НдшшдпкпБо(е
v«riae mmđ eatariMMtiac«: Ktae«iCwt, ШвпасекПос Ж Poatfaoii Ш /	(im tporame иИВмг) шопаШсД HM 1,— tm Втт WnaobUeMieti RM OM
aWiMtritimjui (tar aettHBg Mr dan aMtaM^endui MoMt wertlen mu ettaWHeb %mđ nor Мж Ж. da*	Monaits шагииоииеи
,Kulturonosec' Stalin
Seznam bol|ševiških i^rehoT in soT|etska wtmv:l:zacm;a**
K Stalinovemu govoru
Berlin, 10. novembra. NaravnomI zasmeh resničnosti je, če j« Stalin v svojem govoru k 27. obletnici bolfševiike revolucije oznanjal, da je boljševizem »rešil civilizacijo Evrope«. Ni treba nobene kronske priče, da se ovrže ta drzna in nesramna trditev boljše-viškega diktatorja. Ves svet lahko priča, da je puščal boljševizem, odkar je pred 27 leti zagospodoval v Rusiji, dolgo in neskončno krvavo sled za seboj. Milijoni, ki so bili po-klani, ki so umrli od lakote, in z zatilčnim strelom čeke, GPU ali NKWD, kakor se morilska komisija danes Imenuje, prišli ob življenje, so žrtve morilske vlade, kakršne ne pomni zgodovina.
razil nekoč v nekem govora v Spodnji zbornici.
Naj bo dovolj angleških izjav o taktik!
ia teoriji boljševizma. Svetovni tisk je imel že večkrat priliko, da razkrinka boljševizem Tudi v Zedinjenih državah so izrekali trde besede proti boljševizmu, preden niso Roosevelt in njego^ dvorski židje potegnili Amerike v vojna in sklenili svoj pakt z ži dovskim boljševizmom. Leta 1939. ni bilo nič redkega, če so severnoameriški časopisi govoriti o Stalinu kot »največjem morilcu in najbolj krvavem trinogu v zgodovini« ter označevali Sovjetsko Rusijo kot »oligarhijo (gospostvo nekaj malo oseb) zločincev« in kot »narod, ki mu vladajo gangsterji« Se julija 1941. leta je pisal list »New York Times«; »Bila bi sramota, če bi severnoameriški vojaki morali počastiti Stalina kot zaveznika, kajti Stalin je najhujši skrunilec kulture v vseh časih.«
Samo nemška zmaga lahko reši!
Samo zaradi tega, ker se je židovska plu-tokracija v Angliji in Zedinjenih državah vdala boljševizmu, je razumljivo, da si Stalin lahko dovoli tako drzno obrniti resničnost, kakor je to storil v tem svojem govoru. Židovska svetovna zarota je složna v načriu, da zatre človeštvo in si ga podvrže, da mu služi, Evropo pa je v Teheranu prepustilo boljševizmu kot njegov interesni pas. Temu ustrezno nastopa boljševizem т državah, ki jih poplavlja boljševiška plima.
Nemmersdorf, pokolj starčkov brez orožia,
žen in otrok, posilstvo žen, nesmiselno uničevanje, rop, plenitev, to je »civilizacija«,
kakršno ima Stalin v mislih. V šolah boljševizma k zverinski brutalnosti vgojeni pod-Ijudje, le-ti so nosilci te »civilizacije«. Gorje onemu, ki podleže poplavi z Vzhoda)
Pred tako »civilizacijo« je samo ena rešitev.
to je zmaga Nemčije.
Velika ofenziva pr«li Nemčiji se je začasno ustaTlIa
Nemška obramba izsili odmor boja na vseli frontah
Toda sovražnik pripravlja povsod nove ofenzive — Poostrena nemška obramba proti vsem sovražnim napadom
Berlin, 10. novembra. Tačas je odmor v	boju na vseh Irontah, kar se mora matratl
za posledico izredno trde nemške obrambe.	Potem ko je tudi bitka v Kurlandskem do vedla do ustavitve sovražne ofenzive in ■ tem do nemške obrambne zmage in potem ko je cel6 pred Budimpešto nastopila stabilizacija položaja, ae vrie v trenutku po vse)
Evropi samo krajevni boji. S tem se je na	konferenci v Teheranu sklenjena vsestranska uničevalna ofenziva proti Nemčiji zlomil*, veliko preje, kot ao to domnevali cel6 upapolni nemški vojaški krogi.
Sovražne sile smo mi ocenili tako, da bodo	sebno močne utrdbe, — Vogezi —, ki tre-
zadostovale za izvršitev neprestanih oien-	nutno obvladajo lice celotne zapadne fronte,
zivnih dejanj tja do konca novembra. Potre-	imajo vendar v okviru velikih strategičnih
ba, ustaviti sovražna naipadna dejanja že v	preudarjanj samo krajeven pomen in jih ni
prvem tednu novembra, dokazuje, da so se	prištevati k pričakovanim težiščem bojev.
ali precenjevale razpoložljive rezerve so	Na italijanski fronti sta najbližja cilja za
vražnih sil, ali pa da je nepričakovan nem	pripravljajoče se ofenzivo obe mesti Bolog-
ški odpor napotil sovražno stran, da revi-	na in Ravenna. Začasno se omejuje sovr»ž-
dira načrte svojega napada. Splošna opazova-	no zračno orožje na to, da bombardira ce-
njt dado na vseh frontah sovražnika spo	ste prelazov čez Alpe, in tukaj zlasti Bren-
znati preqrupacije in priprave za novo otem	nerja, da bi otežkočila nove pošiljke armadi
živo.	Generalfeldmarschalla Kesselringa, Na bai-
Boj za uvoz v pristanišče v Antwerpnu je	kanski fronti se trudijo boljševiki s podporo
stal Angleže in Kanadijce najmanj pet divi-	izdajalskih Bolgarov in Romunov podvezati
zij. Na 10.000 do 20.000 mrtvih in na trikrat-	pohod nemških arnvad v Grčiji proti severu
nik ranjencev se morajo oceniti zgube prve	tako ob Donavi, kakor tudi na Hrvatskem,
kanadske in druge angleške armade v bitki	vtem ko je močna udarna čete sovjetskih *e Scheido.	oklopnjakov imela nalog, da najkasneje do Bojišče okrog Aachna, kjer zaradi ogroža	7. novembra vzame Budimpešto v posest. Nanj! industrijekih ozemelj ob Rheinu in Rubrl	pad na Budimpešto je bil preprečen. Boji pri pričakujejo najtršega nemškega odpora, bo-	prostranem premikanj« v srbskchrvatskem jišče okrog Metsa, kjer #e na razpolago po-	Proetoru ne morejo ovirati urejenih premi-
Orožje za boj Iz daljave „V 1" nad Шкт Londonom
„l\lerazuml|iTe eksplozije^* in izredno močan zračni pritisk
Berlia, 10. novembra. foročUo vrhovnega poveljstva oborožene sile od srede javlja prvikrat uporabo »V t«, nasproti oroit« »V 1« ie uSinkovltejšega Izstrelka, proti prostoru Velikega Londona. %# več tednov obatrtijujela britansko glavno mesto istočasno aU 1атепошм orožji »V 1« 1« »V 1«. S tem |e bil dosežen bistveno ojačen učinek raz •frellva na London.
Nihče ne bo nikdar zvedel, koliko milijonov jih je v resnici umrlo od lakot« v prostornih pokrajinah Sovjetske zveze. Predsednik slovaške države dr. Tiso je govoril o petih milijonih, ki so samo v bogati Ukrajini 1923. leta umrli od lakote, in ta številka s tem gotovo ni nastavil ena previsoko.
V potokih krvi
Kakor je boljševizem v lastni državi gazil v potokih krvi im kakor do danes brezobzirno iztreblja in likvidira vse, ki so mu na poti, tako je on stopil nasproti tudi vsem tistim narodom, ki so postali njegova žrtev Ko BO Stalinove trume 1940. leta vpadi« т Baltske države, se je pričela gonja za ljudmi, ki je zajela bre^ razlike može, žene in otroke. Desettisoči so mrtvi obležali na poti Desettisoči so morali kot sužnH v sibirske stepe in ne bodo nikoli več videli svoje domovine. Ni nam treba niti navajati naših lastnih dokazov, da postavimo ob sramotni steber zverinski morilski sistem boljševi-kov. Vodeči britanski časopis »The Nineteenth Gentry and after« je še avgusta meseca lanskega leta objavil številke glede od-peljanih pripadnikov evropskih vzhodelh držav in pri tem ugotovil, da je bil deportiran najmanl eo million Poljakov in da jih j« zginilo 300.000, o katerih se lahko domneva, da so poetall žrtve biričev NKWD.
Zverinativo |* njihova civilizacit«
k htonske je bilo po navedbah britanskega časopisa odpeljanih 60.000 oseb, o katerih usodi se ni nič doznalo. 60.000 moških, 20.000 žen in 7300 otrok je bilo deportiranih iz Letonske; izmed teh živi po mnenju angleškega časopisa morda še ena tretjina. Iz Litve so boljševiki odpeljali 30.000 ljudi, katerih usoda nI znana. To so številke, ki do jmljiveje od vseh besed karakterizirajo sovjetski sistem. In o takem sistemu trdi Stalin, da je »rešil civilizacijo Evrope!«
Zveri v človeški podobi
Boljševizem se je v preteklih letih vedno znova skušal prikrivati kot demokratična državna oblika. Baje je razpustil kominterno »generalni štab svetovne revolucije«, kakor so jo Imenovati v Sovjetski zvezi. Bale je sklenil mir s pravoslavno cerkvijo. Toda ko »o boljševiške armade zopet vdrle v krog evropske kulture, ko so prišle na Poljsko, ko so napadle Baltske države, ko so se jim vrgle v naročje Finska, Bolgarska in Romunska, ker so brezčastne In slabe vlade upale, da se bodo na tak način mogle rešiti, takrat se je pokazalo, da so boljševiki Se vedno teko ko prel »divje zveri v dlove*kl podobi«, četu<M so se — kakor pravi aek ipaa-Wci pisatell — prikazovali v veeh mogočih ovčjih kožuhih.
PlMtokretl ple#k#|o
Kot tak volk v ovčjem kožuhu »e )e pre-T en tiral Stalin ▼ svojem zadnjem govoru k obletnici boljševlAke revolucije. Pod krinko poštenjaka le imel govor, ki je namenjen tt-rtim, ki so se zvezali s boMševizmom, ker mislijo, da jih bo oo mogel rešiti. V Londonu in Washingtonu ploskalo Stalinu, poelmli #o mu udanostne briolavke In ga zagotwv-11 ali svoje zvestobe. Tudi СћигЛШа se ne manjka med gratulanti. Pri tem le dobro opozoriti na to (kar smo nad t našem Met« ' že ponovno storili), da je leti Churchill aa-etopal nekoč kot obtotlteM proti boHleri*. mu in ga osramotil z nahujšlml besedami. Zlasti je treba v zvezi s Stalinovimi beee dami o »reSltvi evropeke elvlliiacHe« po boljševizmu poiklicati v spomin tiete dMr chillove izreke, v katerih se |e ChurchiU mam ^tjavll o boljševizmu in clvilizaclll. Leta 1918 t* Izrekel v neikem svojem govoru v me#tu (Dundee sledeče besede, o katerih dane* 00-tovo noče nič vedeti; »Civilizaotja lačne ^ prostranih prostorih popolnoma izumirati *tem ko boliševikl kot trume divjih »veri Jkakljajo in skačejo, čez »mrtva trupla svollh iriev v razvalinah mest In vasi « Ni to ed' {Ji Primer, da je stavil boljševizem s takim: besedami ob sramotni steber. Na drugem "»•stu je označil »boljševlško trlnoštvo« kot *®»jhujše, nafboll uničujoče In najboll degra-
dirajoče izmed vseh trinoštev« in primerjal dejanja boljševizma z dejanji, ki bi se jih sramovali »kamena doba in Hotentoti Osred-nle Afrike.
Morilski teror je državno načelo
Boljševizem in umor, to sta stvari, ki spadata skupaj. Kjer je zagospodoval boljševizem, tam triumfira umor. Naj spomnimo samo na^ Katin, kjer je bila po prepričevalnih izpovedbah prič poklana približno ena tretjina bivše poljske armade v miru. To zastra-hovanje z umorom je boljševizem postavil za državno načelo. Znašli so ga židje in ti so ga vzidali v državno ustavo. Stalin se drži Leninovega volila, ki je nekoč rekel »Proletarska država ni nič drugega, ko sirot za zatiranje buržo&zije«, ali ki je nekoč izjavil v razgovoru; »Ljudi je treba brez usmiljenja udariti po glavi « Milijoni mrtvih, ki jih ima boljševizem na vesti, so žrtve tega »državnega načela«. »Boljševizem nd nobena politika, on Bi nobena bolezen, on ni nobena vera, on je kuga.« Tako se je Churchill iz-
Brttanelka vl&d# i« doclej lamolM« «vo-|«mii narochi, da м raxao tako svaalb !•-t»dUi bomb, ki le med tem i* potrtale vsako mur znane, uiporabl/ja ie učlnkovitejie, ie prebljalneiie in zato tudi še nevarnelie orož )• za boi i* daljave: orodje »V 2«. Nem ikemu vodstvu to znana m at an баа poročila o uepehu In učinku orožja »V 2« po viakl uporabi. Ce bi i* raeee tega bilo treba pri orožju »V 2« nadaljnjega dokaza o gotovooti v pogooUtvi с1Цж, g* 1* dalo britanako uradno poročeva nje mamo, ki je tudi v takih nočeh, ko j* bil London obstreljevan Izključno po orožju »V 2«, javilo nadaljevanje obstreljevanja pc letečih bombah«. Iz vedno bolj se množeči^ razprav v britanski lavnosti o razvoju nadaljnjega nemškega povračilnega orožja se da tudi sklepati, da postaja ta pro-bl#m:aAngl#ž#v*dnoboljp#r#č.
O tehničnih podrobnostih orož}« »V 2« se s«T«da nčasno m* mor« sporočiti nič m-tančn«|i«ga. Angl«ika poročil# vočkrat po udarjalo kot karakteristiko,! da s« tega no v«ga razstreliva pred izredno močno detonacijo a« mor* niti sUiati niti kako drugače opaziti, ▼ nasprotju z «V 1>, č«gar približanj« s* kakor znano vidi. V mnogih posamas-nih poročilih, ki so doS'<* nlorf«! vsakokrat do8«žea«ga učinka z obstraljcvanjam po orožju 2«, I* govora o »aarammljivlh «ks "ilozljah« in o »Izredno močnem zračnem pri Isku«.
Britanska vlada si silno prizadeva, preprečili, da bi prebivalstvo zvedelo podrobnosti z obstreljevanjem po >V 2« doseženega raz-strelnega učinka ih da n« pridejo nobena poročila v inozemstvo.
ystafa na Slovaškem strta
Kakor je Oberkommando dar Wehrmacht dne 8. novembra objavilo, je strt in retsbtt uporniški pokret na Slovaškem.
V	težavnih, nad dva meseca trajajočih be» jih v gozdovih in gorah so čete Wafien-ia vojske pod vodstvom -ObergruppenKih-rerja in Generala der Waff en- Bergerja in Hoefleija očistile Zapadno in Srednjo Slovaško pod boljševiškim in čehoslovaškim vodstvom stoječega potajnega sovražnika in njegovih spremljevalcev. Ujele so generala Viesta, člana vlade londonskih emigrantov in poveljnika tako zvane čehošlovaške narodne armade in šefa njegovega štaba.
Poskus napasti našo fronto od zadaj, je stal upornike nad 4.000 mrtvih in povrh še več ko 15.000 ujetnikov. Po začasnih ugotovitvah smo uplenili dva oklopna vlaka, 267 letal, 104 oklopnjake, 309 topov in celotne zalog* vstašev. Nadaljuje se popolno čiščenj« d«-žele od ostalih skupin tolp.
Tito pesti Srbe
Bern, 10. novembra. O političnem položaju v Belgradu poroča carigrajski dopisnik lista »Tribune de Geneve«. Iz prvih poroči], ki so dospela, odkar so vkorakale v Belgrad sovjetske čete in Titove boljševiške čete, s* zrcali grozna zmeda, ki se je polastila pr*-bivalstva spričo hudih incidentov med Srbi in Titovimi četami.
V	Negotinu in Petrovou so Titove čete začele hudo pestiti srbsko prebivalstvo. Zlasti so priredile pravo gonjo zoper tiste, ki so se branili pristopiti k Titovim skupinam. Začel se ie mnoštveni pobeg prebivalstva.
latastrofalno slaba letina v AvstraHff
Stockholm, 10. novembra. Avstraliji, eni hs« med vodečih, pšenico pridelujočih dežel, preti zaradi stalne suše kataatrofalao slab* letina. Letina pšenice bo po veej priliki znašala ko* a j tretjino, letina krme <pa same eno osmino nonjialne količine. Ta katastrof« a* ogroža samo Avstrajil«, ampa<k tudi ve« tM* dežele, ki živ* od avstralske pšenic*.
kanj nemikrh-balkanskih armad, t. j. da j* , tudi tukaj postala očHna neka stabilizacij* oziroma potreba sovražnikovega preqrupira-nja.
Na vzhodni fronti od prelaza Dukle, ki g* imamo prej ko slej trdno v naiih rokah, do Kurlandskega ni nastopila nobena sprememba, čeprav se je na južno in severne krilo dolgo časa vršil najhujši sovražni pritisk. Tudi lukal se »poznajo priprave za novo sovjetsko ofenzivo ob Gozdnih Karpatih, pri Varšavi in v vzhodnopruski obmejni krajini. Na Kurlandskem se najbrž ne bodo take kmalu ponovile sovražne ofen^ve, ki so šl* za tem, da se odstrani pokret v boku pri prihodnjem sovjetskem napadu na Vzho&io Prusko. V 12 dnevnih srditih obrand)n& bojih s6 naše -divizije razbile velik d^ sovjetskih napadalnih skupin, zlaetl uport^ljan* čete oklopnjakov.
V zvezi z vedno močnejšo nemško obrambo se ne sme smatrati za slučaj, da s* j* obstreljevanje Londona In Južne Angleške z »V 1« ojačilo z uporabo še veliko učinko-vitejškega razstreliva »V 2«. Tudi to strašno orožje spada k izpopolnitvi slike poostrene nemške obrambe, pod katerim zoakoe^ stoji vse vojno dogajanje tega najtršega irmed vseh bojev.
Kllub temu je dospela v neko nevtralne glavno mevto vest, da fe deževalo na London novih eksploziv z ogromniar učinkom. Pri tem le bila sr^i oktobra med drugim popolnoma porušena v Londonu ležeča železniška postaja Epstim, London, ska policila'je nato brezc^zirno zaiprla de-tični del mesta in preprečila dostop ra^-vednežev. Vse v poštev prihajaloče oblavti in vse osebe so dobile nalog, da moralo strogo molčati. Iz londonskih mestnih delov Samberwell, Mitchel, Station Road Sidcup in Edmonton poročajo o izredno velikih škodah v celih četrtih hiš in prometnih naprav. M tem je bil popolnoma porušen nek žel*znlk ški moet v južnem dehi Londona. Na podla-?! obstreljevanja z orožtem »V 3« bila britanska vlada prisiljena, da je znova do nadalnje odredbe odložila že zopet dopuSčeno vrnitev evakul-raucev v London.
Zabeležili smo tu le nekaj delnih poročil o uspehu orožja »V 2«, ki je odslej *kuipai| z orožjem »V 1« nosilec nemikih povraAtkilh uderoev la bo te oetalo tudi v bedo4o.
stran S. — štev. 89.
KARAWATfKEX BOTK
Sobota, 11. noygmbra 1944.
Potrditev angleškega Izdajstva glede Balkana
win, 10. novembra Londonski fiuopli »Times« odkriva kopr»no gleda tajne pogube, ki sta )o Sovjetska zveza In Anglija podpisali leta 1941. In ■ katero je bila lapeča tena preipuititev Romunije, Jugoslavije, Bol-getftje, Grčljje in cel6 Ogrske Sovjetom. Sam na lebi politični umik Anglije na Balkanu nikakor ni presenetljiv, saj te njena slaboet lahko že dolgo opaža iz poteka dogodkov, pač pa preseneča o'kolnost, da ao priznali obstoj tajne pogodbe in sicer z opominom vsem prizadetim državam, naj ne špekulirajo na tpore med Veliko Britanijo io Sovjetsko zvezo.
Tudi Poljaki morajo na suženjsko delo v Rusijo
Krakov, 10. novembra. V zasedenih ozemljih Poljske izvajajo boljieviSke oblasti tako zvano »mobilizacijo delavskih rezerv«. Te mobilizacija obstaja v tem, da ujamejo oborožene enote komunistov in komeomolcev v meetlh in vaeeh vse za delo sposobne Poljake In jih pošljejo ▼ sovjetsko zaledje, da delajo v industriji. Tako so lamo meseca septembra poslali жкогај 20.000 nedoiraslih v starosti 13 do IS let Iz Vllna, Orodna, Bjalij-stoka v Ural In Sibirijo. Vee so zaposlili т premogovnikih In v gozdni Induitrijl.
Sovjetske zgube
Ženeva, 10. novembra. V uvodniku »Dally Maila« se bavi Walter Farr z močjo ruske armade. Dopisnik je bil na Finskem ter se je razgovarjal z več ruskimi vojaškimi strokovnjaki. V poročilu pravi, da cenijo sovjetski vojaški izvedenci ruske izgube na 10 do 12 milijonov ljudi, to je na polovico onih 20 milijonov, ki so jih mobilizirali ob pričetku vojne. Ruski strokovnjaki so nadalje mnenja, da se je Nemcem v veliki meri posrečilo organizirati na Vzhodu obrambne postojanke
Gospodarske posledice Bolgarske kapltulaclle
Wlen, 10. novembra. Kakor poroča nacio-nalnobolgarska brzojavna agencija »Balkan«, je imel pred nedavnim finančni minister bolgarske nacionalne vlade Asen Cankov govor, v katerem je primerjal današnji gospodarski položaj Bolgarije, ki je brez nemškega trga, s prejšnjimi prilikami, ko je Bolgarija mogla dobivati za svoje blago stroje Itd. iz Nemčije, pri čemer so bile cene, ki jih te plačala Nemčija, vedno višje od povprečnih cen na mednarodnem trgu. Zdaj mori Bo'garija dobavljati, ne več Iz prebitka, ampak tako za življenje važno blagq, za katero dobi v najboljšem primeru po zelo visokem tečaju sovjetski papirnati denar brez vrednosti. Razume se samo po sebi, da Bolgarija ne more računati z gospodarsko podporo od strani svojih zavojevalcev. Drugačna je bila stvar za časa prijateljstva z Nemčijo, ko je Nemčija uvozila leta 1943 moko in 1944. leia olje v Bolgarijo.
Nemiri zaradi lakote v Parizn
StraBburg, 10. novembra. Francoski pre-bežniki poročajo o incidentu, ki se je dogodil pred neko znano restavracijo na Avenue de Г Opera. Prea gostilno, v kateri je obedo valo veliko pripadnikov amerikanske armade, se je zbrala množica ljudi, ki je izražala svojo nevollo zaradi lakote, ki je v Parizu. Morala je poseči vmes policija in pregnati množico • pendrekl. Zadoneli so proti Ame-rikMtcem naperjeni klici: »Kje je ostal ob Hubljenl kruh?«, »naši otroci gladujejol«, »ml Francozi ne donuščamo, da bi vi ravnaU z nami kot s črncil« Itd.
Obrambna bilka besni ob meji Lolhrlnqena ( zrcalo ćasa )
Novi sovražni napadi v Srednji Italiji - Sovražnik pregnan z otoka MUos
Ob*ricommando cUr Wehrmaoht |# dm# 9. novembra objavilo:
Hrabra posadka mostišča Moerdijk ]e tudi včeraj preprečila nadaljevani po«ku« skupin nasprotnlčkih oklopnjakov, da bi predrli In jo odrezali od Maase. Nad celokupno fronto na Nizozemskem pošilja sovražnik ves dan močne skupine bojnih letalcev v srdite borbe. Iz raznih odsekov na obeh straneh Aachna poročajo o naraščajočem topniškem ognju in živahnem streljanju z zameglitvijo. Kakor že prejšnji dan, je tudi včeraj spodletel napad na Wttrselen. Naši oklopnjaki in grenadirji so nadaljevali s čiščenjem ozemlja pri Kommerseheldtu. Nasprotne napade severnoameriških bataljonov smo kljub temu, da so imeli močno podporo iz zraka, odbili zgub&nosno za nasprotnika in pri tem znova pripeljali številne ujetnike. Večje število nemških vojakov smo rešili ujetništva. — Obrambna bitka na lothrinški meji divja med Pont i Moussonom in kanalom med Rheinom In Marno v širini nad 50 km. Nasproti odporu naših čet v položajih so mogle severnoameriške divizije le na nekaterih odsekih vdreti v naše glavno bojišče, v drugih, tako zlasti severno od Pont h Mous-sona, so bile krvavo zavrnjene, zapadno od Chateau Salinsa smo jih zopet vrgli z nasprotnimi napadi v svoje prvotne položaje. V prostoru pri Maršalu se vrše posebno silni boji. Z nadaljnjimi napadi ob zgornji Meurthi je sovražnik tudi včeraj pridobil le prav malo sveta.
Z orožjem »V 2« ojaČeno obstreljevanje Londona se je nadaljevalo.
V vzhodnem delu Etruških Apeninov in v sosednem frontnem odseku ob Jadranskem morju so skupine 8. angleške armade po ogromnem pripravljalnem obstreljevanju prešle v večje napade. V gorah severno od Rocca S. Casciano je sovražnik obtičal v ognju naših oporišč. V ravnini pri Forllju
je močno združil svoje sile In potisnil našo fronto nazaj ter prekoračil odsek ob reiki Ronco. Naše čete so z nasprotnim napadom razbile sovražnikovo mostišče. Iz enot vojne mornarice In vojske obstoječa posadka otoka Miloš v Egejskem morju je po večdnevnih trdih bojih vrgla sovražnika, ki se je bil izkrcal a pomočjo nekega oddelka britanskega brodovja, in ga zopet pregnala z otoka.
Med našimi premikanji na Balkanu smo, kakor je bilo predvideno, izpraznili dolino ob Strumici. V odseku pri Apatinu ob Donavi so se boljševiki ustalili ob zapadnem bregu reke. Boji lo še v teku.
Ob donavskem mostišču pri Dunafoeld-varu, jugovzhodno od Budimpešte In severno od Szolnoka so se izjalovili napadi sovjetskih skupin. Nemško in ogrsko protiletalsko topništvo ter bojni letalci so učinkovito posegli v boje jugovzhodno od ogrskega glavnega mesta. Z gibiljivimi nasprotnimi napadi naših čet severno od srednje Tise smo pre-stregli v prostor pri Mezoekoevesdu rdr-lega sovražnika.
Na ostali fronti do morskega zaliva pri Rigl je bilo le malo bojnega delovanja.
Sovražni zastrahdvalni letalci so izvršili napade na stanovanjske okoliše v Moersu, Hombergu, Rheine in drugih krajih Srednje Nemčije. V pretekli noči so britanhka letala odvrgla bombe na Hannover. Lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so sestrelili 18 sovražnih letal.
Gruppenkommandeur Major Walter .No-wotny, imetnik najvišjega nemškega odlikovanja za hrabrost, je padel v zračnem boju junaške smrti, ko je odstrelil šest nasprotnikov. 2 njim zgubi nemško zračno orožje enega izmed svojih najuspešnejših lovskih letalcev, ki je izvojeval vsega skupaj 258 zračnih zmag.
Samo bliskovita voKka lahko reSI zaveznike
,Rimska ofenziva" neverjetna - Boleči britanski glasovi
10. novembra. Cms, M so g« pridobili Nemci izsa poletja, nL ито neprl)#-ten zavcinikom na Zapadu, ampak tudi voina v Pacifiku trpi zaradi tega, pravi CasopU »Time and Tide« v avo|em uvodnika, ki mn da naslov »Faktor časa« Niti britanski empire niti Zedinfene države ti ne morejo privoščiti obrabne vo|ne na Dalfnem vzhodu, ampak moralo izvesti bliskovito volno v pravem pomenu beaede, če hočeio tudi tam po-■peiiti končnovellavno odločitev.
Vzduiit ▼ Vrandll le tafias tako napeto — poroča »Stockholm: Tldnlngen« Iz Pariza —, da lahko kakšna prenagljena akcija povzroči eksplozijo. Politično visoko napetost baje prej ko tlel povzroča proti »Rodoljubni milici« po de Gaullovi vladi Izdana iz^če-valna Ustlna, zaradi katere je nastal spor med de Gaullovo vlado in komunisti.
lovietski časopis »Vojna i rabočij klas« označuje v neikem članku željo baltskih narodov, da bi si ohranili svojo narodnost, kot »politiko samoveličja«.
Sovjetski poročnik U., ki so ga pri Varšavi ulell Nemci, poroča, da so v Sovjetski Rusiji uvedli 84 ur na teden trajajoče delo za moške In 72 ur dela na teden za žene In nedorasle. Hkrati so znižali obroke živil.
»Zračne trdnjave«, raz katerih je severnoameriško zračno orožje izvajalo svoje napa» de na kitajski fronti, so se sedaj zrušile, ker so Japonci zapovrstjo zasedli tri letališča okrog Kvejlinga. .
»Dagposten« sporoča primere, da so se na Švedskem internirani sovjetski vojni ujetniki branili, vrniti se v Sovjetsko zvezo. Eden izmed njih je, ko so ga hoteli t)a odpeljati, izvršil cel6 samomor.
Glasnik japonskega informacijskega urada je priobčil pri neki konferenci časopisja, da je namestnik japonskega zunanjega ministra sporočil romunskemu odpravnljcu poslov, da so pre'kinleni vsi diplomatski od-noiajl med obema državama.
Odlične uspehe japonskih lovcev na podmornice v meeecu oktobru objavlja neko iz Pacifika došlo frontno poročilo. Po le-tem j# že samo enemu edinemu oddelku uspelo, potopiti deset sovražnih podmornic, katerih uničenje je bilo neizpodbitno ugotovljeno. Pet drugih sovražnih podmornic je bilo pri akcijah tega oddelka hudo poškodovanih, tako da se po vsej priliki lahko računa tudi s potopitvijo le-teh.
V nekem članku o položaju v Belgiji piše Vemon Bartlett, ki je pred kratkim obiskal Belgijo, listu »News Clyonlcle«: »Ce pred začetkom zime ne bodo razdeljene znatne količine živil In premoga, belgijski narod ne bo več imel gluha ušesa za propagando, ki mu predočuje, da se mu je pod nemško zasedbo materialno bolje godilo.«
Zveza bolgkrsMh brezboinežev je dne 12. oktobra t. 1. Imela v Zofiji svoj ustanovni občni zbor.
Zavezniki so tudi v enem vojnem ozemlju v sili, ki se lahko olajša s čim hitrejšim koncem vojne v Evropi. Potek vojne proti Japonski je v resnici odvisen od tega, če bo vojna v Evropi končana do božiča. Toda močna dušlla, ki so jih dobila optimistična pričakovanja zaveznikov na Zapadu, postavijo Anglo-Amerlkance pred trdo dejetvo, da se bo borba z vso svojo težo nadaljevala preko tega termina.
Nasproti gobezdavim napovedim Anglo-Amerikancev o svoji bližajoči se ogromni ofenzivi na Zapadu, piše list »Sunday Times« zdaj precej redkobesed no, da taka ofenziva med zimo ni verjetna. Trajalo bo cele mesece, da bo Očiščen samo sektor Schelde. Za nadaljeva nje bojev v Nemčiji med zimo se ne obete nič kaj ugodnega. Do skrajnosti mehaniziranim vojskam je treba suhih in trdih tal, de se lahko razvijajo v svojem delovanju. Tudi zračnih bojnih sil v takih prilikah nI moč! uporabljati v polnem obsegu.
Ce Nemčiji uspe, da vzdrii vojno skozi zimo, bo nrtdobd« časa, da bo lahko ustrelila
svoje izstrelke proti Angležem In Sevemo-araerikancem. »Sunday Times« potem še dostavljat »Po Arnheimu smo se vdali velikemu pesimizmu. Treba se bo obupno boriti, če hočemo uspeti proti Nemčiji.«
Zoppina iziolilev Roo^evella
za prfdxpilnihm Ш\
Bern, 10. novembra. Četrta zcpetna Izvolitev Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav je po doslej došllh, še nepopolnih podatkih štetja zagotovljena. V sredo je v zgodnjih jutranjih urah zopetno Izvolitev Roosevelta že komentiral in zmagoslavno slavil list »New York Times«. Tudi časopisa »Dally Herald Tribune« In »Daily News«, ki sta oba podpirala Rooseveltovega nasprotnika guvernerja Deweya iz New Yorka, izjavljata, da je njun kandidat še propadel.
Volilni boj se je zadnje dni vodil z ostroet-jo, ki je Izredno prekašala glas vseh pred-idočih predsedniških volitev. Tako je »slu«
čafno »tik pred volltvijo Roosevelt predel povabilo de Gaullove provlzorične vlade, naj skupal z demokratskim zunanjim ministrom Cordell Huliom obišče Francijo, da jih bodo tam slavili za »njihove zasluge za osvoboditev Francije.« Da vplivajo na številne volile* italijanskega pokolenja, je doepela Rooae-veltu š* pravočasno počastitev rimskega mestnega «v»ta, v katerem sedijo k#kor znano Številni komunisti. .Te, dogodke, ш1ст. Da. wey izredno ostro krltTžIra," brez dvoma so vplivali na izvolitev Roosevelta. Z napadom moskovskih »Izvestij« na Deweya so . Sovjeti že vnaprej dali svoje komentarje k volitvam predsednika v Zedinjenlh državah.
Po nadalje doSlem poročilu je pri volitvah predsednika v Zedinjenih državah dna 7 novembra dosegel po dosedanjih ugotovitvah štetja republikanec Dewey, guverner newyorike države od 49,5 milijonov oddanih glasov 22,3 milijonov, nasproti Roosevehu. ki jih je dobil 4,9 milijonov več.
f
Veri*« luid Drock' N8-Otu*erlte and Unickerei KSmtcn OmbH. Kleeenfort. — Verlairaleiter: Dr Brali Heltlan imet bel der Wehrmacht). — TIsnntechrirt.leiter FriedHnh HortUnRnn Zurs«H l(rt Ansce'niloti" Nt 1 fflltli
Dekle s bKe na bartu
Prtpovest. Spisala Selm* Lafti tSt
Na dan slovesa je stal Janez v kolnloi in sekal drva. Ni bil prišel v hišo, d« bi me poslovil od nje, dasiravno je konj že ital pred vratmi. Videti je bilo, kakor da je tako zatopljen v svoj* delo, da niti ni opazil, kaj s* j* godilo. Ona j* morala Iti v*n, da se poslovi od njega.
Odložil je sekiro, podal Lenki roko in re kel nekam hlastno: »Zahvaljujem se ti za v*« ta časi« In nato )* loptt začel delali. Lenka I* bila hotela r*6l, da uvidi, da mu 1* nemogoče, njo obdržati, in da j* vse to njena lastna krivda. Ona sama si je vse to tako naredila. Toda Janex j* udaril na tnalo, da so treske kar frčale okrog njega, in tu M ni mogla odločiti, da bi kaj rekla.
Toda najboli čudno pri vsej stvari j* bilo to, da i* kmet sam, stari Jakob Erland-sen L*nko peljal do hiš* na barju, j
Janezov oč* j* bil majh*n, suh moiiček s pleio in lepimi, pametnimi očmi. Bil j* tako zaprt vam* In molč*č, da včasih v*m dan nI spr*govorll. Dokler j* vs* šlo tako, kakor bi moralo iti, ga niti opaiUl niso. C* s* pa kal ni ujemalo, je vedno prišel In napovedal ter storU tako, kar j* bilo treba povedati in eto rMI, da m* vs* zop*t tpravl v red. Bil je zelo »pret*n v računovodstvu in možje žup nlj« so lm*ll veliko laupanj* vanj. Izročili ko mu tudi vs* mogoče občlneke nalog*, In imel j* v*č|l ugUd. k&kor marsikat*rl. ki j* Imel lepo km*tljo In v*llko bogamtvo.
Jekob Erlandson j* ter*1 voill Lenko po •Ubl cesti domov Jn nI dopustil da bi na kateramkoli strmem mestu littoplla. Ko (tn bila dospela do hiše na barju, je dolgo sede' v bajti In govoril x Lenklniml starši ter jI ma pripovedoval, kako zadovoljna sta bil« z njo on In mati Meta. Samo k*r sedaj n* po Uebujejo v*č toliko služinčadi, sta jo morala poslati domov. Morala j* Iti ona, k*f 1* najmlajša. N* bilo bi «* jim id*lo pravič-
no, č* bi poslala vstran koga, ki j* ž* dolgo služil pri njima.
Govorjenje Jakoba Eriandsona je napravilo dober vtis, in starši so Lenko prijazno sprejeli. Ko so povrh še slišali, da je dobila talco velika naročila, da si lahko s svo jim tkanjem zasluži kruh, so bili telo zado
voljni, da je sedaj ostala doma.
*
Janezu se je zdelo, kakor da je Majdo ljubil do tega dneva, ko mu je izsilila ob ljubo, da bo Lenka odšla z Nerlunde. Do takrat vsaj nI bilo nikogar drugega, ki bi ga bil bolj občudoval in spoštoval. Zdelo se mvi je, da se nobeno drugo dekle ne more ko sati z Majdo, In bil je telo ponosen na to da ml jo j* bil pridobil.
Rad si je tudi v mislih predstavljal bo dočnost z njo Ona bi bila bogata in ugled na. In on j* im*l občutek da se mora prav dobro živeti na domu, na katerem gospodi nji Majda. Mislil je tudi rad na to, da bo ime veliko denarja, č* bo poročen t njo. Lahke bo iboljšal gospodarstvo. lopat na nove zgradil vs* propal* koč* In razširil kmetije tako, da bo postal pravi veleposestnik.
Isto nedeljo, ko se je bil vračal z Lenko ir« cerkve domov, s* j* zvečer peljal v Elvakro Tu je Majda začela govoriti o Lenki in rekla da noč* priti v Nerlundo. dokler to dekU ne bo odšlo. Janez je naprej poskušal, vse zadevo odpraviti s smehom. Toda kmalu s' le pokazalo, da je Majda mislih zares Jane" je Lenko zelo zgovorno branili rekel je, dr je bila še mlada, ko so jo poslali v službo in zato se nI čuditi, C* j* padla v nesrečo ko j* prišla v roke tako slabega človeka ko' le Peter Martenmon. Toda odkar s* j* nj*go va maM zavi*la ta L*nko, l*»njeno vedenj* Sreihlbno »N* bi bilo pravično, če bi jo opet vrall na cesto« le rekel. »Utecjnlla b '4č zopet priti v stisko.«
Toda Majda nI hotela oddnehatl: »Ce br o dekle ostalo na NmHundl mene nikoli ne bo tja«, je rekla. »Take оч-be ne morem tr oei. v hiši«. — »N* veš, kaj delaš«, je rekel Janez. »Se nihče ni materi tako dobre str*, gel ko Lenka. Vsi smo veeell. da j* prišla
k nami prej je bila mati pogosto čemerna in slabe volje « — »Saj te ne silim, da jo pošlješ vstran«, je rekla Maida, toda videti je bilo, da se je odločila, odstopiti od poroke, če Janez v tel zadevi ne stori po njeni volji. — »No, naj pa bo tako, kakor ti hočeš« je rekel Janez naposled. Zdelo se mu je, da zaradi Lenke vendar ne sme postaviti vse svoje bodočnosti v nevarnost. Toda bil je videti zelo bled, ko je tako popustil, In vem ta večtr je bil molčeč in slabe volj*.
Zarae^i t* stvari j* obhajala Jan*za zla slutnja; da Majda v*ndar ni takšna, kakršno si jo je bil predstavljal. Ni se mu dopadlo, da je morala proti njegovi volji obveljati njena; ni si mogel prikrivati, da nI Imela prav. Rekel je sam sebi, da bi jI bil rad popustil, Ce bi se bila izkazala velikodušno: tako se mu je pa zdelo, da je malenkostna In brez srca.	,
Odtlej je vsakikrat, kadar se je sestal z •vtajdo, sedel in iskal in opazoval, če s* bo '.op*t povrnilo to, o čemer je mislil, da )* orl njej našel. Zdaj ko je bilo zbujeno njegovo nezaupanj*, ni trajalo dolgo, da j* marsikaj ugotovil, kar ni bilo popolnoma po njegovi želji. »Ona je pač ena izmed tistih, ki iialpoprej mislijo nese«, j* mrmral ^elej, ko se je ločil od nje, in vprašal je, kako dolgo bi pač vztrajala v svoji ljubezni do njega, ** bi to preskusili Skušal se je tolažiti t tem, da pač vsak človek najprej misli naset toda takoj se je spomnil Lenk*. Vid*l jo j* ored seboj, ko je stala v modni dvorani in laglo potegnila razpelo k tebi, slišal je, ka-Ico je vzkliknila; »Hočem umakniti tožbo (mam ga še rada Nočem, da bi po krivem orlm*g*l-* Takšno ml j* želel Majdo, Lenka mu j* postala m*rllo, po katerem je premo al ljudi, — zarem, nI bilo mnogo takih, ki b* Imeli tako ljubezni polno srce.
Od dneva do dneva se mu le Majda mani Hopadalat toda nikdar mu nI prišlo na ml lel. da bi odstopil od poroke ž njo Skušal si je dopovedati, da' nl*gova n*volja nI nič drugega ko samo prazno sitnarenje Pred nekaj tedni jo je vendar Imel za najboljšo, kar jih j* na mv*tu.
Ce bi bil ielt začel snubiti, takrat bi «# bil morda umaknil. Toda zdaj sta bila že na oklicih, dan poroke je bil določen, in doma so se bili že lotili velikih popravil. Nt »e tudi hotel odreči bogastvu in dobremu fwlo-ža|u, ko so čakali nan). In kak#««
bil mogel navesti za rmzdor; Pqmlsleti, ki lih 1# Imel glede Majde, so bili tako malen-kostni, da bi se mu na ustih spremenili т prazen puh, če bi lih poskušal Izgovorili.
Toda često mu te bilo težko pri srcu. In če le imel kakšen opravek v župniSftu aH v mestu, si le dal prinesti piva ali vina, da bi se napil m prišel v dobro voljo. Ko |e bil izpraznil nekaj steklenic, je bil zopet ponosen na poroko in zadovoljen % Majdo Takrat ni niti razumel, kaj ga prav za prav mudi.
Janez I# večkrat mislil na Lenko in ^čutU hrepenenje, da bi jo erefial. Toda mislil je, da ga Ima Lenka za slabega človeka, ker se te izneveril obljubi, ki jo jI je bil dal prostovoljno, In jo pustil oditi. NI ji mogel te-Qa ne pojasniti niti se opravičiti, in zato se je izogibal taktnemu sestanku ž njo.
Toda neko jutro je Janez, ravno ko je šel preko ceste, srečal Lenko, ki je prišla v dolino, da si kupi mleko. Janez se je obr-nih In se ji pridružil. Zdelo se je, da nI kar nič vesela njegove družbe, ampak je naglo stopala, kakor da hoče priti od njega vstran, in nI rekla nobene besede. Tudi Janez je molčal, ker ni vedel kako naj začne razgovor.
Tu se je od druge strani sem približalo vozilo. Janez je hodil čisto zatopljen v svoje misli In ga niti opazil nI, pač pa ga je bila opazila Lenka In se hipoma obrnila do njega »Nima pomena, da gret z menoj naprej, Janezi kajti Če se ne motim, prihajaj* tu nasproti oskrbnlkovl Iz Elvakre.« Janez je naglo pogledal, spoznal konja In voz In napravil kretnto, kakor da se hoče obrniti. Piihodntl trenutek pa se je vzravnal In tel mirno ob strani Lenke dalje kakor prej, In ločila sta se ne da bi jI on rekel kakšno besedo. Tod* ves ta dan je bil veliko boH »' dovoljen s аеђој, kakor že nI bil dolgo.
(Dalje p-lhooniie)
Sobota, 11. ro\
KARA \V ANKE N BOTE
stran S. — Štev. 89.
Evropska stiska — evropska vera
Splial ReichsamtsUitaE podanik Werner Dali:
Vojna 1914/18 je bila prva porodna bolečina nove Evrope. Globoko kakor lemež |e kot njena posledica razorala tla nemškega naroda stiska kot edina velika učiteljica ljudi in jih napravila sprejemljive za idejno setev nacionalsocializma za novo narodno in socialno ureditev na znotraj in za čustvo nbvega evropskega vedenja in obveznosti nasproti drugim narodom Evrope navzven Nemčija se je kot prva država Evrope zavedala, da jI je nasproti izza 1917. leta naraščajočemu vdoru in pritisku Evropi po plemenu in prostoru sovražnih sil, amerika-nizmu in boljševizmu, trajnega obstanka le takrat, če se na eni strani iz nacionalne in socialistične ureditve sil njenega narode lahko razvija primeren nacionalen nasprotni pritisk in na drugi strani na podlagi njenega novega evropskega stališča in njene obveznosti primeren evropski nasprotni pritisk. Tako je nacionalsocialistična politi' ka imela vedno dvojen cilj: okrepitev Rel-cha, hkrati pa tudi ojačenje Evrope in s tem ojačenje ostalih, evropskih narodov. Kajti Nemčija, ki jo je izučila 15 letna doba trpljenja po Versalllesu, je kot prvi evropski narod zopet spoznala politični osnovni zakon Evrope: da je močna Nemčija kot jedro Evrope mogoča samo v močni Evropi in da na drugi strani močna Evropa zopet zahteva močno sredino, namreč močan Reich. Nadalje to, da je zahtevala politika zbiranja nemških narodnih sil nujno tudi zbiranje in ojačenje ostalih evropskih narodov, da torej nemška zunanja politika nima interesa, da bi se oslabil kak narod Evrope, ampak da se vsak ojači v okviru evropske družine narodov.
Tistim narodom Evrope pa, ki so bili dozdevni uživalci Versaillesa (všetvši Anglijo) in ki jih amerikanizem in boljševizem ni tako spravljal v stisko, kakor Nemčijo, se nemška politika ni zdela samo nerazumljiva in ne kot silobran v prilog njenega nacionalnega življenja in obstoja Evrope, ampak kot nova vrsta imperializma.
Na drugi strani pa se ni moglo pričakovati, da bo samo po čistem spoznanju in razumevanju prodrl mednarodni in evropski red v druge evropske narode. Kajti tudi njim je moral šele lemež stiske in bede razo-rati tla in jih pripraviti za njihovo nacionalno in hkrati evropsko revolucijo in novo ureditev. Tako je morala neizogibno priti druga svetovna vojna 1939. leta, ki je v resnici samo nadaljevanje prve 1914/18. leta, da s svojo stisko uvede novo ureditev ostalih narodov In s tem Evrope kot celote.
V sedanji vojni je potem Nemčiji in njenim zaveznikom najprej uspelo, odgnati po plemenu in prostoru tuji sili, amerikanizem in boljševizem, deloma tja do mej Evrope, čeprav je Izdajalka Evrope Anglija tudi tokrat zopet odprla vrata sovražnikom Evrope. Zcaagoviti volni pohodi. Nemčije 1939/41. leta pa lo tako naglo ii) za svetovno vojno razmeroma tako brez bolečin hrumeli preko narodov Evrope, da ti niso bili razriti do svojih zadnjih narodnih globin. Začetki naclo-nalnorevolucionarnih pokretov z evropskim gledanjem, ki so že bili tudi pri teh narodih (kakor Nasjonal Samling pod Quislinqom ne Norveškem, Mussertov pokret na Nizozemskem, Devlagov pokret v Flandrijl, pokrett D pod Deatom, Doriotom in Darmandom v Franciji) zategadelj niso mogli doseči moči pokreta, ki bi povzročil popoln prevrat njihovih narodov. Toliko bolj je do devetdeset odstotkov teh harodov In Se več vztrajalo Se dalje v »atentizmu«. To, kar tem nacional-no-revolucionarekim pokretom ni uspelo, namreč da bi z razumom In preudarnostjo
sunili naprej k obnovi svojih narodov in k aktivni podpori evropske politike Nemčije in njenih zaveznikov, bo sedaj napravila stiska. S svojim atentizmom in talnim odporom so ti narodi neposredno in posredno pomagali utirati amerikanizmu in boljševizmu, katerih cilj mora po njunem svetovnem nazoru biti popolno porušenje in uničenje samo-stoinega evropskega življenja in evropskih narodov, svobodno pot v Evropo. S tem so si sami pripeljali stisko v svoj dom, ki so jo jim hoteli prihraniti Nemčija in njeni zavezniki. Ampak samo sila kola lomil Razum je bil še vedno le v mali meri udeležen pri vladanju sveta. Tako bo sedaj državljanska vojna prisilila s svojimi nacionalnimi revolucijami tiste evropske države, v katerih je bilo mišljenje »atentizma«, na isti način kot Nemčijo k novemu nacionalnemu in evrop sken^u življenju.
Sedaj čele se more porajati nova Evropa I Ker je za Nemčijo zaradi manjkajoče podpore od strani evropskih narodov г atenti-stičnim mišljenjem, ki mu niso podprli hrb-
ta, nastopila potreba, da т sedaj začenjajoči se zadnji fazi svetovne vojne ne brani, kakor doslej mej Evrope, ampak samo še njeno jedro, trdnjavo Nemčijo, je morda po sili razmer prepustiti predbojišče nasprotnikom. Ti bodo sedaj, kakor tista »sila, ki vedno namerava zlo in vedno ustvarja dobro« povzročili prebujenje atentističnih narodov in jih s silo spreobrnili k novemu narodnemu in evropejskemu življenju! S tem si pa bodo hkrati tudi tie Evropi tuje sile skopale svoj lastni grob in povzročile svoj lastni pogin.
Tako se že danes odkriva tistemu, ki se je bil že od začetka na jasnem o pravem bistvu in pomenu nemške in evropske revolucije, tudi globoki in zgodovinski smisel nemškega umika od mej Evrope na meje Reicha. Bil je potreben, da se atentlstični narodi Evrope, — kar se po njihovi lastni uvidevnosti in pameti ni dalo doseči — zdramijo iz svojega krčevitega atentizma in povedejo v tisto revolucionarno fazo razvoja, ki jo ima Nemčija že za seboj, in ki je očividno noben narod, evropejski narod, ki hoče obstati, ne more prestopiti.
Tako bo velika evropejska stiska tudi pri teh narodih zgubila vero v novo Evropo, Samo sila kola lomi in uči verovatil
w
ZldOl/Ski	/ portret poveljnika neke sovjetske armade
Кш«5Л T ić»
auroggen
iiMr^s^at^
JbwW
/^đUtU}ii>/fi»naieff
liolđbiek
INSTERfU

тш.
Gumbinnen''^
Strttiu
Antr^p
'^ШмЈтхШ'^
/ ' \Лоп/епОџгру ЧЛут^ЛјмгГ /OoUi^ ' *%S^ § Л
Smkh.
^ Seim
'Augistaw
^Dsfkei^t^

^Hin'cchen

Miscftieniiz
iO ЗО 50 XHomrfer

LomscKa
•hvlenha
NSK. Pri nerednem begu sovjetske napadalne armade leta 1941. so nemškim četam prišli v 'roke v Rigl osebni papirji takratnega polkovnika Cernjakovskega, po-velinika neke oklopnjaške brigade. TI papirji so nudili pretresljiv vpogled v delavnico »novega človeka«, kakor ga hočejo ustvariti boljševikl. Da je 2id, častnik previdno zamolči, on. samo pove, da je bil nje-* gov oče delavec, in dobi leta 1937. radi tega kazen od stranke, ker je dal napačne podatke o poreklu, ker je bil njegov oče »uslužbenec« pri nekem graščaku.
Po smrti svojih staršev je bil 13 letni Ivan pastir, »aH«, tako piše on, pozimi je bil »brezprizorni« (zapuščen). Zapuščeni otroci Sovjetske zveze so se naučili že zelo rano, da ubijajo brez milosti: nekatere poteze živalske grozovltostl in ogorčenja, ki jih je boj na Vzhodu zavzel takoj od začetka, se dajo s tem pojasniti. Pozneje je prišel Ivan po komsomolu. komunistični mladinski zvezi, v stranko; kot Zid je bil usposobljen za višjo službo v sovjetslcl deželi. Leta 1924. ga je komsomol poslal v pehotno šolo. Leta ^932. je obiskoval tehnično In motornotehnlčno vojno akademijo. Od leta 1928. dalje je bil član stranke; poznali so ga kot ideologlčno stanovitnega In znal se je kolebajočim se
taktičnim potezam nauka o svetovni revoluciji spretno prilagoditi.
»Pri čistki v stranki!« tako mu potrjuje pristojna strankina pisarna, je pokazal »vzorne primere delovania vrednega člana velike stranke Lenina«. Častihlepen, stremuh in su-rovež, je nanredoval po vojaških stopnjah Rdeče armade; neko armadno povelje vsebuje stavke: »Kot vzornemu poveljniku Rdeče armade mu izrekam radi del, ki jih je izvedel v času preskušnje, svojo zahvalo in mu določam nagrado 200 rubljev.«
Njegov značaj razodevajo pisma žene nekega tovariša, ki jo je zapeljal in ki jo je potem, ko se je hotela ločiti, da bi skupaj živela, enostavno pustil. Ta Žid, o katerem poročajo, da se drži verskih predpisov tudi na bojišču, je napredoval v času vojne do generalnega polkovnika In junaka Sovjetske zveze. V poznem poletju leta 1944. je prevzel armado, ki stoji ob mejah Vzhodne Prusije.
Mi pa spoznamo na tem primeru pod sijajno uniformo »junaka« Sovjetske zveze, starega, umazanega In brezobzirnega Zida, in vemo ,da stoji med Ivanom Danielsohnom Cernjakovsklm in nemškimi ženami nemika oborožena sila in nemška narodna črna vojska.
Kain>nd napadajo Eiropo /
SO.OOO zletincpv li Sliq-SIni* i iimrriKki
armadi
ia M I# so VankeelI ponosal
NSK. Nemški narod je v preteklih vojnih letih — posebno od začetka sovražnega terorja bombnikov — zbral dovolj praktičnih izkustev o tipu žolnirjev, ki tu nastopajoč proti nam v uniformi amsrikanskih ali an gleSkih vojakov. Spoznali smo njihove metode bojevanja, ki te niso razvile na podlagi dostojnega vojaškega mišljenja, kakršno je pri nas tradicija, ampak so si vzele za vzor praktike in izkustva amerikanskih gangster je v. Hinavščine polno navidezno moralo kak šnega Roosevelta in Churchilla so ovrgli njihovi lastni zračni gusarji, ki so se s ponosom poklicnega zločinca Imenovali »društvo morilcev.« Najbolj prepričevalno pa so ovr-žene po sledečih dejstvih, ki jih prav sedaj odkriva amerikanski list »The American«.
Ne z ogorčenjem, ampak s ponosnim za-doščeniem opoznrim časopis na to, da si le
cela vrsta za vojno pomiloščenih težkih zlo-činpgv pridobila visoke vojaške čine v amerikanski armadi. Amerikanci so namreč spoznali, da se vodilno geslo ujetnikov »Sovraži svojega bližnjega kakor samega sebe« lahko dobro uporabi v boju za amerikansko svetovno državo. Nič manj kakor okroglo SO.OOO obsojenih morilcev, roparjev, tatov, golju lov in sličnih kaznjencev Sing-Singa je med sedanjo vojno vstopilo v amerikansko arma do in so deloma dobili tudi visoka odlikova nja.
Amerikanski časopis omeni potem nek po sameznl dogodek kot primer: On imenuje nekega Toma M., ki je že s sedemnajstimi leti prvič bil v ječi in je potem odsedel še druge tri dallše zaporne Icazni. Leta 1933. so na mdi roparskega napada na javni cesti obsodili n« -,-c4 I-'	, v r. \ ' ■> bi!
Vzhodnopru«ka mejna krajina med Narevom in Memelom.
izpuščen in si je kmalu pridobil pri ameri-kanskem. zračnem orožju višji službeni čin. Tisti stroj, v katerem je sedel zraven razbojnika iz Sing,Singa tudi filmski igralec in sedanji stotnik Clark Gable, je izvedel več terorističnih napadov na Nemčijo. Moža iz newyorskega podzemlja je za njegove »dobre uspehe« predsednik Roosevelt odlikoval. Tom M., reprezentant Sing-Singa, le je izipo-vedal svojemu duhovnu, da je večkrat padel ha kolena in molil za svojo strojnico k Bogu, preden je poslal svinčeni dež na nemške žene in otroke.
Tukaj je v nekaj potezah narisan potek življenja Rooseveltovega gangsterja, ki predstavlja danes primer amerikanskega vojaka. In amerikanski časopis se ne sramuje, da zakrije dela takega poklicnega zločinca i plaščem lažnive pobožnosti, ki je v resniol vnebovpijoče bogokletstvo.
Nemški narod ve iz primera Wallendorfa, česa se mu je nadejati, če bodo taki vojaki stopili na nemška tla. Nemčija na) bi postala Chikago Evrope, naša imovina tatinski plen amerikanskih gangsterjev, naše žene njihova svobodna divjačina, mi vsi sužnji mednarodnega židovstva in njih prednjih čet iz Sing-Singa. Mi pa se bomo namesto take bodočnosti rajši branili"do zadnjega; z orožjem v roki bomo znali ščititi naše življenje in naše družine. Nikoli ne bo nemški narod dopustil, da bi taki pritepeni zločinci blatili njegove zastave in bi mu odvzeli svobodo.
svetu
v teku vojne j« daniko ribištvo dobilo važno novost, tako imenovano stisnjeno ribo. Gre za ribje konserve v obliki filetov, ki se vlože zb 24 ur v sol. Potem le ribja masa osuši na 85—90%, na kar jo stisnejo pod tlakom 200—300 kg na kub. cm. Ribe prihaja na trg v obliki, tablet, ki so zavite r celofanski papir in so izredno trde. Ribe vsebujejo do 80.5% beljakovin. Ta novi način konserviranja rib omogoča v veliki meri prevoz rib. Sicer bodo potrebna še nekatera izboljšanja, ker se nahaja vse v stadiju poskušnje.
I^OSlSlIlS^VO Ccbelc / Po ljudskem Izročilu
Ko le Bog ustvaril svet, je poslal čebelo k vragu, da ga vpraša, ali naj uetverl človeka ali ne.
Čebela je pribrenčala k vragu ter ga vprašala, kakor |1 ]e naročil Gospod. Hudič se je čutil zelo počaščenega ter je hotel odgovoriti tako, da bi zadovoljil Gospoda; vendar je hotel imeli tudi za sebe korist. Zamišljen al je belil svojo betico ter se mučil, da bi stuhtal kaj pametnega. Čebela je hotela prisluškovati njegovim mlelim ter ee mu j« usedla na glavo. Saj veste, da Imajo čebele neverjetno razvite čute. Včasih »te jih občudovali, kako pri zbiranju medu Iztak-neijo vsak cvet, zaidejo pri tem Bog ve kako daleč in vendar vsaka zopet najde svoj panj, v katerem stanuje.
V hudičevi glavi so se motale sledeče mislil Dobro je, ako bo človek ustvarjen. Clovekko srce je namreč tako slabo, da bom v njem neomejeno gospodaril. Treba je človeka ustvariti.
Toda tudi na drugo je mislil vrag: Clove •ko srce je odkrita stvar. V njem bo našel odsev blišč slava vsemogočnega Stvarnika Ni dobro, da bi bil človek ustvarjen.
Zopet se 1# spomnil hudiči Človek bo od Padel In vsa njegova delanja bodo kakor tema. Ko bo to spoznal, se bo zgrozil nad lamlm seboj ter bo obupal. Zato bo prokle* ter bo večno v moji oblasti. Treba je človek« '»stvariti.
Zaskrbelo je zopet vragai Ne) Gospod se
*0 usmilil človeške reve ter ga bo odrešil v Človeka bo prišla nadnaravna milost k pretresla njegovo free, kakor še nI tio ben potres zamajal zemlje Tedaj s* bo spre ®brnll Ko bodo nebeške trume videle kakr •• duša v žarku ogreva In topi, bo nastalo "•popisno veselje In radovanje.
Hudiča je premagala zavist ter lastna za
'Zenost in je glasno povedal svojo lodboi
>Pov»i Gospodu moje mnenje — toda, kje čepli, mol mali eel? — na1 ne u«tvarl človeka.«
Čebela, ki je prisluškovala mislim, je zle tela z njegove glave. Ko je peklenšček čul šumenje njenih kril, se |e zavedel, kje )• sedela. Uganil je tudi njen namen. Razjezil »• je torej strahovito ter zamahnil ■ zvojlm bičem za čebelo. Udarec je zadel In le malo je manjkalo, da nI čebelo prepolovil. Se da nes je čebela zato tako ozka v pasu.
Sporočila je svojemu Stvarniku vražji nasvet. Povedala pa je tudi, kakšne misli so »e podile hudiču po glavi. Tedaj je Bog Ustvaril človeka.
Človek Ima rad čebelo. Tq pa zato, ker jI je hvaležen, čeprav se ne zaveda, da je nekoč prinesla Gospodu sporočilo, radi katerega je bil ustvarjen. Ali mar misliš, da si naklonjen čebeli le radi medu? Toda, dragee, med je le simbol njenega zvestega in pametnega poslanstva,, ki ga je izvršila. Vedeti moraš torej kaj več o njej ter. o tem dobro razmisli. Vse živali morajo prinesti Gospodu kakšno v«rt in temu primerno so tudi ustvarjene.
ftawi 9oe<Ae
Tudi v starosti je Goethe le s težavo odo leval ženskim čarom. Ce je zagledaj kakšne očarljive oči, ee je prav rad zamudil za trenutek, da jim je povedal lepo besedo.
V neki družbi mu je nekoč ugajala gospo dltna pl. B., ki ga je ■ svojimi hudomušnimi vprašanji speljala, da je ob njej obsedel ter se pomenkoval kake četrt ure R* zumljlvo je, da je gospodična znala cenit* Cast, da jI je vljudni stari gospod dvoril; vsa ko besedo je neštetokrat pretehtala, Icakor so sploh ženske navajene, da cenijo svojo vrednost pri moških.
Ko so njenega »na pol ljubimca«, kakor g' le v šali Imenovala, nenadoma odpoklical! z nazivom »kscelenca, je oetala na svojenn stolu v nadl, da se bo vrnil, ker se od nje n' poslovil, temveč se ji samo priklonil. Kakoi hitro pa se je stari Goethe javno pokazal, je bilo mnogo oboževalcev, ki to hoteli izra biti lepo priliko Tudi to pot se je zapletel v kratke govore In šale ter je kmalu popol noma pozabil na svojo gospodično
Ne da bi jo opazil, se je čez uro zopet pri bližal užaljenkl. Toda namignile so mu dru gačne oči. »Sedaj vidite, kako naj вотт vaše poklone«, ga je na kratko smeje ustavi« la gospodična pl. B. V njenih očeh pa je
vzplamtela iskrica ljubosumnosti: »Greste ™imo mene ter me niti ne pogledate.«
Jasno je, da je ekscelenca, ki so ga tako na lepem zalotili, za trenutek obstal, se priklonil v zavesti svoje krivde ter dejali »Ako bi vas pogledal, gotovo ne bi mogel mimo vas.« Po tem vljudnem odgovoru se je znova Doklonll ter jI poljubil roko v slovo.
Mrllda obesijo in pražiio
V Belgijskem Kongu še dandanes na čuden način pokopavajo mrliče. Mrliča po smrti tako rekoč »obesijo« In »pražijo«. Ko umrje pripadnik plemena Babvendi, obesijo njegovo truplo na posebno za tO pripravljeno ogrodje In zažgejo pod njim ogenj, ki gori tedne, da tudi cele mesece, tako da je mr-И6 popolnoma Izsušen In obstoji samo še iz kote in kosti. Potem privlečejo velike koli Sine plaht In drugega blaga, v katere zavijajo mrliča, toda tako, da ostane ohranjena človeška oblika. Mrlič raste tako polagoma do ogromne velikosti in je videti skorajdm grotesken. Cim večji In debelejši je nlombo — tako Imenujejo ovitega mrliča, tem bolj fiaite umrlega. Zato je tudi razumljivo, da svojci umrlega skrbe za to, da bi prejšnje
nlombe po velikosti prekosili, tako da lo ti niombl v teku desetletij dobili vedno večji obseg. Po neštetih nadaljnjih ceremonijah odnesejo nlomba svečano do groba In ga v pokončni legi pokopljejo. Kot zadnjo počastitev umrlega mora vsak žalujoči v trenutku, ko se nlombo z nogami dotakne tal groba, skočiti kolikor mogoče visoko v grob. Ta, ki to zamudi ali pa radi starosti ali druge hibe sploh ne more skočiti ali le prav slabo skoči — bo po veri Babvendov v Belgijskem Kongu hitro prišel za pravkar pokojnem.
Ali že veste...
... da je predpisoval rabarbaro ž« osebni zdravnik kraljice Kleopatre proti prebavnim motnjam?
... da naše žitne vrste pri ugodnih prilikah tal in podzemlja dnevno lahko zrastejo do deset centimetrov?
... da je bil prvi nemški admiral Kari Rudolf Brommy doma iz Leipziga?
... da je vojne slone prvikrat uporabil med pohodom Aleksandra Velikega v Indijo, njegov nasprotnik, kralj Porus?
' da radi umetnega vdihavanja klcika pilot lahko popolnoma varno leti v višini do 11.000 metrov?
da predstavlja največji zaklad slavnega kraljevskega templja v Banghoku Budha napravljen iz smaragda, ki počiva na oltarju iz zlata in kristala?	,
... da napravi plmica zelo razširjeni, težke iztrebljlvl plevel v zemlji, več metrov dolg« goste pletenine?
... da je bila verjetno radi nove' pogozdit-ve z amerikanisklml drevesi v zadnjih letih med vojno zanešena v Nemčijo neka nova vrsta gob, ki je preje ni bilo v Nemčiji?
... da je proslull amerikanski llager „Prav zares samo banane" svojemu stvaritelju razen dvomljive slave prinesel malenkost 4,300.000 mark, medtem ko j« Beethoven za svojo nesmrtno Eroico, Apasslonato In F-dur-sonato In še dve manjši stvaritvi dobfl samo 2000 goldinarjev?
stran 4. — 9tev. 89.
K A K A W Л X K ti N BOTE
Sobota, 11. novembra 19-44.
L«ž ima kratke nng«'
Lastno poročilo
vH. Krainburg. Konec septembra t. 1. so bandilje razširjali letak z naslovom: »Svabo branski kanibal na lovu za zlatom«, v katerem se je navajalo, da so »švabobranci« {mišljeni so domobranci) na zverinski način umorili sodruga Valentina Tehovnika, in sicer tako, da so mu, ko je bil še živ, odrezali glavo in razbili vse ude,- Tehovnikovo glavo pa da so vzeli s seboj, da bi izdrli iz ust zlate zobe. Letak je grozil domobrancem z neusmiljeno kaznijo in pozival prebivalstvo, naj prekine ž njimi vsako občevanje,, ker bi morali sicer »belogardistični prijatelji« domobrancev pričakovati najtrše kazni.
Dne 19. oktobra t. 1. je neka žena predala na kolodvoru v Zwischenwassern ekspresni paket z naslovom; »Tehovnik Valentin Um-siedlungslager (taborišče preseljencev) Bad Tolz, Kolbergarten (Oberbayern). Kolodvorski uradnik, ki je slučajno imel letak bandi-tov pri sebi, ga je pokazal ženi, ki je postala vsa zmedena in odgovorila: »Ampak to je vendar moj mož,- on živi in se nahaja v nekem taborišču preseljencev v Oberbayern; ž njim si stalno dopisujem.«
Tako je bila drzna laž banditov naglo ovr-žena. Seveda se ne morejo v vsakem primeru tako hitro in nazorno odkriti Ifži banditov; todai ta primer zadostno dokazuje, kako neodpustljivo naivni so ljudje, ki sploh kaj verjamejo lažnivi propagandi banditov.
Gorenjska zatemnjuje т času od 13. do 19. novembra od 17.15 do 6.30 ure. Ce zadoni akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm«, ob času, ko se zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemnjevanja takoj zatemniti odnosno se mora odklopiti razsvetljava.
Ustavljene poštne pošiljk«. Pisemske poštne pošiljke v Grčijo in Srbijo so do nadaljnjega ustavljene. Tja naslovljenih pošiljk poštni uradi ne sprejemajo več, one, ki so spotoma, se pošljejo odpošiljatelju nazaj. Tudi \e bilo ustavljeno pošiljanje poštnih paketov v Nizozemsko.
Rodbinska kronika iz Goronfske
Heiligenkreuz. Rojstva v mesecu oktobru: Bruno Teran, Sebenje; Justina Bonzel, Unter Duplach; Eduard Skubitz, Ober Duplach; Da-niela Weternik, Saloch; Antonia Hriber, Unter Tenetische; Kari Liker, Gallenfels; Johann Beneditschitsch, Ober Tenetische: Sophie Vrščaj. Unter Duplach; Anna Koschnek, Pri-stau; Franziska Graschitz, Unter Duplach; Valentin Marinschek, Unter Duplach: Fried-rich Samonigg, Gallenfels; Franz Schepltscb. Kamnek. — Umrli so: Eduard Skubitz, Ober Duplach: Josef Jan*, Ober Duplach: Michael Suppan, Poule.
Vesti iz Ljubljane in okolice
70 letnico iivljenja in burne, težavne nje gove poti je praznoval 28. oktobra pisatelj Ksaver Meško, pisec del »Kam plovemo« »Mir božji«, »Mladim srcem«, »Na poljani«) »Ob tihih večerih«, »Legende o sv. Frančišku« itd.
Prediednik apclacijskeg« lodiiča т p. dr. Rogina umrl. Dne 2. novembra je umrl v Ljubljani upokojeni predsednik apelacij-skega sodišča dr. Anton Rogina. Pokojni je rodom Iz Podgore na Spodnjem Štajerskem in je pred prevratom 1. 1918. služboval v Novem mestu in kot svetnik pri višjem deželnem sodišču v Grazu, nato pa dolga leta kot podpredsednik in nazadnje kot predsednik na novo ustanovljenega apelaciiske-ga sodišča v Ljubljani. Slovel je zasluženo ves čas svojega sodniškega službovanja kol odličen jurist in v sodnoupravnih rečeh kot izboren organizator ter pravičen in izredno koncilianten predstojnik, tako da je bil povsod priljubljen in užival velik ugled.
Prof. dr. Alojz Zalokar t. Umrl je senior slovenskih ginekologov in odličen član dru-, žine starejših zdravnikov dr. Alojz Zalokar, po enoletnem bolehanju za neozdravljivo boleznijo, star komaj 57 let. Se mlad, 32 let star je prevzel dne 21. maja 1919. vodstvo ginekološkega in porodniškega oddelka, ki je bil tedaj še sestavni del Splošne bolnišnice; obenem ga je tedanji zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro imenoval za profesorja teoretičnega in praktičnega porodništva. Nekaj let nato pa je s svojo ne-omahljivo pridnostjo ustanovil Slovencem nov, večji, samostojen zavod, Bolnico za ženske bolezni v Ljubljani, kateri je bila priključena tudi Babiška šola. Oboje je vodil do svoje mnogo prerane smrti, ves čas izpopolnjujoč in preurejajoč i bolnico i šolo. Svoj študij medicine je dovršil v Wienu, kjer je po svoji promociji ostal še dalje in se temeljito izpopolnjeval v vseh strokah zdravstva za svojo življenjsko pot pod vodstvom raznih, tedaj znamenitih zdravniških osebnosti. Posebno sta mu v ginekologiji in porodništvu ostala svetla vodnika in vzornika pok. profesor Babiške šole Piskaček in profesor Schauta
Dramsko gledališče. V torek, 31. p. m. je bila prvič izvedena Marija Skalana tridejan-ska drama »September«. Dejanje ima za snov tragedijo starajoče se žene in njeno jesensko' ljubezen. Godi se v sedanjosti in je hkrati slika današnjega družabnega življenja iz boljših meščanskih krogov. Delo je zrežiral M. Skrbinšek.
Na Čatežu in v Suhi krajini okoli 1000 naštetih mrtvih banditov. Iz velikih bojev, ki so jih bili pred nedavnim domobranci udarnih skupin s tolovaji šestih brigad v srcu Dolenjske je prejel »Slovenski dom« naslednje poročilo: Štajerske tolovajske »brigade« so se skupno z delom »Cankarjeve« brigade umaknile po velikem porazu v nedeljo, dne 15. okt., proti Suhi krajini, da bi
se tamkaj spet naužile božjega miru. Iz boja se je namreč rešilo le še 200 štajerskih komunistov od neke brigade, ki je štela pre] več kakor 500 mož. Podobno je bilo z drugimi tolpami, ki so se zoperstavile domobranskim edinicam. Tako smemo računati, da so imeli tolovaji v nedeljskem boju vsaj še enkrat tolikšno število ranjenih ko mrtvih. Večina tolovajev je prišla v Suho krajino brez pušk in municije, ker so morali vso robo na obupnem begu vreči vstran, da so si rešili golo življenje. Domobranci pa so vedeli, da je sedaj pravi čas, da udarijo po roparskih tolpah in jih razbijejo. Nastop večjega obsega, v katerem so sodelovali oddel ki raznih skupin, se je začel v ponedeljek zjutraj. Trajal je kljub nekaterim dnevom iz redno slabega vremena do sobote. V Suhi krajini se je namreč nagnetilo po nedelji več tolovajskih »brigad«, ki so imele namen, kakor je bilo razvidno iz zaplenjenih aktov napasti dolenjske posadke domobrancev Rdečim oddelkom se" je poznalo, da kljub politkomisarskemu terorju nimajo prave vo Ije za boj. Z vsakim »jurišem«, ki so ga začeli, so propadli. Domobranci dolenjskih skupin so izvedli med akcijo več posreče nih naskokov in nočnih sunkov, s katerim: so pognali komuniste globoko preko Krke V bojih na tem področju je padlo v petih dneh 223 komunistov, sedem in trideset pa je bilo ujetih. Med ujetniki so bili capin; različnih narodnosti, tako Hrvatje, Mongoli in badoljevski komunisti. Največ je bilo kajpak prignanih Štajercev. Ti zadnji beže iz tolp in se hočejo vdinjati kar dolenjskim kmetom za hlapce, ali pa se prebijajo v skupinah po 10 do 20 ljudi nazaj domov, preklinjajoč in razočarani nad »narodno« voj slco. Tako so povedali ljudje in mobili^iranci sami, dasi jim politkomisaVji neprenehoma govore, da domobranci vse moffilizirance pobijejo. V bojih je padlo tudi dosti rdečih funkcionarjev, pri katerih so našli mnogo naropanih dragocenosti, zlasti zlatnine V bojih je bilo zoplenjenega dosti orožja, posebno strojnic in pušk, ki so jih domobranci uničili čez 500. Domobranci so zaplenili komunistom tudi mnogo drugega blaga. Zlasti uspešna je bila že znana Rupnikova skupina na jugozahodu, kamor so tolovaji bežali pred dolenjskimi četami, da bi si rešili ,glave. Tu pa so jih pričakali domobranci notranjskih, velikolaških, ribniških in kočevskih čet. Po najnovejših podatkih je padlo v tem delu toliko tolovajev ko nikjer drugod fh, ne vštevši padlih komunistov na novomeškem področju, vsega preko 722 naštetih mrtvih. Pravijo, da so notranjske skupine v podaljšani akciji ujele ko-
Diplom. Optike/ C. HHONFUSS Klagenfurt, Bahnhofsfra^a 15
Moi zaveznik
Vzdolž ruskih mej, od Vzhodnega morja do Črnega morja, se razprostira pas novorojenih ali zopet rojenih držav, ki morajo za to, da so nastale ali se po- -večale, biti hvaležne katastrofi Rusije v svetovni vojni. Te tvorijo verigo evropskih prednjih straž proti idejam azi-atskega komunizma. Za vse te države je ruski sistem požrešna pošast, katere žrelu so baš komaj ušle.
Winston Churchill 23. avgusta 1931.
Oiiv« Brstiich

Pis mul wei'r^r'js	Vnr


»The Sun«, Baltimore, USA., 9. 3. 1940. 1., je spoznala zelo natančno, kaj je-tičalo za borno »oljkino vejico sovjetske mirovne ponudbe«, ki je marca 1940.1. dovedla do tako zva-nega moskovskega miru med Sovjeti in Finsko.
mandanta neke brigade. Tudi te domobranske skupine so zaplenile tolovajem mnogo orožja in drugega blaga. V akciji je uspešno sodelovala tudi neka nemška skupina. Končno uspeh vseh bojev na Dolenjskem j*: 722 mrtvih brez utopljenih v Krki, ujetih, ranjenih in prebeglih. Ce prištejemo še te, so tolovaji izgubili okoli 1300 ljudi.
A^TlK »i: ВКК А^^ТП4ГП1]!%<;К1^
aul die Lebenmmittelgrnndkarten
In der 69. Zuteilungsperiade U3. XI.—10. XII.j 3944) werden die Abschnitte A1 und A 2 mamtMcher Lebensmittelprundkarten mit je 100 Gramm Schweinefleisch beliefert. Auf die AbBchnitte B1 und B2 der Grimdkarten fUr Versargunj^sbereohtigte Uber 3 Jahre gclsnpen je 125 Gramm Rind- oder Kalbfleiach zur Auslieferung.
Auf den Abschnitt C der Grundkarten fUr Jugendliche von 10 bis 18 Jahren aind in der 69. Zurteilungaperiode 136 Gramm Butter 3U verabfolgen.
Klagenfurt. den 7. November 1944.
Iiandesernahrniiffvamt K&mtea.
Abgab* von Anmeldeabschnitten der B^ichaeierkarten
Der Anmeldeabschnitt A der an die Verbrawher gleichzeitig mit den Lebensmittelkarten fUr die 69. Zuteilungsperiode ausgefolgten Reichseierkarten ist durch die Verbraucher zwecks Vorbestellung von Eiern in der Zelt vom 6.—18. XI. 1944 bei einem Binzelh&ndler nach freier Wahl des Verbrauchers abzugeben. Die Einzelhiindler hiiben den aufgerufenen Anmeldeabschnitt A der Reichseierkarte abzutrennen und die Abgabe dieses Abschnittes mittelm FirmenRtempel auf dem bei der Eierkarte verbleibenden Feld (zu Aufruf A) zu bestHtigen. Weiterp haben die EinzelhUndler die von ihnfen eingenommenen An-melde^hfchnitte gebUndelt spaie.sten« 2 Tage nach Ablaut der An-meldefi i.^t (18. XI. 1944) an den Grof.U'erteiler einzueenden.
Die Verbraucher werden spilter	die Anzahl der zur Ver-
teilung kommenden Eier unterrichtet werden.
Klagenfurt. den 7. November 1944.
I»ande>eriuUmingeamt Xiirnten.
Abgabe von Sttirkaefveugnlaaen
Mit Wirkung vom 13. XI 1944 (Beginn der 69. Zuteilungnperiode) wird die Ration an Starkeerzeugnissen und damit die Gesamtnahr-mHtelration fUr alle VerHorgungsberechtigten einechUe/ilich der Selbet-veraorger urn OO Gramm je Zuteilungsperir^de gektirzt. Die zum Bezuge von Stiirkeer/eugniHBen'bereohtlgenden Abachnitte stlmtlicher Grund-und ErgUnzungskarten aind daher nur mit der halben Warenmenge zu beliefern und aeiteiw? der Kleinverteiler abzurechnen. Auf die NUhr-mittelabschnitte der Wochenkarten fUr aualUndische Zivilarbeiter dUr-fen ab 13. XI. 1944 St&rkeerzeugnieae nicht abgegeben werden.
Klagenfurt, den 7. November 1944.
LandesernahmngMmt
Warenabffftbe auf die Wochenkarte ftir atwlandlsohe StvllArbelteer
Die Inhaber von Wochenkarten fUr au.^lUndisj'he Zivilarbeiter erhalten ab der 69, Zuteilungsperiode 413. XI. 1944) auf die Abschnitte W3, W12. W7 und W17 je 150 Gramm Roggenbrot oder je 112,6 Gramm Roggenmehl.
Klagenfurt, den 7. November 1944.
Iiandeserr.iihmngaamt Kkmten.
Warenabgnb« dl# lt6lchsk»rt>on fiir Znclcer nnd Marmelade
Entgef?eii dem andere lautenden Aufdrucke darf auf die Zucker-abmchnitte 70 d 1—d 4 der fUr die 67.—70. Zuteilungsperiode gliltigen Reichskarten fUr Zucker und Marmelade in der 69. Zuteilungsperiode keiiie Warenabgabe erfolgen. Ein Vorgriff auf diese Absrhnit;te ist daher nlcht zulSssig. Bis zu einer neuerlinhen Bekanntmachung dOrfen demnach in der 69. Zuteilungsperiode nur die Zuckerabschnitte 69 c 1 bis c 4 beliefert werden.
Klagenfurt, d«n 7. November 1944.
IiondeieraahmngvMnt K&mten.
yieiwhabgab# aaf die Abschnitte Z 1 nnd Z 2 der Orundkarten fiir die 69. Zuteilaiigiperiode
Auf die Absohiiitte Z 1 und Z 2 der Lebensmittelgrundkarten fUr sHmtliche Normalverbrauchei* sowie der Grundkarten TSV s&mtlicher Teilselbstversorger gelangen in der 69. Zuteilungsperiode (13. XI. bis 10. XII. 1944) je 125 Gramm Rindfleisch zur Ausgabe. Die Woohe, in welcher diese Ausgabe *u erfolgen hat. wird den Verbrauchern noch durch die PreiSe bekanntgegeben werden. Auf die mit dem Aufdruok 69 SV versehenen Abechnitte Z1 und Z 2 der Grundkarten SV fUr Vollselbstversorger darf diese Rindfleischabgabe nicht erfolgen. Desgleichen erhalten diese Fleiachzuteilung auch die in Ge-meinechafteverpflegungseinrichtungen untergebracMen Personen nlcht,
Zum Ausgleich fUr diese Ausgabe sind die KUseabschnitte Nr. 2 der 69. und 70. Zuteilungsperiode Uber je 62.5 Gramm KUse siimtlicher Lebenemittelgrundkarten ftir Normal verbraucher und stlmtlicher Argttnzungskarten fUr Teilselbstversorger ungUltig. Auf diese Karten-abschnitte darf demnach in der 69. und 70. Zuteilungsperioile keine Warenabgabe erfolgen.
Vegetari«r. die regelmttQif Fleiechaustausch vornehmen, kftnnen die KkseabschnMte Nr. 3 der 69. und 70 Zuteilungsperiode gegen Entwertung der enteprechenden Abechnitte Z1 und Z 2 der Grundkarten 69 in Reisemarkw Ober K&se umtausclien.
MUganfnrt, 8. Nov. 1944. Laadeeerma&hmngsamt Xiiniten.
Arztlicher Sonntagsdienst
Kialnbnivi U. MovunlMri Dr. TlnxMis W«niak,
RelterdunhlnlJ 2, Feniruf 180.
MALI OGLASI
s LVZ BO DOBI
Sprajmem tako] va£ ttapario delo dom — Faiil Oberader,
ScHnlifnbrlk. Krutntonrir 4ДМ9-1
+ SkruSenl javljamo varm Ir. v;*akomur, da nam jp kru'n smrt iztrgala iz naše dnr/.inc. ljubljenega aliia '
HEINRICHA FILLER
СИ-enadlarja.
Star komaj 30 let, je padO' na vzhodni srontl dne 9. okto bra 1944.
Hinko' Rnivaj sladke, vf.'m snnl
AAlinr, 6 iidvembra 1»H
••loata* druiliut PUlt.
■orođitTo.
V neizmerni ^alcstl jav'jnv vnem sorodnikom, prijateljem I ' znancem preiiiloutno veat. il:i naju je dne 31. oktobra 1914. na tako taloaten nafin za vedno zapustil nai nad vae ljubljeni soprog in oče, goepod
JERALA FRANZ,
■trojni klJoAwviilter.
PnRreb nepozabnega »e 1( vr.^il dne 18 novembra 1911 lib IG. uri na (urnem pokupi H.^ru v Kropi.
Жгорр, 4. m.vembra IHH.
V globoki taloatli
Kutiwlna, soproga, hi Жкша, hčerka.
ЖЛВУА1.А
Povodom »mrli naSe ljubljene In predobre mamice, etare mt-me. gospe
0ACIL1XI lUiDJA roj rUBJAN
ae vnem, ki no z imml ao^uetvo-vali, iiM tolaiill, pokojulco v bolezni obiskovali ter jo spremili na njeni zadnji poti, prav prisrčno zahvaljujemo, - Prav poeebno zahvalo pa smo dolini pevskemu »boru %a ganljive la-loHtinke. caobju hotela »Stara pošta«, lovskim tovarišem, v.iem hotelskim gostom, kukor tudi v.sfm darovalcem cvetja lii vmi-,'HV. - Vbhii. prav vi-Hiii. yc cii-liiut prisrčni Bog plaCuJ!
Krainburg, 11, nov, 1944.
•alnjo6a ДмШпа Lle1><>r in ostali sorodniki.
Poltena, zanesljiva postreinloa la pisarne in stanovanje se nnjno Išče, - Predstavite se pri firmi Hans Hlntermanli in sin, Krainburg.	4390-1
ST. TT2BE TSCE
Nekaj ur dnevne viupoHlitve kot poatrežnica	zanesljiva ženska.
Ponudbe na K. B., Krainburg. pod »Takoj« 4358,2.
o D
M
Prodam kravo, dobro mltkarloo po teletu - Јоћапп Blaft, O. faring 37. po«. Btrklwh	«69-6
I 7о1НЈ*ЕПЈО744«1во^~»1Л^*1Г*Р^ dobr» env»J*, prodam. - Ио"*. I Brod 14, St.	4»68-b
K TT P I M
»troj, nov *1 r»Ujeii. ku-Ш, odnnoeno d»m i»nj lotoapa--<.t all kaj »ličnega. - Fonađbe na v: B., Krbg.	4371-7
Mlo trimo peč in oevl. . VpnUtatl v VUla olan« И/Ш. 4380-7
M E N J A M
аопЈмп črne Sportn« djuluika čev-' « it. 38 Ш lalontrj« It. 37; in ,1р1ш *оЂпо pee. Ern» Ti.jnicliak, iđno 87. St. Teitsaw*. 43S7-15
Мемјжт kravo nUekarico, ki j# v tretjič Tweja, жж kravo, kt ko strUa v decembra ali Januar^ - #o-Bttdbe ma X. B., Xrk#k mi-M
Menjam dobro olitanjen, lep moški gumijasti (dežni) plašč za moško obleko srednje velikomti аЦ tudi sa kaj drngega. Nwlov pove uredništvo X. Bote, Xrainburg, pod »Ugodnost«.	4387-15
1 7 r,'u B I> J E N o
Dobro snana o«eba, ki J« dne 31. oktobra y Falkendorfa ii dvorišča vzela dammko kolo, »e i^no poziva, da ga v izogib posledic vrne nazaj ali v Falkendorf št. 10, ker bo sicer bres pardona ovadena na iandarmerijo. Oseba je bila opažena in Je dotro znana. 4376-22
Dne 31. oktobra, pri popoldanskem vlakn. ki pelje proti ABllngu, sem isgnbila ns kolodvora tik pred vlakom moder, svilen deinik. Gospo v modrem pla#ča in z modrim klobukom prosim, naj ga proti nagradi odda v »Aeiohbahnbetriebs-kUohe«. Krainburg.	4386-22
Oseba, ki je pri razdelitvi jabolk dne 2. nov. na NSV.-Ort«^'uppe Krainburg ohranila ženski, Trn dežnik, se naproša, da ga vrne proti nagradi na naslov: Fischer Karl, gostilna pri Cilki ali na K. Bote, Krainburg.	4^91-22
v E R M T S Г H T K S
Geiiinder leben. Dhh ist iilchl m" k lug. sondern auch Vcraussetziiiig (Ur jede Steigerung der Lelatung. DeshaH) let ee wichtig. auf alles mi acliten, was gosOnderee Leben fBrdert. - D»rmol-W»rk Dr. A. & L. Srhmldgall. Wien_7119
xSO Jahr« WUitenrotl* Zehntau-sende Famtlieii verdanken WUsten-rot ihr Eigenheim, viele tauseiide OmtmKrker *paren bet WUstenrot auf eIn Vermegen mlttels Spar-brief oder Vermiigensbuph. Zahl-reicher ala In den Frledei^jjahren sInd die NeuabschlUsfle von Bau-sparbriefen, Sparbrlpfen und Ver-mtigensbUchern. Prospekte koaten-loe von der illtesten und grStlten Bnusparkasse der Ostmark G. d, Г. Wlt.itenrot, Salzburg. Beratungn-stelle Klagenfurt. Doniganae 8.
Ruf 2!? !i,4	71 s9
&ТЛ »part Self*! Narh .ieder HauB-arbeit genllgt ein wenig ATA — allein Oder mlt etwns Selfe — um selbat die schmiitzigaten HUnde tadelloe zu »Hul>ern. - Herge«tellt in den Peraii-Werken. . 7198
3 lalinpiite-0*bot«. 1. N<ir wenlg >>Ro«odontt mH nlcht »u пвииег BUrete eiitnehnieii. 2. Seiikre<;lit bUruteu uiKl Kut nnpliKpUlen. 3 / ^eKpluilU.'lKf uiul vor sllfiii Hbfnd-li(')ie Pfle^e mit Rtiaodfmlv. Dan erhHli die ZHhne gcsuiid uiid be-wehrt »wh тог Minrenetttrunifen-Hoeodeot Bercmanne (eat* Win PMtk.
Noch i«t es Zett" "m 'Ser'^utscheri Reichslotterie. der grHRten und gtln-stigsten Klassenlotterie der Welt, .niitzuspielen r Die Zlehung der
2,	Kla.«Se beginnt am 13. November 1944. Lose fOr Spieler, die neu mitspielen wollen. sind auch jetzt noch bei den Staatlichen Lotterle-Einnahmen erhSltlich, die auch alle gewUnachten AuskUnfte geben. In der 2.—5, Klaase werden immer noch mehr als 100 Millionen Mark ausgespielt. Die grBBten nnd gUn-xtigalen Gewinne und Prfimien werden erst in der 5. Klasae ge-zogen! Alle Gewinne sind einkom-mensteuerfrel. Kaufen Sle sich also 8(yfort ein Los! Lo.s koslet nur
3.—	.1e К1а.ч.че, Ц Los nur 6.— Rpichsninrk 1e Klasse.	7189
Vorisioht vor Anateckunff! Eiue klelne. durch NachlUssigkeit her-vorgerufene Ansteckunp hat hAufig eine erhwerwiejfende Erkrankune zur Folge. Dami wird die Allge-melnheit durch ArbAitmauHfall b#-iHSlet. Nifht Uiitfstli<'h sein, aber voi'.sichlijf! Irn KriiHtfalle shid die rlrlitis^eii GoKPiimlttftl. z. R. CHINO-SOL. prbUhlich.	7154
t I (- H T s p I E L E
iillremeiiie FUmtreuiiaiid G.m. b H.
^weigst'ellf, Sildrtst
X Fiir JngencU. nicht tngelMHen, X X Fiir Jng'endliche nnt*r 14 Jah* ren nlcht zngfelMien.
^filing, 10,—IS. XI.: »Dm Sohwai-jen im W(Ude« X ; 14.—1«. XI. i »A1>eiic«a»r im Snrnd-Hot«)«. x
Xrainbnrt, 1(1.-16. XI.: »Bohrua.
meln«. X BadmHiiniidorf, 10.-12. XI.; »Dm Lied der Hoobtlgfall« (Soimtac uta 14, 16 u. 18,30); 14.-16. XI.: »BelM in dl* V»e»ngenh#lt*. x Stein, 10.—13. XI.; »Ein Kann mtt GrnndiatieK« x x ; 14.—16. Xl.t »El lencht«n die Sterne«, x I>aiUc, 10.—13. XI,: »Donaneehiffer« X ; 14,-16. XI.; »Im Sohatten dee Bergee*. x Nenmarktl, 11. a. Ж XI,: »Ahrob#* Sohij-fi-S-n« x; 15, u, 16, Xl.t »jnd sua«, X X St. Velt/Sawe, 11. u. 12. XI.: »ToU« Maoht« X; 16, u, 16. XI,; »Жое-oaooio«. X Littai. 11, u, 12, XI.: »Soliwai« aof weifi«; 16. u. 16, XI.: »HalKo J*-ninel« X
Veldee, 10,-12. XI.: »Oabriele D«m». brone« X ; 18—16, XI.: »вО MB-nntea Anlentbalt«. x x Mlett, 11, u, IS, XI,: »Brttdeilela
fein« X ; 18. u. 16. XI.: »Ope-rette'f.
Schwarannbaoh, 11, a, 12. XI.: »Der ■ingrende Tor« x; 16. u, 16. XI.: »Stern von Kio«.
■n Jedem TBm