv. Jakobu, kjer je bil po smrti pok. župnika Karla Mose imenovan župnikom. Pred nekolikimi leti je šel v pokoj in se naselil v Trebčah. Pogreb se vrši danes in prepeljejo pokojnika na pokopališče na Opčinah. N. v m. p. Prihod srbskih pevcev. Kakor že objavljeno, pride v nedeljo 5. t. m. Beligrajsko pevsko društvo pod vodstvom znamenitega glasbenika Mokranjca v Trst. Zjutraj ob 10.30 bodo pevci peli pri liturgiji v pravoslavni cerkvi. Zvečer priredi društvo s svojim mešanim zborom koncert v gledališki dvorani Narodnega doma. Po koncertu bo v dvorani komers. Pevci pridejo z brzovlakom ob 9. uri zjutraj na južni kolodvor. Pričakovali bodo „Intimni večer" se bo zvala prva zabavna prireditev „Slovanske čitalnice" v tem letu, in se vrši v soboto 4. t. m. Vspored je nad vse zanimiv in zabava obeta biti kar najzabavnejša in najintimnejša! Zapriseženje vojaških novincev. Na praznik Vseh Svetnikov so bili slovesno zapriseženi vojaški novinci tukajšnje garnizije. Pogreb. V torek ob 3. uri popoludne se je iz mrtvašnice pri sv. Justu ob ogromni udeležbi nad 1000 oseb vršil pogreb pokojnega Frana Poljšak, ki je, kakor smo poročali, ponesrečil v čistilnici riža. Pokojnika so nesli delavci omenjene tovarne do sv. Jakoba in tam so ga položili na mrtvaški voz, ki ga je odpeljal na pokopališče pri sv. Ani. Pred krsto so nesli več vencev. Pogreb je preskrbelo novo pogrebno podjetje. Oba praznika smo imeli lepo jesensko vreme. Zato so oba dneva nepregledne množice romale na pokopališče pri Sv. Ani. Včeraj na praznik sv. Justa, mestnega patrona, je bila ob 10. dop. v baziliki sv. Justa pontifikalna maša, ki jo je služil škof mons. dr. Andrej Karlin, ki je imel med mašo tudi propoved, po maši pa je podelil papežev blagoslov. Službi božji je prisostvoval tudi mestni župan dr. Valerio. Bazilika je bila natlačeno polna vernikov. Tržaška mala kronika. Pomivalki — tatici. V gostilni „AUa Cooperativa" na trgu sv. Ivana je bilo ukradenih raznih reči kakor vilice, noži, žlice, perilo itd., ne da bi bilo vzlic vsemu nadzorstvu možno zalotiti tatove. Konečno je vodja gcstilne osumil dve ženski, ki sta bili zaposleni v kuhinji kakor pomivalki in sicer Marijo Bottigeli, staro 65 let, stanujočo na Velikem trgu Štev. 6 in Antonijo Fioratti, staro 66 let, stanujočo v ulici Dante Ali-ghieri štev. 9. O/adil je obe policiji, ki ja je spravila pod ključ. Ko so preiskali njuni stanovanji, so našli v obeh mnogo predmetov, ki so bili lastnina „Cooperative", kakor n. pr. brisalnice, nože, srebrne žlice in vilice iz alpake. Battigeli je priznala tatvino, dočim je njena tovarišica trdila, da jej je omenjene predmete dala shraniti neka oseba f! Vodja gostilne je še izjavil, da Je bilo v zadnjem času ukradenih 11 namiznih prtov, 34 prtičev in 64 žlic, nožev in vilic v skupni vrednosti 292 K. Goljufija 700 kron. Krivec aretiran. Glasovita pevka Helena Odilon bi bila kmalu goste zastopniki tukajšnje srbske občine in postala žrtev precejšnje goljufije, ki jo je ho- iMoni ?>lrih tr?celrih nonclri'h Hrncfair inl I....AHI 11 >n M Ua. člani štirih tržaških pevskih društev. Kakor doznajemo, se udeleži vsprejema tudi mnogo članov okoličanskih pevskih društev ter mnogo drugega slovanskega tel na njeno škodo Izvršiti šofer Ivan Mez-gec, star 25 let iz Maribora, ki je bil nedavno v njeni službi v nekem kraju blizu Reke. Mezgec je z izredno spretnostjo znal občinstva. Beligrajsko pevsko društvo In • popolnoma posneti pisavo pevke, in je pisal njega vodja kapelnik in skladatelj Mokranjac odvetniKU dr. Frischauerju njenemu zastop-sta v zadnj h letih priredila že razne turneje niku pismo, v katerem je zahteval, naj mu po slovanskem in tujem ozemlju ter sta pov-! isti takoj pošlje znesek 700 K. sod nastopila s svojim krasnim petjem ča-* Odvetnik, ki ni prav nič dvomil o prist-stno in z velikimi vspehi. Gotovo torej pri-!nosti pisma, je poslal naročeni denar poste hod teh znamenitih pevcev razveseli tudi I restante na glavno pošto v Trst. — tržaško občinstvo, ki vendar že od nekdaj Potem se je pa vzbudil v odvetniku sum, tako ljubi petje. Program koncerta beligrajskega pevskega društva : I. del. Dav. Jenko: Ouvertura „Kosovo", da gre morda za kako goljufijo in zato je brzojavil glede stvari tukajšnli redarstveni oblasti, ki je takoj odredila potrebno, da bi prišel tiček v past. Mezgec je res prišel po svira godba. 1. Bortnjanski: „Sej den jegože'denar, a je bil aretiran. — Ko so ga sotvori Gospod", psalm, mešani zbor. 2. j preiskali, so našli pri njem pripravljano Mokranjac: „Primorski napjevi", mešani zbor, 3. a) „Bom šel na planince", b) „Potrkan ples", mešani zbor. 4. Vilhar: „Matija Gubec", velika balada za mešani zbor. Svira godba. II. del. 5. Mokranjac: „X-a Rukovet". Pesmi z Ohrida, mešani zbor. 6. *** Tenor drugo pismo, s katerim je hotel izvršiti drugo goljufijo. Pod ključem radi javnega nasilstva. Blizu Chiozze sta se zvečer prvega praznika pretepale dve osebi. Okolu njih se je bila zbrala velika množica ljudi. Ko je redar do-šel na lice mesta, je našel samo enega pre- solo, g. M. Mijatovic. 7. Boz.nski: a) Pod tepačev, ki le bil tudi ranjen. Redar ga je onom jelom-, Milojevic: b) „Dugo se polje l vpraša, za ^e onega drugega ki ga je ra-zeleni", BimCki : c) Cini ne čini mešani j nakar je poslednji odgovoril s psovkami, zbor. 8. Mokranjac : „V-a Rukovet . Pesmi fTedaj ga je pa redar pr0glasil aretiranim, iz Stare Srbije in Macedonije mešam zbor.lčemur se Je pa upr, Dve ose5i sta hotele Zborova voditelja : Steva M o k r a n j a c, aretiranca osvoboditi, ali obe je redar are- častni pevovodja, m Miloje Milojevic, stalni tira, (bija sta t0 „eki Lovrenc Medon in pevovodja „Beligrajskega pevskega društva". Rem0 Comisso). Med tem so došli neki Po koncertu komers. Pri koncertu svira Hdjski agent in več redarjev, toda prvi godba c. in k. pešpolka št. 97. Začetek kon certa ob 8. uri zvečer. aretiranec Ivan Tome star 21 let, mehanik, stanujoč v ul. della Ferriera št. 25 se je Darovi „Beligrajskemu pevskemu nadalje upiral redarjem in je s pestjo sunil pevskemu društvu. Kakor smo izvedeli, agenta v prsi. Ko ga je redar vedel na in- se pripravljajo za naše dične goste, ki bodo spektorat v ul. Chiozza je Tome pobegnil, v nedeljo dne 1. novembra koncertirali v na žvižganje redarievo je pa prihitil neki veliki dvorani Narodnega doma, krasni da- civilni agent, nakar sta Tometa zvezala ter rovi. Tukajšnji Srbi izroče slavnemu kom- ga odvedla v ul. Tigor, kjer je na razpolago ponistu in pevovodji srebrn venec z nadpi- sodišča. som : Nestoru srbske pjesme — Srbi Tršćani. j Koledar in vreme. — Danes: Vernih Ravno tako izroči tudi naša „Glasbena Ma- du§ dan ,v Trstu). — Jutri: Karol Bj- tica" venec „svojemu vrlemu tovarišu — romej šfc Beligrajskemu pevskemu društvu" Oba ta Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne venca bosta poklonjena za časa koncerta po , lT5o Ce|s _ Vreme včeral: lepo, veter, deputacijah omenjenih društev na odprtem - ^ r °dnZa ta koncert vlada veliko zanimanje DrUStVOnO VGSti. med vsemi sloji. — Vstopnice so v prodaji Dramatično društvo bo imelo jutri v v „Slovanski knjigarni" Josipa Gorenjca. — soboto izredni občni zbor ob 8.30 zvečer. Prepričani smo, da se ta večer zberejo v Društvo jugoslovanskih železniški- „Narodnem domu" zastopniki vseh tržaških §kih uradnikov" in „Zveza Jugoslovan - Slov. pod okriljem bratskega pev. društva. skih železničarjev" sklicujeta za v sobote Prijateljem našega gledališča. Prejeli zvečer dne 4. novembra 1911 v veliko dru- smo: Jutri zvečer ob 8.30 se bo vršil v štveno dvorano v ulici sv. Frančštca Asi- gledaiiŠčni dvorani izreden občni zbor na- škega štev. 2 javen železničarski shod, z šega „Dramatičnega društva" vsled demisije edino točko dnevnega reda: Poročilo deie- dosedanjega odbora. Ker bo to zborovanje gatov o sedanji situaciji, velikega pomena za razvoj in bodočnost te Železničarji l Resnost sedanjega položaja naše važne kulturne Institucije, je najnujneje zahteva, da se vsak železničar udeleži tega potrebno, da se gg. členi udeleže tega zbo- shoda ! rovanja v čim večem številu. — Poživljamo Člani tržaške podružnice „Glasbene torej gg. člene na jutršnji izredni občni zbor Matice" so pozvani, da se udeleže v ne- „Dramatičnega društva". deljo 5. t. m. ob 9. uri zjutraj vsprejema 7 Trstu, dne 3, novembra 1911. i EDINOST« Sfc 305 8lm I! i pevskega zbora Belgrajskega pevskega društva na južnem kolodvoru. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu vabi na svoj PEŠI2LET V DOLINO ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 5. novembra 1911 v civilnih oblekah. Zbirališče „Narodni Dom". Od-Siod točno ob 1. uri popoludne, prihod nazaj v Trst ob sedmih zvečer. K mnogobrojni udeležbi so vabljena tudi ostala društva „Tržaške sokolske župe". Vaditeljski zbor. Čitalnica pri sv. J&kobu. Vsled raznih zaprek prične glasbena šola šele prihodnji teden svoje delovanje. Kdor se še želi vpisati, naj se Čimprej javi ustmeno ali pismeno. Št. Jakobčani in drugi v bližini sv. Jakoba, vpišite se v velikem številu v to koristno šolo ! Akad. društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju javlja, da priredi svoj prvi redni občni zbor dne 4. novembra ob S. zvečer v „Leithner Restaurant" I. okraj, Auersperggasse 6. Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi si je izvolilo na zadnjem občnem zboru sledeči odbor: predsednik iur. Vauc Radej, podpredsednik pharm. Hugo JVlužina, tajnik pharm. Fedor Gradišnik, bla-gainik podpornega fonda iur. Fran Bračič, blagajnik pharm. Josip Ančik, knjižničar iur. Fran Jarc, gospodar pharm. Dragotin Ostan, arhivar med. Zvonko Janežič, revizorja iur. Anton Kosi in iur. Juro Korent. —- Pevski zbor slovenskih akademikov v Pragi je kakor vsako leto tako tudi letos .zopet na praških pokopališčih dne 1. nov. pel tamkaj pokopanim Slovencem nagrobnice. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu naznanja, da si je izvolilo na svojem občnem zboru 28. vinotoka za zimski tečaj ta-ie odbor: Predsednik: cand. phil. Ljudevit Mlakar, podpredsednik: stud. phil. Greg. Cre-moŠnik, tajnik: stud. phil. Maks Kovačič, blagajnik: stud Jur. Mil. Kolar, knjižničar: stud. iur. Mir. Škorjanec, gospodar: stud. med. Jos. de Gloria, namestnika: stud. iur. ]os. Jeraj in stud. phil. France Ramovš, pregledniki : cand. iur. Julij Cučar, cand. tehn. France Fischer in cand. med. Rado Schober. Mar. del. organizacija. Novoizvoljeni odbor NDO ima svojo prvo sejo danes zvečer ob 7.30 v prostorih NDO., v ulici sv. Frančiška 2, II. Prosi se tovariše odbornike, da se seje zanesljivo udeleže. _ Naše gledališče. Na Vseh svetih dan smo imeli v našem gledališču dve predstavi, popoludne seveda neizogibno, a prav zato menda gledališke blagajne vsega germanskega in opičje mu sledečega slovanskega sveta polnečo Rau-pachovo žaloigro „Mlinar in njegova hči", ki bo polnila hiše, dokler bo na svetu kaj sentimentalnih zaljubljencev in otrok, ki se boje v rjuhe zavitih „strahov". O „vrednosti" te žaloigre govoriti bi bilo gotovo odveč, o uprizoritvi pa rečemo tudi le, da |e vse osobje storilo svojo polno dolžnost, od Krištofa Črnota pa tja dol do „prikazni", da je bilo vse lepo, prizor na pokopališču celo strašno in grozno lep, da je manj pogumnim kar gomezelo po hrbtu, da je bil ubogi Konrad zelo obupan in je nesrečna Marica umrla zelo lepo, previđena s sveto-tajstvi za umirajoče, pogreb pa je oskrbel vaški grobokop Luka. Bog daj i Mlinarju i njegovi hčeri večni mir in pokoj, naj v miru počivata ! Amen ! Zvečer je bila na sporedu V. Hugojeva drama Lukrecija Borgia. Viktor Hugo je prvak francoskih ro-mantikov, velik v liriki, a mnogo manjši v drami, kjer daleč zaostaja za klasikoma Mo-lierom in Racineom. In „Lukrecija Borgia" ni niti najboljše njegovo dramatično delo ter gre prvenstvo gotovo drami „Kralj se zabava". Slovenski prevod, ki je na razpolago našemu gledališču, očividno ni videl francoskega originala, temveč je povzet iz nemščine in mestoma Šepa celo precej občutno. Če se odloči naše gledališko vodstvo za reprizo drame, naj bi se tekst prej pošteno revidiral, stvar dramaturga. O naši uprizoritvi „Lukrecije Borgie" je pač težko izreči pravilno sodbo. Je pač stvar težavna zato, ker se nikakor ne moremo otresti mnenja, da klasičnopatetični dekla-macijski ton nikakor ni na mestu v tej drami, ki nima na sebi niti najmanj klasičnega. Schillerjevih „Razbojnikov", Goethe-jevega „Gotza von Berlichingen", Lessin-gove „Emilije Galotti", ali če hočete, tudi Shakespearejevega „Beneškega trgovca" vendar ne bo šel nihče deklamirat kakor kak slavnostni prolog, dasiravno so to več ali manj res klasična dela klasikov, dočim pa, kakor Je rečeno, v Hugojevi „Lukreciji" ne najdemo prav čisto nič klasičnega, ako izvzamemo edino-Ie njeno neklasično snov iz klasičnega cinquecenta, klasičnega v svoji renesanci, preporodu h srednjeŠke okorele grandece k staroklasični naravni lepoti. Prepričani smo, da so tudi tedaj ljudje, bili ljudje, da so govorili drug z drugim, ne si pa v viso-kopatetičnem tonu deklamirali svojih „dobrih dnevov" in „lahkih noči". Bodimo si pa tudi toliko odkriti in priznajmo, ako bi bil tudi ta ton na mestu v Hugojevi „Lukreciji" da še nismo dorastli takim stvarem vzlic svoji najboljši volji kajti volja tu ne zadostuje, treba je tudi znanja, ki si ga pa naše sicer nadarjeno in resno po popolnosti, stremeče igralsko osobje, ki se šele otresa diletantizma, ni moglo pridobiti tekom svojega tako kratkega resnega sodelovanja v hramu dramatične umetnosti. Saj moremo resno govoriti o tej umetnosti med nami komaj dobro leto sem, a naša režija tudi ne more delati — čudežev, saj je že tako storila več, kakor je kdo mogel pričakovati. Patos ima pač sestro, ki se ji pravi — smešnost, in ta sestra le prerada triumfira nad bratom ; treba je res dovršenega umetnika, da ju drži narazen. Naslovna uloga je bila v rokah ge. Dragutinovićeve, in tu velja pač splošna sodba, da je ga. Dragutinoviceva prekosila sama sebe. To je bila Lukrecija Borgia, pravi demon maščevalnosti, a vendar tako nežno ljubeča mati. To ni bila igra, to je bilo toplo, vroče življenje, in prav zato, ker v njej ni bilo niti trohice onega nenaravnega patosa. Taki bi morali biti tudi vsi drugi, in Lukrecija Borgia" bi bila pomenila za naše gledališče triumf dosedanjosti. G. Ljubič kot Gennaro se je res potrudil, da bi dosegel umetniško višino svoje vrstnice, toda ni se mu posrečilo in to prav na račun patosa. Naj bi bil igral naravno, in dosegel bi bil svoj namen. Edini, ki je našel pravo pot med ome- Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naše zadruge. BP&EJEMAJO SE TUDI POPRAVE, —-- ■ ■■■■ I IH I POHISTV SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERMfH CENAH RAFAELE ITALiA TRST - VIA MALCANTON - TRST Mnenje g. dr a A. Bernhang-a MOR. OSTRAVA G. J SER ZA VALLO Trst V odgovor na Vaše pismo si štejem v čast Vam naznaniti, da jaz uporabljam in že več let predpisujem z najboljšim uspehom Vaše ŽELE2NAT0 KINA-VINO SERRAVALLO pri rekonvalescenta po težkih boleznih kot sredstva za pospeševanje teka in proti šibkosti žensk po izgubah krvi radi težkega poroda. MOR. OSTRAVA, 17. 4. /C'0. Dr. A. BERNHANG. I Prečastiti gospod Hnton Hrovatin župnik cerkve sv. Jakoba v Trstu je po kratki bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek, 3. nov. 1911. ob 10. uri predp. TREBČE, dne 1. nov. 1911. Žalujoči ostali. t Josip Marc je po dolgi in mučni bolezni, v 34. letu svoje starosti, danes v naročju svojih dragih v Gospodu zaspal. Žalujoča soproga Marija, hčerka Ivanka, sin Rudolf Dušan naznanjajo prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb predragega pokojnega se bode vršil v petek 3. t. m. ob 3. in pol popol. iz hiše žalosti: dvorec „Ivanka" na Vrdeli št. 656 (pri Sv. Ivanu). TRST, 1. novembra 1911. Žalujoči ostali. To velja mesto posebnega obvestila. NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST Corso 49 (Trg Golđonl] Nova : čevljarska : delavnica Ignac Žiberna Piazza Sfinsovino 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Mojs pred Štiridesetimi leti ustanovljena ta obrtni razstavi ▼ Trsta odlikovana j tovarna sodov Ivršuje naročbe vsakovrstnih aodov, bodisi za vfno Špirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, maraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se nt bojim konkurentov. — Na deželo po&iljam cenike. ; 1422 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 4-4. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilltlčne ln kožne bolezni Ima svoj 2249 AMBULATORIJ v TRSTU, v ulic! San Nlcold štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. ln 5o/a do 6.Vt pop Hans Schaidler = zobotehiilk == ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, aiica San francesco 5'^ssisi Z. Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo in se ne boji konkureaoe. bivši: prvi zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5. II. Zdravljenje: krvi Čaj „Tisočeri cvet" (Milleflarl) Cisti kri ter je izratno sreditvo proti onim sluč .jim, će peć* v želodcu, kakor proti slabemu prebavijanju in hecioroidaoi. - Jeden omot z» zdravljenje titaue 1 K ter se dobiva ? odliko/»ni lekarni PRAXMARER - „A! DUE MORI" Trst (mestna hiša) — Telefon 377 Poštne poSiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako se dopoSlje Kron 1 10. Prva primorska tvornica z« lesne Izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZ^iČ :: ob kolodvoru Podrnelec SPREJEMA V IZVRŠITtVi vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za H'ŠE. VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast. In bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino! Stražarski odielet nnJi m i strngarsto siroto spadajoče izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen. --329 H UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine ~ Dr. J. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. R. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje o. kr. »T»trtJ*ltli dri. islssmlo 2051 Sprejme razoarinjanje tatorSnegasitoli llaia iz mitnic, Mrljanje n lom. PO&LJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE, BT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONl Tr.mmm KOLINSKO CIKORIJO toplo priporočamo .........._ ===== edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. V korist družbi sv. Cirila in Metoda I 583 \ B ran IV. .EDINOST" St. 305 V Trstu 3. novembra, 1911. njenima bratom in sestro, je bil g. Dragu-'; tinović kot Alfonzo. Da so ostali zadeli njegov ton, bi bila cela igra dobila vse drugo lice, s katerim se sicer ne strinjamo, a v enotni izvedbi bi bil sledil gotovo vse drugačen uspeh. Gubetta, Lukrecijin zaupnik, ni uloga za g. Požarja, ki je storil sicer vse, da reši, kar se je dalo rešiti, a vzlic svoji najboljši volji ni mogel popraviti intendantove pogreške pri razdelitvi ulog. Dober je bil g. Bratina kot Maffio in prav tako tudi ostali benečanski plemenitaši, in prav simpatična je bila g.ca Lepuševa v ulogi princezinje Negrone. Lukrecijinemu spovedniku je popolnoma manjkalo „das Salbungsvolle" duhovščine tistih časov. Zadnja stika, pojedina pri princezinji je bila še precej naravna in zato tudi dobra, pokazalo se je edino le, da bo naša gledališka uprava morala žrtvovati še marsikaj, predno bo naš oder odgovarjal vsaj najnujnejšim potrebam. Dvorano pri kaki princezinji tistih časov si človek predstavlja pač nekoliko drugače. Tisto rdeče zngrinjalo bi moralo absolutno v penzijo in mrtvaške krste bi se lepše nadomestile s primernim, pravilno perspekti-vično slikanim prospektom, s čimer bi se dobilo tudi več prostora. Pri eventuelni reprizi naj bi se upoštevalo to. —r. V nedeljo, 5. novembra bo samo po-poludanska predstava, ker je za zvečer dvorana oddana „Beligrajskemu pevskemu društvu". Uprizori se repriza „Trnjulčica" Sodeluje vojašćia godba. Začetek predstave bo ob 4. uri popoludne. rssi Smbbb hali esumsE! MALI O O LASI m nfuusjo po 4 »tet. besedo. Mjutso tiBfcAae te-*sde •• računajo eakrat več. Naj-macja pristojbina zziit 40 etot Plača m takoj la-.er. cddelfcu. ^ I \ v 1 * * * ris! fotograf je Anton JerKli, Trst, Via delle Poste 10. — GORICA, gospeakn ulica 7. izlelki odlikoTsni na vseh razstavah. - Le zaupno k Dimu. 315 Žrebanje nepreklicno dne 11. novembra 1911 Zadnji mfcsdo! ob 8. zvečer, Schottenring 11 (Policijsko ravnatel at7o) Zilnjl mtseo ! loterije c. Kr. dunajskih policijskih uradnikov Enasrežka 1 K fo KjUlOUUl UđOU ID SlfOt Ena srečka 1 K I. dobitek 30 000 K vrednosti. — Vrednost vseh dobitkov 70.000 kron. Bretka v vseh menjalnloah, lo'erfjaklh koloktnrah ln trafikah. Slovanske igralne karte rEšl0-. knjigarna J. Gorenjec, ul. Casarma 16., Gregor Zidar , & C., Rocol 263, tobakama Se^olin, ulica Industria ' (15v. Jakob) in v Sežani: Fran Scolfa, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva. 1472 V m Sofi I »učena šivilja išče naBtavljenja v j Ilit'^lU kakem Kodnem salonu - Ponudbe; pod „Šivilja" pcstereataiite, Via Stadion, Trst 1913 j —; Ca5o Sqnadran! v Trsta, ullea Sealinata št. 1. - Prodaja in popravlja nre po nizki ceni in z garancijo. Popravlja budilnice po K 1—.__8S96 Irt^sr* T*irtmr>zgc Trat, ulica, Industria JOSSp S f&3??pUS iz8V. 3 rsv. Jakob) pripcrcSa evtjo pek&rljo. Večkrat na dan qvo2 truh. — Zalega moke vaake vrMtgr i* prvih miinov. Vino ln likerji v steklenicah. Sladčioe 2n Mikati. Vicko Duplančić Trst, Campo Belvedere št. 3 priporoča si. občinstvu svojo novo gostilno Toči se novo prvovrstno splitsko vino, • • • • črno, opol in belo. • • • • CENE ZMERNE. —= CENE ZMERNE. Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20. Kieln zeljo prve vrfte 100 kg b.tto kron U 14-— SO kg b.tto krou 7 80. Krast? vce, pcveroce, itdv pošilja s povzetjem Anton K. LSnek - Zcoijco (Ceako). 81£Q Danes zvečer ob 8. uri skušnja za opereto. Vsi solisti, dame in gospodje zbora so naprošeni točno priti. DAROVL — O priliki krste malega Svetkota je nabrala kumica K 7-— in sicer so darovali gg. Bekar Anton K 2, Bekar Jožef K 2, Skok Blaž K 2, Obersnel Lela 1 K. Denar hrani Ins. oddelek. — Namesto venca na grob pok. Francu Poljšak so mlinarji in profesijonisti čistilnice riža izročili vdovi pokojnikovi K 58.— Na tem plemenitem činu se vdova najprisrčneje zahvaljuje. — Ženski podružnici je daroval g. Ve-koslav Flesničar 15 listkov Tolstovrške slatine po 20 vinarjev, skupaj 3 krone. Vesti iz Goriške. Društvo „Lastni dom" na Livadiji vrlo napreduje. Gradba malih, enodružinskih dvorcev ni prenehala in nadejati se je, da nakupljena zemljišča dobo kmalo slovenskih odjemalcev in da se ta naša kolonija znatno pomnoži in prizida še v letu 1911/12 toliko hiš, kolikor jih je do sedaj sezidanih. — Kakor impozantna skupina približno 70 hiš bo zamogla radi napeljave vode in razsvetljave še z boljšim vspehom pritiskati na magistrat, nego je bilo možno to do sedaj. Obče se pa želi, da predsedništvo preide v roke, ki bi res same vodile zadrugo, ne pa, da to prepušča drugim. Obžalovanja vredno je tudi, da se kakor udje vsprejemajo ljudje, ki niti po imenu niso še Slovenci. Ako se je v tem pogledu grešilo v minoiosti, naj se ne grtŠi v bodočnosti več! Mala nasprotstva med udi naj se poravnavajo in tudi tu naj velja geslo: „Ljudje božji, ne pravdajte se !w V Kobjeglavi je umrl Maks Pipan v 33-letu svoje dobe. Pokojnik je absolviral kmetijsko šolo in si je s pridobljenimi nauki in marljivostvo uzorno uredil svoje posestvo. Pred 3 leti je ustanovil v Pragi znano slovensko trgovino z vinom. Tu je začel bolehati na sušici, katera mu je v ponedeljek večer pretrgala nit življenja. N. p. v m.! Protestni shod drž. uradnikov v soboto je bil dobro obiskan. Grmelo je proti magistratu in deželnemu zboru radi slabega gospodarstva, vsled katerega je magistrat prisiljen uvajati nov davek, ki ga je deželni zbor odobril brez posebnega prigovora. Za minolo nedeljo sklicani shod trgovcev pa se je moral radi slabe udeležbe odložiti prihodno nedeljo. Prav za prav je bilo trgovcev mnogo navzočih, toda sklicatelj (ali kako bi ga že nazivali, neki nekdaj slo-1 venski Janeš, sedaj prelevljen v Janescha), ni imel poguma otvoriti sheda. „Cosa la vol" se je izgovarjal, „il podesta ze mio avetor e io non posso esser contro di Iui". Ta pa je — mož !______ OdilKo^na pekarna In slaščičarno -TRST £ >j) O 4-» O "O <0 3 C" O < 3J > ISK =J O P> < & £D 3 S» -n ax Na debelo posebne cene. «» r V TRST, ulica deli' Istituto št 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČAENO, v kateri ho dobi cel d&n svež kruh in raznovrstne sladčics. Moka iz I. miinnv ter mas'o. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na (lom. Krasna, pozlsčena, najfineja ura Anker-Remont s p o-zlsČenim Stevilnikom ; i*ta ima dobroidoče 36-urno kolesje, za kar se jam'.i 3 leta, 1 krama ovraim. igla s Sin ili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali grape, 1 i-rasen eollier iz okolu 150 t njentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura pumbif za zapestnice, ovratnike in prst, zajamčeno 5°/0 Double-zlata 3 p»-r. ttntiranim zatvorom, 6 platnenin robcev, 1 elegante-i ' Žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrealce, 1 toujai dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležaica 7J anglešttih peres 20 različuih komadov za korespondenco in Se 396 drugih predmetov ki so koristni i.i neobhodno potrebni. Vso skupaj z zlat i urr> vred. kj sama vtija dvakrat toliko, stane damo K Od- pcSilja po pjvzetju eksportna tvrdka H. SPINGARN, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 pal.eta dobi Se zastonj zraven iep nože z dvfmi težili Pri več nego 2 paketih, za vsat paket po 1 roiič. Za to kar ne uga^a, se vrne c!e nar. Torej je izključeu vsak riiiio. TjhjKiii^f rHn rt/"-, r Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov. oosebno za Čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokflt in vse predmete za peči. NajfinejSa moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fma inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezplačna postrež^-a na dom. Kruh in slaioloe ue lzdelnjja lgrieničklm električnim o trojom izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrem polju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobno prodalo o nI- del Toro 4. ~isarna ulica del Toro Št. 1, I. nadstropje. - TELEFON 20—56. - Kron 624)0!! AUTOMOBIL! FORD 191! Največja tovarna sve'a. izdelovanje letna 40 000 voz edinega tipa CHASSiS 20 H? sesi raznih tipov kočij. Kotija ,,FOKD" j<» najpopolnejša, na'hltrcjla in nalekono mlčoejfct kar jih obatoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Gcldosi 19-11, Tol. 1734 Vellkm oentralna garage, ulica del Baohi 16, vogal ulloa Botckctt« TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM G(K>l)RJLil (awerik»i -»t . Automobili na posodo po Kmevni ceni. Varstvo in TzdriCTanJe avtomobilov,--Solidna poatreloa Guerino Marcon Trst, uia Belvedere št. 13. nor Zaloga vsakovrstnega oglja in premega. »■MM li TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. -Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE PO KIZEIH CSJ57AK. :: Delo dobro ln zajamčeno. :: || TBlEl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. SE I-- Prodajaln, ur in dragocenosti a. BICHBl (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst MS Corso Jteo.36 Behari izbor zlatanine, srebmine, dragocenosti in žepnih ur. Hnpnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne Brebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ura DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Očali najboljše vrste, bogata zaloga, cd 70 vin. naprej. Čudeži I jelveiiQ^ul.Barrleral9 Gramofoni in plošče. Velika zaloga ploše s slovanskimi komadi od K — naprej. V novi trgovini nI. &r!o Chefja 2 (bivša mired Inica) je dospela :: partija porcelanaste Zaloga obuvala ■■■■ in iaitna delalnioa ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst, ul. Glosue Corducci 31. Velika izbera moSkib in ieoskih čevljev. - Poprave »e izvršujejo točno in solidno po imerKih cenah po priložnostn h cennh. za r> alo dn» 1 Samo ! Ker se v nekaterih javnih (lokalih razpečuje navadno črno j pivo z prostim označenjem „pivo | dvojnega kvasa" zato se cenj. 'občinstvo opozarja, da je pristno 'edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. ŠTEFAN m m Š & m « a __________ fr /roJajalnica manufakiirnega blaga Enrico de Frsnceschi Trst, u! ca delle Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombažeune, trllža, frreat--• tf-IMBjflTilMIiMlLkJ11 urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Belltnl št. 13 laspioti čeme si. istou iotbk Bogat izbor ur Ts-ube Tr