170. številka. Ljubljana, soboto 26. julija. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. 4»Ui*j» vattk uhu, j&VStfinfe ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti preieman za a v s t r o - o ^ a r b k e dežele za celo leto 1H prid., za pol lota H gL, •« ietrt lota 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld., za ćetrt leta 3 pld. :j0 kr., za en mesee 1 10 kr. Za pošiljanje mi dom to računa 10 kr. sa meBco, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina izrmša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in na dij ako ve\ja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jjld. W) kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ao plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.j Če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj »e izvole trankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gleđališka stolba". d pravu lit v u, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. bilo govora. Ali cilj svoj so imeli, in taje bil: iaziu'enje sanStefanBkega ni m, ki je objavljen ves neslovanski svet Btrahom napolnil. Posrečilo se jim je to de o, ?a zdaj samo, ali pa bode tudi za bodočnost trajno o»talo, o tem ne dvomimo Bamo mi. H lkau, ki loči zdaj brate Bolgare v kneževini in vsbodujej Ruuieliji, je le prisilua meja, in črez njega si bodo, možno da v ne dolženi (asu, bratje podali roko Kneževina neodvisna Bolgarija se b »de mogla zdaj krepko razvijati pod zaščitom mogočne Rusije, na katero jedrno se bode morala popolnoma nasloniti, ako luče v obče politiško in živeti tudi k<>t bolgarski narod. To je jedini pravi pot, po katerem si morejo Belg.ri v kneževini svojo in osigurati bodočnost svojih bratov v vzbodnjej Rumeliji. Ta pot pak bode gotovo nastopil bolgarski knes Aleksander, kajti drugega mu na preostaje. Vpliv evropskih velevlastij zapadnih, ki ga bodo h »tele izvrševati na bodočnost in nu notranjo upravo Bolgarske, bole se pokazal /in rom posreden Bamo, v določenem slučaji neškodljiv; ali ker bo ostila kneževina Bolgarska du'e no tudi potem še v ruskej oblasti, ko otide od tod ruski vojak, potem bi bil vsak možen poskus princa Battenbevgskega, ako bi bo hotel kdaj temu dejanjskemu vplivu odtegniti, zanj nesrečnega izida. Tuko tudi mora biti. Slovanstvo, katero si je doslej zastonj iskalo veljave, mora Bi na Dtlkanu zbrati svoje moči, kat run bode Rusija potem kažipot. Daleč od Bdkana se je sklepalo „berlinski dog>vor", in Slovani tam doli ne bodo zanj mnogo vpra ali, kadar pride ugodni trenotek, da pokažejo, da žive in da hočejo samostalno žveti. Srbi, hrabri sokoli Čruogorc, B dgari ta in onkraj Balkana, vsi imBJo jedne in iste interese, in vsi imajo jed-nega in isteg8 Hovraga, ob vztoku starega duš-manina Turčina, na zapadu 8e bolj zagrizenega Nemca. Kaj je tedaj naravnejSe nego tesna zveza duševna indejanjaka teh slovanskih vztočnih državic mej seboj ? Uže se žari zora boljše bodočnosti Slovanslvu po celej E/ropi, povsod je pričel Slovan zmagovalno postopati Bani so svojo lastno močjo, podirajoč vse opovire pred seboj, k*tt*re mu nevreden ljud stavi. Ali, da zašije tudi krasno solne treba, da pobalkanski Slovani uvidijo, da so močni le zjedinjeni, da razcepljeni ne morejo bo uspe'no boriti vsak za svoj obstanek, nego s ča*iom morajo op sati proti združenim vnuijim napadom. B.'dočno njih delovanje in političko postavljenje kaže se jim torej uže samo ob sebi. H—a. O ljudskem popisovanji v Bosni. [Izv. dop. *] V Knprežu 15. julija. Dm s smo okončali popisovanje ljudstva, katero nam je dejalo mnogo dela. — Dovolite da popišem, kako se je vršila konskripcija. V prilogi Vam pošiljam tudi izpolnjen o Itisek „popisnih arkovu (aufnabinsbogen), da bode te imeli natančnejši pojem o načinu popisovanja bosenskega stanovništva. Omeniti moram najprej, da pod Kuprež spada devet občin: 1. Vu-kovsko, 2. Ravno, 3. Rilič, 4 Vriia, 5. Oti-novci, 6. Zloselo, 7. Blagaj, 8. Hrastičevo in 9. Kuprež grad. Število hiš je 93G v vseh občinah. Vsaka hiša ima svoj poseben „popisni arak" in treba vsak takšen naraku pisati po dvakrat. Lehko je dakle misliti, koliko posla smo *) Iz privatnega piama. Na Balkanu. ii Stvari, kakor se razvijajo v grškem vprašanji, nas Siovane smejo z veliko zadovolj noatjo navdajati. Grki, katerim nij nič ostalo plemenitosti ouih Helenov, kattnli zemljo t bastardi zasedajo, a ki so povzeli sebičuo nrav Angležev in pokvarjenost modernih or.jeutalov, BO ob času rusko-turške vojne, ko bo Bi vsi narodi na Balkanu branili svoje pravice prot' ba6ibozukom, stali od daleč, gledali, včasi malo ee sabljo zarožljali, in za to pa naposled zahtevali od Evrope priznanja s tem, da bi se jej razširilo ozemlje. Kakšne zasluge imajo Grki, da stavijo taka zahtevanja? Grki, kakor BO zdaj v Bvojih mejah, nijso nevarni Slovan Btvu na Balkanu, ah nevarni bi postali, ko bi se jim meje razširile v Epir in Tesalijo. Ali tudi Anglija se boji prevelicega razširjenja gr-6ke države, ker potem bi jej Grška opasno konkurirala 8 trgovino bvojo. Za to se je tudi Angleška vstopila za hi bet Turčije, katerej narekuje obnašanje napram Grškej. Naj tedaj tudi pišejo grške novine: „Vse, ali pa ničesa!u saj se navdusujo in pripravljajo za boj, ko ris ti Grki od tega ne bodo imeli. Berlinski kongres je nenaravno ločil B lignit ta in onkraj Balkana, jeduemu delu dal jme kneževina Bolgarija, druzemu pak vshoduja Kumelija. To zadnje je angleško dete. B dgari Da obeh straneh Balkana so 8 cer živo protestirali zoper tako razkosanje svoje dežele, ali berlinski kongres jim je kazal zmirom le na bvoj ukaz: sic volo, sic jubeo, berlinski do govor. Diplomatje v Berlinu meseca junija zbrani pa nijso posvetovuli se, kako bi se dalo osrečiti pobalkanske narode; ne, o t-m nij ^isteke Siegfrid Kaper. V Kopru, junija, pav, dop.] „Narodna pesen je podobna čistemu zrcalu, v katerem nam narod živo predstavlja vse misli Bvojega duha, vse britke iu vesele čute svojega srca, vse dogodke svojega ži-venja v zv.šauein a lehko umljivem je/iku" .... nij čuda tedaj, da bo nam je prikupila, ker posedamo v to, kar je lepega, vzvišenega in pravega, občutljivo srcel Lepa je naša pesen narodna in krasna jO pesen narodna, v obče slovanska! Nekako posebno priljubila pa se mi je peseu junaška, ki jo nahajam pri bratu nasein, pri S r b u. V so rodu bi je sicer naše slovensko narodno pesništvo s pesništvom drugih Slovanov in posebno s srbskim, a tudi razlika je tu velika. Tako je nam na pr. ravno malo juuaskik pe-Bnij, — mimo tega, ko jih ima imenovano narodno pesništvo mnogo in lepib. Mi slavimo posebno junake, ki se nam kažejo krotitelje ii zmagovalce Turkov; pri nas se hrani Bpo-niin sledečim možem: Luuberg, Ravbar, Liv-iou in pi Umu kralj M ttijaž, Marko, Janko vojevoda in dr. Srbin pa opevlje dela mož, ki so po krvi njegovi in jih hrani narod v več-lem spominu, in ti bo na pr.: Dušan, Vuka-šn, Lazar, Jug Bogdan, Marko, Miloš Obilic n dr. Srbska narodna pesen v jedinstvu z zgodovino srhsko buči in teče široko in po-uosno, kot lepo vredjeai epos na čast in slavo narodnim junakom ; naša pa je enaka hitrej. pretrganej romanci. Kot prijatelju narodnega pesništva se mi ie zadnja leta izvanredno prikupila knjiga, koj« čitum in čitam, in se je nač tati ne morem. Poprimi se |e tuli ti, dragi bralec mojih skrom nih vrstic, iu prepričal se bo les, da so be atdw moje resnične I Podal sem to knjigo tekom let v čitanje mnogim prijateljem, umi kamin in Bpadajočim raznim narodom, in vsakdor je prebvaliti ne more. V dokaz besede rojenega Italijana, znanega veščaka na polju znanstvenem (g. G. vitez B.), ki mi piše o knjigi tej: „Ton und Inhalt der Gesiinge sind so anziehend, dass man d. in Drange nicht w;ederstehen kanu, das Buch drei- viermal zu lesen . . ." Naslov tej knjigi je: „Fiirst Lazar, der Serbencar, nach serbisehen Helden-geidingen" von Siegfrid Kaper. V prvej izdaji l. 1851. na Dunaji, v založbi F. Leo-ta; v drc-gej 1. 1853. v L psiji. Posvečena je knjiga, ki obsega blizu 250 stranij, knezu Mihajlu Obrt novim, in hrani pravi cvet in zaklad jugoslovanske junaške poezije. Nij ga ljuda, kojemu bi bil enako prirojeni ženij, da si tako hitro živo in v lepej obliki omoči zgodovinske dogodke, kot je to ravno pri ponosnem Srbu. Tj pa, kar si osvoji, poveličuje v vekov veke v prosto petej narodnej pesni! Premišljeval sem o osodi moža, ki je v omenjenej knjigi, na podlogi srbskih narodnih, lepo dovršeno epiško pesen podal omikanemu i___ imeli od 15. m. m. do 15. t. m. kajti v jtd-nem meseci je moralo vse gotovo biti. Voditelj sam je bil stotnik posadke naše. Dne 15. m. m. Brno pričeli z občino . Vokovsko", dovršili smo jo dić 19. m. in. Cela občina ima 183 hiš čtev., prebivalci so vsi Srbi (zovejo se Iliščani). Imajo grško cerkev, ki je zidana in z deskami krita. Du3ni paBtir, ali, kakor mu pravijo, pop, je, se ve da, oženjen, ter ima sinu, ki je tudi uže pcp. Znamenitosti] nijsem našel posebnih todi. Jedino pozornost sem imel na kulo (tvrdnjavico), katera je služila Turkom za brambo in ob jedaem za kc-sarno. Notranji prostor je dovolj velik za pol bataljona — 3 do 400 mož. Mlinov je tukaj 34, a vsi majheni in samo z jednim kamenom. Dno 20. junija smo pričeli popisavati občino Ravne s 124 niš. štev. Tudi tukajšnji prebivalci so pravoslavne vere. Cerkve Demajo. Kakih deset minut od vasi je soteska ali „defile1", skozi katerega vodi cesta in kateremu pravijo „ ravenska vrata". V dolini, kakor tudi na višini, so znati gomile. Spomenski kameni bo podobni nsarkofagomu, ter vidi se, da bo ze!6 zapuščeni in uže iz starodavnih časov. Višina teh kamenov je blizu do poldrugega metra, in tolika jim je tuli dolgost. Podobe na njih udolbene kažo ostanke is imenovane BOteske starosU vaoskih časov. Na zc-padu tik bo jasni sledovi, lepo delane ceste, katero imenujć ljudje „rimska put". Le nu.lo je še znati, da je bila tu visoka stena, in kakor pripovedujejo stanovniki bo vleče ta »pot" še daleč v gozd. Dne 25. m. m. smo pričeli z občino Rili C (76 hiš. štev.) Prebivalci so po nekoliko katoliški kristijani po nekoliko Turki in Srbi. Posebnosti nij najti. Ljudje so jako zabiti. Nobedne cerkve niti mošeje nemajo. Tudi voda je tukaj zelo slaba. Nosili so nam jo ta dva dni, ko smo bili tam, dve uri daleč na konjih Dne 27. junija smo sli v Vrilo(88hiš. štev.) Kraj je zelo lep, in je po leti tu biva lišče bogatih tnrških begov. Miralim Arif beg je sezidal tukaj majbeno džamijo ali mošejo, katera mu je privatna lastnina. Hiše so po večem zidane, in imajo lepe sobane. Južno od Vrile se nahaje razvalina precej velike tvr dnjave — na znožju hriba je majbeno jezerce. V tem kraji sem imel prvikrat čast biti pri obedu ib Bvojiui kapetanom v hiši ondot-nega bega Sulejman Idrisbegoviča. Razen mene je gosp. kapetan h kosilu vzel tudi kor- porala, po rodu Kočevarja, in jednega žan- darja. Se ve, da smo bili vsi jako radovedni, kakšno bode to turško kosilce — in v resnici tuli nij bilo brez vsega. Znatni bo jedli tudi S' ti a Ali Aga iz Kupreža, njega sin Mehmed Efendi, in Maodjnka Toson Aga (Efendija od nas nikdo drugače nij na/i val nego , fassel-reiter"— in videti je bilo, da Seje nemškemu imei u skoraj privadil). Jedil smo imeli mnogo, le to mije žal, da mi jih nij moči vb* h po imeni popisati, ker sem nazivanja do cela pozabil. Gospod kauetan jih pač \e, kajti, kar nij prej vedel, kako se imenuje, vpraševal je in si tedaj na papirček napisaval. Jedino, kar sem si zapomnil, je, da juhi pravijo „čorba" in pot-vici jednakoj močnatej jedi »pita". ŽUct rabijo le pri čorbi in so lesene — vse drugo se je s prosto roko ali s kruhom. Najprej je Bluga prinesel „rakije" in čorbo, potem pečenih jajec, pečenega jagnjeta z zeljem, sladke smetane (imenujejo jo „kajmak"). Med, moka, sladkor in jajca kuhano vse skupaj je bila žgancem podobna jed — potem smo pili tudi npivou sicer slabo, a vendar užitno. In tako je zapored sledilo še več takih turških „pa-cu-ij". Nihče nij mogel z apetitom jesti, vsakemu je po četrt ure ostajal grižljaj kakšne jedi v ustih, in brrr! — Kadar sem se spo- ri ni l i Tam imata za dušno hl«postanje skrbeti dva fratra in tudi tam je cerkev čisto od lesa. O poludne smo pri niih kosili. 'Ker uže nij bilo več daleč od Krtp^eža,, smo Šli zvefceta domov spat. V treh dneh Smo bili tukaj-gotovi s po-pisavanjem i i Rmo se vrnili nazaj /lomov", da Bi nekoliko opccifemo. — 'Dne" 7.'t.'m. smo šli v Blagaj in Hrastičevo. Prebivalci so Srbi in katoliški kristjani. Cerkve nćraajo. V soboto dre 12. julija Brno naposled doma v Kuprežu popisovali (109 hiš. štev.). Tukaj so večinom vsi Turci, bogati begi. Džamijo imajo samo jedno, in še ta jim je bila konfiscirana, ker bo Avstrijci v tleh pod deskami našli mnogo skritega streliva. Sedaj bivamo vojaci v tej džamiji, a nekoliko jih stanuje v „velikem banu" ; džamija je zidana in z deskami krita. V celem kupreškem okrožji je jedna jedina šola v Kuprežu. in še ta je mohamedanska, pod vodstvom M^šklr Ibrahim Efendija. Tako se dakle zove naš učitelj (bodža). Razvalin nij, a vendar je Kuprež obdan z uže razpadlim zidom. Štiri kule (stolpi) še zdaj ponosno stojć na vsakem voglu grada. Potok, podoben trnovske j „Gradašci", na katerega bregib Kuprež leži, se imenuje „Karičevac". minjal turške babe, kuharice, hotelo mi je Eraricmh poslopij nij druzih nego „kon«k", v skoro slabo biti. Tovariša Kočevarja ne poza bim nigdar; tako se mu je gnjusilo, da se je siromaku vedno „vzdigovalo", Turek ga je povpraševal: „gospodine zašto ne jedete?" „Ne mogu više, komše, imam dosta" je bil odgovor Kočevarjev, in vendar so ga le zopet posilili s kakim koščekom. Ves ta obed je trajal dobro uro in zdelo se mi je, kikor bi bil privezan pri jedi. Hvaležen in zadovoljen b< m katerem biva naš stotnik K. in lejtenant F. v prvem nadstropij; a pisarna mudirja (sodnika) je v ppodnjem delu hiše, kjer sta tndi dva hambarja (shrambi), jeden za desetino (za žito itd.), a drugi za konfiscirano orožje. Kar bo splošno konskripcije alt popisovanja ljudstva tiče, bi nam bilo šlo vse bolje izpod rok, ako bi ljudje tako zarobljeni ne bili. Za starost drng drugega ne ved6 n č. bil, ko je naposled sluga prinesel v orljenta- §e celo popje si ničesar ne notirajo. V Vu ličnej posodi vode, da se umijemo in za vsakega posebno brisal ko. Omenjati mi je še, da pri kosilu nij smo imeli mize, temveč smo se kovskem nij mož vedel, kako je ženi ime. a še menj, koliko bo njegovi otroci stari. Res, da je bil navzoč tudi ondotni srbski pop, — deli na sagu (tepihu) pri velikem krožniku j a feaj je ta znal, koliko let ima ta ali ona od kos tarja, na katerega so postavljali druge poBode z jedili. Popdludne Brno imeli samo črno kavo. Dne 28. junija Brno bili v O ti novcih. Katoliška cerkev je lesena. Tudi tukaj nas je „frater" h kosilu povabil in pri njem sem na večer prvikrat, kar bivam v Bosni, na pir-natej postelji ležal. Ko bi uže ne bil Btenic vajen, teško bi bil spal, a tat6 6em izvrstno. Posle dveh dni smo jo v Zlo sel o od- njegovih ovčic? Na vprašanje naše je kar priprosto rekel: „Ma neznani, gospodine kapetane, ja ga neseni krstio i upisovali nesmo nikad novo rodjene djece v crkvenu knjigu." Sodili smo zatorej starost moških otrok po opisavauji roditeliev samih. n. pr. tako: „baš dvie ali tri god ne se je Mu jo rodio prije, da si nam ti (pop) do o v Belo itd. Takšnih ne-umnostij smo dovolj imeli, a vse bi še bilo, ko bi bili le imena znali. Marsikateri mož je Bvetu, in pred ne dolgim sem poizvedel, da biva, ali bolje „v bolesti in telesni slabosti hira" v Italiji. — Tedaj je Italijan? — Ne, mož, ki tako živo v duhu našem čuti, ki nam je tako krasne rapsodije zbral, biti mora Slo van! — in to je, a ne Jugoslovan, marveč Čeb, ki je tudi spisal knjigo: „das Bohmer-land". Poizvedel sem, kdo da je, in kako čudna mu je bila od nekdaj osoda — a nij ga več mej živimi, in domača zemlja Še imela nij groba za njega!" Blagi mož Siegf. Kaper je 7. junija leta 1879. umrl v Pizi v Italiji. Rodil se je 21. marca 1821. v Šmihovu pri Pragi in je bil sin zelo izobraženega hebrejskega učitelja, k ga je sam podučeval v nemščini, francoščini in italijanščini. Osnovno obraženje vdobil je v ceskej šoli. Po dovršenem gimnaziju je bil na modroslovnej faknlti v Pragi in se je bavil posebno s pedagogiko. Upal je, da nastane profesorom v Ku-iji, kar se mu nij posrečilo. Mej tem je šel na Dunaj, da se izuči zdrav-ništva. Potoval je kasoeja leta mnogo, in bo leta 1848 po Bosniji, Hercegovini, Dalmaciji ; leta 1850. in 1851. po Slavoniji, Vojvodini, Bolgarskej, Moldavi; 1. 1852. po Italiji in Nem Čiji. Pred letom 1848. je bil nekaj Časa zdrav nik v gornj. Karlovicima; a na njega je odveč vpljivala revolucija, in njega je očaral pričetek vobodi, kar kaže v pesnih: HBefreite Lieder". Leta 1854. se oženi s sestro pesnika Mavra Hartmana. Za letom 1859. se je radi bolezni nastanil v Italiji. Dela njegova, razen uže imenovanih, zanimiva vsacemu Slovanu in posebno prijatelju narodnega pesništva, so blizu sledeča: „Slavische Melodien", 1844. —- „Slid-slavische Wanderungen", v Lipsiji, 1852. — „Gesltnge der Serben", v Lipsiji, 1852; — pripove8ti: „Falku in „Vorleben eineB Kun stlerB". — nSkizzenbuch von der Save bis tum eisernen Thore", — in drugo. Jezik, v kojem je pisal, bil je sicer nemški, — a duh pisavi, predmet slovanski. Dolžnost nam je, da opozorimo na neumrla dela S Kaperjeva in da se moža tudi mej Slovenci spomumn. Umrlemu pa, ki ho<'e ostati v spominu našem, kličemo z besedo njegovo: „UnberUhrt von Schwert und Brand und Aechtnis Lebst du tort in dor Geschlechter Gange, K in ni nach di-m Andom ein Vermacbtnis 1 pl. K. _ Janez Gradt. f Dne 19. t. m. je umrl na Dunaji gospod Janez Gradt, ravnatelj prve avstrijske stavbene šole na Dunaji zraven arhitekt in ko-respoodent c. kr. komisije za ohranitev starinskih Bpomenov v Avstriji. Mož je naš slovenski rojak. Rodil se je v Jurjevem kloštru (Gairah) poleg Laškega trga na slovenskem Štajerskem. Z rdi je gimnazijo v Celji in tehniko v Gradci. — Kakor marsikaterega, zapisalo je tudi niega leto 1848. na Črno tablo. — Ali doma na humanitarnem in tehničkem ter po pet minut promlsljal, kako da je njega soprogi ime. — O hišah samih sem uže pisal, kako slabe so, kar jih je kmetskih, največ last kri8tijanskih in pravoslavnih gospodarjev. Hlev, kuhinja in jedna soba, to je vse ped jednim slemenom (streho). Krog ognjišča leže otroci, in poleg njih ovce, koze itd. Skoro neverjetno se glasi, če tudi je res, da smo v Vukovskem našli gospodarja, ki je imel na vzlic majhenej koči, Vendar 52 osob v njej — in vsi so si bili v rodu. Gospodar in Boproga •— prvi 96 let star, Bta imela 9 Binov — prvih šest je bilo zopet oženj enih, in jeden uže vdovec, dva neoženjena — in 4 hčere — vse štiri neomožene. Gospodar je ime), poleg obile svoje družine, še tri brate v hiši — dva sta bila oženjena in jeden vdovec. Lehko je torej pomisliti, koliko je ljudij, ako imajo skoraj vsi, kolikor je oženje m h in vdovcev najmanj po 3 Otroke — a nekateri jih ima tudi več, ia vsi ti ljudje jedo pri jednej mizi, od jedne sklede i— to je: vsi delaib za jedno hišo, in vsi žive Od jednega gospodarja — v omenjenem slučaji 961etnega starca. Opomeniti moram tudi, da Be jih mnogo ženi s 14 — in moži z 12 leti. Vsi kristijani in tako tudi pravoslavni nemajo svoje zemlje, da bi jo obdelovali, temveč vse zemljišče jo imetje bogatib begov Žalostno je tudi, kadar ti pripoveduje Bošnjak in ti kaže velik ploden svtt, in toži, da vse, kar dela in pridela, vse to nij njegovo, temveč ljutega Turčina. Bošnjak je le kmet (delavec) begov. Kadar apravi v jeseni, ako tudi neznaten pridelek s polja domov, oddati ima „tretjino" begu za zemljo, a „desetino" državi za davek, in kaj mu potem ostane? Turčin je pak vselej lastnik zemlje, katero obdeluje drugi. Gotovo je to velika krivica. A kaj se hoče? Tolažiti se je treba tudi tukaj, ka kor drugod i, z n a d e j o, da bode bodočnost Ugodnejše razmere prinesla in se bode usta novila jednakopravnost, po katerej celo v mnozih bolj kultiviranih zemljah na rodje često zastonj vpijejo. Da bi skoraj povsodi napočila takšna zlatadoba! Politični razgled. Motrunje ttežele. V Ljubljani 25. julija Potrjuje se, da bode državni zrbor sklican početkom meseca septembra, potem pak bode prenehal svoje seje, ker bodo meseca oktobra deželni zbori sklicani. O ministerskej krizi ne sliši se nič novega. „Tagesbote a. M." svetnic svojim prijavljeni, osobito ministroma Cblumeckemu in G'aserju, naj prej ko mogoče izstopita iz mi nisterstva, ker v novem državnem zboru se ne bode moglo niti na pol „liberalne" stranke osnovati. Dordanji predsednik deželne vlade v &a~ t'f vojski v južnej Afriki pravi cficijalen telegram iz Ca-petcwna: Ker Cetewayo nij hotel sprejeti angleških mirovnih pogojev in je ukazal stre ljati na angleške vojake, prijela je angleška armada Zuluvljane dneS 3. t. m. in jih popol nem pobila. Prestolno mesto zuluvljanskega kralja se je vzelo in razdejalo. Drug te'egram lorda Chelmsforda opisuie: da je bilo v tej bitki udeleženih 20 000 Zuluvljanov, katere je vodil sam Cetewayo. Zuluvljanov da je padlo 1000, a Angležev le 10 Bolje bi bilo in verjetneje, ko bi Angleži dejali, da Zuluvov je padlo 2000, a samo jeden anglešk vojak si je nogo »pahnil. iitimifnskf* novo ministerstvo je sestavljeno. Ne GL ka, nego Bratiano je prevzel zopet predsedstvo v ininisterstvu In postavil okolo eebe te le može: Hoeresko, vnanje. Lecca, vojno, Sturdza, finance, Kogol-miceano. notranje, Stoiojan, sodstvo, Kreculesko, koitus. V obeh zbornEcah so je prečital program novega kabineta, v katerem pr^vi, da ho*« izpolnjevati berlinski dogovor, ali pri tem ozi rati se tudi na gospodarstvene in socijalne interese deželne; na dalje obeta program naturalizacijo vsem tujcem brez razločka veroiz-povedanja. Po prečltanji tega programa so se zbornice za mesec drl odložile s kneževskim dekretom, ki povdarja, da se naj poslanci in senatorji dogovore re svojimi volilci; tudi novo ministerstvo mora stopiti v obravnave z vna-njimi vlastimi, da se judovsko vprašanje reši Evropi v zadovoljstvo, a ne na škodo Uumun-skej. — Judje v Rumunskej bodo tedaj Še morali zaviti Be v plašč potrpljivosti. Dogovarjanja mej JVemčifo in Rimom se bodo zopet pričela, in v Kis nngen je uže prišel monakovsM nuncij Masella. Piše se tudi, da bodo dogovori letos vspešnejši, nego so bili pred jednim letom. Rektor in prorektor berlinskega vseučilišča in dva profesorja so bili pri odstavljenem ministru Falku, ter so se mu zahvalili za njegovo „svobodnostno" vodstvo pruskega šolstva. muzikalnem polju, (slednje kot izvrsten igralec na glasoviru), kruha nij stradal. — Veliko je mož skusil, predno je prišel zadnjih deset let do stalnega zaslužka, veliko zgodovino ima za ■oboj. Bd je nekdaj na Dun&ji tajnik in duša komisije za ohranitev starinskih spomenov v Avstriji. V tem delu Bi je dosti zaslug za to Btroko pridobil. Bil je na Dunaji znan kot jeden prvih poznavateljev starinskih spomenov. Hodil je pa tudi z veliko, in rečem lehko, z nenavadno omiko na delo. Zraven latinščine in grščine pomal je slovanska narečja in zra ven nemščine govoril je angleški, francoski in italijanski, ne glede* tega, da je bil v evrop-Bkih glavnih literaturah doma. Prehodil je dosti Bveta kot domaČ učitelj, še več pa kot Btarinoslovec. I« teh ekskurzov prinesel je zmirom polno torbo risanj, katere je putem priobčeval. Posebno pa je odkril starinstvo po jugoslovanskih tleb. Nij tu pokopališča ali starejše cerkve, kjer on nij hodil se svojim Bvinčnikom. Pred k« cimi 8 leti dobil je vodstvo prve stavbene šole (Baugewerkschule) na Dunaji, in ta šola imela je ravnatelja v njem, kakor-šen jej ne bo tako hitro kateri glede velike vsestranske omike. Umrl je komaj 47 let star V mlajših letih je tu in tam pod raznimi pseudonimi slovenske pesni priobčeval. Do zadnjega pa je bil pošteno slovenske srce in v družbi je kaj rad kozarec vzdignil: ,meiner schonen, Ectonen wendischen heimat". Gradtovo delo pride v prvej vrsti Nem štvu v prid, po njem se ve da tudi drugim, ali ker je ta Sloven bil mož tako nenavadne omike, spojene z lepim talentom, zapisal som o njem te črtice. Bil je mož, katerega nikdar nij bilo Btrah za kruh; če ne to, pa to, če ne tehnik, pa učitelj, saj je bil povsod za rabo in zraven ljub človek v obhoji. L;ub mu spomin v domačih hribih, katere je tako gorko ljubil. V Krškem 22. julija 1879. Dr. Karel Slanec Dopisi. ■k Itoke 20. julija. [Izviren dopis.] Pa ne, da bi rekel, da zmešniave delam, ako pravim, da bo izdainiki in drugi taki nenaravni ljudje, bodi si kateri koli in kjer koli, duševni boretje ; to se pokazuje ua njih parnih prej ali slej, ako se s paznim očesom sledi njihovo početje In živenje. Ravno taki so tudi na'i madjaronje vsi od kraja kolikor jih je. Zadnje tri tedne boravit je tukaj neki Taljan „Bartolleti". Ta „povsod poznan, nikjer doma", zganjal je tudi kakor toliko njeguvih gorkokrvnih bratov in sestT.1 onkraj naše A Irije, svoje solde s tem, da je razkazoval po svetu res silovito svojo moč. Tukaj je odprl v „teatro Riccotti" svoje predstave. Kazal je 36 načinov metanja in klical, kakor v starem testamentu Goliat Izraelce, Rečane na korajžo, obetajoč 100 gld. onemu, koti bi ga vrgel. Sline se pocede našim korenjakom osobito vrečenoscem; vsak eg je čutil močnejšega, in kakor zmagovalci v olimpijskih igrah stopali bo pred Barttoletija, ančeš, jeden te bode uže. Ali to nij bilo tako lahko, kHkor Črevelj obuti. Eni bo se ve da mislili, da so močnejši od druzih, in so se še mej aoboj prepirali in lasali, kateri ga bodo prej premsfrastil, iega B. Ali nobeden nij bil niti za „jota subserip-tum" boljši od druzega. Bartolleti jih je metal ko mlade mačke, in Bi nabral s svojimi predstavami precej denarja. Osi pa so z dolgim nosom odšli, in fige v žepu stiskali in tlačili, ti reški junaci petokazice. B. je v kratkem zapustil Reko in šel u Spljet, kjer mu pa nij šlo tako gladko. Mej čistimi Slovani našel je korenjaka, ki ga je za stavo stotaka treščil ob tla, da se nij imel še več časa pre-tegnit. Requiesca8, talijanski Goljat mej Dalmatinci. Mož je bil res da plečat in žilava trda kost, ali samo 4 stare črevlje visok, in v vsej madjaronBkej Reki ga nij našel, ki bi mu bil kos. Ta peščica ni a d jaro nov tukaj vleče kakor dereča reka vse za soboj — kar je „šviga-švaga" seveda, in Rečanje so vsi blaženi, zauzeti za magjarsko PeSto. Svojega poslanca v PeHi sprejemljejo z drago mestno godbo in divjimi „eljeni", kar je vse hvale vredno, ne-čejo pa menda nikakor upoznati, da so vendar na slovenskih tleh. Žalostno pa je, ker tudi ne bodo hoteli upoznati tega, vsaj tako hitro ne — ker ne gledajo s svojimi, ampak menda s kurjimi očesi. Ali upajmo, kakor je bilo njega dni vse drugače, da se bode tudi v bodoče na bolje okrenilo za nas slovanske Primorce. Jako se toži zdaj zaradi pomanjkanja dela, v nižjem stanu. Kar so uvedeni tako pogosto in skrro na vsakem malo večem parobrodu uzdignvalni stroji, je res malo zaslužka pri tem za ljudi. Včasi je bilo treba nositi in nositi, da Ee je parobrod nakrcal polno, ali zdaj gre to vse brže, in v dveh dneh in še prej more parobrod priti in otiti. Zaradi slabega zaslužka prepeljali so se nekateri ita- lijanski delavci preko morja — srečen jim pot! — Ker je letos na pomlad deževje neobičajno dolgo trajalo, je sadje slabo obrodita, posebno se nijso obnesle smokve ali fige; tudi od vinske trte n .j u . ko pričakovati kot druga leta. Zato bo morda pa to, kar ga bo, bolj^, in vinopilni llečauje se bodo razdelili malo bolj pravilno po krčmah, kakor je to do zdaj bilo. Š o 1 s k o leto na tukajšnjem gimnaziji konča Be 24. t. m. malo prej kakor lani. Pismena matura je bila pretečeni tedeu, ustna pa bode 25. in 26. julija. Natančneje, kadar izvem. Domaće »tvari. — (Cesarjev dar.) Naš svetli vladar je iz Bvoje zasebne blagajnice poklonil deže-lanom na Štajerskem, katerim je mnogo škode naredila povodenj, in jim je polja toča pobila, deset tisoč forintov. — (Iz Cerknice) se nam pise: Dne 23. t. m. to je pričelo kegljanje na dobitke, Cegar Čisti dohodek je namenjen tukajšnjej Bolskej mladini. Dobitki bo: 1 cekin, 3 gld. in 2 gld. v srebru in 1 šaljiv dobitek. Serija velja 10 kr. SloveBno končanje in delitev dobitkov bode 10. avgusta t. 1. K obilnej ude ležbi tega blagega namena vabijo se vsi prijatelji šolske mladine. l*o« .atu«». Gospodu Lcbanu v Lokvi! Jaz za avojo osobo Vam nemam druzega odgovoriti, nego: čitajte „0 lika nega Slovenca", katerega se dobite pri „Matici slovenskoj". In kadar so boste navadili glad kej i b manir, pridite zopet, a potem Vam hočem odgovoriti. Pranj o lila v k a, odbornik .Glasbene Matico". POMlUIlO. Slavno uredništvo! V "Vatocu cenjenem listu od 23. julija t. 1. se nahaja pod Šifro Dr. . . a . . .dopis, ki očita gospodu dr. Glantsehniggu osobnih malo vrednih namenov proti niojej osobi zarad njegovega dopisa v „C'il. Ztg." Na to moram naznaniti, da sva g. dr. Glantsch-nigg in jaz tisti dogodjaj popolnem vredila B)0j »oboj na tak način, da s«>ia se jaz izjavil zadovoljnega. Jaz zatorej, ker hočem svojo poravnavo držati I»o»t:;;.», moram javno izreči, da novi napad na g. dr. Glantschnigga zarad najinega dogodjaja n j opravičen, kajti zarad mojih osobnih zadev ne bi smel drugi pisati brez mojega dovoljenja, ker moram jaz sam vedeti, kako imam braniti bvojo čast. Z največjim spoštovanjem Dr. Josip Semec. Vinarll v BVJiii*Umiki. V deželnej bolnici: 22. julija: Jarnij Lukančič, delavec, 06 let. — Janez Kopač, delavec, 56 let, vsled Brcne napake. 23. junija: Anton Jama, delavec, 71 let, vsled hvpertropnije. T ujel. 24. julija: PH Nlouot K. :b< -sch iz Gorice. — Iladjikosta iz Carigrada. — Bernardini iz Trsta. — Kosenberg iz Dunaja. — Lahou iz Linca. — Bartl iz Gradca. — Dell iz Trsta. Pri Haličut Pettors iz Dunaja. — "VVurianek iz Celovca. — Nogro iz Maribora. — Presburgur, JRuckauf || Dunaj«. — Kurzthaler iz Domžal. Pri liavarttkcui dvorut IVn .uiti iz Trsta. — Zal abak iz Raven« Pri avNtrijNkeui ceaarju: Breyer it Dunaja. Crobath, lioth iz Kočovja. Umctcljiie zobe in zobovja postavlja, no da bi bolelo in za žvečiti popolnoma pripravno, po najnovejšem umetniškem načinu, in zobne operacijo izvršuje z omotenjem z gazom za smejanjo (3l>5 — ti) zdravnik za zobe A. Paichel, polc^- ilradeckijovoga mostu v 1. nadstropju. Gospoštija Ribnik, pošta Metlika, ima (326—2) 600 vedrov rrtc'č«pytt in belega vina v ceno na prodaj. Dunajska borza 25. julija. finotnl dri. dolg v bankovoin . . 66 gta. 80 k Enotni dri. dolg v srebra ... 68 „'-'•' £UU renU.........78 s 75 1860 drt. posojilo......126 ,25 Vkcije narodne banke .... 826 „ \roditno akcije ....... 270 „ 90 .omlon..........115 1 16 Srebro..........— „ — t MapoL..........I „ 20'/, 0. kr. cekin*........h K 4H Državne marko . . , F.6 . 76 Krčmar jem! V uiestu < 'rnoniljl prodava se dobrovoljno hiša — mana kriuia — z obzidanim vč.ikini dvoriščem, z zidanim in z opeko pokritim prostor nim hlevom in z velikim vrtom. Ta krčma jo praktična, ker je precej na roko voznikom, ki pridejo po nove) kocevskej ceNti v Črnomelj. Pogoji so jako ugodni, izvedo se pod adreso: (308—3) JTv. GumUu v MotliUl. Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, laka ia firneža, v Lj u b lj an 1, (335—1) na ijiu'in trgu, poleg frančiškanskega 1.....tu Strelovode naj zanesljive še s prišp č >nim rtom iz platino izde-1 uju podpisani za zvonike, hiše, kozolce itd., ter i-' s.mi razpeljava. Podpisani opozoruje pri tej priliki tudi, da ima poseben stroj, s katerim zamore vsak trenotek poskus ti, ali je napeljani strelovod 60 dober ali uže poškodovan, in torej hitre poprave potreben. Popravo priskrbi tako!, dobro in po nizkej c mi. Ako se terja, pozlati strelovodov rt z zlatom v ognju. (336 — 1) Franc Kašperič, v Mariboru, Allcrbeiligen-CJasse. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico: vsled teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začaBiio, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane iepne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Vsled neke vlsstne konstrukcije ue more taka ura nikdar pokvariti* pade lehko na tla, sme se stisniti, a \endar ura pri tein nič ne trpi. Proti povzetju, ali \pošiljat\ i male svote, katera je pri vsakej bali "ar zaznamovane, s katero je plačana le pridejana zlata double urna. verižica, baržnnasti etui, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico sastonjj. Vse ure so u&t&cko '.i-v-'.'.sii-.oio, ter garautujenio iu tituku uro pet let. Vr dokax fjrot-o-veftfu, juiu»*t vat in Mroge MoliduOMti, jirevze-111111110 t-i t«'i»* dolžnost javno. >Muko uepriHtoječo uro nazu,] vzemomo, iu z -<> zumeujunio. Izpisek uLr. IOOO komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše regulovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui iu glavni ključ; jeden komad le gl. 3,45. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere Be pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim »krovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvamčno pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne moru od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 16 rubinih, z emailiraninu kazali, kazalom za tru-notke iu kristalnim ploščnatiui steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 10OO komadov mobilnih ur na valje (oyUn< der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnutuu steklom, tekočih na ti rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, jeeten ko mad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.bO IOOO komadov W ashingtonsklh ur na sidro od 181otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektro-galvaničuo pozlačene, da jili 110 more nobeden strokovnjak ah zlatar od pravo zlatih razločiti; tlno na trenotek regulovane in poskušene. 'len ur stal je preje jeden komaa gl. 5J7, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otuega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treuotek repasirane, b kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da sc nij treba teb ur nikdar popravljati. 1'ri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem emai-liraucm okviru z zvonilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalncj mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur Z majatnikom (pcudeluhr) v Im m izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo so vsakih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, iu impozantne. Ker je taka ura po minohh 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: IJlireu-Ausverkaiif (321—2) PliiHpi> F»©»i»if Ulirenfabrik, Wien, Rotlientliurmstrasse Nro. 9. lMlatelj iu urednik Josip JurCič. Lbbiniu^ m tisk .Narodu« tiskarne14.