Leto lIX. številka Z1Z. v netfeFo 19. septembra 19Z6. Cena Din T Ithaja vsak tiu popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. - inieraii; do 30 petit a 2 u, do 100 vrs: 2 U 50 p, večji inseiati petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebei. — „Slovenski Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnlstvo: Knallova ulica atev. 5, pritličje. — Telefon Štev. 304. Uredništvo: Knallora nllca Si. 5, 1. nadstrople. — Telefon šlev. 34 MT Poštnina plaCana v gotovini. Ob Pašicevem povratku Nikola Pašič se je vrnil v domovino. Vse čaka z napetostjo, kako bo stan politik posegel v razvoj dogodkov in kam bo prevesil tehtnico med raznimi strujami, ki se borijo za premoč v radialni stranki; v kako razmerje bo stopil do ostalih strank, ki so se že ali se še bodo pojavile v območju možnosti za koalicijo z radikali Tudi lani in poprejšnja poletja se je podal Nikola Pašic na oddih v inozemstvo in vsak pot ga je politična javnost pričakovala z največjo pozornostjo. Ali vendar je precejšnja razlika med lani in letos. Ko je bil šef radikalne stranke in šef ministrskega sveta lani odsoten za več tednov iz države, je zastalo vse iielo in vsi medsebojni prepiri so oživeli. Ali nihče ni zmogel toliko, da bi katerokoli stvar pritiral do zaključka, nikakor ni bilo mogoče rešiti kateregakoli problema, niti notranjepolitičnega niti iz področja uprave ali zakonodaje. Vse je čakalo povratka gospoda Pašiča. ki je imel prinesti odločitev in izreči razsodbo v vsem in vselej. Baja je bil res gospodar situacije v celoti in v podrobnostih. Letos je stvar močno drugačna. Pol leta že stoji na čelu državne uprave vlada, v kateri ni Nikole Pašiča, posli se vršijo brez njega, oziroma se po naši neodpustljivi navadi nc vršijo, ali vzrok za nedelavnost ni v okolnosti, da je Pašič odsoten. Prepiri med strujami in strankami se vršijo, zdaj javno, zdaj zakulisno. Toda za razsodnika se ipak ne pričakuje stari Baja z ono samoumevnostjo, kakor nekdaj. Vidi se vsekakor, da Pašič ni več absolutna avtoriteta, kakor je bil, marveč — Marveč? — Tu baš pričenja ono, kjer zastavi pozornost celokupne naše politične javnosti. Kako daleč sega danes še avtoriteta Nikole Pašiča? Pol leta je bil odrinjen od vodstva državnih poslov; situacijo v stranki je obvladoval do neke mere. toda taktično tudi tu ni več gospodar položaja. Ali bo po svojem povratku nosegel v vozel in ga raztrgal ter rivalom odkazal skromnejša mesta, ali bo obnovil svoje neomejeno gospostvo, vsem in vsemu vklinJ>? Ali je tak nastop še v obsegu možnosti, ali pa so tudi v stranki že drugi elementi močnejši? Nikakih faktov nimamo za osnovo, da bi po njih mogli z zadovoljivo sigurnostjo trditi, kak bo rezultat. Notranjepolitična situacija je danes v Jugoslaviji motnejša nego kdajkoli. Nesi-gurai so odnošaii med strankami in v strankah samih. In to za državno politiko gotovo ni ugodno. Čas bi bil, da smo na jasnem, ali nam je še naprej računati z vodilno vlogo N kole Pašiča. ali z njegovim padcem in izločitvijo iz aktivne polit;ke. Kako močni so paši-čevci in kdo je pravzaprav vse pašiče-vec, katere druge formacije so se stvo-rile v stranki in kdo po pravzaprav njih vodje in njihovi pristaši? O vsem tem se piše zelo mnogo, ali kljub vsemu se ne more reči. da je že padla odločitev in da se vidijo že konture novih defini-tivnih formacij. Ali bo Pašičev povra-tek sedaj razčistil situacijo? Bilo bi potrebno, da bi jo razčistil. Kraljevski par v Parizu Kralj in kraljica obiščeta tudi London. — Pariz, 18. septembra. Semkaj je prispel inkognito jugoslovenski kraljevski par. Na postaji ju je pozdravil jugoslovenski poslanik v Parizu Spalajkovic z osobjem poslaništva. Jugoslovenski kraljevski par ostane v Parizu par dni, na kar odpotuje v London. Priodnje dni prispe v Pariz tudi jugoslovenski minister zunanjih poslov dr. Nin-čič, ki bo podpisal pakt prijateljstva s Francijo. Italijanski kralj obišče Beograd — Rim, 18. septembra. Predsednik ru-munske vlade general Averescu, ki se mudi v Rimu, bo sprejet v svečani avdijenci od papeža. Nato odpotuje v kraljevsko letovišče San Rosario, kjer ga bo sprejel italijanski kralj. Pri tej priliki bo general Averescu direktno z italijanskim kraljem uredil modalitete predstoječega obiska ru-munskega kraljevskega para v Rimu spomladi 1927. Po tem obisku bo italijanska kraljevska dvojica službeno posetila Beograd in Bukarešto. — London, 18. septembra. »Daily Telegraph« javlja iz Rima, da bo rnmunska kraljevska dvojica posetila Rim v najkrajšem času, vsekakor pa še pred odhodom rumunske kraljice Marije v Združene države. Pomirjen je med Pnšičem in RodiCem? Napeto pričakovanje Pašičeve akcije« — Popolna neizvesnost političnih krogov. — Pašič ministrski predsednik Radič prosvetni minister? — Posledice Uzunovičevega neuspeha na- Bledu. —■ Beograd, 18. septembra. Danes se je vrnil v prestolico predsednik Na* rodne skupščine Marko Trifkovič, ki je sprejel Nikolo Pašiča v Dubrovniku in ki je s starim vodite* ljcm radikalne stranke ponovno kon* feriral v Cavtatu. Njegovemu povrat« ku Diipisujejo politični krogi poseben pomen. Govori se, da je predsednik Narodne skupščine prinesel važna sporočila Pašiča za ministrskega pred* sednika Uzunoviča. Situacija vlade postaja z vsakim dnem bolj napeta. V radikalnih kro gih odločno odklanjajo najnovejše napore Radičeve stranke, ki skuša doseči zopetno imenovanje Stepana Radiča za ministra prosvete. Ta akcija ne bo uspela, ker je zadela na odločen odpor vseh kompetentnih činiteljev. Po neuspehu, ki ga je doživel ministrski predsednik Uzunovič na Bledu, je skoro povsem gotovo, da pripravlja Pašič svoi povratek na vlado in da se hoče polastiti oblasti. Nikola Pašič želi postati tudi formalni predsednik nove vlade. Stepan Radič ie baje na to že pristal pod pogojem, da bi bil njemu zopet poverjen resor ministrstva prosvete. Radikalni krogi so uverjeni. da bo otvori! začetkom oktobra Nikola Pašič veliko kampanjo z namenom, da se polasti oblasti m si zasigura volilno vlado, ker bi stranka v nasprotnem slučaju popolnoma razpadla. Iz Ženeve prihaja vest, da je Radi-čevo pomirljivo stališče napram Nikoli Pašicu pripisovati akciji, ki jo ie izvedel zunanji minister dr. Ninčič. ki je s tem pridobil Radiča za Nikolo Pašiča. Kljub neuspehu, ki ga je doživel ministrski predsednik Uzunovič na Ble- du, se zatrjuje v radičevskih krogih, da je usoda ministra za šume in rudnike dr. Nikiča zapečatena in da bo moral iz vlade morda še pred sestankom Narodne skupščine. Potrjuje se vest. da je poskušal ministrski predsednik Uzunovič na Bledu dobiti pristanek krone za rekonstrukcijo kabineta, ki pa se je izjalovila. V ospredju je Nikola Pašič. ki se mu danes nihče več ne upa kljubovati v radikalni stranki. Njegova akcija je pred durmi. Paš:čevi cilji pa so zaenkrat še zaviti v gosto kopreno. Prihodnji tedni bodo pokazali, kaj namerava in kakšne osebe si bo izbral za svoje sodelavce. Ravnotako nejasni pa so tudi PaŠi-čevi cilji glede strank, ki jih bo pritegnil k sodelovanju, da si osignra trdno večino v Narodni skupščini. Danes dopoldne je ministrski predsednik Uzunovič sprejel več resornih poročil. Opažen je bil njegov sestanek z vojnim ministrom Dušanom Trifimo-vičem in z ministrom saobračaja Jova-novičem. Nato je sprejel bivšega ministra dr. Šurmina. Anketni odbor je zasliševal bivšega finančnega ministra dr. Kumanudija glede bencinske afere. V ponedeljek bo zaslišan bivši minister Rista Jojič. Sekcija finančnega odbora, ki se Je sestala k seji, je opravila le neke formalnosti — Beograd, 18. septembra. V mestni organ zaciji radikalne stranke se vr-še mrzlične priprave za sprejem Nikole Pašiča v Beogradu. Beogradski radikali pripravljajo Pašiču lmpozantne manifestacije pred hotelom «Moskva», kjer ga bodo pozdravili zastopniki radikalnih organizacij in njegovi prijatelji. Vedno nove aretacije v Italiji Dosle; aretiranih okrog 600 oseb« — Kompromitirani so baje tudi odlični politiki p rotifašistovske opozicije. — Rim, IS. septembra. Tekom včerajšnjega dne je policija aretirala 335 oseb ter izvršila 60«) hišnih preiskav. V Milanu je bil aretiran republikanski poslanec Chiesa, ki je obdožen, da ie skrival iz A^enzije po-belega župana dr. Gina Mentonija, ki je baje podpiral atentatorja Lucettija. V stanovanju dr. Mentonija v Avenziji je bila iz-vi sena hišna preiskava. Policija je našla dva kovčeka, v katerih so se nahajale brošure in Mentonijeva korespondenca z italijanskimi emigranti v Franciji. Trdi se, da kompromitirajo ta pisma tudi druge italijanske opoziciionalce, ki razvijajo defeti-stično propagand, v Italiji. V Avenziji je bilo vsega skupaj zaprtih nad 70 oseb. V stanovanju atentatorja Lucettija so našli pismo znanega italijanskega publicista Campo Longhija, ki se nahaja v Franciji. Pciicija trdi, da kompromitira to pismo razne italijanske emigrante v Franciji. — Milan, IS. septembra. Danes se je zglasil na policiji župan iz Avenzije dr Mentoni, ki je izjavil, da je pobegnil v Milan, ker se je bal represalij fašistovskih privržencev v Carrari. — 2enera, 18. septemb. V Ženevi zbrani diplomati in novinarji zasledujejo z veliko pozornostjo dogodke v Italiji. VednD bolj se kaže, da hoče vlada izrabiti ponesrečeni Lucettijev atentat za novo teroristično akcijo proti opoziciji in njenim voditeljem O tem pričajo zlaeti vedno številnejše aretacije, ki se vrše po vsej Italiji. Italijanska cenzura skrbno pazi, da ne pridejo v javnost nikake podrobnosti, vendar pa računajo, da je bilo doslej aretiranih že nad 600 oseb. Gradnja železnic na Hrvatskem — Beograd. 18. septembra. Ker so dohodki ministrstva saobračaja letos znatno manjši nego so bili lani, je zaključeno, da se potrebno štedenje izvede z omejitvijo investicijskih postavk. V zvezi s tem ie obstojala nevarnost, da bodo svote, odrejene za železniške proge Kraoina—Rojratec in Bakar—Kraljeviča deloma črtane in s tem trasira-nje prekinjeno. Iz zanesljivega vira pa se doznava. da ie konferenca strokovnjakov v ministrstvu saobračaja sklenila, da se za progo Kraptna—Rogatec uporabi vsa preliminirana svota. Na progi se že določajo postaje ter bodo s prvimi deli pričeli v najkrajšem času. Glede železniške proge Bakar—Kraljeviča, ki je že trasirana, je sklenjeno, da se najprvo zgradi prvi del proge, ki bo vezal postajo Bakar z mestom Bakrom. TANGERSKO VPRAŠANJE — Berlin, 18. septembra. Po informaciji iz Rima je prišlo med rimsko ln madridsko vlado do popolnega sporazuma glede Tangerja. Podrobnosti niso znane. — Moskva, 18. septembra. Angleški poslanik ie izročil komisarju zunanjih zadev odklonilni odgovor angleške vlade na noto, v kateri je sovjetska vlada zahtevala, da sodeluje pri reviziji tangerskega pakta. Angleška vlada izjavlja, da so vse tozadevne pravice sovjetske Rusije zapadle, ker ie svojčas sovjetska vlada anulirala vse pogodbe, ki jih sklenila stara caristična Rusija. PROTTFRANCOSKI INCIDENT V BENETKAH —Rim, 18. septembra. V Benetkah je došlo do protifrancoskih izgredov. Skupina mladih mož je udrla v neko trgovino, pograbila francosko zastavo, jo odnesla pred francoski konzulat ter jo ie zažgala. Francoski konzul je poslal vladi energičen protest Ministrski svet se sestane 1. oktobra. Na seji bo razpravljal o zakonskem načrtu o zopetni uvedbi smrtne kazni. LIKVIDACIJA AGRARNIH ODNOSA JEV — Beograd, IS. septembra. Minister za agrarno reformo dr. Šibenik bo te dni imenoval komisijo, ki bo izdelala načrt zakona o likvidaciji agrarnih odnošaiev na Hrvatskem, v Slavoniji, Sloveniji, Medjimurju, Prekmurju in v Vojvodini. V komisiji bodo po 2 Hrvata, 2 Srba in 1 Slovenec IZKLJUČITEV STftIBRNEGA? — Praga, 18. septembra. Jutri se vrši v Brnu kongres naroino socialistične stranke, na katerem bodo sklepali o izključitvi poslanca Stfibrnega in njegovega krila. Stranka bo ostala v opoziciji. ITALIJA IN BOLGARIJA — Sofija, 18. septembra. Novi italijanski poslanik v Sofiji PiacentLni je včeraj izročil kralju Borisu svoja akredftrvna pisma. Pri tej priliki so bili izrečeni govori o sem-patijah in prijateljstvu, ki vlada med italijanskim in bolgarskim narodom. Darujte za dijaške kuhinje Velika ženevska senzacija. — in odklanjata vsako izjavo. — — Stresemann — Ženeva, 18. septembra. Včeraj sta se sestala francoski zunanji minister Briand in dr. Stresemann v Thoiry pri Ženevi na francoskem teritoriju ter imela nad 5 ar trajajočo konferenco. Iz uradnega komunikeja je razvidno, da so bila pri tem obravnavana vsa vprašanja, ki zanimajo obe rtr-žavi in da sta Briand in dr. Stresemann poskušala najti rešitve, ki odgovarjajo tio-sedanjim pogodbam ter novemu duhu obojestranske politike. Oba ministra bosta dosežene sklepe in soglasne nazore sporočila svojim vladam, ki bodo o tem definitivno sklepale. Tudi pri sprejemu novinarjev sta oba ministra odklonila podrobne izjave o vsebini razgovorov. Izjavila pa sta, da sta s konferenco izredno zadovoljna. Zvečer je dr. Stresemann zaupno obvestil nemško delegacijo o poteku razgovora. Briand je zvečer zapustil Ženevo s posebnim vlakom ter se odpeljal na kratek oddih. —Ženeva. IS, septenmbra. O včerajšnjemu sestanku med dr. Stresemanom in Briandom je bil izdan sledeči komunike: .Ministra sta se sestala skrivaj Službeni komunike o sestanku, obišče Pariz. ^Francoski zunanji minister HriurJ in nemški minister zunanjih poslov dr. Stresemann sta se sestala v Thoiryju. V tcn: mestecu sta ostala več ur v prüatcl'skcm razgovoru. Tekom razgovora sta obravnavala po vrsti vsa vprašan .i. ki zanimajo obe državi in sta poiskala skupna sredstva, da se ta vprašanja rešijo v interesu Nemčije in Francije ter v duhu podpisanih pogodb. Oba ministra sta se sporazumela o načinu rešitve teh vprašanj, vendar sta si pridržala pravico, da obvestita prej o ter i svoje vlade. Ko bosta vladi odobrili tak sporazum, bosta nadaljevala skupno delo dt> končnih želienih rezultatov. Iz krogov nemške delegacije se izve. da odpotuje dr. Stresemann na Briand** poziv prihodnjo dni v Pariz, kjer bo nadaljeval pogajanja s franco=ko vlado. Za danes dopoldne napovedana plena r-ca seja skupščine Društva narodov je bil;, odložena, ker komisije še niso dokončale svojega dela. Dogodki križem Jugoslavije Poskusen samomor 16 letne Dunajčanke. — Zverinska mati. — Sodniška afera v Beogradu. — Najmlajša babica. Delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Save v Zagrebu, so včeraj popoldne zapazili na obrežju neko mlado dekle, ki se je mirno sprehajalo po obali. Delavci so se še med sabo šalili, češ gotovo hoče v vodo. V istem trenutku pa se je naznanka res tudi že pognala z obrežja v valove in kmalu nato izginila. Delavci so takoj odrinili s čolnom na kraj nesreče in posrečilo se jim je, da so io ulovili ter potegnili iz vode. Poklicani stražnik je prestrašeno dekle od-vedel na policijo, kjer je izpovedala svoje gorje. Jedva 161etna sirota brez starišev, je Lcjzika Märten in je prišla nedavno z Dunaja v Zagreb, kjer je dobila službo v nekem zavodu; pomagala je v gospodinjstvu. Prepričana je, da ima velik talent za slika-rico, zato jo je gnala želja po nadaljtii izobrazbi po svetu. Ker pa nima nikakih sredstev, ji je njena službodajalka obljubila, da ji preskrbi službo pri neki rodbini, kjer bo imela dovolj časa, da se posveti študijam. Res je prišla v drugo službo, toda še le tedaj je spoznala, da so jo prevarili. Bila je nameščena pri nekem železniškem uradniku, ki jo je uporabljal kot navadno služkinjo. Morala je garati od zore do mraka. Uvidevši, da svojega cilja ne bo nikoli dosegla, si je hotela končati življenje. Na policiji so jo poskušali potolažiti, toda mlada Dunajčanka je neprestano zatrjevala, da življenje za njo nima nikake vrednosti, ako ne more postati slikarica. Policija io bo sedaj odpremila nazaj na Dunaj, kjer ji bo morda sreča milejša. V Varaždinu se je te dni odigral na dravskem mostu prizor, ki je razburil vse mesto. Neka Dana Cvetko, znana vlačuga. in pijanka, ki je radi tatvin že večkrat kaznovana in izgnana iz mesta, jc skušala utopiti svoje lastno 6Ietno dete. Pozno v noči so stanovalci v bližini mostu nenadoma zaslišali obupne klice otroka. Ko so prihiteli bliže, so zapazili, da Ženska pritiska glavo deteta pod vodo. Dete se ie branilo, prosilo in jokalo, a vse zamanj. Čimbolj je otrok krilil z onemoglimi ročicami krog sebe, tembolj je pijana ženska divjala in rinila dete v vodo. Razjarjeni so ljudje Iztrgali otroka iz rok zverinske matere in bi jo bili na mestu linčalt. jc ni rešil stražnik, ki io je odvedel na policijo. Ženska ie bila totalno pijana ter je izjavila, da je hotela najprej umoriti otroka, potem pa si še sama končati življenje. Zverinsko ženo so takej zaprli, otroka pa bodo oddali v državni zavod za zaščito dece. Veliko senzacijo je te dni zbudila v Beogradu vest o aretaciji sodnika trgovskega sodišča Borislava Milojkoviča. Miloj-kovič je že več let vršil službo sodnika ter je bil v trgovskih krogih znana osebnost. Te dni pa so prišli na sled, da je falzifici-ral podatke o svoji službeni dobi ter si na ta način izposlovati mesto, ki je sicer določeno za starejše sodnike. Po prevratu je falsificiral svoje listine. O priliki razvrstitve pa so se pojavila nesoglasja, radi česar je bila končno odrejena preiskava, ki je sedaj dovedla do aretacije sodnika. Izgleda pa, da bo iz tega nastala večja afera, ker so se že pojavile rame stranke, ki zagovarjajo Milojeviča ter skušajo vso stvar zadušiti. Proti zaporu je vložil včeraj Milojkovič pritožbo na višje sodišče, ki pa je njegov priziv zavrnilo. V selu Pale v sarajevski okolici živi najmlajša babica v Jugoslaviji. To je neka 1 tamošnja kmetica, ki je stara še le 3Z let, pa že pestuje vnuke. Omožila se je, ko je imela jedva 15 let. S 16. leti je porodila zdravo hčerko, k: se je lansko leto poročila ter je te diii v starosti 16. let povila zdravega in krepkega dečka, ter tako svoji razmeroma mladi materi pridobila naslov babice in še najmlajše babice v naši državi. V dobi rekorda je to vsekakor tudi re* kord. Zastoj pri gradbi ceste ŠUlj-Velka Št. ///, IS. septembra. Tri leta se žc gradi jedva 11 km dolga cesta št. JI j—Veljka, ki ni važna le v lokalnem oziru, ampak je kot edina obmejna cesta St. 11 j—Vclka, ki ni važna le v lo in narodno^obrambnem oziru. Temu dej* stvu je tudi pripisovati, da država ne sko* pari s sredstvi in je doslej dovolila vse za* prošene kredite, da bi se ta prepotrebna cesta čimprej dogradila. Res je teren, p<> katerem vodi ta cesta, zelo hribovit in ilov* nat, tako da so stroški razmeroma veliki, vendar pa bi bila cesta v treh letih kljub temu že lahko dogotovljena. O priliki le* tošnjega deževja se je novonasuta cesta ni več mestih usedla, odnosno porušila. Od tega pa jc sedaj poteklo že več mesecev, a nihče se nc gane, da bi se cesta pravočasno popravila. Ostalo je še vse pri sta = rem. Domačini, katerim je ta cesta pred vsem namenjena, smo kljub temu, da imamo novo cesto, prisiljeni voziti še po sta* rih, razvoženih in skoraj nerabnih cestah, ki smo jih v prepričanju, da bo nova cesta brezhibna, začeli deloma že opuščati. Prebivalstvo je radi tega zelo nevoljno in za* ha vi ja vse počez, jezeč se seveda na Beo* grad in centralizem, ki za Slovenijo nič ne da. Ker pa se še niti sedaj, ko je pred dur* mi jesensko deževno vreme, ko bo vsaki* delo na tej cesti nemogoče, nihče ne zgane, smo se informirali ter na svoje začudenje zvedeli, da krivda ne leži v Beogradu, am* pak pri naših oblasteh v Sloveniji. Kredrt 7a popravo ceste v znesku 1,500.000 Din je dovoljen že v proračunu, toda gradbena di^ rekcija v Ljubljani ga doslej baje še sploh ni zahtevala. Ne vemo sicer, kaj jc temu vzrok in zakaj direkcija z delom odlaša. I vendar pa se nam zdi tako postopanje ! skrajno nepravilno. Ako se dela ne bodo : pravočasno izvršila, se lahko zopet zgodi, j da bo kredit zapadel, kakor se jc to zgo* dilo 1 ansko leto, ko je ostalo 1,534.000 Din neizrabljenih. Nepoučeni ljudje se seveda potem zopet jeze na centralizem in Beo* grad, ki ga pa, kakor tudi ta slučaj kaže. ne zadene vedno krivda. Upamo, da bo gradbena direkcija nemudoma začela s sa* nacijskimi deli, ki bi se lahko sedaj neovi* rano izvršila, dočim bo ob nastopu deževja in zimskega vremena vsako delo nemogo* če ali pa vsaj otežkočeno in združeno / neprimerno večjimi stroški. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 10.9-15. Pariz 162, London 274.75, Milan 205.5« >. Newyork 56.4S, Praga 167.85, Berlin 13.47. Dunaj 798. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.14, Pariz 14.60, Newyork 517.50, Praga 15.375, Milan 18.7585. Trst: Beograd 48.75, Pariz 78, London 133^0, Newyork 27.50, Praga 81.375, Curih 532. 85^188 08 25 Spodaj objavljamo še enkrat stanovske liste trgovskih gremijev in obrtniških zadrug. Pazite, da ne zamešate skupine in kategorije! Na rdeče glasovnice obrtniški kandidati, na modre trgovski! Kategorija je na vsaki glasovnici označena z rimsko številko. I. modra . (trgovska kategorija) Kandidati: Ernest Hieng, veletržec z lesom, Ljubljana. Konrad Elsbacher, veletržec. Laško. Vilko Weixl, veletržec, Maribor. Anton Cvenkel, veletržec, Sv. Peter v Savinjski dolini. Namestniki: Ivan 2eleznikar, trgovec, Ljubljana. Anton Umek. trgovec, Brežice. Fran Gulda, veletržec, Maribor. Fran TIvadar, trgovec. Dolnja Lendava II. modra (trgovska kategorija) Kandidati: Ludovik Brumen, trgovec. Murska Sobota. Lovro Petovar, trgovec, Ivanjkovci. Josip J. Kavčič, trgovec, Ljubljana. Anton Adamič, trgovec, Kranj. Namestniki: Ivan Ravnikar, trgovec, Celje. Janko Kostanjšek, trgovec. Sv. Martin pri Vurbergu. Fran Pogačnik, trgovec, Ljubljana. Leopold Fiirsager. trgovec, Radov- llca. III. modra (trgovska kategorija) Kandidati: Ivan Gregore, trgovec, Ljubljana. Ferdo Pintar, trgovec. Maribor. Fran Zebal, trgovec. Rudnik. Janko Klun, trgovec, Slovenjgradec. Namestniki: Josip Ivančič, trgovec, Ljubljana. Srečko Kranjc, trgovec, Sv. Lenart v Slov* goricah. Anton de Gleria, trgovec. Dolenji Logatec. Peter Mravljak, trgovec, Vuhred. IV. modra (trgovska kategorija) Kandidati: Alojzij Mohorič, trgovec, Ljubljana. Edmund Kastelic. trgovec. Novo mesto-Kandija. Fran Korošec, trgovec. Gornja Radgona. Ivan Snoj, trgovec, Ptuj. Namestniki: Anton Sila, trgovec, Ljubljana. Fran MikoIIč, trgovec, Sodražica. Franc Kolenc, lesni trgovec, Juvanje pri Ljubnem. Ivan Kos, trgovec, Slov. Bistrica. I. rdeča (obrtniška kategorija) Kandidati: Francbetti Engelbert, brivski mojster, Ljubljana. Vahtar Miha, knjigovez, Maribor. Grom Franc, mizarski mojster v Dolnjem Logatcu. Bizjak Ivan, modni atelje. Celje. Namestniki: Kersnlč Ivan, krojaški mojster. Ljubljana. Spes Fran ml., zidarski mojster, Maribor. Holy Josip, brivski mojster v Brežicah. Dolžan Fran, kleparski mojster, Celje. II. rdeča (obrtniSka kategorija) Kandidati: Zurman Ivan, pekovski mojster. Slovenska Bistrica. Kavčič Fran, gostilničar, Ljubljana. Horvat Janko, slikar. Ljutomer. Ogrič Filip, zobotehnik. Novo mesto. Namestniki: Türk Josip, gostilničar. Murska Sobota. Rozman Ivan, čevljarski mojster, Ljubljana. Rozman Alojzij, gostilničar, Prevalje. Kuhar Rudolf, mizarski mojster, Mokronog. III. rdeča ' (obrtniika kategorija) Kandidati: Ambrožič Josip, gostilničar in Izdelovalec gredež, Ljubno na Gorenjskem. Kolšek Martin, čevljarski mojster, Celje. Bernik Ivan, mizarski mojster, Ljubljana. Berlič Josip, gostilničar, Ptuj. Namestniki: Turšič Leopold, slikarski mojster. Cerknica. Hamelina Karel, dimnikarski mojster, Slovenjgradec. Anžič Franc, mesarski mojster. Ljubljana. Coh Stjepan. gostilničar. Rogaška Slatina. IV. rdeča (obrtniška kategorija) Kandidati: Klubička Josip, čevljarski mojster, Maribor. Rebek Josip, ključavničarski mojster, Ljubljana. Nerat Franc, zidarski mojster. Gabe rje. Rozin Miloš, kleparski mojster, Trbovlje. Namestniki: Podhraški Karel, kleparski mojster. Slov. Bistrica. Rožič Štefan, pleskarski mojster. Ljubljana. Kolar Josip, mizarski mojster. Vransko. Štefe Anton, Čevljarski mojster. Kranj. Trgovci, obrtniki Preglejte ta imena in jih primer» jajte z Jelačin*Ogrinovo listo. Priznati morate, da Vam nudijo kandidati zdru* ženih gremijev in obrtnih zadrug, to* rej Vaših strogo stanovskih organiza* cij, mnogo več jamstva za uspešno delo v Zbornici, kakor pa gospodje, ki so jih s političnega vidika postavili za kandidate klerikalci. Kdor zato Še jkleva, kako bi volil, naj se odloČi. Zadnji čas je! V sredo bo mogoče voliti le še osebno pred volilno komi* sijo v Ljubljani. Oni pa, ki ste že volili, porabite zlasti jutrišnjo nedeljo za agitacijo za svojo stanovske listo. — Razložite omahljivcem, da gre pri teh volitvah za obstoj stanovskih organizacij trgov* stva in obrtništva, da gre za zavrnitev klerikalnega političnega naskoka na Zbornico! Vsi na delo ob dvanajsti uri! Kako se voli? Ko prejmete glasovnico, jo takoj oddajte izpolnjeno z našimi kandi* datil Glasovnica obstoji: 1. Iz zunanjega omota s prozornim papirjem, tega zavrzite! 2. Iz večje kuverte, v to denite: 3. manjšo kuverto z napisom «Sa* mo za glasovnico.« Volilcem IIL industrijske kategorije Mnogi nimajo pri roki kandidatne liste protiklerikalnih industrijcev za III. kategorijo. Radi tega jo ponavljamo s pozivom, da je absolutno potrebno, da še tekom današnjega dne vsi volilci te kategorije (bele listine m) oddajo glasovnice pravilno izpolnjene s sledečimi imeni: Kandidati: Bonač Fran, tovarnar. Ljubljana. ZADRAVEC JAKOB, lastnik paromltna. Središče pri Ptuju. Sire Franjo, predsednik Puškarne, Kranj. Glaser Julij, stavbenik, Maribor. Namestniki: Zakotnik Ivan, industrijalec. Ljubljana. Pogačnik Hinko, tovarnar. Ruše. Ravnikar Franc, industrijalec, Ljubljana. Inž. Tomšič Dušan, ravnatelj plinarne, Maribor. Bilanca pokrajinske razstave Pokrajinska raz^ava »Ljubljana v jeseni«, ki jo je pmcdila agilna uprava ljubljanskega velesejma, je v moralnem pogledu nedvomno dosegla svoj namen. Razstava je pokazala, kaj premore Slovenija na gospodarskem polju, zlasti pa se je vsak obiskovalec lahko prepričal o vfsoki stopnji naše domače konjereje m našega kmetijstva sploh. Poleg tega pa je bila ta razstava naši ožji domovini v bodrilo in pouk. Pokazala je ono, kar je pri nas samoniklega in kar je vzraslo na naših domačih tleh Kmetijska razstava, ki je vzbujala splošno pozornost pri vseh obiskovalcih, je pokazala, da naše kmetijstvo stalno napreduje In da je kljub razmeroma neugodnemu položaju Slovenije doseglo že visoko stopnjo ter da se lahko merimo danes z agrikulturo večjih in bogatejših narodov. Razstava je pokazala visoko inteligenco našega kmeta, ki izkorišča vse pripomočke, ki mu jih daje znanost. Na visoko stopnjo naše živinoreje, našega planšarstva in pod-kovstva smo lahko naravnost ponosni. Pridelek naših vinogradnikov je potom rasstav v zadnjih letih zaslovel daleč preko mej naše domovine in je tudi ta razstava pokazala, da se naše vinogradništvo vedno bolj izpopolnjuje in napreduje. Konji, ki so jih naši domači konjerejci iz Ljubljane in okolice, iz Ptujskega polja in Dolenjske privedli na razstavo, pričajo, da smo se že popolnoma osamosvojili tudi na tem polju. Za to obsežno in strokovno urejeno razstavo so si pridobili s svojim požrtvovalnim delom največje zasluge gg. kmetijski svetnik V. Rohrmann, J. Sanein, in V. Kurent, ki so jih z delom in nasvetom podpirali gg. Ins. R. Lah, M. Humek, F. čeme, J. S'ajpah, S. Gostič, A. Pevec, F. Krištof, J. Ober snel F. Oombač, ing. Türk, dr. F. Spiller-Muys, J. Verbič in drugi. Pri tem so jim šli Še posebno na roko Kmetijska družba in državne kmetijske šole v Sloveniji. Mlekarski in sirarski oddelek so organizirali in vodili g. Pevec, Obersnel ta Krištof, dočim je vinsko razstavo zelo spretno organiziral in vodil g. višji inšpektor Gombač. Nedvomno najbolj privlačna pa je bila letošnja vrtnarska razstava Prireditelji se niso strašili ne truda ne stroškov ter so nas s svojimi izdelki in pridelki naravnost presenetili. Še-le ta razstava nam je jasno pokazala, da imamo tudi doma izvrstne vrtnarske mojstre in umetnike ter da nismo več navezani na inozemstvo, kakor je doslej še marsikdo mislil- Ogromen je bil trud. in tudi gmotne žrtve razstavljalcev so bile velike, vendar pa bodi prirediteljem veliko zanimanje in pohvalne izražanje občinstva zasluženo priznanje in bodrilo. Higljenska razstava je bila predmet živahnega zanimanja in je v lahko pristopni in poljudni obliki z demonstracijami v spremstvu strokovnjakov predočevala važnost hlgijenskega življenja v mestu in na deželi. Prepričani smo, da je vsak obiskovalec s te razstave odnesel domov mnogo novih dobrih naukov, ki ne bodo ostali brez posledic. In že v tem leži velik uspeh. Prirediteljem te razstave, ki se je v zad- njem času še bolj izpopolnila, gre vse priznanje. Umetniška razstava je dosegla popoln uspeh. Občinstva se Je kar trlo pred slikami in so morali razstavo še podaljšan. Poleg moralnega uspeha je razstava dosegla gotovo tudi vsaj deloma zadovoljiv gmotni uspeh. Poseben oddelek je nudil obiskovalcu sliko industrije, ki prihaja za poljedelca v poštev Ta oddelek je imel predvsem namen, da ustanovi zvezo med industrijskim mestom in poljedelsko pokrajino ter nudi obema priliko, da si izravnata potrebo In ponudbo. Krasen uspeh je dosela mednarodna razstava psov, na kateri je bila Slovenija odlično zastopana. Naši lovci so privedli prvovrstne lovske pse vseh pasem ter so zbudili pri mednarodnih strokovnjakih veliko pozornost Razstava je pokazala vse vrline, pa tudi vse hibe na tem polju in bo nedvomno zelo pripomogla k Izboljšanju naše domače pasjereje. Razstavo je posetilo nad 70.000 oseb. Vsi obiskovalci so se o razstavi Izražali zelo pohvalno ter so odnesli najlepše vtise. Med mirni so bHe zastopane vse pokrajine naše države, mnogo pa je bilo posetnikov tudi iz Avstrije in Italije. Ker Je bila razstava predvsem poučnega pomena, finančni uspeh seveda w dosegel one višine, kakor rjublianski velesejmi. Treba pa je upoštevati, da ie razstava upoznala obiskovalce z razstavljala in njihovimi Izdelki ter da se bo na podlagi moraličnega uspeha, ki so ga dosegli vsi razstavljale! brez izjeme, razvil tudi njih materijami uspeh. Sport jski šport v Ljubljani Derby — Primorje. Na igrišču ASK Primorja se vrši jutri ob 16. zanimiva nogometna tekma med ASK PrimoTjem ter zagrebškim klubom Derby, ki po preteku štirih let prvič zopet nastopi v Ljubljani. Derby se je zadnje les to povzpel na tretje mesto I. razreda v Za* grebu. Mlado moštvo je tehnično izvrstno vigrano in je doseglo letos že nepričako* vano lepe uspehe. Najboljši del moštva tvori baje napad s famoznim Leinertom. Primorje bo nekoliko spremenilo svojo po« stavo in bo najtbrž ojačeno s Podujem. znanim igralcem splitskega Hajduka. V predtekmi igra Slavij a proti rezervi Pri* morja. Ilirija Hermes. Jutri se o tvori jesenska prvenstvena nogometna sezona. Za prva protivnika je določil žreb Ilirijo ic Hermesa. Tekma med tema dvema nasprotnikoma se. vrši ob 16. na igrišču Ilirije. Pred to tekmo absolvirata prvi boj za točke SK Jadran in SK Slovan. Tekma se vrši ob 14.15 tudi na igrišču Iii* rije. Dopoldne se odigrajo sledeče prvenstvene tekme: Igrišče Ilirije: ob 10. rezervi Ilirije in Hermesa, igrišče Primorja ob 9. svoboda — Reka ob 10.45 SK Krakovo — SK Panonija. Hazena Primorje — Atena. Na igrišču TKD Atena v Tivoliju se vrši jutri ob 11. prvenstvena tekma med družinama Primorja in Atene. Prvenstvena tekma obeta lepo borbo, ker sta obe dru* zini pri nedavnem srečanju pokazali izred* no dobro formo. Tako je Primorje doseglo proti nekoliko oslabljeni Ateni rezultat 5:5. Dasi je predvidevati zmago Atene, vendar je računati na trdo, precej energič* no borbo, ker gre pač za točke. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Zanimivosti iz športnega sveta 2e včeraj smo med raznimi dogodki iz Jugoslavije poročali, da je v Sarajevu preminul tragične smrti maturant Branko Kalember. Pokojni Kalember, ki je igral desnega branilca pri sarajevski Slaviji, je bil odličen športnik in je tudi večkrat zastopal barve Sarajeva v medmestnih tekmah. S. K Slavija in sarajevski šport vob-če izgubita z njegovo smrtjo eno svojih glavnih opor, sarajevski športniki za zvestega kolego. Prihodnji teden in sicer 23. se vrši v Filadelfiji borba za prvenstvo sveta v boksu med dosedanjim prvakom Dempseyem in Gene Tunneyem, ki ga je izzval. Zanimanje za to boroo je naravnost ogromno in računa se, da bo boksu prisostvovalo najmanj 200.000 gledalcev. Cene sedežev bodo vari- rale od 200—800 Din, kar je za naše razmere vsekakor horendno. Dempsey baje neumorno trenira, ker si ne da enostavno iztrgati naslova svetovnega prvaka v boksu. Povodom nedavnega treninga v Atlantic City proti osmim nasprotnikom je prejel Dempsey tako močan udarec v levo oko, da mu je oteklo. Zadeva Je fatalna, zakaj prihodnji teden mora v krog. Nekateri zlobneži zatrjujejo, da je to običajen trik, ker se hoče Dempsey usodni borbi izogniti. Češki listi prinašajo zanimivo notico, iz katere so razvidni briljantni dohodki prominentnlh čeških igralcev. Nedavno je prestopil popularni centerfor praške Slavi-je Sihry k Sparti. Toda to je bil drag »špasc za Sparto. Morala je plačati Slaviji I 50.000 Kč odškodnine, 10.000 Kč, je prejel Silny na roko in po prvi igri v Barceloni zopet 10.000 Kč. V Ameriki dobiva Silny poleg običajnih dijet še 100 Kč dnevno, njegove premije pa znašajo: Za dobljene tekme 800 Kč, za neodločeno 500 Kč, za vsak gol 500 Kč. Oče Silnega prejema 500 Kč odškodnine za čas, ko je sin v Ameriki. Na povratku iz Amerike prejme Silny 15.000 Kč. — Kolesarska dirka za gorsko prvetu sfvo Slovenije se vrši 3. oktobra na 6 km dolgi progi Vrhnika—Logatec. Start ob 15. na Vrhniki. Prijave do 30. t. m y. Fr. Ogri» nu v Ljubljani, Gosposvetska cesta 14. — Prijavnina 10 Din, predpisi običajni. Službeni razpis je poslal KPS vsem klubom — Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo 19. t. m. klubovo prven« stveno dirko na progi Celje-Trojana-Celje (72 km). Obenem bo tudi dirka juniorjev na progi Celje—Sv. Peter—Celje (26 kilo* metrov). — Tekma Češkoslovaška — Jugoslavi* ja odpovedana. Češkoslovaški nogometni savez je poslal JNS pismo, v katerem od* poveduje že perfektuirano tekmo Jugoslavi« ja — Češkoslovaška, ki bi se imela 28. ok* tobra vršiti v Pragi, in sicer iz razloga, ker igra Češkoslovaška tega dne proti lta« liji. — ^Slovenski sport». Izšla je 29. števil« ka «Slovenskega sporta». Uvodoma raz« pravi j a o vprašanju prvaka za lahko atletiko v letu 1926/27. List vsebuje med dru« gim razpisane tekme za Gosposvetski po* kal, poročilo o mednarodnem plavalnem tekmovanju na Sušaku, izčrpna poročila o nogometnih tekmah, lahki atletiki, hazeni itd. Zanimivi so tudi nekateri aktualni športni prispevki. — «Slovenski sport» se naroča. Rimska cesta 10, in stane četrtletno 20 Din. — Postava poskusne reprezentance proti BAC. Danes se vrši v Zagrebu tre« ning»tekma naše državne reprezentance proti novopečenemu prvorazrednemu dunajskemu klubu BAC. Postava naše reprezentance je sledeča: Sifiiš—Vrbančič, Ke» mec—Marjanovič, Premrl, Kunst—Urbanke, Agič, Leinert, Oman, Giller. Ta postava za konČnoveljavno sestavo državne reprezentance ni definitivna ker manjkata lvkovič in Cindrič ki brez dvoma spadata v državni tim. Jutri igra BAC proti Grad* janskemu. Bele znica KOLEDAR. Danes: sobota 18. septembra 1926; ka* toličani: Josip Kopertinski; pravoslavni: 5. septembra Zaharija; muslimani: 10. rebi* u-evela 1345; didje: 10. tišri 5687. Jutri: Nedelja, 19. eeptembra 1926; katoličani: Januarij; pravoslavni: 6. septembra, Evdoksije; muslimani: 11. rebi-ul-evela 1345; židje: 11. tišri 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Grofica Orlov«. — »Ljubljanski dvor: > Cirkus Romanelli<. — Kino Ideal: >Človek z drugega svetac. Gledališče: opera: >Rigoletto«. Rasstava Magolicev v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 18. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Grofica Orlova«. — Ljub-ljnnski dvor: »Cirkus Romanelli«. Športne prireditve: ^Hazena Atena — Primorje ob 11. v Tivoliju. — Primorje — Derby na igrišču Primorja ob 11. Prvenstvene tekme: Ilirija — Hermes in Slovan _ Jadran na igrišču Ilirije. Pričetek od 14.15. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bohinec, Rimska c; Levstek, Resljeva cesta. Solnce laide danes ob 1S.07, vzide jutri ob 5.42 ter zaide ob 18.05. Mesec vzide danes ob 16.30, zaide ob 0.53 in vzide jutri ob 17.12. Maurice Boue: li v___it Roman. In meni se močno zdi, da je baš ta žleb izpeljan v podzemski vodnjak. Po teh besedah se Düroy, ne meneč se za blato, vnovič vleže v žleb in jame odmetavati goščo. Naenkrat začuti v rokah nekaj trdega; bil je precejšen kos lesa, ki je docela zapiral odprtino. — Vrni se v klet, ukaže Duroy Mor-lonu, in pazi na žleb. Morlon stori po povelju, inženjer pa zajame iz žleba prgišče vode in jo izlije v odtočno cev. Duroy je imel prav; žleb je bil v resnici izpeljan s strehe v podzemski vodnjak. Zakaj voda, ki jo je inženjer vlil v odtočno cev, je pritekla v kleti na dan in ž njo obilica nesnage. A ne samo to; med drugimi predmeti, ki jih je voda prinesla po žlebu, je Morlon na neizrecno začudenje zapazil usnjeno torbico, vso zgrbljeno in splesnelo od vlage. Nepričakovana najdba je Morlonu malone zameglila duhä; toda brž se je opomogel, odvihral po stopnicah in se z žarečim obrazom vrnil k prijateljem. — Glejta, je vzkliknil z glasom, v katerem je vibrirala vročica, glejta, kaj je prinesla voda seboj! Duroy in Noisy nista bila nič manj presenečena kakor Morlon. Vsi trije so se splazili s strehe in odšli v Slikarjev atelje. Srce jim je bilo od razburjenja. Slutili so, da je Morlonova najdba vele-pomembna. Duroyu je bilo kot najstarejšemu naloženo, da odpre torbico. To pa ni bilo tako lahko; srebrna zaklopka je bila tako trdno zapeta, da je ni bilo mogoče odpreti z roko. Morali so uporabiti klešče. Slednjič se je zaklopka vdala: torbica se je sunkoma odprla in zlata ženska ura je zdrknila iz nje na tla. Noisy jo je pobral in odprl; na notranji strani pokrova so bile vgravirane črke »G. de K.«, nad njimi pa grofovska krona, znak plemstva. Razen ure so se v torbici nahajali le še koščki papirja, vsi okrvavljeni Morlon jih je zbral in skrbno zložil na mizo. Bili so ostanki pisma, ki pa mu je precej delcev manjkalo. Vsebina pisma, kolikor ga je bilo mogoče razbrati, je bila: Morgat, 18. marca baronica d* Au prijateljica! Znano ti je, kako strašno « Penmarchski rtič. Zapustila sem ga le umoru, ki so ga snovali Tudi tu nisem na varnem. Povsod me zasledujejo ponočnih senc. če že ne bom rešiti svojega živ- ljenja, vsaj premoženje, dragulje in tajne papirje pred morilci Zaklenila sem jih v železen kov-čeg gradu Kerbervč. v viteški dvorani, pod tretjo desno od kamina. Zdi se mi, da je končano. Korake ču-jem na stopnicah. Groza Grofica Gerad de Kerbervč. — Grofica Gerard de Kerbervč! vzklikne Noisy. To je »Gospa v črnem«! Starka Ana mi je večkrat pravila, da je ; »Gospa v črnemc izginila pred kakimi petnajstimi leti. — Zagonetka je rešena! krikne Mor-f Ion. Zdaj gremo lahko mirne duše h kosilu. — Kar pa se tiče Yvona, se oglasi zopet Noisy,.nam bo Ana vedela kaj povedati. Spominjam se, da mi je že omenila nekega Yvona, ki je bil prijatelj njenega pokojnega moža. — Ni vredno, da bi jo izpraševali. odvrne Duroy. Yvon je v Bretanüi vsakdanje ime. Sicer pa nam je to pismo marsikaj razkrilo. Ali zdaj slutita, kaj banditje tako vztrajno iščejo v hiši? — Najbrž nekaj vedo o drami, ki se je tod odigravala pred leti, odgovori Morlon. — O tem ni dvoma, meni Noisy. Treba bo izkopati okostje na dvorišču. Gotovo so to ostanki nesrečne grofice. — Vedel bi le rad. zakaj je ponočnim kopačem toliko do tega okostja. — Nemara mislijo, da bodo v grobi- šču našli razen kosti še kaj drugega, kar bi jim utegnilo olajšati nadaljno raziskovanje. — Odložimo to debato na pozneje, izpregovori Morlon. Zdaj je brezpomembno postavljati in podirati teorije. Predlagam, da se jutri o polnoči spravimo na preiskovanje grofičinega grobišča. Velja? — Velja! pritrdita soglasno Noisy in Duroy. — Zdaj naj pa le pride »Strahovalec duplin«! vzklikne Morlon in vtakne dragoceno pismo v listnico. Mi se ga ne bojimo! IV. Razvaline gradu Kerberve. Rtič Penmarch, o katerem je grofica govorila v svojem pismu, tvori niz naj-grozotnejših pečin, kar ji pozna arraori-ška obal. Z njimi se ne morejo primerjati ne altavellske kleči, niti železno obrežje San-Dominga, niti razdrapani bregovi Gibraltarja, niti strmoglave čeri v Amalfih. Črne so Penmarchske stene in se raztezajo kakor daleč vidi oko. Ena od njih, »Baklo< jo imenujejo Bretanjci. ki jo loči od suhega zemeljski pas, nazvan »Meniški utor«, povzroča baje ono oglušujoče bobnenje morja, ki ga čujejo še daleč v notranjost dežele. Goste megle se neugnano pode okoli teh mrkih pečin, ki so strah mornarjev in iz temnih megel kipe peneči se valovi, veliki kakor vrhovi gora: ko gledaš, kako se te mase vodne mogote dvigujejo iz globin, lomeč se ob čereh, in poskakujejo ob strašanskem bobnenju v vratolomne višine — tedaj te prevzame groza in strah, da bi se najraje pogreznil v nič in pobegnil pred vsemočjo neodoljivih elementov. Vrtoglavost ti prevzame čute, neka neizrekljiva groza in nepojmljiva bojazen pred gorami valov, ki prete porušiti in pokopati v sebi vse, kar jim pride pod oblast. Oddahneš si šele. ko se pod silo vsemožnih zakonov narave valovi poležejo in umire. In vrhu teh skal se je vzpenjal gradič Kerberve, prilepljen na čeri liki or-lovo gnezdo v zračnih višavah Bilo je prostrano, četverooglato poslopje, z grajskim stolpom, zgrajeno iz granita, v katerem je bilo izsekanih le malo sem-intja raztresenih majhnih oken, med njimi pa je tod in tam zvedavo pogledovala v svet okrogla linica. Vrata so bila obokana s težkim, polnim obokom Čeprav je bil grad že dolgo zapuščen, mu na zunaj ni bilo videti, da bi bil čas ostavil na njem svoje sledove. — Ali izberemo pot po suhem ali po morju? vpraša Noisy. Duroy meni, da je pot po morju združena s precejšnjimi težkočami in ovirami, na katerih so bretanjske negosto-ljubne vode toli bogate. Najtežje pa je vprašanje pristanka k obali. — Kako daleč je od tod do Pen-marcha? 5404 5061 Bilanca naše letoviške sezone Slab začetek, dober konec« — Letovišča nekdaj in sedaj. — Čerston kot univerzalno zdravilno sredstvo. — Pomanjkanje kavalirjev in njih nadomestilo« — Za zavesami in kulisami. — Evo nas na koncu poletne sezone! Komaj smo se pošteno zavedli pomladi, smo vstopili v poletje. Malo smo nato poromali v planine, malo na morje in parkrat smo se pogreznili v valove sre-brnočiste Save in ledenomrzle Ljubljanice, pa smo evo v septembru in sedaj lahko sklepamo račune o tem. koliko smo potrošili v letoviščih, pa na planinah in končno z izleti. Voditelji tujskega prometa že pridno zbirajo statistično gradivo, da zajamejo naval tujcev in dohodke ter eventualni napredek našega tujskega prometa. Statistike bodo sigurno zanimive, saj nam odkrijejo marsikaj, kar se pripro-stim očesom skriva. Na pr. kar prvo dejstvo, da je bil letošnji poset izredno ugoden in v marsikaterem oziru naravnost rekorden. Študij teh podatkov bo mogoč seve šele prihodnji mesec, ko bodo tudi najmanjše podrobnosti zbrane. Kmalu nato bo že začelo novo vrvenje, zimska sezona, ki prinese gorenjskim krajem nove izpremembe ter pestre zimskosportne prireditve. Začetkom sezone je bilo drugače. V tujsko prometnih krogih in na letoviščih je vladal pesimizem. Iz Italije in Francije so prihajala poročila o neverjetno nizkih standardnih cenah prvovrstnih hotelov. Iz južnejših krajev, zlasti iz Beograda je že začetkom aprila začel drveti val izletnikov v inozemstvo, zlasti v Gornjo Italijo, pa v Pariz In na francosko rivijero. Zatrjevalo se je, da se gibajo cene v prvovrstnih italijanskih hotelih med 30 in 50 lirami in franki in še manj. V polni sezoni so nam dohajale vesti o penzijonih in popolnih oskrbah za borih 60. 70 in 100 dinarjev. Zato je razumljivo, da je spočetka predla našim letoviščem, dokler se ta položaj ni namah in takorekoč popolnoma nepričakovano spremenil. V cenah se je takoj od pricetka uvedla stroga disciplina. Ceniki, v primeri s cenami v mestih naravnost skromni in direktno cenejši, so romali po državi in v inozemtvo. Ljudje so pričeli računati in tako se je dogodilo, da so zmagale domače lepote nad neiz-vestno tujino. Posebno močan je bil naval na Bled, ki je letos prvačil med slovenskimi letovišči. Nato je prišla Rogaška Slatina, letovišče, kojega sloves se kosa z ugledom Bleda po širokem jugo-slovenskem in tudi mednarodnem srednjeevropskem svetu. Nato so se obljudila ostala gorenjska letovišča, zlasti Bohinj in Kranjska gora. Ostala slovenska letovišča so ostala bolj slabo obiskana. Spominjajmo se slabega vremena na pričetku sezone! Tudi z vremenske strani je predla letoviščem kar najslabša sezona, obetal se je najbednejši zaslužek. Kljub deževnemu času pa tu udarec ni bil tako hud, kakor se je pričakovalo. Deževalo je namreč po vsem svetu in drugod morda še bolj, kakor v Slovenji. Deževnemu času je sledilo prav imenitno, dostojno solneno vreme, ki je namah napolnilo hotele do zadnje postaje. Bled in Rogaška Slatina zavzemata v napredku slovenskega tujskega prometa dve mesti, kakor ozvezdji Kastor in Poluks. Obe mednarodno znani, z divnimi prirodnimi krasotami, z modernimi hotelskimi, zdraviliškimi in kopalnimi napravami. Naravno, da se je predvsem semkaj privalü bogati val finančnikov, politikov in državnikov, diplomatov, kar velja zlasti za Bled. ki se je uveljavil kot pravo letovišče beograjskega diplomatičnega kora. Potem so prišli na vrsto tujci iz inozemstva, letos v rekordnem številu, vse najboljši krogi, bogato založeni z dobrimi valutami in končno treba računati z domačimi obiskovalci, samostojnimi orido-bitniki in njihovimi rodbinami. Eno je gotovo, da so postala naša letovišča glede cen mnogo demokratičnejša, kakor so bila nekoč in da si danes lahko tudi javni nameščenec in previdnejši ter štedljivejši mož z rodbino privošči brez drugega 14 dni počitka na Bledu ali v Rogaški Slatini, da ne govorimo o drugih še cenejših letoviščih. Na Bledu in Rogaški Slatini smo zabeležili letos soccijaliteto. Prihajanje in odhajanje diplomatov in naših prvih državnikov in ministrov. Poleg tega je bilo tudi nekaj kongresov in na Bledu sestanek Male antante z mnogimi tu- in inozemskimi novinarju Zlasti ministri in novinarji so dajali tem našim dvem letoviščem, predvsem seve Bledu intere-santno silhueto. Mednarodno elegantni svet, razkošne toalete, pa naši ministri, najmodernejši tipi avtomobilov, detektivi, ki so letos prav diskretno opravljali svoj nehvaležni posel, so tvorili apartno sliko, ki spada lahko v San Sebastian ali pa v kako drugo letovišče, kjer prebivajo kraljevska veličanstva. Naravno, da se je odigralo po naših letoviščih tudi mnogo porednega življenja. Pa kdo bi hodil na letovišča in v planinski zrak, da moli litanije? Na Bledu se je koncentriralo večerno življenje v kavarni »Toplice«, kjer je vladalo do ranih ur pravo velikomest-no vrvenje in rajanje. Večino gostov je tvoril ženski svet, mamice z nadebudnimi hčerkami. Možje so ostali po opravkih v mestih, žene in hčerke pa so potrebovale oddiha. Pa morda tudi prijetne izpremembe?! Je že tak svet in svobode si ne da kratiti. Jazzband-trio v »Toplicah« je sekal ritme, da je bilo veselje. Vmes je podajal vložke romantične in lirične narave. Same moderne komade z melodičnimi omed-levicami, pa zraven divje vZgane šimi-je in čerlstone. Enako živahno plesno vrvenje je vladalo tudi v Rogaški Slatini. Navadnim plesnim večerom so se pridružile reunije, karnevali z Iampi-jončki, raketami, skratka bilo je veselo in poredno, a vladalo je pravcato pomanjkanje kavalirjev. Iz Ljubljane se je ob sobotah selilo vse na Bled, kar zmore lepo postavo, primemo obleko in kar se zna sukati po parketu modernega čerlstona. Naša letovišča so pokazala, da premorejo in vzdržujejo, če je potreba tudi profesije originalne vrste. Na Bledu in v Rogaški Slatini si mogel opaziti trumo mladih ljudi, sila apartno oblečene elegane, ki so postopali v holih in vežah prvih hotelov, se globoko klanjali starejšim, dobro ohranjenim da-mam-samicam, plesali ž njimi pridno in se koncem sezone vračali v Zagreb in na Dunaj s polnimi žepi prihrankov. Fantje so pač živeli po fantovsko, se vrteli okolu življenja žejnih dam radi dobro plačane kavalirske uslužnosti, ki seve ni mirovala niti ali pa še najmanj po plesu. O škandalčkih ne govorimo, ker se škandali ne tičejo široke javnosti in ker končno ne morejo zato, ako se dva mlada človeka znajdeta v eni in isti kabini pred. med ali po draže-čem kopanju, ali pa na solnčnih livadah, ki obdajajo letovišča. V naših letoviščih je zavladalo kot rečeno občutno pomanjkanje »kavalirjev«. Rekli smo že. da se jih je nekaj re-krutiralo iz Ljubljane in Zagreba, nekaj je bilo pravih mednarodnih pustolovcev in celo dijakov iz inozemstva, ki so prebili poletne mesece v »kavalirski« službi. Kljub temu pa je ostalo vse polno ženskega sveta, ki je mencalo z rokami, obračalo oči na vse strani in se dolgočasilo. Je res strašno gledati zaljubljene parčke in biti brez kavalirja. Res je sicer, da so ponekod pomagali natakarji in celo hotelski sluge, tamkaj namreč, kjer je bila potreba najnujnejša in največja. Toda lahkomiselno življenje je vendarle stalo v znamenju visokega pomanikanja nadebudne moške mladine. Vendar velja vse to samo za neznatne odstotke življenja sitih velikomestnih letoviščarjev, večina pa je živela — to moramo resnici na ijubo še povedati — ponižno življenje. Hodila je na solnce, v in na jezero. spala, jedla jagode, srebala sladoled in pila popoldansko kavo v »toplicah«. Naša letovišča so dobro opremljena. Toda eno jim manjka! Dotok domačega sveta v meri, da bi lahko izhajala brez tujcev ali da bi tujci tvorili le smetano in naddobiček. Zveze Ljubljane z Bledom so slabe. Po našem mnenju bi moral voziti na Bled vsako popoldne in pozno zvečer z Bleda poseben brzovlak. ki bi se ustavljal v Lescah, Kranju in v Ljubljani. Koliko ljudi bi hodilo v vročih poletnih mesecih na Bled ter se kopalo v jezeru, večer pa preživelo v prijetni zabavi. Šele tedaj bi lahko govorili o Bledu kot o pravem letovišču, ker le v takem slučaju bi tudi naša letovišča lahko računala z dohodki, ki bodo omogočali moderne naprave in nove zgradbe po vzgledi svetovnih letovišč. Naša letovišča so vseeno zadovoljna. Vendar zadovoljna le v tem smislu, da se je »zaradilo* za zimsKo spanje, takorekoč za eksistenco do prihodnje sezone. Ni pa denarja za Investicije, za modernizacije, za poplačila dolgov! Naši Gorenjski in Štajerski bo treba novih dotokov ljudi, predvsem pa boljših železniških zvez, ker so sedanje skrajno malomarne. V dobrih železniških zvezah in prijetnosti domačinov leži vsa skrivnost bodočega razmaha planinske Slovenije. Prosveta Cankar v angleščini in francoščini V založbi Vanguard Press, Inc. 70 Fifth Avenue New-York City je izšel v angleškem prevodu od Louis Adamiča »Hlapec Jernej* (Yerney's Justice). Knjiga v zelo lepi in prikupljivj vezavi stane 50 centov, približno 30 Din. V uvodu je kratko poročilo o Cankarjevem življenju in delovanju, v katerem pravi prevajalec med ostalim tudi tole: »Delo, vse življenje Cankarjevo je velik upor proti življenju in njegovim slepim silam. V > HI a pen Janezu« najdemo neko svarilo družbi in civilizaciji; v njem pledira za socijalno pravico. Jernej, ta patetičen in naiven popotnik, je v iskanju pravice simbol delavskih mas, ki se ne zavedajo svojih moči in mehanizma, ki premikajo kolesa industrije in življenja. Mar ni njegov konec tipičen za socijalne revolucije in njihove posledice? — Po vojni je bil preveden »Hlapec Jernej« v večino evropskih jezikov in pravijo, da je bil faktor za nekatere agrarne reforme v osrednji in vzhodni Evropi ...<(?) Adamičev prevod je v svoji celoti dober; on je skušal prevesti Cankarjev preprost jezik v ljudski jezik Amerike. Njegova angleščina odgovarja precej Cankarjevemu tekstu, če ravno moremo prevajalcu očitati razne utajitve in modificiranja, ki škodujejo nekoliko tekstu. To pa nas ne ovira, da odkritosrčno častitamo prevajalcu in da z največjim zadoščenjem in veseljem pozdravimo eno najboljših Cankarjevih del v Ameriki. Ime velikega slovenskega pisatelja je prišlo čez Ocean, Cankar je postal svetoven in tegra se vsi rndujemo. Izdaj«1 »VanguaTd Press« (tisk avantgarde - predstraže) imajo geslo: »Predstra-ža misli za p red straž o človeštva« in > Zadeva dela je zadeva človeštvac. J. Se tekom letošnjega leta izide ^Hlapec Jernej« tudi v francoščini. Prevod 6ta oskrbela g. prof. Jeras in njegova gospa, knjiga pa bo izšla v znani zbirki »Les oevres li-bres< založništva Arth&me Phileas Lebe*-gue v Parizu. Uvod v knjigo je napisal ugledni francoski pisatelj Favard, ki je o Cankarju res oduševljen. »Hlapec Jernej« bo tako menda prvo slovensko literarno delo, ki izide v angleščini in francoščini, torej v dveh najbolj razširjenih svetovnih jezikih. Mascagni pripravlja novo opero. Znameniti italijanski komponist in dirigent milanske »Scale« Mascagni, ki je v zadnjih treh letih priredil veliko turnejo po vsej Evropi, pripravlja novo operno delo »Vesta lia«. Sujet je vzet iz rimskega življenja. Njegovo naslednje delo je opera »Žid« iz prve krščanske dobe. Tečaj za gledališko zgodovino na monakovski univerzi. Na univerzi v Monako vem se otvori letos- v jeseni poseben tečaj za zgodovino gledališča in gledališke umetnosti. Predavanja bo vodil prof. dr. Borcherdt. SliSni tečaji so se že z velikim uspehom vršili na univerzah v Berlinu in Leipzigu- Gledališki pregled =Angleško društvo za pesniško* v Lcndcnu je ustanovilo Shakespearjev krožek« ter v njegovem imenu razpisuje javno tekmovanje za najboljše deklamirano vlogo iz Shakcbpearja. Računajo, da se bo po vsej deželi javilo nad 100.000 tekmovalcev; končna ožja tekma bo v Londonu. Rus Aleks. Cerepnin je komponiral po besedilu L. Andrejeva opero »Ol-Ol«, ki jo bodo peli letos Kölnu. V Pragi bodo priredili Tagorjev večer. Pesnik se nahaja, kakor znano, zopet na potovanju po srednji Evropi. Nastopil je kot recitator med drugim tudi v Berlinu in na Dunaju. Tudi v Pragi bo prednašal iz svojih del. Igrali bodo ob tej priliki njegovo dramo »Pošta« in recitirali nekaj njegovih pesmi. Na Dunaju igra drž. gledališče igro »Volpone« (Ben Jonson-Zweig), v ^Modernem gledišču« pa gostuje »nemško rusko groteskno gledišče«, ki ima na programu deset slik »Okrog sveta«. To je ruski groteskni stil, ki nam predstavlja pestre groteske iz krajev, ki jih je to gledišče dose-daj prepotovalo. Iz zagrebškega repertoarja bi bilo omeniti Ružickijev balet »Pan Tvardow-ski«, Muradbegovičevega iSteklega psar in Gogoljevega »Revizorja^, v katerem i«ia peleg drugih posebno odličen uspeli J. Papič kot sluga Hlestjakova. Z velikim uspehom igrajo tudi Nušičev »Pot okoli sveta. V Osijeku igrajo Shakespearjevo ? Kar hočete« v režiji Rusa A. Vereščagina kot gosta. Novi Sad igra komedijo. »Seigneur Po-lichinelle« (Miguel Zamacois), glavno vlogo igra g. Goetz, režira pa g. Vesnič. Na občnem zboru dramatičnega društva v Gorici je bil izvoljen za predsednika g. I. Rudolf. — V Gorici se je osnoval »Mandoiinistični krožek«, ki ima danes svoj prvi koncert Dramatični odsek Sokola v Studencih pri Mariboru je naštudiral opereto --Potepuhi« ter jo z velikim uspehom igral na lastnem odru V nedeljo pa nastopi z njo v mariborskem Nar. gledališča. Ljubljanska drama bo letos redno gostovala v Celju, če nas upi ne varajo in če bodo Celjani pokazali dovolj dobre volje, bodo Ljubljančani gostovali baje vsak teden po enkrat. Ljubljanska drama pripravlja poleg že naštudiranih iger »Macbeth«, »Hlapci«, »Drugi breg«, »Skopuh«, »Yoy« in »Dr. Knock« še Anzengruberjevo »Slabo vest« in Schillerjevo >Kovarstvo in ljubezen,. • »Svijet«. Zadaja Številka zagrebškega »Svijeta«, ki prinaša na čelni strani sliko jugoslovenskega prvaka v tenisu Djund-jerskega, se zopet odlikuje po raznih lepih, dobro uspelih posnetkih in fotografijah iz domačih krajev. Uvod je posvečen stoletnici rojstva prvega rektorja brv. vseučilišča M. Mesica. »Svijet« prinaša tudi razne najnovejše dogodke po svetu v slikah, ob enem pa nadaljuje f» konkurenčnim tekmovanjem lepe dece, čijo slike priobčuje. >Svijet« izhaja teden*üo v Zagrebu in se dobi tudi pri nas skoro po vseh knjigarnah in trafikah. »Hrvatska pozornica«. Prejeli smo 1. in 2. številko pod gornjim naslovom v Zagrebu izhajajočega tednika za gledališko kulturo, ki ga izdaje in urejuje Stanko To-maši6 v Zagrebu. List se bavi z domačini i gledališkimi zadevami ter prinaša jako posrečene posnetke. 1. številka prinaša tudi daljši Članek o GOletnici Mateja Hubada. List vsem, ki se zanimajo za gledališče, toplo priporočamo. Naroča se pri upravi v Zagrebu. Kačičeva ulica br. 8. Letna naročnina znaša 160 Din. Dve novi knjigi Lunačarskega o gledališču. Ruski prosvetni komisar Lunačar-ski namerava izdali obsežno razpravo o gledališču v dveh knjigah. V teh knjigah bo zbral vse. svoje študije in razprave o gledališču in gledališki umetnosti, ki jih je napisal tekom dvajsetih let. Prva knjiga bo naslovljena ^Gledališče in revolucija-, druga pa »O gledališču«. Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko P r e I o v e c, izdaja pevsko društvo «Ljubljanski Z von» v Ljubljani. Izšla je 9. številka z naslednjo vsebino: Emil Adamič: cTrije obch>, moški zbor: Martin Železni k: «Črez noč, črez noč .. .>, mešani zbor. Glasbeno - književna priloga: Oton P e 1 a n (Ob njegovi sedemdesetletnici), Matej H u b a d (1866—1926), J. M a n-tuani: O jugoslovenski glasbi. Dopisi. Nove skladbe. Koncertua kronika. Glasbeni listi. Iz glasbenega sveta. Listnici uredništva in upravništva. Na «Zbore» se še vsakdo lah- ko naroči, naročnina ?tane za letos 40 Din. Lißt zasluži priporočilo in podporo. Pevski društva, pevski zbori in prijatelji petja, naroČite se nanj! Podižimo ikule za gluhoiijemu dem! Pod tem naslovom je izdal g. Josip Medve J. dolgoletni ravnatelj zavoda za vzgojo gtu-honeme dece v Zagrebu. 93 strani obsega-jočo knjigo, ki je posvečena vprašanju šolstva za gluhoneme v na.-i drŽavi. Avtor rz-icdno dobro pozna razmere na tem polju in podaje v svoji razpra\ i pregledno in izčrj-no sliko o sedanjem stanju šolstva za gluhoneme in drugod. Razprava ni strogo stroko\ nega značaja, temveč je -pisana zelo poljudno in vsakomur razumljivo. Delo zasluži, d;: se ž njim spoznajo vsi, ki se zanimajo za pedagoška vprašanja, zlasti pa učiteljstvo, ki bo našlo v tej knjigi marsikak praktičen nasve]. Knjigo je založilo Društvo za pri-pomoč gluhonijeme dere \ Zagrebu Cena 10 Din. Kuluudzit-evi' drame v iiem>kem prevodu. Založništvo gleilališkili komadov : Theater-Verlag Otto Eiricfc v Berlinu namerava v kratkem izdati znani Kulundži-čevi drami r-Ponor* in škorpijon.: v nemškem prevodu in se je tozadevno že obrni! ■ na avtorja. Italijansko življenje julijskih drugorodcev Pod tem naslovom prinaša >iJicioiuc od IG. t. m. daljši članek, kjer izraža neznantv svoje optimistične misli o asimilaciji Slov;i nov pod Italijo. Dokaz za svoja izvajanja \i d i v tem, da so prej skoro povsod v k me i skih hišah visele slike domačih, sinov v avstrijski uniformi. Sedaj da visijo tam sliki-mlajših sinov v uniformah berzaljerjev ali alpinov. Poznajo celo generale italijanske armade po imenih in nosijo v *rcu sporn i r: t* na razna italijanska mesta. šola seveda uči prebivalstvo italijanskega jezika in izbora o vrši svojo nalogo. Mlada slovenska generacija govori prekra« no in čisto italijanščino. Le v gorah ?e stvar nekoliko manj ugodna in jezik Slovencev v teh krajih, ki so syojecasno pripadali Kranjski, je še trd. Toda to nič ne de, saj je videl starega domačina, ki se fe z vojakom, ki je trobil svoj lombardski din lekt, prekrasno razumel, seveda ne v italijanščini, temveč z rokami. Toda no samo v jeziku, tudi drugače »e izraža italijanstvo dežele. »Lahko rečem. < pravi člankar, -da je vsa trgovina, prome* na sredstva, vodstvo prometa iu njegu ust%aritev v italijanskih rokah'. Možakar previdno zamolči, kako so s silo vzeli vse to domaČemu človeku. Tuli krnetski stroji, ki se rabijo ▼ deželi, so italijanski in čelu način oblačenja je italijanski. Kes je sicer, pravi člankar, da je slifcali pritožbe, toda te pritožbe so splošne in jih je sližati po vsej Evropi; čudno bi bilo. da bi se tukaj s koncem vojne ustvaril paradiž. Člankar priznava, da je v slovanskem ljudstvu veliko dobrih elementov iu skuš;i pobijati tisto splošno mnenje, ki vlada nie t Italijani, da je to ljudstvo nasprotno vsakemu zbližan ju z Italijani. Radi tega poziva uradnike in druge funkcijonarje, naj se ne ustrašijo premestitve v te kraje. Pridejo naj v nove pokrajine, da bo asimilaci ja in i tal i-janizacija čim prej gotova. Seveda ne pozablja v članku slovanskih agitatorjev in Propagandist o v. Toda njili vpliv je po njegovem mnenju silno pade!, kajti mlajša generacija ima medlejšo sliko preteklosti in veliko mladeničev je že v fa-Šistovskih vrstah. Končno pravi člankar, *«> normalni, da, ne samo normalni, temveč tudi prijateljski odnosa ji z Jugoslavijo razbili v rokah slovanskih agitatorjev najmočnejše orodje in so ustvarili čut stabilnosti m neoporekljivošti sedanjih državnih mejrw ♦ Y čepovanu na Goriškem je karabi-njerski podbrigadir, ki ne dovoljuje, da bi fce v njegovi prisotnosti v gostilni govorilo slovenski. Pri šikaniranju domaČega slovenskega prebivalstva mu pomaga bivši učitelj in republikanec ter sedanji fažist, ki zavzema mesto občinskega tajnika. Na Dobrovem v zapadnih Brdin so d >-laačinti Pušnarju vzeli gostilniško ImMMUJa radi tega, ker se je v njfgovi gostilni pelo slovenski. Y Postojni so v nedeljo odkrili spomenik kralju Umbertu. Pomp je bil običajen in ultra - italijanski, večni refren: >Italijan-k.: trikolora, ki vihra v leh krajih, ostane 'u za večno.« F. M. Portret Gospod Jakob je bil one vrste ljudi, ki svoje sreče ne morejo prikrivati. Vse, kar mu je bilo pri srcu, je prišlo preko ust, in kadar ni mogel nikomur odkriti svojih notranjih čustev, ga je kar davilo. cTako sem srečen, prijatelj!* je ob taki priliki nagovoril svoje znance in i im vesel prožil roko. Oči so se mu bliskale, na lica mu je stopila lahka rdečica in zdaj pa zdaj je zadrhtel. «To ti moram povedati, dragi moj. Včeraj sem obhajal obletnico poroke. Tega bi ti nikoli ne storil, kar je storila moja žena! . ..» Zadnji dve besedi .. «moja žena . je posebno naglasu. «Clovek niti ne zasluži, da ima tako Zeno,» je cesto razlagal v prijateljski družbi. «Mi smo vse pretrdi in preneotesani napram svojim ženam.» Gospod Jakob je bil odkritosrčen mož. Vedno si je domišljal, da je pre-okoren poleg svoje drobne ženice, gospe Milice. «Ti si lepa in dobra, kakor more sploh biti kaka žena. In jaz te imam tudi zelo rad, to veš. Se nedavno sem to odkrito povedal tudi Ivanu.* Svojo ljubezen je gospej Milici vedno dokazoval. Kadar je obedoval s prijatelji, svojih oči ni niti odmaknil od j nje. «Samo poglejte mojo ženko, kako je ljubka in ne nezna!» je ob takih prilikah pošepnil zdaj temu, zdaj onemu. In vsakokrat je pripovedoval prijateljem kak nov dogodek. «Ne morete si n;ti misliti, kako presenečenje mi je dimes pripravila!* Drugič je zopet glasno, da so vsi slišali, rekel svoji ženi: «Obleci vendar ono zelenkasto obleko, ki sem ti jo kuoil prejšnji teden. Tako krasna si v njej!» Obrnjen k prijateljem je ob takih prilikah še pristavil: «Zelena barva ji posebno dobro pristoja. Njena bleda in nežna polt pride mnogo bolj do izraza. Boste videli... Prav posebno srečen pa je bil nekega večera, ko se je seznanil z mladim slikarjem, ki je, ko so mu predstavili gospo Milico, navdušeno izjavil gospodu Jakobu: «Gospa Milica je res intersantna. Ta tipična glava... Ko bi smel biti tako drzen, ter vas prositi za dovoljenje ...» Gospod Jakob ni mogel več dočakati, da slikar dokonča svoje vprašanje, ki ga je navdalo z nepopisno radostjo in zadovoljstvom. «Za dovoljenje...?» «Da naslikam portret vaše žene. Lahko bi oba prišla v moj atelje.* Gospod Jakob je kar drhtel od zadovoljstva in sreče, ki mu je napolnila dušo in srce. «Milica!» je vzkliknil svoji ženi. «Ali si slišala, kaj nama predlaga ta gospod? ... On te hoče naslikati... Tvoj portret...* Gospod Jakob je doma kar skakal od veselja. Dva dni ga Je mučUa vročica, vse dotlej, dokler nI napočil trenutek, da se odpravita v atelje slikarja. «Zagotavljam te. da moraš obleči ono zeleno obleko. V nji si naravnost božanstveno lepa ... Nisem ti sicer nikoli ničesar rekel, a danes ti lahko rečem, da sem si že vsa leta sem želel tvoj umetniško izdelan portret In sedaj je ta umetnik sam predlagal, da te naslika, tako frapiran je bil od tvoje lepote ...» Gospod Jakob si je izprosil dopusf, da je lahko prisostvoval poziranju svoje žene. Bilo mu je mnogo na tem ležeče, da je navzoč pri skiciranju slike. Prve minute se je polastila gospoda Jakoba silna nestrpnost. Malo osup-njen je opazoval umetnika, ki je risal po belem platnu nekake čačke in linije brez vsake zveze. Na tihem je premišljeval, ali bo sploh iz tega mogla nastati kdaj slika in Se celo obraz njegove lepe žene. Mučila ga je želja, da umetnika posvari in mu da par nasvetov, vendar pa je še potrpel, da bi ga ne razžalil. Po malem pa ie dobivala slika konkretnejše oblike. Pod sprt tnim čopičem umetnika so posaun ^; deli postajali vedno razločnejši in jasnejši. ' «Ali se Vam ne zdi, da je zelena barva preziva?» se je končno ojunačil gospod Jakob. «Nalašč jo slikam tako živo, ker bodo lepi lasje prišli bolj do izraza. No. ko bo slika gotova, boste sami videli....> «S tega pač ne bo nikoli pametne slike,» je mislil gospod Jakob na tihem, ne da bi se drznil še naprej izrekati svojo kritiko. «Ona je vendar veliko lepša! Kakor da ji s sekiro kleše glavo___t> Nos mu Še posebno ni ugajal, ker je imel preveč koničast hrbet, na korenu Pa je bil mnogo preširok. «Zdi se mi, da...» A stavka ni dovršil. Pozorno je motril model in končno se mu je že dozdevalo, da slika vendar le popolnoma odgovarja naravnim oblikam. «To je zares čudno...* si je mislil na tihem. «Po tolikih letih prvič opazim, da... Postal je nervozen in lotevala se ga je slaba volja. Vedno pozornejse in natančnejše je opazoval svojo ženo in njene poteze, ki so se v žarki luči jasno odražale. Izraz njenega gbraza, ki je bil spočetka živahen in vesel, je razodeval čimdalje večjo utrujenost. «Nasmehni se vendar malo!...* je čez nekaj časa z vznemirjenim glasom dejal ženi. «Zdi se mi, da ti je slikanje neprijetno.* Ona je poskušala, da ugodi njego- vi želji, toda nasmeh je bil prisiliti.. brezizrazen ... cNe, ne! Mislim, da je mnogo bolje, ako obdržite svojo naravno fiziogno. mijo.i je pristavil slikar. «Izraz. ki U bil prej na vašem obrazu, je bil z;!« dober.» Gospoda Jakoba je polila rdečica. Začel je šetati po ateljeju, da bi prikril svojo nervoznost. Ko je zopet pristopil k slikarju iti pogledal nastajajočo sliko, je stisnil pesti. «To je bilo grdo ali bolje... to jc žalostno. Bledikasio lice z nepravilnimi linijami, podčrtanimi Se z živoze-leno barvo modernih cunj...» «To ni ona!* ie skoraj na glas pomislil. Toda vgriznil se je v ustnice. Vse črte, vse linije so bile za Jas podobne potezam njegove žene. Studirai je vsako posebej in se o tej resnici trdno overil. «Ali mi je slika podobna? > ga •vpraša bas v tem trenutku gospa Milica. Gospod Jakob je povesil glavo. Mikalo ga je, da skrije sliko pred njo. d;i je ne bi videla. Prijel jo je za roko bi oba sta molče motrila dovršeni portret. «Torej...?» vpraša slikar. «Da, da,... to je ona!» «Vedel sem, da bo slika lepa. Mi-lostljiva ima tako neobičajen tip.» «Da,... ima ga.» Čimdalje je motril sliko in jo. Dri- Dnevne vesti. V Ljubljani, ant 18. septembra 1920. — Znižanje podpor sa utiteljišcnikc. Kakor poročajo beogradski listi, leto* v pr-rem letniku učiteljišč ne bodo izdane nika-te podpore, ker je prosvetno ministrstvo tozadevne kredite znižalo. V tretjem in četrtem letniku bodo podpore znatno znižane. — Nova telefonska proga Zagreb-Sara-§evo. Nedavno je bila dovršena in izročena prometu nova telefonska proga Zagreb — Split. Sedaj se gradi Se posebna proga Zagreb — Sarajevo, ki bo tekom oktobra dovršena. Proga je za Bosno izredne važnosti, ker dobi tako direktno zvezo z ostalim zaledjem. — Prevoz "blaga z orient-simplon-eks-prnnnm Ministrstvo za promet je odobril} prevoz dragocenega blaga z orient - sim-plon - ekspresom na progi Ljubljana — Zagreb — Beograd in obratno. Tako blag}, ki pa ne sme presegati teže 10 kg, mora biti opremljeno v zabojčkih, povitih v platno. Na pošiljki mora biti zabeležen točen naslov prejemnika in pošiljatelja, bruto- in neto-teža v gramih ter vrednost. — Drema vica t Hercegovini. V Hercegovini se je v zadnjem času zopet pojavilo ved slučajev dremavice (spalne bolezni). Nekateri bolniki spe neprestano že 5 do 6 tednov in jih morajo umetnim potom hraniti. V Mostarju sta dve osebi na dremavicl umrli. Bolezen prenašajo posebne vrste muhe. Doslej 5e zdravniška veda ne pozna učinkujočega zdravila zoper to bolezen, ki je zelo razširjena v tropičnih pokrajinah. Virtuoi Zlat k o Balokovič zopet v domovini. Znani zagrebški violinski virtuoz Zlatko Balokovič, ki se je mudil zadnja tri leta na turneji v Ameriki, kjer se je tudi poročil, se je v četrtek vrnil v Zagreb. V domovini namerava ostati par mesecev ter bo priredil več koncertov v Zagrebu, Beogradu in, upamo, tudi v Ljubljani, potem pa se vrne zopet v deželo dolarjev. Zagrebčani so priredili Balokoviču in njegovi mladi ženi svečan sprejem. Zvečer je svirala pred njegovim stanovanjem vojaška godba. — SOletnica dona Buliea. Znani jugo-slovenski arheolog don Fran Bulic obhaja dne 4. oktobra t. 1. svojo 801etnico. V znanstvenem svetu priznani strokovnjak je kljub svoji visoki starosti še izredno svež in krepak. Domači in inozemski učenjaki pripravljajo svečano proslavo njegove obletnice ter nameravajo ob tej priliki izdati njegova znanstvena dela v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. — Obmejna turistična konvencija z Avstrijo je zdaj že v celem obsegu izvedena. V veljavi je sicer že par mesecev, a ker obmejne oblasti niso imele še točnih izvršilnih navodil, so ostale ugodnosti, ki jih nudi konvencija turistom, le na papirju. Te dni je posebno jugoslovensko - avstrijska komisija na terenu določila vse konkretne podrobnosti in izposlovala, da so dobili obmejni organi na naši in avstrijski strani potrelme instrukcijä. Jugoslovenski turisti se morejo zdaj z legitimacijo Planinskega društva z vseh mejnih vrhov vračati preko Koroške z najbližje železniške postaje, enako pa tudi Avstrijci preko našega ozemlja. Konvencija velja vse leto, torej tudi za zimo, kar bo zlasti važno za smučarje. _ Ravnateljstvo Rogaške Slatine je prejelo sledečo brzojavko: I ako smo u Roga-Skoj Slatini proveli nepuni dan ipak nas je toliko pridobila, da čemo o njenoj valjano-sti govoriti dugo u našim krajevima in na taj način ojačavačemo uzajamnu ljubav svih naših krajeva. Blagodari i pozdravlja ea >2iveli!<:. Predsednik dr. Arandjelovič. _ Vojaška odlikovanja. Z redom Belega orla V. razreda so odlikovani general Sava Tripkovič, artiljerijski polkovnik Milisav Antonijevič in inženjerski podpolkovnik Edo I. Štefin. Z redom Sv. Save V. razreda podpolkovnik Otmar Langerholz, Mirko Reich, Matija Štefin, Alfons Žerjav, Pavel Pajk, Oton Lininger, Oskar Savinski, Radovan Drenovec, majorja Milutin Baragič in Vilko Fuks ter kapetan L razreda Ivan Rupnik. Vojaški svečenik Lojze Dejak v Nišu je bil odlikovan z redom Belega orla II. vrste. — Uradni List št. 84 z dne 16. t. m. objavlja zakon o valorizaciji bilančne vrednosti investicij pri družbah, zavezanih javnemu polaganju računov. _ Slov. plan. društvo podružnica Kranj, opozarja vse turiste, da bode Prešernova koča na Stolu odprta še ves september, Valvazorieva koča pod Stolom pa ostane odprta celo leto. merjal z ženo, tembolj mu je postaja-jalo jasno to, česar vsa dolga leta ni opazil: da ima njegova lepa, oboževana žena nepravilne črte, ki jo kaze... Še uro prej ni opazil, da je čelo njegove žene prepreženo z gubicami. In ta mrtev pogled, brez ognja, brez izraza... Še le na ulici je gospa Milica užaljena izjavila gospodu Jakobu: «Ta portret je pravo strašilo. Niti malo mi ni podoben!» «Pa vendar ...» «Recem ti, da je ta slikar pravi norec. To pa vendar lahko trdim, da Poznam sebe in svoj obraz vsaj toliko, kakor on...» Gospod Jakob je pogledal svojo ženo s tajno nado. da bo morda .tudi^ on zopet pridobil to prepričanje in videl svojo ženo takšno, kakor jo je poznaval celih deset let. Ali pri vsakem pogledu mu je stopil pred obraz zopet oni prokleti portret. Užaljenost, ki jo je povzročila slika, jo je delala Še bolj staro. Nozdrvi so se ji širile in ena je bila večja od druge. «Priznaj, da ta slika ni niti z dale-ka podobna meni___!» Rigoletta< poje naslovno vlogo g. Pavel Holodkov, Gildo — ga. Lovšetova, Madaleno — ga. Thierryjeva, vojvodo — g. Banovec in Sparafucila — g. Betetto. Opero dirigira kapelnik g. Anton Balatka. Predstava se vrši za abonente reda F. — Kakor že javljeno, priredi v torek dne 21. t. m. v opernem gledališču gdč. Mirjana Dragana Janečkova dramatično-in e-loplastični večer z zelo odličnim sporedom. Gospodična Janečkova je nastopila do sedaj zelo pogostokrat v Pragi in ostalih čeških mestih pa tudi v Zagrebu. Kritike so polne hvale o njej in ji zagotavljajo najlepšo bodočnost. Bila je gojenka Delkrosove šole profesorja Milote v Pragi. Vsaka njena gesta (telesa, rok ali glave) je preštudirana do največje natančnosti in je tudi esteticho izredno lepa. Glavna točka sporeda >Življenje« je opremljena s tekstom, katerega je napisal njen ded Gustav Janeček in ki se pri vsakem izmed šestih plesov tudi recitira. Predprodaja vstopnic v operi. Cene navadne operne. —lj Gledališka uprava vljudno opozarja, da sprejema le še danes prijave za letošnji sezonski abonma. Na razpolago je še v vseh razpisanih abonmajih A, B, C, D in E več parternih sedežev ter tudi lož I. In II. reda. Uprava vabi mteresente na podpis gledališkega abonmaja, ki Je plačljiv v osmih zaporednih mesečnih obrokih Priglasi se sprejemajo danes od 9 do 12. in od 15. do 17 v veži dramskega gledališča. —1] Parna kopel in kopel v vročem zraku v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 20, se otvorita v torek, 21. t. m. Parna in kopel v vročem zraku bo do otvoritve celotnega fizikalnega zdravilišča otvorjena razen ponedeljkov, nedelj in praznikov vsak delavnik od pol 15. do pol 19 ure in sicer ob sredah ln petkih za ženske, ob torkih, četrtkih ln sobotah za moške. Cena za parno kopel oziroma kopel v vročem zraku je za privatne posetnike Din 15.—, za člane Okrožnega urada in njih svojce pa Din 10.—. Dobe se tudi bloki za 10 kopeli po ceni Din 120. Pravico do znižane vstopnice morajo člani in svojci dokazati pri blagajni kopališča s potrdilom delodajalca. V naznačenih cenah je vključena tudi odškodnina za kopalno obleko in kopalo perilo. Cas kopanja je določen na eno uro, ako se ta čas prekorači. Je pristojbino plačati iznova. Na razpolago je posebna slačilnica z ločenimi kabinami. Parna kopel In kopel v vročem zraku tvorita del fizikalnega zdravilišča Okrožnega urada, ki bo dostopno ne samo zavarovanim članom, temveč vsakemu privatnemu poset-niku in ki bo otvorjeno v celoti začetkom meseca oktobra. —lj Dr. Iv. Pfaitar začasno ne ordinlra. —lj Promenadnl koncert muzike Drav. div. obl v »Zvezdi« bo v nedeljo 19. t. m. ob 11- uri. — Pri tem koncertu svira polovico godbe, ker je druga polovica še v Rogaški Slaiini. —lj Sokola I. družabno zabavni večeri se vrše vstopnine prosto odslej vsako soboto v novih spodnjih prostorih ob telova-dišču na Taboru. Dostop imajo člani in po jih vpejani gostje. —lj Beneško noč priredi gradbeni odsek Rožnodolskega doma v nedeljo dne 19. t m. na Strelišču pod Rožnikom. Godba na pihala. Ples. Začetek ob 16. Ob 7. zvečer beneška razsvetljava. 8^3-n —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 posluje od ponedeljka 20. septembra dalje in sicer za zimski čas vsak delavnik od 3. popoldne do pol 8. zvečer in Izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imenik knjig 867-n —lj Vidovičev klub v Ljubljani ponovna opozarja vse člane na občni zbor, ki se bo vršil nocoj ob 19.30 v Narodni kavarni. Na občnem zboru poroča tajnik o otvoritvi novih tečajev, v katerih bodo letos predavali srednješolski profesorji. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti članom dopisne šole in v kolikor bo prostora, tudi drugim interesentom. Prijave za tečaje bo sprejemal klub ^a občnem zboru. —I j Roparski napad na Taboru. Snoči je bil na Taboru izvršen drzen roparski napad, ki pa se ni posrečil. Okoli 23. je šla preko Tabora gospodična Ema Kavalar, ki je baš prispela z gorenjskim vlakom. Nenadoma ji je zastavil pot neznan moški ln ji skušal iztrgati ročno torbico, v kateri je imela 1500 Din Na krike Kavalarieve je prihitel na pomo! neki pasant, nakar je napadalec opustil svojo namero m pobegnil Storilca dosedaj še niso prijeli. —lj Tatvine koles. Tatvine koles so zopet na dnevnem redu. Včeraj sta bili ukradeni dve kolesi. Neznan tat je odpeljal kolo Ladislava Hartmana. Kolo je znamke »Helios« in vredno 1500 Din. — Istotako je bilo na Zrinjskega cesti odpeljano kolo ravnatelja Frana Cvirna. Kolo je bilo vredno 1500 Din. —lj Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi roparskega napada 1, tavine kolesa 1, tavine čevljev 2, prestopka obrtnega reda 2 in pasjega kontirmaca 5. Radi vlačuganja Je bila aretirana 1 oseba, ena pa radi tatvine. Iz Celja —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. —c Sokolska akademija celjskega Sokola ob priliki praznika Uiedinjenja se vrši 30. novembra 1926. ob 20. uri v mestnem gledališču. Društva se naprošajo, da ta večer ne prirejajo drugih prireditev. —c Slučaj legarja se je pojavil v Celju. Obolela je neka učiteljica, katero so oddali v bolnico. —c Imenovanje. Pri okrožnem rudarskem uradu v Celju je imenovan za starešino ing. Kornel Ferjančič, dosedanji prometni upravitelj pri direkciji državnega rudnika v Mostarju. —c Sokol. Telovadne ure v celjskem Sokolskem društvu: 1. člani: ponedeljek in petek od 20. do 22. ure; 2. članice: ponedeljek in petek od 19. do 20. ure; 3. moški naraščaj ;orek in sobota od 20. do pol 22. ure; 4. ženski naraščaj: torek in petek od 17. do p; '9. ure; 5. moška deca: torek in petek i. do 15. ure; 6. ženska deca: torek ii tk od 15. do 16. ure; 7. starejši člani (cc 2o let naprej): ponedeljek in sreda od 18. do 19. ure; 8. moški prednjački zbor: sreda od 20. do 22. ure: 9. ženski prednjački zbor: sreda od 19. do 20. ure. —c Mestna hranilnica celjska ie sklenila v prihodnji spomladi pozidati na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice veliko stanovanjsko poslopje. V ta namen nakupi dotično stavbišče od mestne občine. Od kar je bil storjen ta sklep, pa je poteklo že nekaj mesecev, ne da bi dospelo tozadevno dovoljenje od velikega župana. Upati pa je, da bo to vprašanje v kratkem rešeno, nakar se bo z gradnjo lahko pričelo najkasneje prihonjo spomlad. —c Zahvala jugoslovenskih pravnikov. Povodom sprejema in pogostitve udeležencev II. pravniškega kongresa v Ljubljani na izletu v Celje ie dobil celjski župan dr. HraŠovec dne 15. t m. iz Beograda sledečo brzojavno zahvalo: »Drvnim dočekom drugova i gradjana Celja mi je nemoguce napustiti Sloveniju, a da Vama i gradjan-stvu ne izjavimo blagodarnost uz bratski pcklik: Živeli! — Predsednik UdruŽenja: Dr. Arandjelovič.« —c Enodnevni tečaj o brezalkaholnem gospodarstvu priredi Brezalkoholna produkcija v nedeljo 26. t. m. v Celju v prostorih g. Martina Perca na posestvu »Ob-grajski dvorec« pri Skalni kleti, če se prijavi 25 udeležencev. — Prijave sprejema Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Iz Maribora —m Nova kavama v Mariboru. V Fran-kopanski ulici bo danes otvorjena poleg gostilne VoIIgruber novourejena kavarna, ki bo v tem delu mesta gotovo dobrodošla, ker je bilo celo magdalensko predmestje doslej brez primerne kavarne. —m Komisijonelni ogled tobaka. V Mariboru so se v zadnjem času vedno bolj množile pritožbe radi plesnivega tobaka. Glavna zaloga, ki prejema tobak deloma iz Varaždina, deloma iz Ljubljane, je v zadnjem času razpečevala popolnoma pokvarjeno blago. Zlasti tobak je pod vsako kritiko. Z ozirom na vedno številnejše pritožbe je končno finančna oblast naprosila mestni fizikat, da komisijonelno pregleda zaloge tobaka in ugotovi, kje leži krivda. Komisija je včeraj ves dan pregledovala zaloge ter izdala obširno poročilo, ki ugotavlja, da prihaja tobak že v Maribor pokvarjen, ker se shranjuje v vlažnih skladiščih. Z ozirom na visoke cene kadiva bi država odnosno monopolna uprava že lahko poskrbela, da bo vsaj to, kar nam nudi, dobro in užitno. Tujci se nemalo čudijo, da moramo mi, ki izvažamo najboljši tobak v inozemstvo, doma kaditi povsem neužitne travce. —m Sadni trg v Mariboru je letos zelo živahen. Kmetje pripeljejo dnevno po več vozov sadja, ki v ceni od dne do dne pada. Posebno veliko je sliv, ki pa kvalitativno zaostajajo za lanskim pridekom. Prodajajo se po 30 do 40 komadov za 1 Din. Tudi jabolka in hruške so zelo po ceni. Breskev je letos malo. Domače grozdje je razmeroma dobro, vendar pa Še precej drago. Bilo bi pa želeti, da bi tržno nadzorstvo polagalo malo več pažnje na čistočo in s primernimi razglasi poučilo občinstvo, da je zauživanje neumitega sadja nevarno, ker lahko povzroča težke bolezni v prevalih. —m Avtobus-promet v Mariboru bo otvorjen brkone s 1 oktobrom. Prvi avtobus s 17 sedeži je že dospel in se nahaia v garaži mestne plinarne. Promet bo otvorjen, čim dospeta še ostala dva naročena avtobusa, eden s 26. drugi z 20 sedeži. Občinski svet bo na svoj? prihodnji seü sklepal o nastavitvi šoferjev in sprevodnikov. Ako se bo promet z avtomobili ob-nesel, bodo uvedene še nadaljne avtolinije v mariborski okolici. —m Betettov koncert v Mariboru. Ljudski univerzi v Mariboru je uspelo pridobiti našega prvega slovenskega umetnika pevca g Betetta za koncert dne 28. septembra Koncert se vrši radi velikega zanimanja mariborskega občinstva v veliki Oötzovi dvorani. Spored se objavi v najkrajšem času. s predprodajo vstopnic se začne v sredo 22. t. m. in sicer pri Zlati Brišnik in g. Tiöferju. inui mul u ka pcrcta ZAVRATEN UMOR V SLOVENSKIH GORICAH. Pred mariborsko poroto se je vršila včeraj vnovič razprava proti bratoma Ivanu in Jožefu Markuzzi, Ani Markuzzi, ženi Jožefa ter Mihaelu Zemljiču, ki so vsi iz okolice Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Obtoženci so se zagovarjali že jovodom poletnega zasedanja mariborske porote radi roparskega umora znanega trgovca, ki je bil najden pred šestimi leti v gozdu pri Benedičkem vrhu v Slovenskih goricah, radi nezadostnih dokazov pa je bila obravnava v svrho zaslišanja novih prič nreložena. Zločin sam je bil odkrit dne 7. septembra 1920. Pri nabiranju gob je naSla 131et-na Lizika Ježovnik v omenjenem gozdu umorjenega neznanca ter je o tem obvestila pristojne oblasti. Komisija, ki je prispela na kraj zločina, je ugotovila, da je bilo truplo neznanca s ceste za vlečeno v gozd. Ubiti je imel Štiri smrtne rane na glavi, eno na vratu in dve na tilniku. Udarci, ki so bili smrtni, so bili zadani z ostro 10 cm široko sekiro. Smrt je nastopila že po prvem udarcu. Kljub poizvedovanju se identiteta mrtveca ni dala ugotoviti. Skoraj verjetno je, da ie bil umorjeni tihotapec ali pa trgovec. Zločincev sprva ni bilo mogoče odkriti. Ljudski glas pa je takoj osumil dejanja Markuzzi je ve, ki so živeli zelo razkošno in potratno in obogateli tako rekoč preko noči. 2e leta 1921. je sodišče uvedlo proti njim preiskavo, ki pa ni dala pozitivnega rezultata. Vsi osumljenci so bili takrat izpuščeni. Polagoma pa se je zoper osumljence znova nabralo toliko obtežilnega gradiva, da so orožniki trojico Markuzzi ter Žemljica na novo aretirali ter izročili sodišču. Izpovedi nekaterih prič znatno obremenjujejo obtožence. Tako je ena priča usodne noči videla, da so pri hiši Markuzzi-jevi trije moški nakladali človeško truplo na voz in je odpeljali. Jožef Markuzzi pa je baje celo pripovedoval, kako je umor izvršil. Neznanega trgovca je v kleti, ko si je natakal pijačo, udaril s sekiro po glavi. Neznanca 510 nato obrili in oblekli v vojaško suknjo ter zavlekli v gozd. Ubiti je Im-^l pri sebi baje okoli 20.000 Din, za takratne čase razmeroma hörend na vsota. Tudi včerajšnja razprava ni prinesla več svetlobe v zagoneten zločin. Zanimiva je bila zgolj izpoved priče Štefana dečka, ki je izjavil, da je usodno noč videt kako so pri Markuzzijevih naložili neko trupfo na voz. Razprava je bila snoči ob 19. prekinjena in se danes nadaljuje. Sokol Značilno in razveseljivo vabilo Narod bregalniške oblasti je zgradil v Štipu spomenik, v katerem bodo položili kosti srbskih borcev. Ki so padli v vojni z Bolgari 1. 1913. na Brc^.alnici. To se bo zgodilo na svečan način 2b. septembra v navzočnost kralja in kraljice, kialjevske vlade, predstavnikov skupščine in šte\ilnih gostov iz vseh krajev naše domovine. Odbor za spomenik padlim borcem na Bregalnici v Štipu ie poslal Jugoslovanskemu Sokolskemu Savezu lepo vabilo k odkritju spomenika, ki se glasi v izvlečku: »Odbor ima namen, da izvede, razven svečanosti ob odkritju spomenika na obalah Bregalnice, kjer se je odigrala pred 13. leti krvava bitka za svobodo naroda tukajšnjega kraja, tudi manifestacijo duhovnega edinstva troimenega naroda naše lepe domovine in da pokaže narodu te oblasti eminentne predstavnike integralnega edinstva velike Jugoslavije, a to so jugoslovenski Sokoli. Jugoslovenski Sokoli naj pokažejo ravno tukaj, kjer je ideja Sckolstva šele v začetku, svojim bratom, kaj znači Sokolstvo za vzdržanje in za fizični ter duševni napredek naroda naše velike domovine Jugoslavije.. — Radi tega prosi odbor starešinstva JSS, da določi in pošlje na to svečanost 40 svojih najboljših telovadcev v kroju. Ti naj bi pokazali narodu v Štipu razne vaje. Sokolsko društvo jim bo dalo na razpolago svoje orodje za izvedbo vaj. — Smatramo, da je odveč po-vdarjati v podrobnosti potrebo in važnost, da se pojavijo naši najboljši Sokoli v Štipu in ponovno vas prosimo, da pošljete gotovo 40 dobrih telovadcev. Stanovanje in hrana za nje je zagotovljena in oboje je brezplačno. Tudi vožnja do Štipa in nazaj je brezplačna. Svečanosti bodo trajale 3 dni: 26., 27. in 28. septembra. Na vabilu, ki dokazuje razumevanje in pojmovanje naših bratov na skrajnem jugu Jugoslavije za Sokolstvo, sta podpisana za odbor brigadni general Kovačevič in tajnik duhov. suda Simič. Sokolske svečanosti v Tuzli. Sokolska župa sPetar Veliki Oslobodilact v Tuzli, ki ji načeluje požrtvovalni sokolski delavec polkovnik Stojič, priredi 19. t. m. skupno s sokolskim društvom 1 v Tuzli in srbskim pevskim društvom »NjeguŠc velike in pomembne svečanosti Na sporedu so: 1. Svečano razvitje župne?a prapora, darila kralja Aleksandra; kumoval bo poseben kraljev odposlanec. 2. Prenos in pokop posmrtnih ostankov narodnih mučeuikov, obešenih v času svetovne vojne od avstrijskih oblasti. 3. Proslava 20Ietnice sokolfike-ga društva v Tuzli. 4. Proslava 20letnega delovanja srbskega pevskega društva vNje-guš« v Tuzli. 5. Predaja prapora v čuvanje onemu sokolskemu društvu, ki zmaga na letošnji labkoatletski tekmi. 6. Telova 1-ni nastop Sokolov in vojske. Zvečer bo svečana akademija. Na tej največji letošnji sokolski prireditvi v Bosni bo zastopal starešinstvo JSS starosta brat Gancl. Sokolska župa Ljubljana javlja vsem župnim edinicam, da jo tajni izlet zagrebške župe, na katerega je vabljena tudi Mša župa, preložen na nedeljo 8. oktobra ln se ne vrši 19. septembra kot je bilo javljeuo v okrožnici. Zdravo! Zupno starešinstvo. Sokol Ljubljana II. jo pričel z redno telovadbo zopet na realk! v Vegovi ulici. Vadijo: člani ob ponedeljkih, sredah iu petkih od 20.—21., moški naraščaj ob ist m dnevih od 19.—20., moška deca ob pon»1-deljkih in petkih od pol 18__pol 19., članice ob torkih in četrtkih od 20.—21., ženski naraščaj ob istih dnevih od 19.—20., ženska deca ob istih dnevih od pol IS__pol 19. Smrtna kosa med ameriškimi rojaki Dne 4. avgusta je v Chicagu preminul Janez Srebernak, doma iz Pirnič pri Medvodah. Zapustil je ženo. štiri hčerke in štiri sinove. — Dne 16. avgusta je umrl fran Stugel v starosti 63 let. Pokojni je bil doma iz Sv. Lenarta pri Slovenigradcn. — V kraju Waukegan. Illinois, je umrl na* rojak Valentin Kavčič, star 20 let Domr je bil z Vrhnike. — V Evelethu, Minnesot; se je 9. avgusta smrtno ponesrečil Jan Pavčnik. Zapustil je sedem nepreskrblier. otrok. Nesrečna deca je sedaj prepuščei: zgolj sebi, kajti pred dvema mescema •:• je umrla rudi mati. — V Pittsburgu, IHno: se je v rudniku smrtno ponesrečil Rudn Pctepan. Zasula ga je plast premoga. Pokojni ie bil star 46 let. — V kraju Dawson je 13. avgusta preminula Matejka GruhiSIč v starosti 42 let — V Detroitu je preminula Antonija Abramovič, rodom iz Severina ob Kolpi. — V Jolietu. Illinois 5e umrl Josip Škvarča, star 47 let. Zapustil je ženo ln sedem nepreskrbljenih otrok. - - - Moda--- Trojica elegantnih in diskretnih jesenskih modelov. Vezeni plesni čevlji. Že sedaj se kaže, da bosta enostav* nost in priprostost dajali svoje obe* ležje tudi jesenski in zimski modi, vsaj uličnim oblekam. Veliko vlogo bodo pri tem igrali obrobki najrazličnejših vrst in iz najrazličnejšega blaga, pred vsem seveda iz svile. Naš levi model kaže tipični j esensko * zimski plašč, srednji eleganten kostim z originalno krzneno garnituro, tretji pa popoldan* sko obleko iz svile in sukna. Pri vseh treh modelih je gornji del v kroju blu* ze, spodnji pa raven in enostaven. V moderni razkošni obednici Sredi sobe stoji z belim prtom pre* grnjena, solidno izdelana okrogla rhi* za. Pri okrogli mizi se sedi udobneje nego pri štirioglati zlasti tedaj, ako so zastopani gostje v lihem številu, torej ne na pare. Štirioglato mizo, kjer je pripravljeno jedilno orodje n. pr. za pet oseb, moti tudi nesimetrija. V mo* dernih obednicah so le okrogle ali ovalne mize, kojih plošče se dajo isto* tako raztegniti kot pri štirioglatih mi* zah. Pač imajo na Angleškem tudi kvas dratne mize, ki pa jih postavijo v ko« tu sobe. K takšni mizi spada v kot ob zidu udobna klop. Miza v kotu ima svoje prednosti. Udobno se sedi pri njej in prav domače se pomenkuje. Tudi v restavraciji nas prav iz istega vzroka privlačuje miza v kotu. Ven* dar našim razmeram ni baš prikladna miza v kotu, ker se navadno jedila servirajo od osebe do osebe, ne pa kot na Angleškem, kjer napolni vse krož* nike hišna gospodinja sama. Slike na stenah so v jedilnici ne* potrebne. Edina njena dekoracija je lesena stena, ki seza vsaj 2 m visoko ob zidu, sicer ne učinkuje prijetno. Najvažnejše pohištvo v jedilnici so stoli. Stol mora biti pred vsem taksen, da se na njem dobro sedi. Ne sme biti previsok in stabilno mora stati. Dru« gače ga je kaj lahko zamenjati z gu* Ualnico ali lestvico, na koje kline pre* rade uidejo noge. Na udobnem an* gleškem stolu je težje grešiti proti pa* ragrafu pravilnega sedenja v obednici. S stoli vred tudi kredence radi iz* birajo v gotskem, romanskem ali dru* gem slogu. Vendar visoke, oltarjem podobne oprave z dekorativnimi vrat-ci, ljubkimi vdolbinami. izrezljanimi okraski, iz kojih se je mogel izpihati prah edinole s pomočjo zračne sesal* ke. takšne oprave so izginile iz moder* nih obednic. Silno so nepraktične. Pri* borili smo si vendar enkrat praktično kredenco, ki noče biti nič drugega ne* go to, kar je: lhramba za jedilno orod* je in posodo. Nizke, gladke kredence so pravi angleški vzorci. Po potrebi se lahko nabavita dve popolnoma enaki omari, če že res mora biti vsa roba shranjena v obednici. Sicer se postavi kredenca v kuhinjo. S tem pridobi obednica na eleganci in miru. Tako pravijo Angleži, ki pač najbolje vedo, kaj je praktično in dobro. Prostor v kredenci se naj porabi edinole za stvari, ki se rabijo v jedil« niči na mizi, ne pa morda za naj razi i 6» ne j še predmete kot perilo, knjige itd. Jako praktično se uporabi eden izmed gornjih predalov, ako se ga pošlje s srebrnim jedilnim orodjem vred k mi* zarju in v delavnico za etuije. Vsaka žlička, vsak nož in vse drugo orodje počiva v svoji, z jelenovo kožo po* stlani vdolbini, da je veselje pogleda« ti. Tudi spodnji del kredence se prak* tično izrabi. Širša desna stran se na* polni s krožniki, skledami, kanglicami etc., ožja leva stran pa ima ob stenah pritrjene male latice, med katere se potisnejo deščice za serviranje: ena za kavo, druga za čaj, tretja za moka* kavo. Tako je vse potrebno takoj pri rokah. Poslikani krožniki po stenah ali na mizi so nemoderni. Izjeme so le sta* rinski eksemplari. Svetilka v obednici naj ne bo po* dobna visečemu «tingeltanglu». Naj* lepši je okrog luči preprost zastor, iz kakršnegakoli materijala, ki končen« trira svetlobne žarke na belo pregrnje* no mizo in tako potencira udobnost jedilnice. Uva. Priznanja naših dam ie dnevno deležna tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana, za krasno izbero blaga za danvke jesenske in zimske plašče. Posebno pa se občudujejo krasni kroji in i zborno ročno moško delo. Na mesto špicastega je stopil io* pet topi, zaokroženi čeveljček. Zadnja novost na njem so vezenine iz kovi* naste tkanine, ki mora v barvi seveda harmonirati s čevljem samim. Poslikani šali. Skupno z oblekami, slikanimi na roko, so se pojavili tudi na enak način izdelani šali, ki so cenejši od vezenih modelov in učinkujejo zelo efektno, zlasti ako so garnirani z resami. M o* derna umetna obrt pri tem dela z bar* vami, ki vzdrže mokroto in se dado celo prati. Ta nesrečni bubi! Pred tedni smo poročali o aferah nadebudne ženske mladine v Budim* pesti, ki je s svojo razbrzdanostjo dvignila toliko krika in vika po vsej Evropi. Šolski uspehi so bili strahotno slabi, zaporedoma so se vrstile trage* dije in komedije, ki so kompromitirale najuglednejše budimpeštanske rodbine. Šolniki so iskali po vzrokih in so ugotovili prav čudne stvari.' De* kleta so le redko prihajala v Šolo sama ali v družbi tovarišic. Bilo je nor* malno, da je vsako spremil kavalir, če le mogoče v avtomobilu. Mnoge pa so tudi po cele dneve kar šprlcale in se pustile poučevati privatno, seveda brez vednosti staršev in ne v šolskih pred* metih. Diajkinje višjih razredov so bile virtuozinje v vseh zadevah, tičo* čih se flirta, toalete in lepotičenja. Marsikaka filmska igralka bi se lahko šla k njim učit. Ta odkritja so rodila enoglasen krik po odpomoči. In budimpeštanske šolske oblasti so študirale cele počit* niče o leku, ki naj bi poboljšal dege* nerirano in razbrzdano Žensko mladi« no. Te dni je izšel ferman, ki je pro* dukt dvomesečnih študij in ki naj v bodoče prepreči ponavljanje lanskih razmer. Značilno pa je, da se šolske oblasti niso mogle poglobiti v bistvo zadeve, ampak se love kakor naš mi* nister Krajač le za zunanjostmi. Prepovedale so dijakinjam, da prihajajo v šolo v luksusnih oblekah s kratkimi krili in velikimi izrezki. Prepovedali so jim pudranje in šminkanje ter bar* vanje ustnic. Prepovedali so jim na* posled tudi bubifnzure. Toplo j m pri* poročajo, naj se povrnejo k modi sta* rih dobrih časov z dolgimi kitami ali pa vsaj nosijo srednjedolge lase. V šolo ne smejo več hoditi v spremstvu kopališče Li pik Jesenska sezona otvorjena. — Nenadkriljivi uspehi lečenja. — Moderna uredba svetovnega kopališča. — Posebno nizke cene. — Popolni penzion vključ-Ijivo dobro oskrbo ä la carte, uporabo kamenih kopeli, stanovanje v Kur-hotelu, postrežbo, razsvetljavo in plačilo zdraviliščnih taks stane 65—75 dinarjev za osebo na dan. Vse točnejše informacije daje najpripravneje 63,"0 Uprava kopališča LKoliko zaušnic ste pravzaprav dali toži tel ju?« Obtoženec: »Eno.« Sodnik: »On pa trdi, da ste mu jih pripeljali pet.« Obtoženec: »Ne, gospod sodnik, samo ena je bila. Ker pa je tako slaboten, se mi ie smilil in sem mu jo dal v petih obrokih.« Osrečevalec. Odvetnik svojemu prijatelju: »Danes sem osrečil pet ljudi.« »Res? Kako?« »Dvema paroma sem pomagal k razporoki.« »Pa to so vendar samo štiri osebe.« »Kaj misliš, da sem storil to zastonj?^ Previdnost. »V to restavracijo ne grem tako kmalu zopet. Ko sem bil zadnjič tam. je nekdo odnesel moj površnik in pustil svojega.« »Pa tega vendar ni kriv restavra-ter.« »Seveda nc, toda oni bi se lahko zopet vrnil z mojim površnikom. Pogoltnen dinar. »Gospod doktor, dinar sem pogoltnil. Se ga bom iahko zopet znebil?« »Zakaj pa ne, če ga boste dobro umili.« V baru. V baru sedita dva znanca. Ko se program približuje že h koncu, vpraša prvi: »Si že plačal?« »Ne. In ti?« »Tudi ne.« »Na kaj po potem še čakava?« Drugi časi. »Lepi ste, mladi, zabavni — pa res ne razumem, zakaj se ne omožite.« »S čim pa naj preživljam moža?« Obziren obiskovalec. »Je gospod svetnik doma?« »Ne. Sai spi že dva meseca pod zemljo.« »O, potem ga pa nočem motiti.« Dvoje knjig. »Tako silno priprosto in skromno se oblačite, vaša žena pa nosi samo luksuzne toalete.« »No seveda, ona se oblači po žurna-lu, jaz pa po glavhi knjigi.« Iz šole. Učitelj: »Kako nastane človek?« Moric: »Kako človek nastane, veste vi, gospod učitelj, in vem tudi jaz. Ni pa treba, da bi to slišali vsi ti-le poba-lini.« Medsebojni komplimenti. »Ravnokar mi ie nekdo rekel, da sem popolnoma vam podoben.« »Tako. Kdo je bil to? Par mastnih mu bom pripeljal.« »Nič se ne razburjajte, to sem že jaz storil. Dvom. Domišljav gizdalin pripoveduje svo-ji sosedi: ^>Tobak name silno povoljno vpliva. Razum se mi zjasni, beseda mi gladko teče z jezika, moj govor postaje živahen, fantazija bujna, kratko in malo...« »OprostiteN ga prekine dama, ali že dolgo več ne kadite?« Sumljiva previdnost. Včeraj em vas videl na vrtu restavracije »Zvezda». Ona dama je bila gotovo vaša hčerka. ■ »Da. da, toda prosim vas, nikar ji tega ne pravite.« Pravi čudak. »Naravnost čudežen otrok, gospod župnik.« pravi kmetica, božajoč svojega nadebudnega sinčka. »S svojimi Šestimi leti kvarta, keglja, pije pivo !n žganje ,kolne kakor da mu jih je najmanj dvajset let.« »Tako. t3ko; ali zna tudi že moliti? »Moliti? Saj je vendar star komaj šest let.« Ne, ampak ... »Sedaj vem. da si me poročil samo zato, ker sem imela denar...« »Ne, ampak radi tega, ker ga jaz nisem imel!« Pariške literarne kavarne Ne da bi posegali v davno preteklost, n. pr. v minulo stoletje, ko je Alfred de Müsset ponočeval v kavarni de la Regence, od koder so ga včasih spravili samo na ta način, da so mu prinesli čašo absinta na hodnik, moramo priznati, da so v Parizu literarne kavarne procvitale in bodo procvitale. dokler bo obstojal svet. Verlaine je pil absint pri Vachettu, ki ga zaaj ni več, pa tudi Moreas je rad zahajal v to zakotno kavarno. Nekaj let pred svetovno vojno je bila na trgu sv.. Michela vinska klet, kjer sta se seznanila Apollinaire in Andre Salmon. V to klet je zahajal tudi Alfred Jarry in še cela vrsta takratnih »mladih« literatov. Na Montmartru ,v ulici Caulaincourt je kavama Maniere, kamor zahajajo francoski novinarji. Na trgu Pigalle je znana beznica Pierotti, kjer najdete poleg pravih umetnikov poklicne prostitutke obeh spolov, prodajalce kokaina in mu-zikante iz raznih nočnih lokalov. V to beznico je zahajal nekoč Max Jacob, ki dela zdaj v samostanu pokoro za svoje grehe. Ker je imel toliko prijateljev, da je bilo njegovo stanovanje pretesno, je sprejemal posete v gostilni Sa-voyarde v ulici viteza de la Barre. V tej gostilni je slikal dekoracije nočnega Pariza za »Luizo«. Vsak torek je bilo v Savoyardu zelo živahno. Običajno so gostje tudi plesali. Kraljice plesa so bile tri gostilničarjeve hčerke. Na Montparnassu je znamenita Ro-tonda, nasproti nje pa Dome, nekaj manjših umetniških »šol«, kakor Vavin in Parnasse, dalje več ameriških barov in končno Closerje des Lilas, kjer so se zbirali pred vojno mnogi francoski pisatelji, pesniki in umetniki. Blizu cerkve St. Germain-des-Pres je kavarna »Pri dveh Magotih«, ki jo posečajo samo največji umetniki. Dadaisti in najmlajši so zahajali v kavarno Certa na bulvarju Montmartre. To kavarno je ovekovečil Luis Aragon v svojem »Pariškem seljaku«. »Tol na strehi« v ulici Boissy-d'Anglas je bar, kamor so zahajali mladj skladatelji Satie, Auric, Honnegger, Poulenc in Milhaud. Končno naj omenimo še znamenito trafiko očeta Lemoia na Montmartru, c i j e lastnik je čudovito podoben Clemeneeauxu. V tej trafiki kupujejo literati in umetniki cigarete. /. Suchy: Male slike Tobogan. Na letošnji razstavi «Ljubljana v jeseni» se je mlado in staro divilo ne* kemu tavbišču, ki je nosilo eksotično ime «Shimmy*Tobbogan». O njem pripovedujejo nastopne vrstice. Kakor so vsi moderni plesi, ki so v zvezi s shimmy, veČmanj bi rekel perverzne narave, tako je tudi Tobbogan najnovejša, pregledana, pomnožena in skombinirana perverznost nekdanjega prvotnega trottoir*roulanta. Pa učin* kujoča! Na eni strani se premikate dve vr* sti stopnic, ena vrsta gre gori, druga pa doli. Ce stopiš z levo nogo na levo vrsto stopnic, se premika noga v vis, dočim te desna vrsta stopnic ponižuje, namreč noge. Sedaj se pa postavi na stališče svojih nog, ki so v trenotku izgubile vso orientacijo! Kaj ni to perverznost? Prizori, ki sem jih gledal na tej strani tobogana, so bili z eno besedo divni! Ha*ha Haroldov smeh ni nič proti salvam smeha, da se poslužim kino*žcrgona, ki so bruhale iz občin* stva, če je ta ali oni, odnosno ona v potu svojega obraza z nogami teptala oni dve vrsti stopnic, kakor to delo vrše kvečjemu Se stope Na levi strani tobogana je vodil v vis premikajoč se hodnik, na katere* ga si moral samo pravilno stopiti, ta* ko da te je stoječega po vedel v viša* ve, am ->ak najčešče si šel po vseh šti* rih navzgor, ali pa tudi navzdol. Na vrhu sta se združili obe vrsti tekmovalcev, ona s stopnišča in ona s premikajočega se hodnika. Toda sedaj še le se je začel pravi križev pot. Z vrha do tal je vodila ve* gasta strmina ali po domače drča, skrivljena, deloma izbočena, skratka past za nerodneže, kakor sem recimo jaz. Prvikrat sem si rani' levo roko, drugikrat sem izgubil ščipalnik in tre« tjikrat bi skoraj bil ob desno roko. In povrhu vsega so me še gledalci tam spodaj zasmehovali. Pravijo, da je se* daj v Ljubljani polno obvezanih rok, ^ -sti dekliških. Sicer pa kar povem, da se tisti öle* dalci t:.m spodaj niso toliko zanimali za moški, nego za nežni spol, ki jc bil v pretežni večini. Zgodilo se je sko* raj pri vsaki drug. živahni osebici, da je leže priletela navzdol v naročje te* ga ali onega radovedneža, rdeča kot kuhan rak in popravljajoča si krilo, ki je med padcem prišlo — recimo iz ravnotežja. Videti je bilo precej za* dovoljnih obrazov na strani gledalcev namreč. Pa šment to tudi ni bilo meni nič tebi nič. Mislite si kratka krilca, ki že pri vzravnanem telesu učinkujejo po« razujoče na živce, no potem pa one iz* pod krilca se prikazujoče «reform* ne hlacice» živih ali mrtvih boj, in pa tiste kombineže, da — pa saj ni pe* resa za popis teh sladkob, hm. Še sedaj zrem pred seboj tistega starega gospoda, ki je skoraj eno uro vztrajal tik pred «padeem» deklet ter je njegov obraz prelivalo nebroj barv, dočim so se mu oči iskrile, da je iz* gledal, kakor bi prišel direktno od dr. Voronova, ali kakor se že piše tisti pomlajevalec človeštva. Ce povem, da sem ta opazovanja vršil raz stol ob sosedni pivnici, storim to zgolj radi tega, da se mi ne poreče, da sem vendar sam tudi zijal celo uro. Sploh pa smo vsi grešniki___ Hipodrom. Tudi nekaj novega za Ljubljano: živi konji, maneža, klovna, cirkuška muzika in sredi arene gospod direk« tor z bičem v roki. Ti pa brezskrbni plačnik dveh dinarjev in štirih povrhu si privoščiš lahko živega konja na sedlu, odnosno sedlo na živem konju! Omenim takoj, da je tudi tod pre* vladoval ženski spol s kratkimi krilci, z bubifrizurami in sploh in to pretež* no ona dekleta, ki so u/iele kaj «za po« kazat». Da je vodstvo hipodroma s tem že liaprej računalo, je razvidno iz okoliščine, da je izumilo posebne vstopnice za one, ki so hoteli samo prežati. In tako smo našli tu notri gledalec in jahalke. Jahale so pa vse po roošk; in to je bil tisti glavni «hec» za oba spola, za gledalce in za jahalke. Nerodnosti in neumnosti, ljubkih in manj ljubkih, seveda ni manjkalo. V splošnem pa glej poglavje «Tobo* gan». Navada — železna srajca. Cvetka pozna skoraj vsa domovi* na. No pa ker je zadeva že precej znana, mislim, da mi ne zameri, če jo tu ponovim. Cvetko je tam nekje na Štajcr* skem stanoval v hiši, ki je, kakor je to običajno na deželi, v obeh nad* strop jih imela hodnik in na koncu te* ga skrit prostorček. Njegova soba pa je imela izvidno okno na ta hodnik. Če je bil Cvetko semintja v rožcah, česar mu seveda nihče ne zameri, te* daj se mu seveda ni ljubilo iti skozi vrata po dolgem hodniku tja v tisti prostor. V tem primeru je enostavno skočil skozi okno na hodnik ter bil že v naslednjem trenotku na — licu me* sta. To je prešlo že tako v njegovo kri, da odslej, tudi če ni bil v rožcah, ni hodil več skozi vrata na hodnik itd, marveč vedno le po bližnjici skezi okno. Zgodilo se pa je, da se je Cvetko moral seliti. Ter se je tudi. Toda ne* sreča ali pa pravzaprav njegova orto* doksnost, ga je zopet napotila skozi okno, toda to pot ne morda «na. lice mesta». ki ga ta hiša ni premogla, marveč precej globoko doli v bre/d« nino, kjer je stala greznica in poleg nje mivka. Takrat si je baje polomil par reber in tudi roko si je izpahnil revež. Pa sedaj je zdrav in gre mu dobro. Idila v zdravnikovi čakalnici. V Ljubljani so zdravniki na do* brem glasu ter uživajo tudi rmklonic* nost pacijentov. Tako, da moraš vC;:« sih kar po dve uri čakati, preden pri? deš na vrsto. Pacijenti so različni: potrpežlj*.\ i, nervozni, kašljajoči, vzdihujoči in pa tudi zdravi vmes. iMed slednie vštes vam spremljevalke sramežljivih devic, bolnih in zdravih. Sedi tam sredi svojih dveh d--.lv. >-rejenih, rdečeličnih hčera zastavna mamica, ki je precej živahna. Mamica je^ očividno z dežele. Ko prid*« njena hčerka na vrsto, skočijo vse trira/ sedežev in jurišajo zdravnikov sank-tuarij. Po preteku dobre četrt ure se zo= pet pojavijo. Pa pouči mamica hčer* ko: «Rezka, zdej pa le glej, da areni i ne kupiš mrbit v Tržič al pa v Kranj, k so tam tko grenke, da se še clo na cukre upirajo. Raj jih v Iblan kup.» To in ono CeJW Robinzon v polurnih krojih Jan Welzl nadaljuje svoje pripovedovanje, nih krajev. — Težko življenje Eskimov* - ruskega raziskovalca. - Krasote polar-Tragična usoda Človek, ki potuje po daljnem severu, naenkrat opazi, da se bliža koncu sveta. Tam gori je vse tako čudovito, da vzbu;a •Irast in versko grozo. Včasih se zdi ne-bosklon tako nizko, da človek nehote misli, da bi lahko vrgel kamen do neba. Ako »e vzpne na ledeno goro in pogledal z daljnogledom okrog sebe, se mu zdi, da stoji sredi neskončne zibelke. Zrak je Čist i a prozoren tako, da se vidijo daleč naokrog vse snežne gore in s snegom pokrite skale. Zemeljska obla se mi je zdela na severu kakor neznaten rogliček in šele tam sem spoznal, zakaj eolnce na severu tako hitro zahaja ali pa ostane tako dolgo nad obzorjem. Nikjer ni sledu življenja, v neskončni višini se še leakeče ali pa počiva v nepredirni temi. Najkrasnejša je polarna svetloba, kadar solnce zahaja. Komaj izgine solrt-ce za obzorjem, nastane taka tema, da človek niti korak pred seboj ničesar ne razloči. Potem se začne krvava zarja na enkrat vzpenjati nad obzorjem in sever se ■di, kakor bi ga objemali ogromni plameni. V takih trenutkih človek misli, da se je ves svet obrnil. Sever se vidi na jugu, jug na severu, led na morju, morje pa nad glavo. Človeka omami ta optična prevara tako, da se mu zdi, da se dotika z glavo ledu, z nogami pa oblakov. Polarniki nazi-vajo ta divni naravni pojav >miražc. Ob tem času se vidi daleč za severnim tečajem gosta tema in človeku se zdi, da so vzpenjajo v neskončne višave ogromne črne stopnice. Težko je razločiti je-li še stoji na zemlji ali pa je že obvisel v zraku. Ta naravni fenomen pa ne traja tako dolgo, da bi bilo mogoče z daljnogledom opazovati vse podrobnosti. Kmalu se pojavi strahoviti snežni metež, in človek se mora hitro skriti v kako skalnato votlino, sicer ga sneg žamete. Sneg je lahak kakor puh, in čim solnce zopet vzide, se snežni zameti hi-Iro stope. Poleti solnce sploh ne zaide, marveč sije ponoči in podnevi. Ako se ozira človek proti severu, vidi med solnčnimi žarki najrazličnejše barve, ki odsevajo po iedenih gorah. Nekatere ledene gore so sivkasto zelene, druge modre, temne ali črno. Večerna in nočna zarja je krvavo rdeča, snežne poljane pa popolnoma bele. Takoj po polnoči solnce zopet vzide in na leveru nastane nepopisna naravna krasota. 70 dni v letu ne pade niti kapljice dežja, ker je nebo ves čas popolnoma jasno. Luna in aveade se vidijo ta čas samo par minut, ko je 6olnjce pod obzorjem. Od maja do avgusta pihljajo običajni lahni zapadni ali vzhodni vetrovi. Tudi sever je poleti zelo »lab. Visoko na severu naleti človek tupa-tam tudi na otoke, ki pa leže običajno v skupinah. Zemljepisno ta pokrajina doslej sploh še ni bila dobro proučena in preiskana. Prebivalcev je tam zelo malo, pac pa je mnogo divjačine. Največ je različnih manjših živali z dragoceno kožuhovino. Samo severni medved je zastopan v večjem številu. Nekateri severni medvedi so veliki kakor manjši konj in tehtajo več sto kilogramov. Ako zavoha tak medved človeka, ga takoj napade. Toda polarniki so spretni lovci in lato jim medvedi ne morejo do živega. Običajno podleže v boju s človekom medved. Meso severnega medveda je polarnikom dobrodošla delikatesa, kožuh pa najboljša odeja za zimo. Zanimivo je, da prepeljejo lovci na daljni sever Čolne iz mroževe kože. Ti čolni so zelo lahki, in Eskimi trdijo, da se jih leZarjac so poslali sicer rešilno ekspedicijo pod vodstvom poročnika Kolčaka, ki pa Tolla ni našla. Najbrž je poginil na severni obali Bennetovega otoka. Baje so ga Eskimi skrivaj zasledovali. Čim so izvedeli, da so njegovi spremljevalci prodali nekomu večjo količino žganja, so ga napadli v trenutku, ko se je od svojih tovarišev oddaljil. Slekli so ga do nagega ter polili njega in obleko z vrelim oljem. Nato so nesrečneža zažgali in drzni raziskovalec je zgorel sredi večnega ledu kakor baklja. Z nočno temo se pričenja na severu neznosen mraz. V septembru mraz še ni posebno hud, toda v oktobru in v novembru pritiska taka zima, da se spremeni vsa voda čez noč v led. V novembru svetloba popolnoma izgine. Nato se pojavlja polagoma polnočna zarja. Njeni žarki se razlivajo po vsem severu in ostanejo na nebu običajno tri dni. S polnočno zarjo pritisne strašna zima. In ko začne svetloba naraščati, je zima vedno hujša. Takrat zapade prvi sneg in lovci se odpravijo na lov. Križem Južne Amerike Pet let je blodila Amundsenova ladja Maud ob sibirski obali proti Ledenemu morju, lani koncem poletja se je pa vrnila v ameriško pristanišče Seattle. Njena posadka se je odpeljala takoj domov, ladjo so pa prodali. Med mornarji je bil samo eden, ki ga ni vleklo v domovino. To je bil Odd Dahel, ki mu pustolovščine na daljnem severu niso šle iz glave. Vleklo ga je nazaj v neznane kraje in ko se je slučajno sestal s svojim rojakom Johanom Rambergom, sta se takoj domenila, da si ogledata neznane pokrajine Južne Amerike. V Los Ange-losu sta se začela pripravljati za naporno pot križem Južne Amerike. V republiki Peru sta naletela na Ramber-üovega sorodnika, ki jima je rade volje priskočil na pomoč, da bi se drzni načrt obeh Norvežanov ne izjalovil. Letos V februarju sta se vkrcala Norvežana na neko norveško ladjo v Portlandu ter se pridružila znanstveni ekspediciji Carnegijevega meteorološkega zavoda. Brez posebnih nezgod sta dospela do glavnega mesta republike Limy, od koder sta se napotila peš preko gorskih grebenov And. Takoj prve dni ju je zalotila strahovita toča in kmalu sta morala pustiti v gorovju več mul. Ker sta obvladala oba španščino in knela priporočilna pisma za duhovnike v raznih misijah, sta kljub prvim nezgodam hitro nadaljevala pot. Katoliški duhovniki v republiki Peru so spretni in podjetni trgovci. Neki frančiškan je prosil Norvežana, naj spotoma ugotovita, dali bi se dal organizirati preko And zračni promet. Peru je bogata in rodovitna dežela, po podnebju podobna Norveški. Pot na Ande ni bila posebno naporna in ejespedicija je polagoma dosegla višino 5.500 m. Vse vrhove And pokriva večni sneg in led. Odd Dahel je posnel na potovanju več filmov, ki so se pa na povratku večinoma pokvarili, ker niso bili dobro shranjeni. Po večdnevnem tavanju v visokem gorovju sta se začela Norvežana previdno spuščati v dolino. Ekspedicija se je pomikala ob enem številnih pritokov reke Amazonke. Pri Rio Tambo, kamor se izliva ta pritok v Amazonko. sta naletela Norvežana na osamljeno frančiškansko naselbino. Frančiškani so jima rade volje preskrbeli vodnike. Najtežja je bila pot skozi pragozd, kjer je bilo treba sekati ali izpodkopavati ogromna drevesa in preganjati divje zveri, ki so prežale na ekspedicijo od vseh strani. V dolini reke Tambo je naletela ekspedicija na divjake, ki še niso poznali strelnega orožja. Pač pa so znali izborno streljati z loki in strupenimi puščicami, ki so jih metali iz dolgih cevi. Ti divjaki so še vedno ljudožrei. Zanimivo je, da ne love pripadnikov sosednih sovražnih plemen, marveč pobijajo in jedo svoje starčke. Ponosno so kazali Norvežanoma ostanke članov neke argentinske znanstvene ekspedicije, ki so jo zahrbtno napadli in pobili vse udeležence. Končno sta dospela Norvežana do reke Amazonke, kjer sta našla k sreči čoln in se odpeljala navzdol po toku. Na nekaterih krajih je bila reka zelo plitva, povsod pa zelo široka. Na plitvih krajih je bilo vse polno krokodilov, ki pa niso kazali nikake bojevitosti. Po reki Amazonki sta prepotovala Norvežana nad 3.000 km. V spodnjem toku je bila velika nevarnost, da zgrešita pot, ker je reka tako široka, da se od enega brega do drugega sploh ne vidi. Pri izlivu je Amazonka podobna morskemu zalivu. Iz mesta Manaos sta se vrnila Norvežana v Newyork. od tod pa v domovino, kjer se pripravljata na novo potovanje po Južni Ameriki. Inserirajte v „Slov. Narodu"! Rabindranath Tagore o vzhodu in zapadu Pariški sotrudnik praške revije >D*e Wahrheit« je posetil slavnega indijskega pesnika Rabindranatha Tagore, ki se je mudil na poti z Dunaja v London nekaj dni v Pragi. Tagore je rade volje odgovoril novinarju na nekatera vprašanja, ki se tičejo razmer na vzhodu in zapadu. Ker se je mudil nad mesec dni v Italiji, ga je novinar najprej vprašal, kaj misli o Mussoliniju in italijanskem fašizmu. Tagore je odgovoril: »Zdi se, da so v Evropi napačno tolmačili moje naziranje o fašizmu. Izvedel sem, da so napravili italijanski listi iz mene navdušenega občudovalca Mussolinija in fašistovskega pokreta. To pa ni res. Prišel sem v Italijo brez predsodkov proti fašizmu, zakaj mi, Indijci, ne zaupamo informacijam iz angleškega vira. V Italiji sem se pa kmalu prepričal, da fašizem ni nič drugega nego slepo oboževanje nasilja. Nisem si na jasnem, je-li ta režim Italiji v prid ali ne. Sicer Da tudi nisem poklican soditi o tem. Vendar pa iz moralnega vidika ne morem odobravati nobenega vladnega sistema, ki zatira svobodno mišljenje. Ako razbojnik napade mirnega človeka z namenom, da izroči ukradeni denar svoji ženi. je treba njegovo dejanje obsojati, četudi mu je žena hvaležna in jo denar osreči. Navdušenje italijanske javnosti je nedvomno. Toda zdi se mi, da je to samo odmev nepopularnosti idealizma, ki se opaža po vojni v Evropi povsod. — Ali se vam ne zdi, da ie nastala v Evropi zadnja leta reakcija proti idealizmu? — je vprašal novinar indijskega misleca. — Da! Svetovna vojna je zapustila težke posledice. Evropski narodi so postali brezobzirni in brutalni, toda to ne bo trajalo dolgo. Evropa ima izredno razvit moralni zmisel. ki je sploh podlaga napredka zapadne kulture. Evropi se pozna kolektivni duh v umetnosti, literaturi, glasbi, znanosti in vseh socijamih idejah. S političnega stališča so se evropski narodi vedno borili med seboj, dočim so tvorili v kulturnem pogledu vedno homogeno celoto. Napredek civilizacije postane skupna last vseh evropskih narodov. Evropo drži pokonci duševna aktivnost. Lahko se zgodi, da del Evrope začasno omaga ali zaide na kriva pota. toda to ne more dolgo trajati. Moralno propadanje enega evropskega naroda še ne pomeni, da preti Evropi nevarnost. V tem je bistvena razlika med Evropo in Indijo. V Indiji zdaj nimamo Intelektualnega niti moralnega kolektivnega duha. Ta duh je živel v Indiji v pradavnih časih. Zdaj se indijski narodi razvijajo brez vidne zveze s svojimi intelektualnimi silami. — Torej mislite, da se Indija ne bliža osvobojen ju in uj edin jen ju? — Seveda ne. Enotnost duha in na-ziranja je treba v Indiji Šele obnoviti. Temu cilju je posvečeno delo, za katero sem se zavzel z ustanovitvijo univerze Samti-Niketan. Namen te univerze je razmah enotne Indije, indijskega duha. Saj imamo svoje klasične tradicije, v starodavnih verskih pokretih pa skupno duhovno dedščino, ki nas druži bolj kakor grško romanska dedščina Evropo. Zato moramo utrditi staro tradicijo v svojem novem narodnem življenju. Toda to še ni vse. Želim namreč, da pride do sinteze indijskega življenske-ga zmtsla z evropskimi tendencami. To je ideal Samti-Niketana! Sicer pa nova univerza ni narodna, marveč mednarodna. Temelj mojega vzgojnega sistema je v realizaciji pravega napredka in humanizma, mednarodne solidarnosti :n človekoljubja. Mesto da gojimo na-cijonalne predsodke, hočemo ugladiti pot duhu solidarnosti in medsebojne ljubezni. V tem zmislu deluje moja univerza. Naše delo ni namenjeno Indiji, marveč vsemu svetu. Kalifornija, dežela gozdja in avtomobilov V času, ko je divjal v Evropi revo* lucijonarni metež (1. 1848), se je po* lastila zapadne oble gonja za zlatom, ki so ga našli v zapadni Ameriki. Dne 19. januarja 1. 1848 je našel James Mar* shale iz New Jerseya pri gradbi parne žage za švicarskega pijonirja Jana Sut* terja več zlatih ploščic. Svojo najdbo je skušal sicer utajiti in skriti, toda vest o neizmernem bogastvu se je bi i* skoma razširila po vsem svetu. Od vseh strani so navalili ljudje na Kali* fbrnijo, ki je zaslovela kot zlata deže* la. Od tistih časov se je marsikaj sore« menilo. Pridobivanje zlata v Kalifor* niji je zdaj zelo drago in zato je tudi naval tujcev ponehal. Kljub temu je Kalifornija še vedno dežela, kamor vleče mnoge izseljence. Toda izseljenci, ki prihajajo v Kali* fornijo zdaj, niso več pustolovci, ka* kor so bili njihovi predniki pred 40 le* ti. Zdaj prihajajo v Kalifornijo veči* noma ljudje, ki se nameravajo posve* titi poljedelstvu. Podnebje je v Kalifor* niji divno. To je dežela večne pomladi, ki pozna samo dva letna časa. Zime v Kaliforniii sploh ni. Koncem aprila na* stopi deževno vreme, ki traja 15 do 25 dni. Od začetka maja do septembra je pa dež sploh redek pojav. Kalifornija je za Teksasom največja država Severne Amerike. Njena po* vršina meri 158.297 kvadratnih kilome* trov. V Sierri Nevadi je najvišja gora Amerike Mount Whitnev, ki meri 14.501 čevljev. Število prebivalcev Ka* lifornije znaša po zadnjem štetju 3 mi« lijone 426.861, od katerih živi nad dve tretjini v mestih. Največje mesto ie Los Angelos (576.573), sedež filmske industrje. Drugo največje mesto je San Francisco (506.676), trgovsko središče z najlepšim pristaniščem na svetu. — Tretje mesto je Oakland (216.261), od* daljeno cd San Francisca samo 7 milj. Glavno mesto Kalifornije je Sacramen* to, ki štee 65.908 prebivalcev. Skoraj polovico prebivalcev (1,586.756)) tvorijo evropski izseljenci, Italijani, Nemci, Švedi, Rusi, Norvežani, Jugosloveni, Poljaki, Madžari itd. Poleg teh živi v Kaliforniji 50.000 Japoncev in 20.000 Kitajcev. Kalifornija je znana po svojem po« ljedelstvu, osobito pa po vinogradnik štvu. Devet desetin ameriškega grozd* ja se prideluje v Kaliforniji. Vinograd* ništvo nese vsako leto okrog 56 milijonov dolarjev. Pa tudi pomaranč ima Kalifornija v izobilju. Leta 1924. so našteli nad 17,000.000 pomarančnih dreves. Poleg poljedelstva, vinograd* ništva in sadjarstva ima Kalifornija tudi bogate petrolejske vrelce. Leta 1923 je pridobila 263,729.000 sodčkov petroleja. Ogromno prirodno bogastvo te dežele se spozna tudi na prebival* cih. Zanimivo je, da ima Kalifornija skoraj toliko avtomobilov, kakor dr* žava Newyork, dasi ima samo mesto Newyork skoraj trikrat toliko prebi* valcev kakor Kalifornija. Žrtve boljševiške črezvičajke Nedavno umrli organizator in dolgoletni predsednik zloglasne boljševiške črezvičajke Dzerdžinskt, o katerem so pisali listi, da je imel zlato srce, je dosegel kot vrhovni rahel j svetovni rekord. Njegova krutost je presegala vse meje človeške podivjanosti. Od oktobra 1917 pa do njegove smrti je ubila črez-vičajka 1,572.718 oseb. Od teh je bilo 28 škofov, 1215 duhovnikov, 6775 profesorjev in učiteljev, 8800 zdravnikov, 54.000 aktivnih častnikov 260.000 vojakov, 10.000 policijskih uradnikov, 48.500 stražnikov, 12.950 veleposestnikov, 815 tisoč kmetov. Ostale žrtve so pripadale inteligentnim in srednjim slojem. Držerdžinski je vodil črezvičajko od leta 1921. Ogromno število žrtev je najboljši dokaz, da je imel mož res zlato srce. Pomen reklame Nedavno je napovedala konkurz svetovno znana tovarna Čistil za čevlje Dayi et Martin, ki je obstojala nad 150 let Ta polom starega in solidnega podjetja je dal odličnemu londonskemu strokovnjaku v reklami ,siru Char-lesu Highamu povod, da spregovori o svetovni moči reklame. Tovarna Dayi et Martin, je izjavil sir Hijenam, je izdelovala prav tako dobro čistilo za čevlje, kakor druge prvovrstne tovarne. Toda lastniki tovarne so si mislili: Naša čistila so naiboljša, vsak jih pozna in vporablja. Zato nam ni treba in-serirati. Ko so pa začele druge tovarne potom oglasov opozarjati odjemalce na svoje izdelke, je Drišlo čistilo ene najstarejših tovarn kmalu ob veljavo in končno se ni nihče več zmenil zanj. Kaj je pomagala podjetju Dayi et Martin odlična kakovost njenih izdelkov, ko pa javnost za nje ni vedela. Mnogo starih in svetovno znanih podjetij je že propadlo zato, ker niso vedela kakšno moč ima reklama. Druga podjetja, ki so pravočasno uvidela svojo zmoto, so se v zadnjem hipu rešila. Najboljši dokaz, kolikega pomena je za vsako trgovsko podjetje dobra reklama, nudi neka angleška tovarna za izdelavo avtomobilskih pnevmatik. Krog odjemalcev dotične tovarne se je vedno boli krčil in ko so lastniki uvideli, da stoie pred polomom, so se odloČili za obsežno reklamo. KmaJu je število odjemalcev tako narastlo, da tovarna ni mogla izdelovati sproti toliko pnevmatik, da bi zadovoljila vse odjemalce. Nekaj slicnega se je pripetilo znani angleški tovarni za izdelavo finega perila Wolsey. Ta tovarna je izdelovala perilo, ki se pri pranju ni trgalo. Lastniki so se zanašali na izborno kakovost svojih izdelkov in zanemarjali reklamo. Kmalu je začelo podjetje pešati in Če bi se ne bilo v zadnjem hipu odločilo za velikopotezno reklamo, bi bilo doživelo popoln polom. Sir Higham pravi, da tudi najsolid-nejše blago ne gre v promet, ako odjemalci zanj ne vedo. Namen reklame je torej opozoriti najširše sloje na izdelke, ki jih hoče tovarnar ali trgovec raz-pečati. Napačno ie pa stališče onih, ki ponujajo s pompozno reklamo slabu blago. Taka trgovina nikoli nc uspeva. Izpoved pred justifikacijo Stoječ pod vešali v Johanesburgu je izpovedal neki južnoameriški morilec vse. kar je imel na vesti. Umor je bil izvršen med vožnjo po železnici. Morilčeva žrtev je b;la soproga železniškega inšpektorja Cornelia Bcera. Njen mož se je zaljubil v mlado služkinjo in ker mu je bila žena na poti, jo je dal umoriti. Najel je morilca, ki je nesrečno ženo v vlaku zastrupil. Oblasti so takoj domnevale, da sta pri umoru soudeležena tudi inšpektor Beer in njegova služkinja Heathova. Zato so oba aretirali. Pred preiskovalnim sodnikom je Heathova izjavila, da ji je Beer takoj prve dni dvoril. Spočetka se je branila, pozneje se mu je pa udala, Ker ji je vest očitala, da je zanesla v inšpektorjev dom nesrečo, je hotela službo odpovedati, toda Beer je ni pustil iz hiše. Tako se je njuno ljubavno razmerje nadaljevalo, dokler ni prišlo do katastrofe. Beer je zvračal vso krivdo na Heathovo. Preiskava je pa dognala, da je imel v svoji pisarni celo zalogo strupa in ko je mož uvidel, da se je ujel v lastno past. je svojo krivdo priznal. Najeti morilec je pred justifikacijo izpovedal, da so ga v službi vsi visoko cenili in spoštovali. V mladosti se je izogibal slabe družbe, zadnja leta je pa začel občevati s sumljivimi elementi. Pred leti se je oženil in živel v zakonu srečno, dokler se ni seznanil s Heathovo, v katero se je kmalu strastno zaljubil. Ko mu je inšpektor Beer povedal, da hoče njegova soproga Heathovo spoditi iz službe, se je takoj odločil za zločin. Beerovo soprogo je umoril zato, da bi ostala Heathova pri inšpektorju in da bi lahko zahajal k nji. Ni pa vedel, da ga je Beer sam najel, da se iznebi žene. Po justifikaciji pa rodbinska drama še ni bila končana. Heathova je bila sicer soudeležena pri umoru, vendar pa ni dolgo sedela v ječL Imela je namreč v rezervi ljubčka — nekega oženj enega inženjerja, ki je najel za bogato nagrado enega najboljših ameriških odvetnikov in tako je bila Heathova pri glavni razpravi oproščena. Dotični inženjer je zapustil svojo ženo in pobegnil z zapeljivo ljubico v inozemstvo. X Angleški siavkarji v Rusiji. Rudar« ska stavka na Angleškem, ki se je konča« la s polomom delavcev, je močno odjekni« la v sovjetski Rusiji, ki je poslala angle* skim stavkarjem tudi denarna sredstva, da bi izvojevali svoj mezdni boj čim uspešne« je. Angleški levičarji so se sedaj ruskim tovarišem revanžirali za to uslugo ruskim poslali v Rusijo pevski zbor 15 oseb pod vodstvom komponista Wicke j a. Zbor je doma iz Walesa ter bo koncertiral po Rusiji toliko časa, dokler ne bo str a j k kors« čan. Čisti dobiček koncertnih nastopov jc namenjen podpornemu fondu angleških rudarjev. V Moskvi bodo Angleži peli v največji koncertni dvorani in prireditve se bodo udelezile ruske delavske organizacije korporativno v čim večjem številu. X Strahovita avtom obilna nesreča. V nedeljo ponoči se je ponesrečil pri Mohaču na Madžarskem neki avto, ki je privozil Iz Pečuia. Zavozil je z vso hitrostjo v spuščeni mitnični drog, ki ie potrgal glave vsem trem potnikom v avtomobilu. Le šofer se ie rešil, a je bil tudi tako težko poškodovan, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. - Posoda iz aluminija je radi svojih prednosti zelo razširjena. Se ne pobije zlepa in tvori že kovina sama neko vrednost. Da se ne obtolče tako hitro, pazi pri nakupu, da ne kupiš prelahke posode. Pri aluminijevi posodi so kruševine izključene in tudi rja se je ne prime. Aluminij je dober voi-nik toplote in se zato jedi v aluminijevi posodi prej skuhajo. Zelo lahko je čiščenje aluminijeve posode. Toda pri tem se ne sme uporabljati soda in druge jedke snovi, ker razjedajo aluminij in povzročajo bele lise. Če hočeš, da dobi posoda lep eijaj in izgleda kot nova, pridej topli vodi kako redkejSn kislino; najboljše je malo kisa ali citronove kisline. / GROFICA ORLOV ✓ Senzac ja dne--'a Rusko-francoski k--letilm raz koš a n s -n]a, ljuba vi nie;« Krasna vsebina. r\ pete scene. Kolosal a rež ja. Lepi gralci 2. dneh cca 50C0 on skovaicev. Preskrb e si vstopnice v preprodaji Predstave 01 4., Vs6.. V28., 'MO. Pri vseh predstavil svua naš priznan > prvovrstii umetniki orkester. Vkliub velikemu ui* -sku ni vročine v dvorani. ELITNI KINO MATICA najuglednejši kino v Ljubi ani. — Telefon 124, prc naznanilo: Lya de Putti - velefilm „L jubexen 17 letne . . ti Gospodarstvo Stanje posevkov Poljedelsko ministrstvo objavlja poro* čilo o stanju posevkov \ drugi polovici avgusta Zelo dobro kažejo posevki v po* dunavski, valjevski, moravski, niški, vranj* ski, skopljanski, užiški, kruševaški, dubrov« niški in sarajevski oblasti. Med zelo dobrim in dobrim v ljubljanski, sremski. baški, beogradski, podrinjski, požarevaiki, kosov* ski, bregalniški, tuzlansKi, travniški in vr* baski oblasti Dobro v mariborski, primor* sko*krajiški, zagrebški, osješki šumadijski, timoški, bitoljski, raški, splitski, mostarski in bifaaški oblasti Atmosferne razmere so bile večinoma povoljne. Elementarne nesreče so povzroči* le neznatno škodo samo v mariborski, pri* mOTsko*krajiški, raški in splitski oblasti. Ozimina in jaro žiU- je večinoma požeto, samo oves so v nekaterih krajih še želi Letina je zelo dobra Po količini in kako* vosti prav nič ne zaostaja za lansko, pone* kod je pa še boljša. Tudi koruza kaže zelo dobro. Vinogradi so v dobrem stanju. Razvoj raznih trtnih bolezni, ki so se bile začele radi deževnega vremena močno širiti, je zdaj lokaliziran Tudi sadno drevje je do* bro obrodilo Stanje živine je povoljno. — Nalezljive bolezni se v večji meri nikjer niso pojavile. —g Program kongresa trgovskih kor-poraeij. 26. in 27. t. m. se bo vršil v Osijeku kongres trgovskih korporacij iz vseh pokra jin naše države. Program kongresa je sle-äefc: 1 ustanovitev centrale in sprejem pravil (referat Saveza trgovcev iz Hrvatske in Slavonije); 2. zakoniki načrt o neposrednih davkih, zakonski načrt o nedostojni konku- renci in izdajanje koncesij nekvalificiranim osebam (referat Udruženjo trgovcev v Osijeku); 3. zakonski predlog o gospodarskem svetu in krošnjarenje (referat Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani); 4. reforma konkurznega postopanja in izenačenje koledarjev (referat združenja trgov -v v Novem Sadu); 5. O zakonu za zaščito avtorskih pravic ter o državnih in privatnih zadrugah (referat Saveza trgovcev Hrvatske in Slavonije); 6. davek na vojni dobiček. Carinski posredniki. O Aninih taksah pri izdajanju izpričeval (referpt Udrufenja trgovcev v Vinkovcih). Za konerres ee ie prijavilo že •io=]pi leno število v~i-.~«*ov. —g Elaborat trv*««Vministra o naši izvozni trgovini. Trcrovinski minister dr. Krajač »e sestavil nbviren elaborat o naši izvozni trgovini. Elaborat, v katerem so navedeni ukreni za zboljšanje naSegn fa-voza in ortranizaciie izvozne trpovine, bo v krntkem ob ia vi jen. _g Zakaj v v»««*em^rn nimamo kredita Noša drihrvn v '•"^•mstvu 5e vedno ne uživa potrebnega kredita in tato tudi posojila ne more dobiti. Vzrok ti?! v prvi vrsti v slabi ndmini**«*»-j:? «« trr v:^ nečimrnosti. Inozemstvo zahteva za nosajila posebna jamstva. Tako jamstvo bi bil sakon o industrijskih obveznicah, ki je bil xe pred entm letom poverjen posebnemu odboru, da se sestavi zadevni pravffnifc. Ta praviltik pa še danes leži v trgovfnak^te ministrstvu. Poleer indnstriTsMh obveznic bi bilo treba urediti vprašam"*1 voinih dolsrov, osobito Angliji, zakaj Ansrliia hrer tpnra noče dati naši državi nrbPtecs nosoffla« g Poljedelski krof»?ti. >"? ^rvencij" bosanskih poslancev i*3 ooliedelsfc* minister končno sklenil, da prične izdajati poljedelske kredi*r> o« ?i-':i-> r°?"n ie deponiranih pri Hipotekami banki 100 milijonov. _g Nemška thrnzT>a «a eksplaatacijo vodnih «i? :~ t. T Hereerovini. Po izročilih iz Vr-'■■ ^mčka delni- Kdor išče -- najde! Neibosa kolesa GRITZNER tu šivalni siroti in industrijo ' IMELI?! mm . nia in umetnega vezenja brezp ačen Najnižje cene Tudi <« obroke ška družba interesna za izkoriščanje vodnih sil in rudnikov v Hercegovini. Pogajanja doslej še niso imela uspeha, ker zahtevah Nemci 51 odstotkov delnic za.^ NOGAVICE Z- zn amko m xiqom na j bol is S krvjo >a prišel danes tržaški fašjo do sedeži »Tragičen umor pretekle uočk napadu rabin er je in varnostno oblast ter imenu njeno postopanje Se hujše kakor avstrijska 2-Popolo< je bil seveda zaplenjen, tod;i -le potem, ko je bil že razprodan. Prefekt je izrecno dal Časopisom nalog, da ne smejo pisati o incidentu. >Piccolo della Serac je bil radi tega tudi zaplenjen. Druga izdaja >Popolat se je morala omejiti zgolj na ura.l-ne razglase, ravno tako Vsi jutranji listi drugega dne. Dne 14. L m. dopoM , do incidenta med fašisti Fašisti so naskočili karab Via Sanita poleg Velikega je bil zel- težko ranjen Grassi. Prepeljali ;-o ga- » kjer so še -edaj v strahu za njegovo življenje. Baj« |e bilo več fašistov aretiranih. Popoldne je podpreiokl Zanconato v odso*- . prišlo zopei i karabinjerj' rsko postajo i rga. Pri napai'. ;arabinjer Marto vojaško bolnic«*. nosti prefekta razglasil izjemno stanja. Vsako zbiranje in shajauje več nego pet oseb je bilo strogo prepovedan j. Vsi favni lokali, gostilne in kavarre, so se morak' zapreti ob 20., kinomatografi in gledali^«.';! niso smeli igrati. Močne patrulje, sestoječe iz civilnih agentov, karabinjerjev, vojak-* v in finančnih straž so patruljiialo po mestu. Ponoči okoli dveh so fašisti udrli v bolnico in odnesli mrliča v novi sedež tau-ja v Filharmonijo, kamor se je drugi dan vršilo pravo romanje fašistov. Pogreb se je vršil z velikim pompom. O ubogem kara-binjerju, ki leži na smrtni postelji, pa ni slišati glasu. V sredo zvečer se je povrnil z dop-.i-ta prefekt Gasti, ki je takoj imel pogovor s velikim komisarjem Riccijem. Izjemno zarije je bilo nato preklicano. Iz Kima je do-! šel prejšnji tržaški kvostor Fillipis, d n preišče incident. Značilno za življenje v Trstu je dejstvo, da so v soboto popoldne, v nedeljo in I pondeljek plapolale zastava v veselje, da *e je Mussolini rešil atentata. V torek in sredo ves dan so visele na pol droga ali ti črnim florom. Parniki pa so imeli v sre ki veliko parado in zvečer so bili javni ura!i razsvetljeni, ker so slavili rojstni dan preist olonaslednika. X Hrib se pogreza. V švicarskem kantonu Tessin stoji 1700 m visoki Monte Al* biuo. pod katerim leži Bcllinzona, znan.i po železniški nesreči iz predlanskega leta. 5 hriba se že nekaj časa trgajo plasti zem» 1 je in kamenja in prebivalci se boje, da iim plazovje zasuje celo naselbino. Števil* ui strokovnjaki proučujejo sedaj, kako bi bilo mogoče kraj rešiti pred pretečo nevar. nostjo. zastorov perila, m o nog ramo v, oblek, fino belo in barvasto ažu-riranje, entlanje predtiskanje Matek & Nlikes, Ljubljana, Dalmatinova 13 Najfineiša izvršitev, Drezkonkurenčne cene. naikulantne ša postrežba. ug-i SIR a ia trapistovski la., polnomasten obiežano blago ter namizno presno maslo nud: po naiumerienejših cenah in ob soHdni postrežbi mlje-karstvo IVAN MARKULJ, Ga-rešnica (Hrvatska). 267? E55 LOKOMOBIU MOTORS ?£f«V«s G ATE RI KOMPL. r»lLANfc POVOLJHI PLA6EV» USLOVI raia FISCHER S: ZAGREB, Pantovtak 1 b. , ♦ i Kako naj pano avtonokil : bro i odoiosi ? t er jeiKü deitome Oii, 650'— ! 4. Gorian, nitniarid. £«grsi ketno . Stanovanje dveh sob, kuhinje in prU tiklin išče miren zakon* ski par brez otrok. — Ponudbe pod «Stanova* uje/266» na upravo «SI-Nanoda». Prodam Kopalna banja dobro ohranjena — na* prodaj. — Vpraša sc: Gorupova ulica štev. 3. parter, levo. Pouk Učenec močan in priden, se želi izučiti v trgovini z me* šanim blagom. Najraje gre na deželo. — Ponud* be pod «Ucenec 2707» na upravo «Slov. Nar.». Učenca dobrih staršev, Kateri je dovršil meščansko šolo. sprejmem takoj \ trgo* vino z mešanim blagom. — Janko Klun, Slovenj* gradeč. 2654 Klavir sc korektno poučuje po zmerni ceni. — Nasjov upravi «Slovenskega 2698 v Naroda». Kupim Stare kovine vseh vrst plača najboljt Strzalkovsky, Za greb, Aleduličeva ul. 20 Posojilo 30.000 Din posojila išče trgovec proti ga« ranciji in dobrim obre* stim. — Ponudbe pod «Varno/2687» na upravo «Slov. Naroda». Razno Dvokolesa, motorji, otroški vozičk; in pneumatika po zelo nizki ceni Ceniki fran* ko Prodaja na obroke - «TRIBUNA» F. B. L Ljubljana, Karlovska ce> sta 4. Tovarna dvokole* in otroških vozičkov. 136fl Parketov (hrastovih) večjo mno* žino ima vedno v zalogi ter jih oddaja po ugod* ni ceni tudi na manjše količine A. Kane, lesna industrija. Mengeš. 2665 AM, poč nt« eraveratvo. .ü^f SITAR & SVETCj * ljublj RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC 6ARf Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. t Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite — dobro in solidno izvršene — po najnižjih cenah pri: l. Marchiotti, trgovina 2 usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 128/T Premog — drva «ILIRIJA*, Kralja Petra trg 8. TeL 220. 53/T Dopisovanja Dama, visoko izobražena, zdra* va, želi v svrho zakona, vsled nepoznanja primer« ne moške družbe, znanja s finim, inteligentnim in dobrosrčnim gospodom s sigurno eksistenco. — Starost od 45 let naprei Vdovec z eno deklico ni izključen. Medseboj* na stroga tajnost se za« jamči. — Resni dopisi na upravo «Slov. Naroda» pod »Srečen dom — po moč za pomoč/2700». Ivan Blicelj, Ljubljana Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Junaška cesta 15 m Gosposvetsk. dvorišče «avarnt Jbmm*m* Se oriporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. -i7b Dober trgovec proda a samo izvrstno btpgo. Rasle, Ostseeheringi itd. so na i boljši pri Oingolda, Snbotiea Zahtevajte naš najnovejši ilustro-vani ce» ik! /704 Zastoaatki 2604 se sprejema:o po vseh kraj h za Srodajanje dovoljenih srečk. — ferknr. Brno, Nova, C SR. Dr. TORE JAMAR ne ordlnfra do sobote ^709 J. Stiepušln -Sisafe — preporuie najbolje tambure, žice oartmire škole ostale aotreb-štine za sva ^lazbela.Odii-kovan na pa-22-t riskoj izložbi. — Cjenlci franko Najnoveiftl epohalni imm petrolejaka plinska svettlfka, ,AIDA* z Unrow žaniio 200-500 sveč moči. Krasna btia iuc Neznatna poraba petroleja Sved kakor elektrika1 „ai aa« se rabi za razsvetljavo prodaialnic, uradov, gostil nie šol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična tirma svarc i drug ' IAGRE8. ftmdovitevd ulic« - Iščemo zaupne zastopnike - — Zahtevajte takoj Prospektes — 15 letno Jamstvo najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljivitn transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA UUBUANA - :lenburgova ul. 6, L 219-l Telefon št. 980. kaauoMtkl mojstor b Linll]al Reslleva cesta 30 priporoma bogato salo* go nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, ploiöo zm grobnice, marmornate ploite sa mobllilo po nafnitlih conah. 56 r Pasta, ki jo izključno uporablja elegantni svet Prekosi vsak drugi podobni proizvod s svojim sijajem. Zahtevajte povsod svetovnega slovesa pasto BRILL in vztrajajte na tem, da vam dajo samo BRILL Za očiščenje obutve je potrebna najmanjša količina BRILLA. Ne pozabite, da je ena škatla BRILA vredna in traja kakor tri škatle podobnih proizvodov. Kemična tvornica BRILL a. d., Beograd. DERWOO pisalni stroj je dosegel svetovni sloves. Nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi. — — zastopstvo: Lud. Baraga t™"*"* Selenburgova ulica 6 •jo i Bolniki Sta jte! r Kolikor dni je v letu, toliko je postaj trpljenja za nervoznega, kajti slabi, izčrpani živci zagrenijo življenje in povzročajo zelo številne bolečine. Zbadanje, omotica, strah, glavobol, brnenje po ušesih, trepetanje oči, težave pri prebavljanju, pomanjkanje spanja, potenje, zbadanje v mišicah, nesposobnost 2a delo in mnogo drugih pojavov so posledice izcrpanih bolnih živcev. Kako se rešimo te nesreče? S pravim Kola "Lecithin, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozeg, možgane, mišice in ude ter daje moč in veselje do življenja. V boju za zdrave živce napravi Kola - Lecithin mnogokrat čudeže, vodi bistvene hranilne snovi do skrajnih točk proizvodnje krvi, poživlja in ohrani mladost in svežost Sicer se pa zamorete sami prepričati, da se vam nič neresničnega ne obljubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu, kdor piše, popolnoma brezplačno in franko majhno škatljico Kola-Lecithin in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam boril s to boleznijo. Sporočite mi takoj vaš natančen naslov, nakar vam obljubljeno pošljem takoj brezplačno. Založba: E- Pasternaok, Berlin, S. O. Michaelkirchplatz 13. — Abtl. 758. ?69 ! Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOG Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 Občina Moste pri Ljubljani rabi vsestransko izvežba-nega • strojnika i s strojniško in elektrotehniško skušnjo. Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru. — Pismene prošnje s tozadevnimi spričevali je vlagati pri občinskem uradu v Mostah do 22. septembra 1926 Zobozdravnik med. dr. August Schweiger 2597 Ljubljana, Prešernova ulica 52 ne ordinira od 22. - 30. septembra 1.1. ■ ob m cd m cd men 2690 neposredno pri Grazu, 14 oralov gozda, park in njiva, živina, ves konfort (primerno tud; za letov šče) se takoj PRODA- — Pouudbe pod „Sofort übernehmbar 872" na K enre;chs Aue. Oes. Graz (Oesterr.), Sacksir. 4 Zadružno hranilnica reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. Ljubljana Sv. Petra cesta 19 Ljubljana daje posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih papirjev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih brez odpovedi. Poseben oddelek za prodalo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke Kupujemo 70/, državno investicijsko posojilo ter ostale državne papirje Javna dražba. V nedeljo, dne 26. septembra 1926 ob 11. dopoldne se vrši javna dražba najemnine lesnega skladišča s pisarno in lopo na prostoru odsot tnega Jakoba Slebirja v Zg. Domžalah it. IIO. Najemna doba ua