Novosti na podroju zdravstvenega varstva
Nadalje, ne bi vseboval reevalnih prevozov, ki niso nujno polrebni, kot tijdi ne zdravil, ki niso nujno potreb-na in bodo doloena s strani Zdravs-tvene skupnosti Slovenije. Prav tako v zagotovljenem programu ne bi ve bile zajete storitve zobne protetike, neobvezna cepljenja ter estetske ope-racije, ki niso posledica pokodb aii bolezni ali pokodbe izven dela. To-rej gre za pomembne spremembe pir zagotovljenem programu zdravslve-nega varslva, ki je v irem drube-nem interesu in kot tako zato opre-deljen z zakonom. Standarde in nor-mativc za uresnievanje zagotovlje-ncga programa bi predpisal prislojni republiki upravni organ oz. variant-no Zdravstvena skupnosi Slovenije.
PROSTOVOLJNO ZAVA-ROVANJE
Zdravstvene sioritve, ki ne bi bile zajete v okviru zagotovljenega pro-grama, bi delovni ljudje in obani lahko zagotavljali v okviru zdruene-ga dela ali s posebnim prostovoljnim zavarovanjem. Prostovoljno zavaro-vanje naj bi zajemalo naslednje rizi-ke: zdravljenje v zdraviliih, ko ne gre za nadaljevanje bolnininega zdravljenja, uporabo reevalnih pre-vozov, ki niso nujno polrebni, zdra-vila, ki ne bodo Sla v breme SIS, sto-ritve zobne protetike, neobvezna cepljenja, kozmetineoperacije in ce-lozdravstvene storitve, ki so potrebne zaradi pokodb izven dela. Na sled-nje posebcj opozarjamo, po variant-nem predlogu, naj bi bile le-te vklju-ene v zagolovljeni program. S pro-stovoljnim zavarovanjem bi si lahko tudi zagolovili pravico do zdravstve-nih storitev brez participacije.
PARTICIPACIJA
Posebej naj opozorimo, da je par-licipacija v predlagani koncept vgra-jena kot pomemben institut z eko-nomskimi in vzgojnimi uinki. Za-kon izrecno doloa, v katerih prime-rih participacija ne bi bila dopustna. Tako bi bili participacije oproeni novorojenki, dojenki in predolski otroci, otroci v osnovnih olah, dija-ki, tudentje, enske v zvezi z nose-nostjo, porodom in materinstvom. Panicipacije tudi ne bi plaevali upo-rabniki zdravstvenih sloritev v zvezi z odkrivanjem, preprefevanjem in od-krivanjem nalezljivih bolezni, za ka-tere je obvezno zdravilino zdravlje-nje ter za zdravljenje duevnih bole-zni in bolezni zasvojenosii. Participa-cije bi bili TAKO KOT doslej opro-eni borci, socialno ogroene osebe ter osebe v zvezi z zdravljenjem in ne-go na domu. Posebej kae opozoriti, da bo viina participacije tudi odvisna od tega, kako gospodarno bomo ravnali s sredstvi, ki bodo lahko zagotovljena z zdravstvenim varsivom s strani SIS, to je od racionalnega obnaanja ne le uporab-nikov, temve tudi izvajalcev v zdravs-tvu. Ze dalj asa je namre znano, da sredstva, zbrana s prispevno stopnjo v okviru SIS ne zadoajo za kritje vseh potreb. Zato se ohranja participacija, preko prostovoljnega zavarovanja pa skua kol vir pridobiti tudi osebna sreds-tva obanov. Tak sistem seveda tudi predpostavlja, da bi moraJo priti do do-loenih sprememb tudi pri predpisova-
nju prispevnih stopenj, kar bi omogoa-lo maneverski prostor za oblikovanje ve-jih OD in s tem za prenos bremena tudi na osebno uporabo. Bolj kot doslej se zaostruje odgovornost posameznika za ohranitev in krepitev lastnega zdravja. Zanj ne more biti odgovoma le druba, oziroma posamezne institucije, temve tudi vsak posameznik. Takna koncepci-ja v naelu zato ne bi smela biti sporna, gre pa za izvedbene reitve, ki pa ne bi smele biti takne, da bi resnine bolnike odvraale od korienja zdravstvenega varstva, ker ne bi zmogli tovrstnih bre-men. Zato jc prav, da dodobra prevetri-mo predlagane reitve, kajti javna raz-prava je prav temu namenjena.
V prihodnje naj bi koristniki tudi sami placvali stroke zdravstvenih storitev za pridobitev voznikega dovoljenja in stro-ke v zvezi z odkodninskimi zahtevki. K racionalnemu obnaanju naj bi vsekakor prispevalo tudi doloilo, da bi sami nosili tudi stroke za nabavo novih protetiCnih in ortopedskih pripomokov, oa) in drugih aparatov, ki bi jih z malomarnim ravnanjem pokodovali ali izgubili. Prav gotovo bodo mnogi soglaali s lem, da bi prizadeti sami krili stroke zdravstvenih storitev, denimo zdravljenje alkoholi-kov.
PRIVATNA PRAKSA
e dolgo asa je bila v nai drubi pri-sotna ideja o privatni praksi ludi na po-droju zdravstvenega varstva. V bodoe bi jo lahko, pod z zakonom doloenimi pogoji, opravljali zdravniki, zdravniki specialisti, zobozdravniki, dipl. ing. far-macije, zobotehniki, fizioterapevti kot tudi medicinske sestre. Le-ti bi lahko za-poslovali tudi potrebne strokovne delav-cc oziroma druge delavce s tem, da bi po variantnem predlogu teviulo le-teh bilo omejeno na 5. Privatno prakso naj bi imeli le tisti, ki ne bi bili zaposleni v zdruenem delu. Obstaja pa tudi pre-dlog, da bi iahko oseba, ki je v delovnem razmerju, imela ,,popoldansko prakso", najve do 1/3 polnega delovnega asa. Ce bi s lem soglaala njena organizadja oziroma varianmi predlog, naj taka po-poldanska praksa ne bi bila dopustna. Gre za zelo pomembno reitev, o kateri bi morali biti obani ike povedaii svoje mncnje.
Konno naj e opozorimo, da se pre-dvideva tudi uvedba posebnega nadzora nad izvajanjem programa zdravstvenega varslva, ki naj bi zagotavljal kvaliteto dela zdravstvenih organizacij, kot tudi pravilnost obraunavanja zdravstvenih storitev za oblikovanje in uinkoviteje izvajanje politike zdravstvencga varslva oziroma strategije razvoja pa bo lahko pomembno vlogo odigral strokovni svet, ki bi imel predsednika in 12 lanov iz vrsl priznanih strokovnjakov in znanstveni-kov ter bi obstajal bodisi pri republikem upravnem organu ali Zdravstveni skup-nosti Slovenije.
Anka TOM1NEK
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si