Liubljand, petek 25 oktobra 1929 Cena 2 Din ! BDha 40 Dte. UredotttTM fco S. TMa Mo«, »m. 8133, »124, 9129 to »136. eksaadrovo MU M. Totofaa tt «40. Mn Koccom M. t. Tdeloa ltor.M BofcoeM m m vrafiUo. • (Mtoi po Teleioa «L 1122, »123, 1124, 1128, 112«. •ddeiefci Unb««(M. IVeterooo 4. Teleioa it 24» Maribor« Aleksandro*« Ml It 1& Teteioo it 4S&. CeHoi Kooeoora rite It t, Tedeioo it 190 prt pošt fiek. camodHii UaM)aoa •t 11.842; Prste fitato 74460» WtoB Hr. 106-241 LJubljana, 24. oktobra. Avstrijski ustavni problem obrača nase pozornost Evrope. Tu gre za zelo resne stvari, za vprašanje, ali bo mogoče avstrijsko ustavno reformo izvesti mirno, ali pa bodo težnje Heimwehra in njegovih vplivnih protektorjev, o katerih sedaj pač ne more biti več mnogo dvoma, dovedle do krvave državljanske vojne. Avstrijskemu ustavnemu konfliktu je po svoji prirodi v mnogih pogledih sli-čen problem ustavne revizije na Poljskem. Akcijske sile so sicer tamkaj precej drugače razvrščene, razmerje sil je drugo, a težnje, za katere gre, so močno slične avstrijskim. In aktualne postajajo sedaj, dasi spričo drugačne celotne situacije ne v toliki meri kot v Avstriji. Dne 30. oktobra se bo namreč sestal poljski parlament, ki ga čaka ena poglavitnih nalog, razprava o predlogu vlade za revizijo državne ustave. Tudi Pilsudski s svojim blokom, ki predstavlja samo tretjino sejmskih poslancev, hoče revizijo ustave v smislu povečanja moči državne eksekutivne oblasti, predvsem predsednika republike, da se zmanjša vpliv parlamentarcev In se tudi volilni red spremeni v smeri omejitve volilne pravice. Tudi ta vladni blok, ki je predložil revizijski ustavni načrt, ne razpolaga z večino, ki bi mu omogočila izvesti revizijo legalno, in popolnoma negotovo je, kaj bo napravila vlada, ako bo opozicija vztrajala v svojem odporu zoper vladni načrt. Toda , v razliko z Avstrijo, se poljski ustavni načrt ne obrača proti kakim določenim strankam, marveč proti vsem skupaj, proti dosedanjim oblikam parlamentarizma sploh. Vrhu tega pa poljska opozicija ne razpolaga z nikako oboroženo oporo med prebivalstvom; vlada maršala Pilsudskega je tedaj dejansko absoluten go^odar situacije. V Avstriji je položaj bistveno drugačen. Tudi na Poljskem je še povsem negotovo, kako se bo notranjepolitično nasprotje razvijalo in razvozlavalo; izbruh opasnejše krize, ki se napoveduje že dolgo, je zelo mogoč, a zaradi posebnosti situacije vendarle negotov. Še ena država je, ki je v zadnji dobi obrnila nase pozornost Evrope zaradi notranjepolitične krize. To je Litva. Majhna je sicer in po velikosti ne bi bilo pričakovati, da bo v toliki meri zainteresirala inozemstvo. Ali kriza se ravna tu po osebi, ki prihaja pri tem v poštev. Ministrski predsednik Voldemaras je moral odstopiti in napraviti prostor drugim. Voldemaras je neprestano obračal nase pozornost nele svojih bližnjih sosedov, ki so prizadeti neposredno, marveč tudi ostale Evrope, ki jo je večkrat spravil v nejevoljo, kadar je spustil pred ženevskim mednarodnim forumom svoje ekstremistične trrade. Zato je bil Voldemaras v mednarodnem političnem življenju bolj znana osebnost, nego bi bilo sklepati po pomenu države, ki jo je zastopal. Po Voldemarasovem umiku so se polagoma doznali vzroki, zakaj in na kak način je moral odstopiti. Izkazalo se je. da njegov odstop nikakor ni bil prostovoljen, marveč, da so ga v to prisilili njegovi ministrski tovariši, nositelji istega režima. Izrabili so njegovo odsotnost za priprave. V skupni avdijenci pri predsedniku republike Smetoni pa so potem vsi ministri kratkomalo odstopili in Voldemarasu ni kazalo drugega kakor slediti jim. Preobrat je bil pripravljen tako spretno, da je država že imela novo vlado, preden se je Voldemaras zameril tudi svoji najbližji okolici, svojim lastnim pristašem s skrajnim despotizmom in ekskluzivnostjo. Fašistične organizacije, ki jih je organiziral, niso mogle nastopiti pravočasno in bit-ika je bila izgubljena, preden se je sploh mogla pričeti. Pri tem pa je naglasiti, da sestoji nova vlada iz mož istega političnega koncepta kot ga je imel Voldemarasj Nasprotna je parlamentarizmu in hoče tudi nadalje vladati s pomočjo diktature ter dati državi novo ustavo le na tej osnovi. Politične stranke, ki jih je Vol-demarasov režim potisnil v stran in jim vzel vso veljavo, tudi novi vladi niso prav nič bolj simpatične. V Litvi gre tedaj samo za spremembo v osebah, režim pa ostane sličen kot poprej. V zunanji politiki pa se bo morda vendarle pokazala večja zmernost in izzivanjem, kakor jih je neprestano insceniral Voldemaras. bo menda konec, pač ne v škodo Litvi sami. R«s| zasedajo strategične postojanke Harbte, 24. oktobra. AA. Službene fcJtaiJs/ke ve-etj iz Haifoina poročajo, da so sovjetske čete zasedle kitajsko mesto Taholko v btrarei BIa®ove-gčanska in pregnale po kraitkem amtatjerijskem Ognja kitajske čete. Kitajska državljanska vojna ŠangaJ, 24. oktofara. AA. Čete generala Fensa bo prodrle skozi bojne črte oacijopa-listiome vojske ter prodirajo proti Hamkohovu. Na ob»h stra~ Bdi imajo čete velike izgube, Ustanovitev okrožnih inšpektoratov Vseh inšpektoratov bo 22 ~ V dravski banovini bo v Maribora - Pravice in dolžnosti okrožnih inšpektorjev Beograd, 24. oktobra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič ie na osnovi §§ 20 in 22 zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja odredil, da se v posameznih banovinah ustanove naslednji okrožni inšpektorati: I. za dravsko banovino okrožni inšpektorat s sedežem v Mariboru; v področje inšpektorata spadajo srezi: Celje, Gornji grad, Dolnja Lendava, Konjice, Ljutomer, Maribor, Maribor desni breg, Maribor levi breg. Murska Sobota, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah; za savsko banovino a) okrožni inšpektorat s sedežem v Varaždinu, s srezi: Bjelovar, Varaždin, Gjurgjevac, Zlatar. Ivanec, Koprivnica, Križevci, Ludbreg, Novi Marof, Prelog in Cako-vec; b) okrožni inšpektorat s sedežem v Ogulinu z brinjskim, vojničkim, vr-bovskim, gospiškim, gračaškim, del-ničkim, donjelapatskim, kastavskim. ko-reniškim, novljanskim, ogulinskim, oto-čaškim, perušiškim, senjskim. slunjskim. sušaškim, udbinskim. erikveniškim, čr-nomeljskim srezom ter z otoki te banovine; c) okrožni inšpektorat s sedežem v Osijeku, kamor spadajo sreči Brod, Valpovo. Virovitica, Grubišno polje, Daruvar, Donji Mfholjac, Djako-vo, Našice, Nova Gradiška, Novska, Osijek, Pakrac, Požega in Slatina; za vrbasko banovino okrožna inšpektorata v Bihaču in Jajcu; za primorsko banovino okrožni inšpektorat v Mostarju; za drinsko banovino okrožni inšpektorati v Tuzli. Užicu in Šabcu; za zetsko banovino okrožni inšpektorati v Prijepolju, Dubrovniku in Kosovski Mitrovici: za dunavsko banovino okrožni inšpektorati v Velikem Bečkereku, Kra-gujevcu, Smederevu in Somboru: za moravsko banovino okrožna inšpektorata v Zaječarju in Kruševcu; za vardarsko banovino okrožni inšpektorati v Bitolju. Prizrenu in Štipu. Pristojnost okrožnih inšpektorjev V pristojnost okrožnih inšpektorjev, ki opravljajo posle okrožnih inšpektoratov, spadajo: 1. skrb nad javno varnostjo na področju inšpektorata, 2. nadzorstvo nad uradovanjem oblasti in organov obče uprave in nad delom občinskih uprav in njihovih organov, kakor tudi nad organi ustanov, ki so podrejene oblastvom obče uprave, 3. izdajanje navodil oblastvom obče uprave glede uspešnega izvrševanja službe. Okrožni inšpektorji so dolžni izdajati vsem sreskim načelnikom ter političnim oblastvom in organom naredbe za ohranitev javne varnosti ter za podvze-manje potrebnih zakonskih ukrepov v primerih, kadar je javna varnost od zunaj ogrožena ali kršena in ko morajo sami v primeru potrebe voditi akcijo organov javne varnosti. Predvsem morajo skrbeti za državno varnost, za osebno in imovinsko nedotakljivost ter za pobijanje kriminalnosti in za ohranitev javnega reda. Nadzorstvo nad delovanjem oblastev in organov opravljajo okrožni Inšpektorji s tem, da pregledujejo oblast-tva obče uprave in da o stanju uprave in o delovanju njenih organov pošiljajo banu poročila. Pritožbe proti nepravilnemu delu oblastev in proti postopanju dotičnih organov sprejema in rešuje okrožni inšpektor osebno, aji pa s pomočjo podrejenih oblastev in organov. Okrožni inšpektor pozove rta odgovornost uslužbence za nepravilnosti v službi in izven nje ter dostavlja po izvršeni preiskavi dotične akte pristojnim oblastvom v nadaljno rešitev. Pritožbe sprejema pismeno, v posebnih okolno-stih tudi na zapisnik in ima postopati tudi v primerih, ako izve osebno, da gre za nepravilnosti posameznih oblastev ali organov notranje uprave. Na enak način ima preiskati tudi vse. kar mu predloži ban v ugotovitev in v pregled. V nadzorstvo okrožnih inšpektorjev spada tudi delo splošnih oblastev in njihovih organov, kar ne izključuje redne pristojnosti državnih oblastev. Vse te posle opravljajo okrožni inšpektorji kot organi bana in v njegovem imenu. Zato mu morajo od časa do časa dostavljati poročila o svojem delu ter o stanju v inšpektoratu, v zvezi z njihovim delokrogom ter staviti banu potrebne predloge. Ako prejme zaradi nujnosti posla okrožni inšpektor telefonsko naredbo ali navodilo ministra notranjih poslov, ga mora takoj izvršiti in o izvršitvi poročati ministru notranjih poslov ter banu. V ostalem so okrožni inšpektorji dolžni pri vsaki priliki dajati upravnim oblastvom bodisi pismena, ali pa ustmena navodila za pravilno in naglo odpravljanje poslov, a navodila, ki jih pre; r.ejo od bana, dostaviti nižjemu osobju v nadaljnjo ura-dovanje. Druge določbe Posameznim okrožnim inšpektoratom se lahko po potrebi ter na predlog bana in s sklepom ministra notranjih del dodeljujejo posli obče uprave. Okrožni inšpektor izreka nad vsemi podrejenimi uslužbenci kazni na osnovi čl. 124 do 127 zakona o notranji upravi. Okrožni inšpektorji morajo vsaj enkrat na leto prepotovati sreze svojega področja zaradi nadzorstva. Nadalje potujejo v posamezne sreze na zahtevo ministra notranjih poslov ali bana. Okrožni inšpektorji bodo prejemali v smislu tretjega odstavka 51. 20 zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na uoravna področja pavšalni znesek po 1800 Din za potne troške v službeni dolžnosti, brez pravice do nadaljnjega povračila potnih troškov. Da bi se tudi v srezih, ki ne spadajo neposredno pod inšpektorate, opravljalo nadzorstvo, bo vodil nadzorstvo nad temi srezi v smislu določb o okrožnih inspetoratih ban sam s posebnimi za to postavljenimi višjimi uradniki. Finančna podlaga banskih uprav Važna uredba finančnega ministra o prenosu pozicij iz državnega proračuna na banske uprave Beograd, 24. oktobra. AA. Minister financ je na osnovi § 26. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1929 in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal uredbo o izpremembah v proračunu državnih izdatkov in dohodkov s finančnim zakonom za leto 1929./30. Uredba se glasi: Člen 1. Vsi redni in izredni, osebni in ma-terijalni izdatki po državnem proračunu, ki se prenašajo in ki izhajajo iz zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1929, se bodo vršili iz kreditov, ki so razdeljeni v redne in izredne, osebne in materijalne izdatke v proračunu državnih izdatkov za leto 1929.'30. Člen 2. Vsi ministri, katerih posli obče uprave prehajajo na kraljevske banske uprave, morajo najkasneje do 15. novembra 1929 sporočiti kraljevskim banskim upravam in istočasno ministrstvu financ, kakšni krediti in v kolikšnem iznosu preidejo od 1.1. do 31. III. 1930 v naredbodajno pravico banov. Prenešeni krediti se morajo pravočasno otvoriti posameznim banom v smislu določb zakona o državnem računovodstvu. Pristojni ministri bodo skrbeli za to, da se v budžetu predvideni in prenešeni posli v tem času popolnoma poravnajo. Člen 3. V primeru potrebe lahko minister na predlog resornega ministra in bana odobrava virmane med partijami in pozicijami v teh predelih proračuna državnih izdatkov za leto 1929./30., kakor tudi izpremembo namena, kateremu so namenjeni krediti v posameznih partijah in pozicijah. Člen 4. V delokrogu odobrenih in prenesenih kreditov za četrto tromesečje proračunskega leta 1929./30.,, je ban v smislu členov 57. in 58. zakona o državnem računovodstvu naredbodavec L stopnje. To svoje pravo lahko ban prenese na pomočnika bana. Člen 5. Vsa pooblastila, ki jih imajo posamezni ministri v proračunskem letu 1929./30., preidejo na bane za posle obče uprave, v kolikor eo bili prenešeni na bane ter v mejah teh pooblastil. Člen 6. Od 1. aprila 1930 bodo vršile vso računovodstveno 6lužbo sedanje finančne direkcije na sedežih kraljevskih banskih uprav, za zetsko banovino pa finančna direkcija v Podgorici. člen 7. Podrobna navodila k tem predpisom bo izdal minister financ. Člen 8. Ta uredba stopi v veljavo z dnem priobčitve v »Službenih Novinah«. Kralj zopet v Beogradu Beograd, 24. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj se je včeraj vrnil v prestolnico. Novi člani VZS Beograd, 24. oktobra. AA. Predsednik ministrskega' sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič Je danes podpisal sklep, s katerim se razrešujejo člani Vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Josip Šitovič, ban savske banovine, Gjorgje Nestorovič, ban morav-ske banovine, in Daka PopovfcS, ban du-navske banovine. Z istim sklepom se na njihovo mesto imenujejo za člane VZS dr. Metod Dolenc, profesor vseučilišča v Ljubljani, dr. Prvlslav Grisogono, bivši minister, in dr. Slavko Šečerov, bivši ministes, Ponesrečen atentat na italijanskega prestolonaslednika Umberta v Bruslju Tik pred svojo zaroko bi bil prestolonaslednik skoro postal žrtev atentata - Atentator je italijanski akademik Bruselj, 24. oktobra, spa. Danes je bila tukaj oficijelno objavljena zaroka italijanskega prestolonaslednika princa Umberta z belgijsko princeso Marijo Jožefo. Malo pred razglasitvijo tega važnega dogodka v italijanskem kraljevskem domu pa bi bil prestolonaslednik Umberto skoro postal žrtev atentata, ki je bil poskusen nanj v trenutku, ko se je šel poklonit grobu Neznanega junaka. V proslavo zaroke belgijske princese so se v Bruslju pripravljale velike svečanosti. Vse je bilo na ulicah in zlasti pred spomenikom Neznanega junaka se je zbrala velika množica ljudi. Policija je le s težavo vzdrževala red in delala prostor za avtomobil, v katerem se je peljal prestolonaslednik Umberto. Ko je prestolonaslednik Umberto ▼ svojem avtomobilu prispel k spomeniku Neznanega junaka in se baš pripravljal, da stopi iz avtomobila, se je skozi množico in policijski kordon preril mladenič, naglo stopil v bližino avtomobila, potegnil iz žepa samokres in pomeril na prestolonaslednika Umberta. Med množico, ki je opazovala ta prizor, je zavladala velika panika. Neki policijski stražnik se je vrgel na atentatorja in ga udaril po roki prav v trenutku, ko je sorožil strel. Krogla je vsled tega zgrešila svoj cilj in se zarila v zemljo. Policija je atentatorja, ki je skušal v prvem trenutku pobegniti, takoj razorožila in aretirala. Strel je povzročil med množico veliko razburjenje in eni so skušali pobegniti, dočim so se drugi hoteli maščevati nad atentatorjem. Policija ga je morala vzeti v zaščito in v vanem spremstvu v avtomobilu odpeljati na policijo. Prestolonaslednik Umberto. ki je tako le po srečnem naključju ušel namenjeni krogli, je med ovacijami občinstva položil venec na grob Neznanega junaka ter nato obšel častno četo, nakar se je z avtomobilom odpeljal na italijansko poslaništvo, kjer je sledila svečana objava njegove zaroke z belgijsko princeso. Atentatorja so med tem na policiji zaslišali in ugotovili njegovo identiteto. Atentator se piše Fernando De Rosa ter je rojen 1. 1908 v Milanu. Že deli ča- sa biva v Parizu, kjer je študiral pravo. Z jutranjim brzovlakOm je prispel iz Pariza z namenom, da izvrši atentat Prvotno je sicer izjavil, da je hotel streljati samo v zrak v znak protesta proti fašističnemu režimu v Italiji, pozneje pa je priznal, da je imel namen ubiti prestolonaslednika. Ni dvoma, da je bil atentat že davno pripravljen, vendar pa atentator doslej ni hotel priznati svojih tovarišev. Domnevajo pa, da je član tako zvane Matteottiieve protifašistične skupine v Parizu. Pri njem niso našli nikakih dokumentov, pač pa večjo vsoto denarja in popolnoma nov revolver. Vest o poskušenem atentatu se je bliskovito razširla po vsem mestu ter izzvala ogromno senzacijo. Prestolonaslednika Umberta so na italijanskem poslaništvu, kjer se je nastanil. kms>a po njegovem povratku z groba Neznanega junaka Posetili belgijski kralj in prestolonaslednikova zaročenka princesa Marija Jožefa, ki sta mu čestitala k srečni rešitvi. Tekom popoldneva so posetili prestolonaslednika vsi v Bruslju akreditirani diplomatski zastopniki, med njimi tudi jugoslovenski poslanik general v*~:nie. ter mu v imenu svojih vlad čestitali. Predsednik francoske republike Doumergue in ministrski predsednik Briand. sta poslala poleg tega še brzojavne čestitke prestolonasledniku ter italijanskemu in belgijskemu kralju. Bruseli. 24 oktobra s. Zastopnika belgijske vlade in Bruslja sta izrazila italijanskemu prestolonasledniku svoje ogorčenje zaradi atentata. Rim. 24 oktobra s. Vest o poskušenem atentatu na prestolonaslednika Umberta se je po vsej Italiii bliskoma razširila in ie povzročila velikansko ogorčenje. V vseh mestih so od veselja, da atentat ni uspel, razobesili trikolore ter priredili sprevode in zahvalne službe božje. Zvečer bodo javna in privatna poslopja po večjih mestih razsvetljena. Italijanski poslanik pri Vatikanu grof de Vecchi je takoj odšel k papežu ter mu poročal o bruseljskem atentatu. Papež ga ie naprosil, naj izrazi kraljevski rodbini njegovo posebno in iskreno veselje zaradi srečne rešitve priljubljenega prestolonaslednika. Papež ie brzojavno pooblastil apostolskega nuncija v Bruslju, naj izreče italijanskemu prestolonasledniku in belgijski kraljevski rodbini njegove tople čestitke k rešitvi prestolonaslednika. Strašen čin bolgarskih razbojnikov V bližini Suhega dola je napadla roparska tolpa avto in ubila tri sodnike iz Sevljeva Soflia. 24 oktobra AAd. Razbojniška tolpa znanega bolgarskega razbojnika De-če Uzunova, ki je pravi trepet severne Bolgarije. je izvršila novo grozodejstvo na cesti med Suhim dolom in Seviievom, ki je zaprepastilo vso Bolgarijo. Tolpa se je pojavila proti večeru na cesti ter zasedla neki hribček nad ovinkom blizu Suhega dola. kjer je ustavila vsak avto, ki ie vozil proti Sevijevu ter pozvala potnike. da so izstopili. Ko so se potniki, katerim so razbojniki grozili z revolverji in karabinkami. pokorili njihovemu ukazu, so jih najprej oropali, nato pa slekli do golega, povezali in zavlekli v grmovje. Končno so roparji ustavili tudi avtomobil, v katerem so se nahjali sodniki iz Sevijeva ter le te naiprei izropali, nato pretepi! skoro do smrti ia jih končno postrelilL Po izvršenem činu so razbojniki pobegnili ter pustili sredi trupel pobitih sodnikov sodnika Stojanova, ki so mu prizanesli, ker je zanj prosil neki ropar, ki ga je poznal še izza časa svetovne vojne. Policijska komisija, ki je dospela z avtomobili iz Sofije, je ugotovila, da so bili od razbojnikov ubiti predsednik sodišča v Sevijevu, državni pravdnik Mančev in sodnik Dočev. Po preiskavi je odredila policija obširne odredbe, da bi se zločinskim razboinikm preprečili umik v gre. Po zad-niih poročilih pa so bile vse odredbe zaman. ker so roparji že izginili in se poskrili. Razpad bolgarske liberalne stranke Zaradi nesoglasij v stranki liberalci ne pridejo več v poštev za vstop v vlado — Z razpadom stranke izginja iz političnega življenja eden najhujših sovražnikov naše države posebno stranko. Vsled te razcepitve Jb dokaj malo verjetno, da bi liberalna stranka v bližnji bodočnosti igTala v bolgarski politiki kako važnejšo ulogo. Verjetneje je, da bo prišlo do popolnega razpada. Vse kaže, da bo izginila ena izmed onih bolgarskih strank, ki zavzemajo do naše države najbolj neprijateljsko stališče. Sofija, 24. oktobra, r. V bolgarski liberalni stranki, čije frakcije so se šele nedavno zopet združile, je prišlo povodom amnestije Radoslavova, bivšega šefa te stranke, do ponovnega razkola in razcepa. Četudi liberalna stranka niti po svoji številčni moči v narodu niti po svojih poslancih v sobranju, ne igra kake posebno važne uloge, imajo notranje borbe v tej stranki glede na posebne okoliščine bolgarske notranje politike važne posledice. Liberalna stranka šteje skupno 13 poslancev, m sicer 6 stambulovi-stov, 5 korčevisfov, 1 smilovieta in 1 oeod-visneža. Ta parlamentarna grupacija bi imela zamašiti vrzel v vladni večini v primeru, da bi Cankova skupina izstopila iz Demokratičeskega Sgovora, ker se računa s tem, da bi šlo s Cankovom 10 do 15 poslancev. Po najnovejših notranjih borbah v liberalni stranki pa se ne more več računati na tako kombinacijo. Kmalu po ujedinjenju liberalne stranke se je odcepilo sofijsko krilo, ki se je edabliralo kot posebna liberalna stranka. To krilo je sicer šibko in lahko vpliva samo na volilni rezultat v Sofiji, kjer ima največ zaslombe. Resnejšo nevarnost pa predstavlja za stranko izstop Bojana Smilo-va, bivšega šefa smilovistov, ki je sklical poseben shod, na katerem se je razpravljalo o borbi proti sedanjemu režimu, četudi se je vrhovno vodstvo liberalne stranke odločilo za borbo proti sedanji vladi. Obstoječa nesoglasja so se zaardi tega še bolj poglobila. Smilov namerava zopet ustanoviti svojo Odhod poslanika Polihroniada Beograd, 24. oktobra, p. Dosedanji grški poslanik na našem dvoru g. Poli-hroniades, ki je premeščen za poslanika v Angoro, je sinoči zapustil Beograd in odpotoval najprej v Atene, od koder se bo podal na svoje novo službeno mesto. G. Polihroniades je bil več let zastopnik Grčije v naši državi in si je s svojo koneiljantnostjo pridobU vsestranske simpatije. Zato njegov odhod obžalujejo ne samo njegovi diplomatski tovariši, marveč tudi širša javnost Temu primerno je bilo tudi njegovo slovo v Beogradu. Na kolodvor so ga spremili mnogoštevilni prijatelji, ves diplomatski zbor in kot zastopnik vlade pomočnik zunanjega ministra, minister dvora g. Bora Jeftič. Francija pred dolgotrajno krizo Doumergue se posvetuje z odličnejšimi političnimi osebnostmi — Levičarske stranke zahtevajo za Brunda zopet zunanje ministrstvo Pariz, 24. oktobra o. Francoski listi splošno naglašajo, da bo na temelju sestavo sedaire zbornice težko sestaviti ministrstvo, ki bi bilo imelo jamstvo za daljši obstoj. Položaj ie prej ko slej nepojasnjen in o možnih naslednikih Brianda ni mogoče govoriti Padec Brianda je toliko težjega znača:a. ker je ^ledil v trenutku, ko vodijo zmerni krogi v Nemčiji energično borbo proti nemškim nacijonalistom. ki bi hoteli enemogočiti Youngov načrt hi uničiti haa-ški sporazum. Zaradi tega zahtevajo francoski listi, naj se ministrska kriza čimprej konča in sestav; vlada, ki naj bi energično nadaljevala akcijo za sporazum z Nemčijo. Kakor se doznava iz parlamentarnih krogov, je bil Briand pozvan naj sestavi vlado, ki bi se opirala na levico in radikale. Predsednik republike Doumergue nadaljuje konzultacije s političnimi osebnostmi. V očigled zapletenega političnega položaja bodo posvetovanja zelo dolgotrajna in komplicirana. Pariz, 24. oktobra AA. Predsednik republike Doumergue ie danes konsultiral predsednike posameznih odborov poslanske zbornice in senata. Glasom poročil časopisja so najverjetnejši kandidati za predsednike nove francoske vlade Briand. Paul- Boncour. Daladier ln Steeg. Glasom »Ma-tina« v političnih krogi.i mnogo govore o Steegu kot o najtesnejšem kandidatu za predsednika nove francoske vlade. Zdi se, da bi Paul-Boncour sprejel nalog glede sestave nove vlade ne glede na stališče, ki ga bo v tem pogledu zavzela socialistična stranka. Levičarske stranke vztrajajo na tem, da ostane Briand tudi v novi vladi minister zunanjih poslov. *Petit Parisien« napoveduje, da bo predsednik republike Doumergue najprvo sprejel Brianda. London, 24. oktobra AA. Angleški minister zunanjih poslov Henderson ie povodom vladne krize v Franciji izjavil, da obžaluje padec Briandovega kabineta, da pa se nadeja v interesu svetovnega miru. da bo tudi nova francoska vlada nadaljevala dosedanjo Briandovo politiko. Moskva, 24. oktobra o. Tukajšnje časopisje zasleduje z velikim zanimanjem razvoj francoske vladne krize. Večini listov je prišla ta kriza popolnoma nepričakovano in jo smatrajo za izraz nekonsolidiranega političnega položaja v francoski državi. Listi menilo, da bo Briandovo vlado nadomestilo koalicijsko ministrstvo radikalov, socijalistov in zmernejših meščanskih skupin. Združitev anglikanske in pravoslavne cerkve Župniki anglikanske cerkve so predlagali svojim škofom uje-dinjenje s pravoslavno cerkvijo London, 24. oktobra AA. »Sunday Refe-ree« poroča o skupni akciji župnikov anglikanske cerkve ter o resoluciji, ki io nameravajo izročiti anglikanskim škofom glede na njih bližnji sestanek. Resolucija bo izročena primasu anglikanske cerkve, nadškofu v Canterburyju. Podpisani župniki smatrajo, da 5e sedanji trenutek najbolj ugoden za združitev anglikanske cerkve z vzhodno pravoslavno cerkvijo. Resolucija ugotavlja, da je vzhodno pravoslavna cerkev v smislu zgodovine krščanska cerkev, enakega apostolskega sestava ter verskih tajen, najbližja duhu in ustroju anglikanske cerkve. Župniki izražajo nado, da bodo škofje na svojem sestanku sklenili vse potrebne korake, da se izvrši čim večje zbližanje in končno ujedi-njenie obea cerkva. London, 24. oktobra d. Glede na resolucijo anglikanskih župnikov, ki pripročajo združitev anglikanske cerkve z vzhodno pravoslavno cerkvijo, menijo dobro poučeni krogi, da bo to vprašanje predmet podrobnih razprav na sestanku anglikanskih škofov. Med njimi se je v zadnjem času zelo okrepila skupina, ki priporoča združitev obeh cerkva in smatra, da so razmere sedaj že toliko zrele, da bi bilo lahko izvesti ta pomembni korak, ki bi značil močno afirmacijo obeh cerkva napram Vatikanu, ki je s podpisom lateranske pogodbe izpostavljen vplivom nacijonalizma prerojene Italije. Delovanje sovjetskih čekistov v inozemstvu Državna politična uprava v Moskvi je podala v Evropo četo čekistov, da bde nad sovjetskimi institucijami in da kaznujejo odpadnike razpadanju, bi se naglo pojavlja pri večini sovjetskih ustanov v Evropi. V Parizu pričakujejo v kratkem prihod posebnega oddelka Čekistov, ki so že na potu in so pred par dnevi prispeli v London. Ti tajni odposlanci moskovske čeke so se v Londonu nastanili v posebnem hotelu, ki ga je vzela v najem sovjetska vlada, šef tega oddelka je neki Šostak, znan v sovjetski Rusiji po svoji izredni krvoločnosti. Pod raznimi imeni 90 ti odposlanci zaprosili vizum za potovanje v Francijo. Glavna njih naloga je, da kaznujejo razne odpadnike in da vrše nadzorstvo nad rusko emigracijo. Pariz, 24. oktobra, r. Iz Stockholma poročajo, da so tamkaj aretirali sovjetskega agenta, ki je imel pri sebi listine, glaseče se na ime Bonovič. Policija pa je ugotovila, da gre za zloglasnega Janoviča, šefa celokupne službe GPU v Franciji. Janovič je obtožen tudi od švedskih oblasti zaradi špi-jonaže v korist sovjetske Rusije. Na drugi strani je pariška politična policija izvedela, da bi se imel v najkrajšem času vršiti v sovjetskem poslaništvu v Parizu tajni posvet ruskih čekistov v inozemstvu. Na tem sestanku bi se bilo moralo razpravljati o ukrepih, kako nastopiti proti Brezalkoholno vino Zagreb, 24. okt. n. Danes ob 10. dopoldne je bila v kleteh tvornice Arko po-skušnja brezalkoholnega vina, ki se je pričelo fabricirati Poskusu ji so prisostvovali zastopniki Jugoslovenskega saveza treznosti, Higijenskega zavoda, Seljaške univerze in drugi delegati raznih društev. Sodi ee, da bo fabrikacija brezalkoholnega vina napravila velik preokret v produkciji vina in v k on rumu alkohola. V Nemčiji, Angli-ii in Avstriji se nahaja brezalkoholno vino že dlalje časa v prometu. Zadušnka v Zagrebu Zagreb, 24 okt. n. Danes ob pol 9. dopoldne je bila v cerkvi Sv. Blaža maša zadušnica za Vladimirom Gortanom. Bral jo je kanonik Keršič. Cerkev je bila nabito polna občinstva vseh slojev. Maši je prisostvoval tudi nekdanji hrvatski ban dr. Matko Laginja, dalje stric pokojnega Gortana, ki je v Zagrebu ravnatelj Zadružne srveze, dr. Gortan, zastopniki Jugoslovenske Matice, Društva hrvatskih žen, Sokolstva itd. Sredi cerkve je bil postavljen ka-tafalk, okoli katerega so majhne deklice položile polno šopkov. Ob 11. dopoldne je bila v vestibulu univerze spominska svečanost, na kateiri sta govorila dva akademika. Vse spominske prireditve so potekle v najlepšem redu. Ekskurzija jugoslovenskih medicincev Pariz, 24. okt. p. Sinoči je prispelo semkaj 120 jugoslovenskih zdravnikov in medicincev pod vodstvom dekana beograjske medicinske fakultete dr. Buriana ter profesorjev zagrebške in ljubljanske medicinske fakultete. V Parizu si bodo ogledali razne zdravstvene institucije, nakar bodo odpotovali v London. Šumske afere Beograd, 24. oktobra. AA. Razprava v Državnem svetu o šumskib aferah, ki traja v tretjem odseku Državnega sveta že ves mesec in ki je vzbudila splošno zanimanje javnosti, je bila danes prekinjena. Po zaključnih besedah obtožencev in po dveurnem posvetu je predsednik Državnega sveta Peter Petrovič sporočil prisotnim, da je disciplinsko sodišče sklenilo odgoditi razpravo do 30. oktobra, to je do prihodnje srede, ker hoče zaslišati bivše ministre šum in 'udni-kov dr. Vaso Jovanoviča, dr. Kosta Kuina-nudija, dr. Nikolo Ni kiča in dr. Aleksandra Mijoviča. Obenem bosta zaslišana kot priči bivša uradnika ministrstva za šume in rudnike Vasilje Vasiljevič in Radovan Rortula. »Zeppelin« se vrnil iz Španije Friedriehshafen, 24. oktobra s. »Grof Zep-pelinc je po svojem potovanju po Španiji zopet prispel v Friedriehshafen, kjer je ob 13.26 gladko pristaL Preprečen atentat na Hooverja? Louisville, 24. oktobra s. Včeraj so preprečili atentat, ki je bil baje namenjen proti predsedniku Hooverju. ki se le peljal Iz Louisvilla v Washington. Tik pred prihodom vlaka so našli na tračnicah avtomobil, ki so ga takoj odstranili. Aretirana sta bila dva črnca, ki sta izjavila, da nista hotela izvršiti atentata, temveč le to, da bi vlak uničil avtomobil za katerega bi dobila zavarovalno premijo Laondon. 24. oktobra s. Kakor iavljajo iz Madisona. ie včeraj pri prihodu predsednika Hooverja eksplodiral top. Sedem oseb ie bilo ranjenih, med njimi pet težko. Papige prenašajo neko zagonetno bolezen Berlin, 24. oktobra, r. Iz Buenos Airesa poročajo, da je vlada odredila, da se morajo v vsej Argentini pokončati vse vdomačene papige, ker se je ugotovilo, da razširjajo neko doslej še neznano bolezen, ki se prenaša na ljudi in je v zadnjih dnevih zahtevala že številne človeške žrtve. V Buenos Airesu se je povodom neke gledališke predstave, pri kateri je »sodelovala« tudi vdomačena papiga, okužilo od te papige devet igralecv, izmed katerih so štirje že umrli. Letalec Diteman izginil London, 24. oktobra, o- O leta loti DMemasm še vedno ni nobene vesti Na južni io zapad nd irsikJ oba-H so zaman pričakoval Dilemama vso noč. Eksplozija v Italijanski tovarni smodnika Bologna, 24. oktobra, s. V tvornici smodnika v Maranu. 12 km od Bologne, ee je dogodila strahovita eksplozija. V Bologni je popokalo mnogo šip. štiri osebe so mrtve, 14 pa jih je več ali manj težko ranjenih. Zopet železniška nesreča v Nemčiji Niirenberg, 24. oktobra, s. Danes dopoldne eta pri postaji Reichelsdof trčila akupaj dva brzovlaka. Izpod razvalin so potegnili 56 ranjenih, med njimi 8 težko. Strojevodja D-vlaka 39, ki je najbrže zakrivil nesrečo, je lahko ranjen. Češki Nemci za sodelovanje z novo vlado Praga, 24. oktobra. AA. Profesor Kafka je i»a volilnem shod« v imenu nemške gospodarske umije tzjavnJ, da b) bila rniija pripravljena sodelovati v vladi, ako bo vlada izpolnila želje Nemcev. V nasprotnem pramenu pa bo unija izvajala koims.trullflt.wno opoeicijo Požar vpepeffl podfsko vas Varšava, 24. oktobra, s. Požar je popolnoma uničil vas Lubovice, ki je štela 60 hiš z mnogimi gospodarskimi poslopji. Škoda znaša 1 milijon zlotov. Ljubljanska občina Vladimirju Gortanu Včerajšnja beograjska »Politika« poroča o prvem delu seje ljubljanskega občinskega sveta med drugim: »Predno je g. župan podal svoie poročilo, se ie javil k besedi občinski svetnik g. Ivan Tavčar, ki je izrazil v svojem govoru čustvovanje vseh občinskih odbornikov in vsen Slovencev povodom smrti Vladimirja Gortana. Takoj v začetku so se vsi občinski odborniki dvignili s sedežev in stoje poslušali njegov govor. G. Tavčar je izvajal: »V zadnjem času se ]e zgodilo nekaj, pteko česar ljubljanski občinski svet ne more preiti molče. Zadeva ie tako važna, da )e po moletn mnenlu pravilno, ako se ]e spomnimo, predno začnemo z dnevnim redom. Dne 17. oktobra L v, ie bil v PuFn ustreljen sin našega naroda Vladimir Gortan. Ustreljen ]e bil sicer po izreku sodišča, toda ne rednega, temveč Izrednega sodišča. Iz poročil o tem procesu smo si mogli ustvariti sodbo, da Gortan ln njegovi tovariši niso bili obsojeni zaradi kakega deianja. marveč, da so bili obsoieni zaradi svojega mišljenja. Zato, ker so ostali zvesti svojemu narodu, so bili obsoieni kljub temu, da niso ničesar snovali proti državi, kateri so pripadali. Vsled tega obsojamo ta čin, ki ni opravičen v nobenem pogledu, tudi ne s stališča državne samoobrambe, ker Je Jasno, da mala. iz nekai stotisofi duš obstoječa manjšina, ne more ogrožati velikega 40 milijonskega naroda. Obsojamo ta čin kot krivico, storjeno ne samo napram nam, ampak napram celokupnemu človeštvu, v kolikor se čuti kulturno. Mi izrekamo Iskreno sožalje prizadetim ln našemu trpečemu narodu. VI pa, gospod župan, odredite ▼ znak naše žalosti minuto molka.* Župan je nato odredil enominutni molk, nakar je g. Tavčar vzkliknil: Slava Vladimirju Gortanu in njegovim mladim tovarišem! Slava mučenikom! Vsi odborniki so se pridružili temu vzkliku. Koncert slovaških učiteljev Sinočnji koncert je bil združen s prosla* vo češkoslovaškega narodnega praznika m je v polni unionski dvorani zbral elito ljubljanske narodne in koncertne publike. Zastopane so bile državne oblasti z namestnikom vel. župana dr. Andrejkom na čelu, vojaštvo z divizijskim generalom Savo Tripkovičem, univerza z rektorjem prof. Dolencem in prorektorjem dr. Vidmarjem ter vse ljubljanske kulturne organizacije. Posebno številno je bilo zastopano tudi učiteljstvo s poverjenikom UJU Škuljem na čelu. Slovaški pevci so bili burno pozdravljeni in so bili ves večer predmet prisrčnih ovacij. Slavnostni večer se le pričel s pozdravnim nagovorom češkoslovaškega konzula dr. Rešla, ki je v slovenskem jeziku predstavil goste ter slovaškim pevcem v slovaškem jeziku orisal bratsko razpoloženje navzočega občinstva. Nato ie predsednik JC lige minister n. r. dr. Kramer v pri-godnem govoru proslavljal pomen češkoslovaškega praznika in se je cela dvorana v burnem navdušenju odzvala njegovemu klicu: Živela češkoslovaška republika! Živel preside-nt Masaryk! Živelo večno bratstvo CSR z Jugoslavijo!« V mogočnih akordin so zapeli slovaški pevci najprvo češkoslovaško, za tem pa jugoslovensko himno, ki ju je občinstvo poslušalo stoje in odobravalo s frenetičnim aplavzom. Nato se je pričel koncert, ki je uspel v moralnem in gotovo tudi v gmotnem oziru izborno. Od ljubeznivega sprejema odušev-ljeni pevci so podali vse, kar je bilo v njihovih močeh, in so mnogoštevilno in, kakor znano, jako izbirčno ljubljansko publiko ne-le zadovoljili, temveč naravnost navdušili. Toliko aplavza že dolgo ni bilo čuti v naši koncertni dvorani. Spored je obsegal 15 pesmi za moški zbor, ki so bile vse do skrajne potankosti naštudirane in ki so nam pokazale pevsko popolnost zbora, ki ga vodi obzirno, a energično in vseskozi stvarno pevovodja in skladatelj Miloš Ruppeldt Najlepša in za nas najzanimivejša točka sporeda eo bile slovaške narodne pesmi, ki so izzvale viharje odobravanja. Po drugi točki sporeda so pozdravili pevce zastopniki Ljubljanskega Zvona, Slavca in Glasbene Matice, ki so poklonili pevcem velike vence s trobojuicami. Pevski zbor, ki šteje krog 60 članov, se posebno odlikuje v tenorjih, ki zvene jasno, polno. Disciplina zbora je vzorna in dirigent je opustil vsako nepotrebno gesto ter se popolnoma poglobil v interpretacijo izvajanih skladb. V vsem je bil sinočnji večer zopet dokaz bratskega čustvovanj« obeh narodov in naša publika je pokazala, kako sta ji na srcu bratski narod in njegova ljuba pesem. Senzacijonalen proces v čačku čačak, 34. okt. č. Tu se je pričel senzacijonalen proces, čegar spisi so debeli skupaj 6 m. Gre za tožbo proti bivšemu sodnemu računovodji v Gornjem Milanovcu. Blagoti Kadoviču, proti kateremu je traja-* preiskava cela štiri leta. Obtožen je. da poneveril 907.000 Din občinskega denarja. Sodišče je zaplenilo tudi imetje treh predsednikov sodišča v Gornjem Milanovcu, pod katerimi je služil Kadovič. Finansiranje Mautbnerjevega koncema tekstilnih tvornic Dunaj, 24. oktobra. AA. >Korbiro« poroča o pogajanjih med dunajsko Kreditanstalt in praško Zivnostensko banko glede finansi-ranja Mauthnerjevih tekstilnih tvornic in njegovega koncema. Pogajanja so bila končana e sporazumom, tako da prevzameta oba ta zavoda solidarno finansiranje Mauthner-jevega koncema. Obenem pridobe posamezni zavodi in tvrdke tega koncema v Češkoslovaški, Avstriji in Jugoslaviji svojo popolno samostojnost. Trgovec Drago Sclmab tragična žrtev lovske nesreče Včeraj popoldne je v Leonišču preminul splošno znani ljubljanski trgovec g. Drago Schwab, ki je bil v nedeljo na lovu v Savinjski dolini po nesrečnem naključju ustreljen s šibrami Rodbina Schwabova spada med najstarejše šentpaveijske rodbine, saj jo Pišejo župne knjige tja v sedemnajsto stoletje, ko so se priselili podjetni us-narji Sbabi v dolino. Razen z obrtniško podjetnostjo se je rodbina odlikovala kot ljubiteljica naše slovenske pesmi in nam je dala priljubljenega skladatelja dr. Antona Schwaba, ki je stric pokojnika. Kakor je že v nedeljo novica o lovski nesreči vznemirila prebivalstvo Savinjske doline, tako bo gotovo vest o tragični smrti Draga Schwaba našla tam gori še posebno trpek odmev, saj je bil Drago splošno cenjen in priljub. Ijen. Življenje pokojnega Draga Schwaba je bila dela, trpljenja in uspehov polna pot pravega žilavega Savinjčana. Roien je bil v Št. Pavlu pri Preboldu leta 1893. V Ljubljani se je izučil trgovine pri veletrgo«;-u s špecerijo g. Kavčiču. Služboval je nato v raznih večjih trgovskih podjetjih. Vojna furi-ja mu seveda ni prizanesla. Kmalu po izbruhu svetovne voine je moral na rusko fronto kjer je bil težko ranjen. Srapnel mu je dobesedno raztrgal hrbtenico, razen tega mu je strojnica pre-strelila noge. Poškodbe so bile silno težke in zdelo se je, da ne bo okreval. Njegova krepka konstitucija pa je prebolela pravo muceniško krizo. Schwab si je polagoma opomogel. Kot superar-bitriramec ie med vojno in nato še nekaj časa po prevratu deloval kot so-trudnik v trgovskih podjetjih, a leta 1919. se je samostojno etabliral. Otvoril je v zvezi s trgovcem Bizjakom trgovino z manufakturo in krojaški salon. Par let kasneje pa je sam prevzel in vodil podjetje, ki ie prav lepo pro-speriralo. Saj je bil g. Schwab izredno spreten, marljiv kakor čebela. Zares moderen in napreden trgovec, čigar ime je postalo uprav popularno. Drago Schwab je pač znal, kakor pred njim Ie redki slovenski trgovci, izvajati sistematično. dobro moderno reklamo. Odlikovala ga je velikopoteznost in simpatična živahnost, s katero je znal osvajati . Navzlic temu, da ie bil okupiran od svojih trgovskih poslov in vedno novih snovani od jutra do večera, je vendar našel še vedno dovolj časa, da se je udejstvoval tudi v društvenem življenju. Bil je zvest član Sokola L športni klub Ilirija ie imel v njem velikega prijatelja in še mnoga društva izgubijo s pokojnim Dodpornika, ki je imel smisel za ysak pokret, ki le more služiti gospodarskemu, prosvetnemu ali fizičnemu napredku naroda. Zato obžalujejo mnogo prerano in tako tragično smrt g. Draga Schwaba nešteti njegovi znanci in prijatelji, ki iih prevzema globoko sočustvovanje z vdovo gospo Jelko in ljubljenima otročičko-ma, komaj petletnim sinkom Mitjo in triletno hčerkico Tanjo. Poslednjo pot k večnemu počitku pri Sv. Križu bo pokojni Drago Schwab nastopil v soboto popoldne ob 16. iz bolniške mrtvaške veže na Stari poti 2. Lahak mu pokoi po mravljično pridnem delu, čast spominu Draga Schwa-ba! Ljubljana, 24. oktobra Prav tako močno, kakor pred dnevi tragična novica o smrti ravnatelja Hej-nica, je danes popoldne osupnila Ljubljančane žalostna novica, da je v Leonišču na posledicah lovske nesreče preminul vsesplošno znani trgovec g. Drago Schwab. Novica se je naglo širila po Ljubljani in presenetila pač vsakogar. Nihče pač ni mogel verjeti, da je kruta usoda ugasnila življenje mlademu možu sredi polnega razvoja splošno znane podjetnosti in zdravih življenskih sil. Govorilo se je pač zadnje dni, da je bil Drago Sclmab v nedeljo na lovu obstreljen, a nihče nj pričakoval, da bo nesrečno naključje imelo tako tragično posledico. Mnogi so pohiteli k telefonu in povprašali v Schwabovo trgovino ali v Leonišče, odkoder so, žal, vsi prejeli pritrdilni odgovor, da je katastrofa nastopila danes popoldne ob 15. Kako se je zgodila nesreča Prijatelj pokojnika nam piše: Pred smrtjo želj obiskati vsak Zemljan svoj rojstni kraj. Tudi ti, Drago, si si spet zaželel sredi neutrudnega dela, ki je bilo ponos našemu trgov-stvu, mirnega razvedrila v tvojem tolikanj ljubljenem rodnem kraju Št Ptvlu. Usoda je hotela, da je bil ta tvoj obisk posledni.. Prišel si po zadnje slovo. V pestrih jesenskih barvah so v nedeljo gorele položne rebri Goljave in Homa, kakor morejo goreti le v tihem jesenskem pokoju. Šentpaveljsko lov sko društvo je počastilo svojega prijatelja lovca Draga z velikim lovom v divjačine bogatih gozdovih svojega lovišča. Veselo so pokale puške, da je odmevalo s hriba v hrib. Pokojni Drago je stal na preži za nizkim položnim hrbtom, pod njim na isti strani lovec domačin, nad njim preko hrbta drugi. Kakor začaran je bil ves parobek in ni hotela nobena divjačina v ta kraj, kakor bi slutila težko nesrečo. Zato sta se približala oba lovca. Drago in domačin, onstran parobka. da se pomenita o novicah o hmeljski krizi in drugem. V tem jo pribriše prav po parob-ku lep dolgouhec. Lovec tostrr-s parobka, ki ni mogel videti ne slišati, da sta se drugova prestavila, je udaril po njem. »Joj! . . . Nekdo me je ustrelil!« je bridko vzkliknil Drago, zgrudivši se k nogam prestrašenega tovariša. Zamrlo je veselje v jesenski hosti, utihnili so streli. Brž so spravili gospoda Schwaba k prvi hiši, kjer mu je nudil že po preteku pol ure, opoldne, domači zdravnik dr. Tanjšek prvo pomoč. Vse je upalo, da je rešil nahrbtnik Dragu življenje vendar pa je bil strel v hrbet tako silen, da je menda osemnajst šiber prodrlo v telo. Ker se je počutil Schwab subjektivno zelo dobro, se je odlašal prevoz v bolnico vse dotlej, da je nastopila v noči od torka na sredo vročic^. Včeraj dopoldne ga je prepeljala gospodična Piklnova iz Št. Pavla z avtom v Leonišče. Vendar je bilo vse zaman, zastrupljenje krvi zaradi šiber je bilo hujše kakor vsi le-ki. Drago je moral podleči v najlepši dobi sredi najintenzivnejšega dela. Dve važni uredbi za menično pravo Določitev praznikov v smislu meničnega in čekovnega zakona Protestiranje menic čl. 6. Ta uredba stopi v veljavo 19. decembra 1929. leta. S tem dnem prenehajo Beograd. 24. oktobra AA. Minister pravde je na osnovi čl 112 meničnega zakona z dne 29. novembra 1929. čl. 29 zakona o čeku z istega dne tn čl. 6 zakona o praznikih z dne 27. septembra 1929. predpisal uredbo o praznikih v smislu meničnega zakona in zakona o čekih. Uredba se glasi: Čl. 1. V smislu meničnega zakona in zakona o čekih se smatrajo za praznike na področju vse kraljevine: a) državna praznika: rojstni dan Nj. Vel. kralja in praznik državnega uiedinjenja. b) vse nedelje, c) vse v § 3 pod 1 do 3 v zakonu o praznikih navedeni verski prazniki. Čl. 2. Na področjih okrožnih (prvostopnih) sodišč, kjer je po vsakokratnem zadnjem splošnem popisu prebivalstva po vsej kraljevini ena tretjina prebivalstva islamske vere. se smatrajo za zakonske praznike v smislu meničnega zakona in zakona o čekih poleg praznikov v prejšnjem členu še verski prazniki, navedeni v točki 5 čl. 3 zakona o praznikih. Čl. 3. V krajih, kjer ie 10 % prebivalstva židovske vere. se smatrajo kot zakonski prazniki v smislu meničnega zakona in zakona o čekih poleg v gornjih členih navedenih praznikov še prazniki iz točke 6 čL 3. zakona o praznikih. Čl. 4. Predsedniki apelacijskih sodišč morajo ugotoviti in objaviti najkasneje do 15. decembra t. L. zatem Pa v enem mesecu Po vsakem bodočem splošnem poraisu prebivalstva v vsej kraljevini, kier je na področju njim podrejenih okrožnih ("prvostopnih) sodišč ena tretjina prebivalstva islamske vere in kier je na njihovih področjih 10 % prebivalstva židovske veroizpovedi, pri čemer naj upoštevajo zadnji splošni popis prebivalstva v vsej kraljevini. Gornje ugotovitve se morajo objaviti v »Službenih novinah« in v uradnih listih banskih uprav. ČL 5. Na v prejšnjih členih te uredbe navedene praznike v smislu meničnega zakona in zakona o čekih ne morejo protestni organi proti osebam, ki stanujejo ali se mude v krajih oziroma na navedenih področjih okrožnih (prvostopnih) sodišč, podvzeti ne glede na njih versko pripadnost nikakih dejanj, ki se nanašajo na menice ali na čeke. veljati vsi prejšnji predpisi, ki se nanašajo na predmet te uredbe. Protestiranje menic Beograd, 24. oktobra. AA. Minister pravde je na podlagi čL 2 § 77 meničnega zakona in št. 11 § 23 zakona o čeku predpisal uredbo o dostavljanju prepisov protest iranih menic (čekov). Uredba se glasi: GL 1. V primeru menic oziroma čekov do vzključno 500 (petsto) Din mora protestni uradnik namesto protesta, ki je bil izvršen po predpisih §§ 70 in 177 odstavek 1. meničnega zakona in § 23, št 11 zakona o čeku na zahtevo protestnika dostaviti s priporočenim pismom vsakemu meničnemu (čekovnemu) obvezancu prepis menice oziroma čeka z opozorilom, da je bila menica protestirana (ček pTotestiran) zaradi neplačila. O tem mora protestni uradnik izdati protestoiku potrdilo, ki se vpiše ▼ protestnem roku v protestni register. V tem primeru odpade notifikacija po § 44 meničnega zakona oziroma § 23 št. 7 zar kona o čeku. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo 19. decembra 1929. Zaleski v Bukarešti Bukarešta, 24. oktobra. AA. Poljski minister zunanjih del grof Zaleski je prispel davi ob 10. v Bukarešto. Na postaji so g« pričakovali minister zunajih del Mironescu, minister za Erdeljsko, poljski poslanik ▼ Bukarešti, zastopniki poljske kolonije in zastopniki naiodličnejše prestolniške družbe. Grofa Zaleskega so prisotni burno pozdravili. S postaje se je odpeljal ▼ avtomobilu ministra z« zunanje posle Mrro-nesca. Zasedanje sobranja . Sofija, 24. oktobra. AA. Jesensko zasedanje sobranja bo otvorjeno 28. oktobra. Računajo. da bo dotlej končana obnova poslopja sobranja, ki je bil letos poleti žrtev požara. V političnih krogih govore o tem, da bo to usedanje otvoril bolgarski kralj Bork. Naši Kraji in. Prisrčen sprejem slovaških pevcev LJubljana. 24. oktobra Ljubljana je danes na prav presrčen, a obenein svečan način sprejela v svoji sredi drage slovaške goste in pevce zbora slovaških učiteljev, ki so prispeli z osebnim vlakom ob 13.46. Mnogo pred napovedano uro so se Jeie zbirati pred kolodvorom in pozneje na peronu množice Ljubljančanov, zlasti mnogo Ljubljančank. Prihajali so tudi člani vseh pevskih zborov. Glasbene Matice. Ljubljane, Ljubljanskega Zvona, Grafike, Slavca, Pevskega društva Krakovo-Trnovo. bloge in v prvi vrsti Učiteljskega pevskega zbora. Društa Slavec. Ljubljanski Zvon ter Ljubliana so se udeležila sprejema s prapori. Kmalu je prispela na kolodvor izpred Glavne pošte tudi vrla železmčarska godba »Sloge«. Komaj ie prvozil vlak na kolodvor in so ieli stopati iz vagona slovaški bratje, že so iim zadoneli nasproti glasovi godbe, ki pa so jih skoro prevpili navdušeni pozdravni vzkliki iz publike: Živijo slovaški pevci! Pozdravljanja ni hotelo biti ne konca ne kraia. Čim so bili iz vagona na ljubljanskih fleh vsi dragi gostje, jih ie prvi nagovoril češkoslovaški konzul dr. Frančišek Resi. V imenu ljubljanskega župana in občine iih >je toplo pozdravi dx. Brile j, želeč jim iskreno dobrodošlico. Za JČligo je pozdravil drage češkoslovaške goste predsednik dr. Albert Kramer, izražajoč jim naiiskre-r.eišo dobrodošlico z željo, naj se počutijo med nami, kakor doma. Naj bodo slovaški bratje, ki prihajajo prvič v našo zemljo, prinašajoč s seboj svoio divno pesem, prepričani, da je ostala Ljubljana zvesta svojim tradicijam in da jih sprejema pre-srčno. prepojena staroslovenskega gosto-Ijubia. Živeli! Sledilo je spet navdušeno pozdravljanje, dokler ni povzel besede predsednik Pevskih zborov dr. Švigelj. ki ie voščil gostom dobrodošlico v imenu mojstra Hubada. Pevskih zborov in Jugoslovenske g a pevskega saveza. Vsem se je v presrčnih besedah zahvalil predsednik zbora Jožef Dutka, ki ie naglasil, da prinašajo gostje pozdrave bratskega naroda izpod Tatre in svoio pesem. .. Po končanih pozdravih so zapeli združeni pevci veličastno »Morje adriiansko«. nakar se je razvila na Masarykovi cesti velika živahna povorka. ki je spremila očividno prijetno presenečene goste do hotela Mikliča, kier ložirajo. Šola in dom Krani. 24 oktobra Vprašanje vzgoje šolske mladine v šoli In izven šole je danes najbolj pereča zadeva. koie dobra in pametna rešitev daje brige i staršem dijakov i profesorjem. To vprašanje postaja iz leta v leto zlasti ob zaključku šolskega leta nad vse aktualno in ie predmet vsestranskega razmotrivanja jn ugibanja. V poslednjih letih je temu posvetilo vso potrebno pozornost tudi prosvetno ministrstvo, ki ie izdalo nalog.. da se povsod, kier se nahajajo srednješolski zavodi, vzpostavijo stiki med profesorskimi zbori in roditelji učeče se mladine. Sledeč tem intenciiam ie podvzelo ravnateljstvo tukajšnje državne realne gimnazije odločilne korake in med prvimi v Sloveniji postavilo res praktične temelje za medsebojno sodelovanje profesorjev in roditeljev pri vzgoji mladine v šoli in izven šole. Preteklo nedelio ie sklical direktor g. Košnik informativni sestanek roditeljev in njihovih zastopnikov ter profesorjev. Sestanka. ki se je vršil v gimnazijski risal-nici, se ie udeležilo nad 100 roditeljev in nSihovih zastopnikov. Direktor Košnik je v svoiem otvoritvenem govoru obrazložil pomen sestanka in podal smernice, ki morajo voditi učitelie in starše, da bo imela vzgoja mladine popoln uspeh, da bo vzgojila šola državljane, ki bodo vedno in povsod na svoiem mestu. V debati, ki se ie nato razvila, so in-terpelanti pretresali razna aktualna vprašanja. zlasti o mladini, ki se vozi vsaki dan no železnici v šolo in domov, o športu, o vedenju mladine izven šole. Govorili so progovni nadzornik Ausser, poštni upravnik Ivan Slavec, učiteljica ga. Slapar jeva Nato so prečitali osnutek pravil društva •Šola in dom«, ki jih je sestavil po raz- Športne čepice v največji izberi na drobno in debelo, perilo, trikotaža, nogavice, kravate itd. najcenejši nakup pri m&. (Presieer, £2) ubijati a So. (Petra cesta af£. pisn prosvetnega ministrstva profesorski zbor. Ustanovitev tega društva, v čigar okrilju naj bi se formirali stiki staršev in profesorjev, so navzoči soglasno odobrili. Izvoljen je bil takoj poseben pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev omenjene organizacije. Izvoljeni so bili: direktor Ivan Košnik kot predsednik. kot odborniki pa: ga. Ana Emmer, soproga stavb, nadsvetnika. ga. Jane, soproga odvetnika. J. Slapar, šolski upravitelj na Primskovem, dr. Pogačnik (vsi za roditelje), tovarnar M. Fock za mestno občino in prof. dr. Simon Dolar za profesorski zbor. Po dveurnem poteku je bilo pomembno zborovanje končano v želji, da bi res doprinesli ti koraki olodonosne uspehe k dobri rešitvi vprašanja kooperacije staršev in profesorjev za vzgojo mladine našega edinega srednješolskega zavoda na Gorenjskem. _ Letalsko akrobatski miting v Mariboru Aero-klub *Naša krila« v Mariboru priredi v nedeljo 27. t m. ob pol 14. na letališču na Teznu veliko letalsko prireditev. katero ie z ozirom na kvaliteto letal in sposobnosti pilotov smatrati za najpopolnejšo zračno prireditev, ki io zmore sodobna letalska spretnost in ki jo dopuščajo lastnosti najdovršenejših aeroplanov. Najzanimivejši del prireditve bodo brez dvoma akrobaciie z letali in akrobacije »kralja zraka« Čeha Kellnerja, ki je s svojo drznostjo že pred tedni presenetil ves Maribor. Tokrat se bo s smelimi vratolom-nostmi produciral na krilih in pod trupom letala med poletom. Pilota Anton Raab in inž. Knopf bosta vprizorila borbe v zraku, z letali bodo lovili lahke balončke v mreže, ki bodo napete med krili, in jih sekali s propelerji. Razen tega Pa pripravlja mariborski Aero-klub svojemu občinstvu veliko presenečenje, ki ga bodo aviiatiki dan pred prireditvijo razglasili z letali po vsej mariborski oblasti. Zanimanje občinstva za akrobatsko letalski meeting ie izredno. Največjo pozornost so vzbudili drzni poleti Antona Raaba, ki ie letel pod oboki državnega mosta. Vsekakor pa se v nedelio obeta res prvovrsten spored, ki bo celo razvajenim oboževateljem letalske umetnosti nudil mnogo, mnogo novega. Popotno nismo učiteljev-izletnikov z Dunaja Dima). 21. oktobra V popotnem navdušenci ni nikakega pretiravanja, če takoj ' uvodu omenim, da občuti potnik, ki se je namenil na ono stran mejnikov nad Mariborom vse nekaj drugega. kakor takrat, če zavozi proti »Postu-miji«. kjer napravlia dolga vrsta karabinjeriev. miličnikov in drugih uniformirancev vse drugačen vtis. Kakor pa skoro prazen kolodor Spielfeld-Strass, prvi na avstrijski strani, kjer le o lav prijum Waffenschmied« so priprosta, zdrava, v najboljšem smislu zabavna hrana najširših narodovih slojev Lortzingove opere so n. pr. za Nemce isto. kot za Francoze njihove komične ali za Italijane buffo opere. Za glasbenega izobraženca je torej tudi n. pr. »Car in tesar« veselo prežit svoboden večer, za vse ostale pesniškega in glasbenega uživanja polu dogodek. Pri vsej svoji veselosti in komičnosti niti v Carju in tesarju, niti v drugih Lort-zingovih operah ni ničesar neotesanega, surovega, banalnega, vulgarnega. Lahki zabavni ton nikdar ne zaide na dvomljiva pota in smeta tako tekst, ko muzika služiti kot vzor komični, veseli operi. Njegove opere so torej najboljše protisredstvo za marsikatero slabo, modno opereto. Mnogokrat obdelana snov opere »Car in tesar« je zajeta iz zgodovinsko resničnega dogodka, ko je car Peter Veliki delal v saardamski ladjedelnici nepoznan kot tesarski pomočnik Opozarjam iz glasbenega stališča n. pr. na predigro, spretno delo, ki med drugimi uporablja ruske motive. Sveža in markantna je v I. aktu tesarska pesem Mihajlova. Mojstrovina je arija domišljavega vam Betta, ki je sploh centralna figura cele opere, z veselim, zdravim, nikjer ne pretiranim humorjem in ki zahteva odličnega pevca velikega formata. Križajev van Bett je naravnost vzoren. Ob tej priliki je treba poslušati orkester s komičnim fagotom v globoki legi. Sledi duet Betta in Mihajlova, pikantni svadbeni zbor v finalu. Znamenit je moški sekstet v II. aktu, ki je obenem muzikalni višek opere. Dalje zaljubljena pesem Cha-teauneufa. Široko znana carjeva pesem »Igral sem se nekdaj z žezlom« v 3. aktu, kot tudi v tem aktu velezanimiv in zabaven pevski zbor diletantov, scena med Ivanovim in Marijo, veliki končni ansambl itd. Sploh pridobiva »Car in tesar« pri poslušalcu z vsako nadaljnjo predstavo, ko se ta vanj poglobi in uživa »Car in tesar« je dosegel pri premieri prav ljubezniv uspeh. Glavne vloge so bile v rokah g. Križaj a (župan), Grbe (Peter Mihajlov), Goetiča (Peter Ivanov), ge Ribičeve (Marije), važne so dalje osebe treh poslancev: ruskega (Janko), angleškega (Rumpelj), francoskega (Kovač), omeniti je še dalje vdovo Brown (Španova) itd. Kakor rečeno, je nadkriljeval vse tovariše g. Križaj 6 sijajno masko, igro in silnim, zdravim, jedrnatim glasom ter imenitno igro. Res, izvrstna kreacija saardamskega župana. Uveljavil se je zopet prav prijetno g. Go-stič, velikega uvaževanja vreden je g. Grba, odlične so maske treh poslanikov, Ribičeva je kar popolnoma na mestu, zbor je pel gladko in prijetno zvočno, režija (g. Povhe) je smotrena, le narod je še (za prvo pred- stavo najbrž) nekoliko oesiguren, balet slikovit. Sploh, »Car in tesar« utegne vzbuditi zanimanje naše publike v zelo razveseljivi meri. Opero je vodil v 6tilu sodobnosti Lortzdnga z veliko obzirnostjo in spretnostjo g. Štritof ter je s svojim orkestrom izvršil, kakor vselej, tudi to pot eminentno važno umetniško delo. Več o operi še pozneje. E. A. Masalitinov o gledaliških problemih. V Beogradu se mudi ravnatelj sofijske drame, bdvši prvak Moskovskega umetniškega gledališča Masalitinov. V nekem interviewu je med drugim karakteriziral francosko, nemško in rusko gledališče. Francoski teater posveča preveč pozornosti občinstvu in mu ustreza celo v takih zahtevah, ki so očivi-den plod povojnega pokvarjenega okusa. V nemških teatrih še prevladuje lažnivi entu-zijazem. Sedanje gledališče v sovjetski Rusiji si mnogo pomaga z vnanjimi efekti. Vsekakor pa je slovansko gledališče še vedno najgloblje: Slovani ne iščejo v teatru zgolj zabave, marveč tudi gradiva za duševne emo-cije. Zato je za igralca aplavz slovanske publike pomembnejši nego hrupni uspeh v za-padni Evropi. O Hudožestvenem gledališču sodi Masalitinov, ki že nekaj časa ni več njegov član, da je še vedno na višku umetnosti, ki ga ni dosegel noben drug ansambel. Njegov studio pa so upropastili nekateri preveč ambiciozni igralci, ki so si premalo jemali k srcu stroga pravila Stanislavskega. Vzlic temu pa Hud ožestveni teater ne bo s smrtjo njegovih ustanoviteljev in prvakov ' obsojen k skromnemu koncu. Med njegovimi gojenci so taki, ki so prodrli dovolj globoko v svojevrstni svet Stanislavskega in bodo mogli v bodočnosti nadaljevati njegovo poslanstvo. Uspeh Baranovičevega baleta »Licitar-sko srce« v Varšavi. Varšavska opera j« minuli teden postavila na oder Baranovičev balet »Licitarsko srce« v razkošni opremi in inscenaciji. Poljska kritika hvali Baranoviče-vo delo in naglasa, da ima mnogo sentimen-ta in arhaične enostavnosti. Zagrebško gledališče je minule dni uprizorilo komedijo »Velika abeceda uspeha«, ki se igra tudi v Ljubljani. Premiera je imela velik uspeh. Vlogo Topara je kreiral Strahinjo Petrovič. Beograjska opereta bo gostovala v Splitu od dne 25. oktobra do 3. novembra. Ustanovitev zveze jngoslovenskih avtorjev m skladateljev. Iz Zagreba nam pišejo: V vsaki državi, kjer so zaščitene avtorske pravice, obstoji društvo skladateljev in pesnikov, ki skrbi za interese članov, zlasti pa pobira in deli nagrade za javne izvedbe njihovih del. Tudi pri nas bo v najkrajšem času uveljavljen zakon o avtorski zaščiti, zato je skupina skladateljev oziroma avtorjev sklenila, da ustanovi tako zvezo. Pripravljalni odbor sklicuje ustanovni občni zbor na nedeljo, dne 27. oktobra ob 11 uri v prostorih Centrale za avtorska prava, Zagreb, Strossmayerjev (Akademski) trg 1, I. nadstropje, desno. Skladatelji in pesniki so pozvani k udeležbi osebno ali po pooblaščenem zastopniku. Dostojevskij — Vladimir Levstik Selo Stepančikovo i n njegovi prebivalci g Humorist »5m roman, ii Izdala Tiskoma zadruga v Ljubljana Vedra kakor pomladmi dian je ta knjiga, poka, živahna in na-fm smejama — po pravici se trdi o nji, da ie ^ najboljši humoristični roman na svetu. •8 Selo Stepančikovo je najprijetnejša pilula »DostojevScine« za ti-^ srte čitetelje, »ki sicer ne marajo Dostojevskega, češ, da je premalo O tantjiv aM »prežalosten. ^ Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubliani in velja broširana 44 Din, v platno vezana 56 Din. 2 e m & £ M* I? as Domače vesti »Življenje in svet" št. 17 Pravkar je izšla številka 17. edine slovenske tedenske revije z naslednjo vsebino Mahatma Gandhi (inž. Janko Kukovec — z dvema slikama). Kanila človeškega telesa (dr. A. Froelich) V bol a za lažni tečai (R. E. Byrd — z dvema slikama) Nevidni solnčni žarki v sodobni industriji Meteoril. ki lahko nnlčHo mesta (s sliko) Življenje odvisno od mikrobov Največji potniški zrakoplov na sveta (s 3 slikami) Prisega novincev (Diogen Mak Par — s tremi risbami kiparja N. Pirnata) Carovniškl procesi na Slovenskem (dr. VI. Travner) Pogostitve umrlih hi pogrebne pojedine (s sliko) • Trtoolitanska pokrajina Številki, čije naslovno stran krasi lesorez slikarja E. Justina, Je priložena umetniška priloga Večer ob Vostlajni ▼ Celin po originalu Iv. Erhartiča. »življenje m svet« izhaja ob petkih in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, četrtletno 20 Din. mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Spomenik kralja Petra ▼ Banlalukl. Odbor za postavitev spomenika kralju Petra Osvoboditelju v Banjaluki se je te dni sestal na sejo ter sklenil, da se nabiralna akciia za spomenik energično nadaljuje. Pokroviteljstvo so prevzeli vsi trije verski poglavarji r Banjaluki: katoliški škof dr. Garič, pravoslavni škof PopoviC bi muslimanski muftija Megalanid. * Iz državne službe. Debeljak Jakob, arhivski uradnik pri tobačni tovarni v Ljubljani, je trajno upokojen. Fedor Tkačev je imenovan za pripravnika pri Higijeriskem zavodu ▼ Ljubliani. * Akademsko društvo »Jugoslavija« v Brna je na redni skupščial 12. tm. izvolilo nov odbor, ki ga tvorijo: predsednik cand. ing. Pavel Domicelj; podpredsednik cand. ing. Vlado Mikuš; tajnik I. st. ing., Ivan Pogačar; tajnik H. st vet., Antun Juranič; blaga :nik st ing., Jure Hupalek: zapisnikar st ing., Viktor Savnik; knjižničar st. ing., Edo Grošelj; gospodar st. ing.. Babnfk Ivo; člani odbora: st ing., Viljem Meško, st. mg., Kosta Da Damos, st ing., Lojze Ra-singer.; revizorji: stud. vet.. Goiko Spajič, stud. ing., Pepe Skubic, stud. ing., Nestor Mara. * Mornariška slava. Kakor vsako leto bo naša vojna mornarica tudi letos v Boki tn Šibeniku svečano proslavila svojo slavo v spomin na 31. oktober 1918.. ko je naša narodna zastava prvič zaplapolala na vojnih ladjah v Pulju. Letos se bo ta dan proslavil tudi v Divuljah, kjer se nahaja naša pomorska zrakoplovna šola. * Manevri vojske In mornarice v Boki. Po petih napornih dnevia so bili v torek zvečer v Boki Kotarski zaključeni kombinirani manevri vojske in voine mornarice. V borbi, ki se je vršila v primorskem področju med Kotorom in Budvo med dvema skupinama, so sodelovale vse garni-rije Boke Kotorske, Cetinja in Podgorice z vsemi vrstami orožja ter vojna mornarica z avijoni. V raznih fazah boTbe je bilo predvideno, da se izvrši poskus izkrcava-nja s pomočjo mornarice m topništva, oziroma da se izkrcavanje prepreči. Manevre je vodil komandant Boke Kotorske brigadni general Dukič, prisostvoval pa jim je tudi armijski komandant general Danilo Kalafatovič iz Sarajeva. Vojska je točno izvršila stavljeno ji nalogo, a glede na vremenske neprMike m nenavadne terenske težkoče so tudi vojaki pokazali najboljšo pripravljenost. „JELfiA« je najboljše parketno voščilo. Ob vlažnem -vremena se par-keti najlepše čistijo. 12610 * Nov jugoslovenski parobrod. V Gla>. gowu bo te dni spuščen v morje novi parobrod Jugoslovenskega Lloyda, ki bo krščen na ime »Avala< ter bo imel 8000 to» nosilnosti. Novi parobrod bo vozil med dalmatinskimi is južnoameriškimi pristanišči. * Borba pro« «direktorja.. Kmetijsko ministrstvo je okrajnim agronomom poslalo razpis, v katerem jih poziva, da začno borbo proti hebridu, tako imenovanemu •direktorju*, ki se v zadnjem času goji v raznih vinogradih. O škodljivosti direktorja se je že mnogo pisalo. Od vina priprav-Ifenega iz »direktorja« se človek hitro opijani in tako rekoč zblazni. Ministrstvo ie okrajnim ekonomom naročilo, naj pouč* ljudstvo o škodljivosti te trte in ga pregovore. da v svojih vinogradih samo uniči to trto in to tembolj, ker bo po novem zakonu o vinu, ki stopi prihodnje leto v veljavo, ta trta nasilno odstranjena iz vinogradov, namesto dosedanjega »direktorja« pa bodo vinogradniki brezplačno prejeli plemenite vinske trte iz državnih trtnic. * Smrtna kosa. Na Dolu Pri Hrastniku je umrla gospa Marija Majcen, trgovčeva soproga. Pokopali io bodo iutri ob 8. — V Spodnjih Luča.i je ugrabila smrt g. Antona Mlakarja, posestnika in lesnega trgovca. Danes zjutrai ga polože k večnemu počitku. — V Ljubljani sta preminula g Alfonz Mencinger, posestnik it« rez. kapetan IT. ki. in g. Julij Klemene, mesar in veleposestnik. Prvega polože k večnemu počitku danes ob 15.. drugega pa ob pol 16. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalie! * Žena kot zagovornica na sarajevskem sodišču. Predvčerajšnjim je na sarajevskem okrožnem sodišču prvič nastopila ženska kot zagovornica in sicer Danica Bukovičeva. Na sarajevskem sodišču vrše sedaj ženske vse poklice razen poklica sodnika. Gospa Iličeva je že več let vršila poklic namestnika državnega pravdnika, seda' pa je ta:nica upravnega sodišča; gospa Vasičeva je tajnica vrhovnega sodišča, a gospa Dakič - Alfirevičeva vršilka dolžnosti preiskovalnega sodnika. Danes zadnjikrat! Ob 4., Vi6., ViS. in 9. utL Tim in Tom kot mornarja. KINO IDEAL. * Cvetje v Jeseni. Še vsako iesen je bilo naše uredništvo deležno zanimivih poklo-nov od strani svojih čitateljev in citate-ljic. Letos pa je naša »žetev« uprav rc- • kordna. Ni dneva, da ne bj prejeli vsaj po dveh ličnih škatljic z zapoznelimi ma skirni hrošči, metuljčki, različnim cvetjem in drugimi jesenskimi posebnostmi. Vsem, ki se nas tako prijazno spominjajo, naša pre-srčna hvala! V posebno lepem zavojčku nam je iz L'utomera poslala gdč. Slavica Horvatova hruškin cvet in nageljček, iz Šmartna pri Litiji pa nam je g. Martin Mandelj prinesel dehteče bezgovo cvetje. * Sprejemanje drobiža v poštnih uradih. Po naredbi ministra za javna dela sprejemajo vss poštne blagajne v naši drživi kovani drobiž po 2 Din do zneska 500 Din, kovani drobiž po 1 Din do zneska 200 Din, drobiž po 50 par pa do zneska 100 Din. DIŠAVE SLON * Velika ruska tombola. Drugo glavno žrebanje loterije Sveta nekdanjih ruskih oficirskih udruženj v kraljevini Jugosla, viji bo izvršeno ob kontroli državnih organov v Beogradu v nedeljo 10. novembra ob 9. dopoldne v dvorani direkcije državnih dolgov. Prodajalci srečk so vljudno naprošeni, da do tega dne izvrše obračun za prodane srečke in obenem vrnejo neprodane. Pri tem žrebaniu bo izžreban tudi dragocen dar Nj. Vel. kralja. Vseh dobitkov in premij je za vrednost 400.000 Din. Končni rezultat bo objavljen v .Politiki«, »Novem Vremenu«. »Carskem Ves-niku« in drugih časopisih 17. novembra. V Ljubljani prodajajo srečke: trafika Rozine Pogačnikove na Dunajski cesti in Ruski oddelek pri Zvezni knjigarni. * Poljšakovo zdravljenje raka na Dunaja. Beograjska »Politika« poroča, da se že dalje časa naha a na Dunaju g. Poljšak, kjer po svoji metodi zdravi ljudi, obolele za rakom. Po njegovi metodi je začel zdraviti raka. kakor piše »Politika«, tudi docent dr. Ascbner, ki je s Poljšakovim Uxfo i qrlo 90 naflažfl pot, po katerem prihajajo Mce bolezni v naše telo. Razgreti pari uporabljajo aa plesa okusne ANACOT-PASTILE dr-n Waadera, da se obvarujejo prehlada, nahoda In influeoce. Dobrvaao se r vseh lekarnah. Varofte se preparatov, ki v poslednjem času posoemaijo Anacot-pastiie! ACUENTI ki so dosedaj zastapeM *Dei.mo milo najj Jsvf- io svoj* naslove direktno skladišča, ker Joahin Šapsro fe LJubljane. Miklošičeva C. 14 ni več naš z?stopate. Oefmond« Aleksander Pollak, Beograd, Čuburska 18.- zdravilom Popolnoma ozdravil nekega Šveda. S Poljšakovim zdravilom se zdravi še več drugih bolnikov. Ako bodo tudi ti eksperimenti uspeli, se bodo rezultati in način tega zdravljenja, ki se drži v največji tajnosti, priobčili javnosti. * Nagla smrt V Zagrebu je predvčerajšnjim nagle smrti umrl v poslovnih prostorih družbe »Isis« Juraj Jurišič. lekarnar iz Belovara, ki je prispel v Zagreb, da naroči za svoje podjetje potrebna zdravila. Ko je kontoristki narekoval svoje naročilo, mu je nenadoma postalo slabo, bruhnil ie kri in se zgrudil na tla; v nar minutah je bil mrtev. Kakor je zdravnik ugotovil, mu je počila arterija. * Prošnja. Vsa varnostna oblastva se naprošajo, da nemudoma javijo preiskovalnemu sodniku v Celju k Vr. IX. 689-29, ako je bila pri katerem od njih prijavljena tatvina kolesa Herbst-Rad št 112.093. * Oddaja tobačne tralike v Laškem. V Laškem je postala ena tobačnih trafik prosta. Vojni invalidi, ki bi se za to trafiko zanimali, naj se prijavijo pri krajnemu odboru UVI v Celju. * Na mesto cvetja na grob pokojnemu Vaclavu Hejnicu je darovala rodbina Bule včeva 120 Dir Podpornemu društvu slepih. Najlepša v.iala! * Drava zaradi suše nI več plovna. Kakor poročajo iz Osijeka, je stanje vode v Dravi padlo na cm nad ničlo. Tako nizko stanje že več desetletij ni bilo zabeleženo. Ves promet z lad ami se je moral ustaviti. Podobne neprilike so zavladale tudi na Savi in na Dunavu. Izvoznikom povzroča to nizko stanje velike materijal-ne izgube. * Nesreča v gozda. Te dni je vozfla 16- letna Frančiška Bostičeva, hči posestnice Marije Bostičeve iz Sel pri Sv. Jurju pod Kumom, drva v gozdu. Pri nalaganju s» je voz zvrnil ter padel deklici na levo nogo in jo zlomil. Ponesrečenko so prepeljali v bolnico v Celje. * Sušilnica tobaka zgorela. Na otoku Morosini blizu Tržiča (Monfaikone) imata brata Rudolf in Filip Brunner veliko sušilnico tobaka. Dne 20. tm. je nastal v tej sušilnici ogen;, ki je uničil 400 kvintalov tobaka in poslopje. Škode je nad 600.000 lir, ki je pa krita z zavarovalnino. Gasilci iz Tržiča so gasili sedem ut. Vzrok požara je še neznan. * Velika sleparstva z železniškimi pragovi Na ovadbo železniške direkcije v Zagrebu so minuli torek v Banjaluki aretirali lastnika gozdnega podj^ta »Pobeda« Stevana Piletina in Grgura Mitroviča ter več višjih železniškrn uradnikov, ki so v dogovoru s Piletinom in Mitrovičem vršili velike malverzacije pri dobavi anju železniških pragov državnim železnicam. Med aretiranimi uradniki je tudi višji uradnik zagrebške železniške direkcije inženjer Goranin, ki je prevzemal železniške pragove. V pisarni podjetja »Pobeda« je bila izvršena hišna preiskava teT so zaplenjeni spisi bili izročeni predsedniku okrožnega sodišča. Pri preiskavi so našli tudi pečatnik za signiranje železniških pragov. Sleparstva so se vršila tako, da ie inženjer Goranin po večkrat prevzel od dobavite-l ev ene in iste pragove, ki so bili tudi večkrat plačani. Država trpi zaradi teh malverzacij več stotisoč dinarjev škode. Zagrebško direkcijo je na sleparstva opozoril odpuščeni uradnik »Pobede< Babjan Stipanovič. Afera je izzvala v Banjaluki m v Zagrebu veliko senzacijo. * Direktor hranilnice sam sebi dovoDl posojilo. V Mestni hranilnici v Splitu so te dni prišli na sled znatnemu primanjkljaju, ki je nastal na ta način, da Je direktor hranilnice dr. Josip Peroš brez znanja in odobrenja uprave dvignil en miliion dinarjev. Cim se je to ugotovilo, je dr. Peroi podal ostavko. Mestna hranilnica pa se je vknjižila na njegovo pred dvema letoma zgrajeno hišo. Dr. Peroš je bil iz hranil-nične službe odpuščen. * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch. * Martinov večer v korist Ciril Metodove družbe prirede, 3. novembra v Šiški in Trbovljah, 10. novembra pa v Ljublja ni, v restavraciji glavni kolodvor. 1332 * Sveže morske in žive rečne ribe nudi tvrdka »Riba«. Pravkar je došla večja količina sardelic po zelo nizki cenL »Riba«. Gradišče 7. 1333 * Uljudno naznanjam, da sem otvoril advokatsko pisarno v Prevaljah. Dr. Emil Štefanovič. 1329 Najmodernejši damstri plašči zimski zelo trpežni in topld . od' Dim 350 naprej modni v elur tn kasba s kožuhovine ...... od Dim 450 naprej Stri rips, svilena podila&a, e vateBnoan .....od Din 780 naprej otroški od 2 let dalje r vseh veBkostili .....od &ht 120 mapr«) Prodno se ©dJočilte za nakup sa oglejte Mago ia cene v izložbah pri: F. in I. GOR1ČAR, Ljubljana, Sv. Petra e. 29. Lastna izdelava po dunaijsirfh modelih! V gostilni ki vfeotoču Viktor Sedej Kolodvorska 14803 28 se točfio vina: belo, rdeče Io Srno liter Din 12.— NOGAVICE 2 ŽI60M Iz Liabfjane Najboljše, naftrafoejSe. zato 13 a— Primorci, Jugosloveni! Prejeli smo: V nedeljo dne 27. tm. se bo v frančiškanski cerkvi ob 11. dopoldne darovala sv. maša osmina za pokojnega Vladimiri* Gortana. Pozivajo se narodna društva, mJadina in vsa narodno čuteča javnost, da se sv. maše udeleži in pomoli za mir duše istrskega mučenika. o— Zadnji dnevi Pompejev. Ta veleza-nimiv film, ki nam popisuje katastrofalni izbruh Vezuva m razdejanje cvetočih rimskih mest Herculanuma in Pompejev, prične predvajati ZKD danes v pTostori.i Elitnega kina Matice. Film je posnet po slo-vitem istoimenskem in splošno znanem romanu in bo zato nedvomno našel mnogo zanimanja med občinstvom. Današna in jutrišnja predstava pričneta točno ob 14.30. Ne zamudite ogledati si ta spored! Uvod in zgodovinsko razlago k filmu bo podal prof. g. Rado Pavlič. u— Komedija »Ženitev« na Šentjakobskem odru. V soboto 26. in v nedeljo 27. t m. se uprizori na Šentjakobskem odru velezabavna ruska komedija »Ženitev«. Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva, Petričeva, Modičeva in Baranova, dalje gospodje Košak, Pastorčič. Gnidovec, Lavrič, Blažič in Moser. Velezabavne situacije in humorja polni dialogi zabava'o občinstvo do konca predstave. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. u— Sprava českč doplnovacl škoiy v Lublani uetive Vas zve k učasti na školni osJave 28. fijna, jež konana bude v nedeli 27. fijna o 3. hodine odpoledni v mal6 dvorane sokolovny na Taboru. Program do-plnen bude i lutkovvm pfedstavenim. a— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu žalostno vest, da je preminul njegov dolgoletni član br. Julij Klemene. Po-Pogreb blagega pokojnika bo dan*s ob po4 4. popoldne rz Stare poti št 2. Zbirališče članstva istotam. Obleka civilna z znakom. a— Očala so se našla v sredini mesta. Izgubitelj naj se zglasi pri magistratnem predsedniškem slugi Berghauserju. a— Vreče so kradli. Nočni čuvaj v kemični tovarni Martin Žagar je opazil pred dnevi okrog 21. zvečer ležati ob plotu tovarne firneža Horvat & Kornp. zavoj vreč, kj jih je izročil delovodji omeniene tovarne Alojziju Balohu. V zavoju je bilo 40 vreč v vrednosti 400 Din. Pozneje je Ba-loh ugotovil, da mu je tekom časa zmanjkalo iz skladišča 69 vreč v skupni vrednosti 690 Din. Vreče so vrgli čez plot najbrže tatovi, ki so jih pa potem pozabili vzeti s seboj, oziroma namena zaradi ču-ječnosti čuvaja niso mogli izvršiti. a— Vso obleko so Ji odaeslL Služkinja Antonija Kraljeva, uslužbena v Kraniu v Delavski kuhinji, je prišla v sredo v Ljubl;ano, da odnese v seboj svojo obleko, ki jo je imela spravljeno v mestu. Kral;e-va je odnesla košaro v Marijin dom v Kotnikovi ulici, jo postavila v čakalnico, sama pa odšla po opravkih. Priložnost pa je takoj uporabil neznan tat, ki ie v ugodnem trenotku pograbil košaro in jo odne-seL Kraljeva je imela v košari razno obleko in perilo v skupni vrednosti nad 1000 Din. Usnjene suknjiče rjave barve od Din 975 naprej. Francosko usnje »Havama-napa« za lovce, gozda/rje in športnike pri tvrdlkd Drago Schvab, Ljubljana« o— Iz gostilne ukradeno kolo. Zidar France Keber, stanujoč ▼ Dobrunjah, se je ustavil te dni s kolesom v Lavtižarjevi gostilni na Sv. Petra cesti. Kolo je spravil v vežo, sam pa je posedei nekaj časa med gosti v gostilniškem lokalu. Ko se je nameraval odpeljati domov, se ie moral podati na pot peš, kajti s kolesom se je takrat vozil že neznan tat Ukradeno kolo je znamke Styria. a— Zopet tatvine peffla. V stanovanje Matilde S. v Verstovškovi ulici se Jt» spravil te dni neznan tat ter ukradel razno perilo. Tatovi perila se v Ljubljani vedno bolj množe, zato naj bodo gospodinje malo bolj pazljive. a— Plesna šola TKD Atene se otvori pod veščim strokovnim vodstvom v začetku novembra, in sicer v naslednjih te-ča;ih: otroški tečaj (deklice in dečki od 5. do 10. leta); tečaj za naraščaj (same deklice od 10. leta naprej); družabni tečaj za moderne plese (dame in gospodje). Obleka navadna, šolska in promenadna. Vpisovanje bo v beH dvorani hotela Union 36. tm. in 4. nov. od 18. do pol 20. ure. Istotam dobi vsakdo vsa pojasnila glede prijave. 1330 a— Danes ob pol 8. plesna vala S. O. Preporoda v aTeni Narodnega doma. 1334 Bolečine v kosteh, trganje, fshias odpravi še m enkratnim ma« ranjen „Al*a" odpravi vse bolečine. V lekarnah ln drocerijah stane steklenica m navodilom Din. ^ DVOR JUBLJANIKI* ADOLF MEKJOI gentieman ljubezni žrtvuje (&se so lepe zene fridite in prepričajte sel Ob 4, '/4 7, 8 in 9. uri ŽSK Hermes prične v sredo 31. tm. s plesnimi vajami v hotelu »elevue«. Prijave spre'ema Janko Bergant. Celovška cesta, Šiška. a— Samadtanski tečaj krajevnega odbora Rdečega križa. Danes ob 7. predavanje v OUZD s spremljevanjem filma. Pridite vsi! a— Otvoritveno predavanje »Soče« se iz tehnični.i razlogov preloži na poznejši čas. o— Plesna vaja družabnega odseka ZPNJ bo drevi v veliki dvorani hotela »Union« ob 20. 1331 Iz Celja e— Sprememba v celjskem občinskem sveta. Svoje mesto občinskega odbornika v celjskem mestnem občinskem svetu je odJložid g. Aleksander Potrato, upokojeni železniški uradnik v Celju. Na njegovo mesto je bil poklican v občinski svet znani celjski narodnjak g. Jernej Gol čer, ugledni sodarski mojster iiz Zavodne pri Celju. G. Potrato se je preselil z družino v srce rodne Gorenjske, v Kranj, kjer mu s toplo zahvalo za njegovo delovanje v prospeh mesta Celja iskreno želimo, da v živa še dolga leta svoj zasluženi pokoj. e— Maša zadušnica za Vladimirom Gortanom. Včeraj se je brala db veliki udeležbi, celjskega meščanstva in primorskr.i rojakov v župni cerkvi maša - zadušnica za Vladimira Gortana. e— Predavanje na ljudskem vseučilišču. Profesor ljubljanske univerze g. dr. France Veber bo imel na celjskem Ljudskem vseučilišču tekom zime ciklus predavanj pocf naslovom »Bistvo osebnosti«, ki bo obse gai 4 predavanja. Vsako predavanje pa bo tvorilo zase sklenjeno celoto in bo imelo tudi svoj naslov. V ponedeljek 28. L m. bo prvo predavanje dT. Vebra pod naslovom »Filozofija in človek«. Predavanju bo z lahkoto sledil vsakdo in bo zanimivo za vsakogar, ki hoče o sebi izvedeti nekaj več, kakor more doseči s pripomočki svojega vsakdanjega življenja e— Srečke razredne loterije so že prispele in naj iih oni. ki so jih nabavili pri podružnici »Jutra« v Celju, zia zadnji milijonski razred čim prej obnovijo. Rok za obnovitev je določen do Z novembra, ker se prične žrebanje že 7. novembra in bo trajalo skozi 26 dni do vključno 2. decembra. e— V Celjski Javni bolnici sta trnla v sredo 23. t. m. 75-letni delavec Lovro Še ško iz Jurkloštra in 63-letni kočar Janez Močnik iz Kalobja. f— Ponesrečeni železničar Škofič umrl. Včeraj smo obširno poročali o hudi nesreči na tovornem kolodvoru v Zidanem mostu, katere žrtev je postal komaj 25-letni železniški premikač Franc Škofič, bivajoč v Marija Gradcu pri Laškem. Škofič je bil takoj po prevozu v celjsko javno bolnico operiran in se je nahajal ves čas po nesreči pri polni zavesti. Ker pa je izgubil ogromno množino krvi, je bilo njegovo stanje že v času operacije obupno. Popoldne ga je obiskal v bolnici njegov oče, s katerim se je Škofič ves čas obiska razgo vacjaL Zvečer ob 23. pa je mladi Franc Škofič, zvesta žrtev svojega poklica, pod>-legel strašnim poškodbam. Iz Maribora Slovaški učitelji, ki se pripeljejo v Maribor danes, ob 15. se po koncertu zaradi parlamentarnih volitev na Češkoslovaškem odpel ejo že s prvim vlakom, ob 0.45 ponoči. Za sprejem bratskih gostov na kolodvoru je vstop na peron prost. Gosti si bodo danes popoldne ogleda« mesto in okolico in posetili med drugim tudi vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, da si ogledajo tam naše vinograde. a— jubilej marljivega in vzornega kmeč kega gospodarja. Šestdesetletnico svojega ro'stva praznuje danes, žal. težko bolan, posestnik Franjo Škerlec rz Vičancev pri Veliki Nedelji, vzoren napreden kmetovalec in pisec gospodarskih člankov, ki jih objavlja v novejšem času v »Kmetovalcu«. Škerlec je prestal zadnja dva meseca na zagrebški vseučiliški kliniki dve težki operaciji na črevesu. Jubilantu, ki je z lastnim trudom vzorno preuredil svo;e posestvo in prirejal prejšnja leta tudi dobro obiskane gospodarske shode, želimo skorajšnjega okrevanja in še mnogo let življenja. a— Okrajni prosvetni dan v Slovenski Bistrici priredi mariborska zveza kulturnih društev v nedeljo 27. t m. od 9. naprej v dvorani hotela Beograd. a— Ljudska univerza ▼ Maribora. Dr. Halmovo predavanje »Prognan v Sibirijo« Je zaradi koncerta slovaških učiteljev preloženo. Denar za že kupljene vstopnice se vrne v trgovini. a— Izredna seja mariborskega občinske-ga sveta, sklicana za včeraj v svrho raz-prave o uvedbi užitnine oz. uvoznine, je preložena na četrtek dne 31. t. m. a— Iz gledališča. Da si tudi nedeljsko občinstvo lahko ogleda velezabavno poljsko komedijo »Morala gospe Dulske«, ki je pri premijeri dosegla časten uspeh in je zlasti v drugem dejanju žela na odprti sceni frenetičen aplavz, se bo ista uprizorila v nedeljo 27. t. m Opozarjamo na nizke cene. — Predvidoma se bo uprizorila v torek, 29. t m. doJgo zažel ena mel^dijozna opereta »Piskrovez« v režiji g. Harasto-viča, dirigent g. Herzog Prvič bo nastopil v njej na novo angažirani tenor g. Ive-lja. a— Ana Karenlna ▼ Graiskem kina. »Ana Karenina« pomeni poleg »Vojne in miru« višek ustvarjala Leva Tolstoja. Je io t»n>lm dala. nrožeto z nepokolebljivim duhom ustvarjanja, bogatimi izkustvi, ki tli več zanje nobenih skrivnosti srca. Ne pozabite na 29. t m. ko vam ZKD priredi v Grajskem kinu Tolstojev večer s sodelovanjem Grete Garbo in Johna Gilberta, kakršnega Maribor še ni doživel. a— Detomor v Radvanju. Včeraj popoldne Je bila izvršena obdukcija trupla novorojenčka, ki so ga našli v mrtvašnici na radvanjskem pokopališču. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je bil otrok zadušen ter da gre za detomor. Žandarmerija poizveduje za brezsrčno materjo. Dete je bilo po ugotovitvi sodne zdravniške komisije normalno rojeno in normalno razvito ter krepke konstitucije. Iz Škofie Loke 51— Gledališče. Meščane in okoličane opozarjamo na izredno ugoden razpis abonmaja za izvenl jub I j anske abonente v svrho posečanja ljubljanskih gledaliških predstav, ki ga objavlja uprava Narodnega gledališča. Kakor čuiemo, se je že več interesentov priglasilo in je v primeru zadostne subskripcije predvidena redna avtobusna zveza. šl— Komisijonalni ogled dimnikov bo te dneve po vseh stavbah škofjeloške občine. Zastopnika občinske uprave stavbenika g. Antona Ogrina bosta spremljala dimnikarski mojster g. Alojzij Košenina in mestni stražnik. Dimniki, kd ne odgovarjajo zaiko-nitim predpisom, se bodo morali popraviti. šl— Mlad tatic je 11 letni Anton T. iz Poljanske doline. Bil je v Ljubljani na obisku svoje matere. Ogledal si je tudi dom svoje tete in ji izmaknil uro v hipu, ko ga je pustila samega. Fantiček je po naključju prišel v roke ljubljanske policije, ki ga je odpravila v Loko, odkoder so ga poslal na njegov dom, ker obstoja upanje, da se bo dečko poboljšal. Iz Litije i— Poset lužiško-srbskega umetnika. — Sokolsko društvo v Litiji bo priredilo v soboto 26. t. m. v Sokolskem domu ob priliki poseta lužiško-srbskega umetnika br. Merčina Nowaka lužiško-srbski večer z akademijo. Na sporedu bodo poleg drugih točk tudi lužiško-srbske pesmi, ki jih bo izvajal dijaški kvartet iz Ljubljane pod vodstvom skladatelja g. prof. Emila Adamiča. Po akademiji bo čajanka s plesom. Sviral bo orkester iz Ljubljane. Na to izredno prireditev že danes opozarjamo narodno občinstvo iz Litije in okolice. Sokol Znamenita sokolska svečanost v Pragi V ponedeljek 28. t m., na državna praznik Češkoslovaške republike, se bo vršila v Pragi na Staromestnem trgu znamenita svečanost Slavni 28. pešpolk dobi na tej svečanosti ime »Pluk dr. Miroslava Tyrše a Jindficha Fiignera«. — Zbor Sokolstva bo ob 7 zjutraj na slavnostnem dvoru v Tyr-šovem domu. Starešinstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza, ki je na to slavnost povabljeno, bo zastopal savezni starosta brat E. Gangl, ki priveze na polkovno zastavo spominski trak v naših državnih barvah s primernim napisom. Sokolska župa v Celju Starejšim bratom! — JSS ie že večkrat povdaril potrebo nai se zlasti v večjih društvu ustanovijo oddelki stareiših bratov. V celjski žup4 smo imeli dosedai tak oddelek le v Celju, kier ie bilo vpisanih 21 bratov, povprečni obisk na ie znaša) 14 na uro. Pri javnem nastoou društva le nastopilo isto število bratov. Iz teh skrom nih početkov pa beležimo zadnje čase vedno večie število bratov ki se z vnemo pripravtia:o na beograjski zlet ter vežbalo poleg predpisanih vai s palicami tudi šs proste vaie za mlaiše članstvo. Iz tega sledi, da bi se stareiši bratie tudi v dru gih župnih društvih prav lahko naučili vaie s palicami. V celiski žuoi ie cela legiia starejših bratov, ki bi lahko posečali telovadbo S tem bi storili sebi dobro, si utrdili telo in zdrav!e. obenem na tudi koristili s svoio navzočnostjo in aktivnostjo društvu, sai bi to bil len vzgled za mlaiše člane. Zat«* želi celjska župa. da bi se v vsen župnih društvih ustanovili slični oddelki, zlasti o<» v društvih Trbovlje Zagorie Šoštani. Radeče, Laško, ki bi brez težav sestavile kompletne vrste stareiših članov. Proste vaje. določene za II. zlet v Beogradu so prav primerne, lahke in lene ter obsto'*s iz štirih sestav. Vsa društva, ki bi imeiu oddelke starejših članov bi lahko zelo uspešno in spodbudno nastopila prihodntk, leto tudi na kaki večii žuoni nrireditvi. ka* bi napravilo mogočen utis in bi privabflo še več članstva V telovadbi. Kdor ie videl leta 1926. na vsesokolskem zletu v Pragi nastop 5600 čehoslovaških stareišin bratov. kako so izvajali v naivečiem nalivu v slavnostnem kroiu vaie s palicami. it> moral uveriti se. da ie bila Češkoslovaška na svojo staro sokolsko gardo lahko uora vi ceno ponosna. Do beograjskega zleta nas loči še dobrih 8 mesecev. Bratie dokažite. da živi v nas Tyršev duh. da sme ostali neomajno zve sti sokolski misli kakor takrat ko nas prvikrat vodila pot v sokolsko telovadnico. Pridite, priglasite se vsi. vabimo vas -v telovadnice! — CS2. Sokoli?, list za jugoslovenski sokolski naraščaj, pozdravlja v oktoberski številki na uvodnem mestu kraljevino Jugoslavijo. Temu pozdravu priključuje pesnik Griša romanco »Napoleon in Ilirija«. Tudi sicer je Sokokč bogat po vsebini, ki jo zna tako spretno urejati brat Ivan Bajželj. Nove sokolsko društvo (sokolska četa) je osnovano v Primost^m., župa Mostar. Šport Za Jugoslovensko Matico Kakor smo že poročali, bodo v nsdeljo 27. t m. na športnem prostoru SK Ilirije letošnje tekme za prehodni Gosposvetski pokal. Turnirja se udeleže ljubljanski klubi Ilirija, Jadran in Slovan ter ISSK Maribor. Ostalim ljubljanskim klubom branijo sodelovanje prvenstvene tekme. Prošnja na LNP za odgoditev prvenstvenih tekem oziroma za priključenje prvenstvene tekme PrSnor-je : Hermes k prireditvi za Jugoslovensko Matico je ostala žal brez uspeha, ker A.SK Primorje proti pričakovanju ni dal k temu svojega pristanka. Športni in moralni uspeh turnirja je vkljub temu v naprej popolnoma zagotovljen s sodelovanjem štirih naših klubov. Zlasti udeležba mariborskega prvaka ISSK Maribora ter ljubljanskega jesenskega prvaka SK lirije, ki se bosta 6rečala v Mnaln, jamči za najboljši šport in opravičuje zanimanje. ki vlada tudi letos za to tekmovanje. Na prireditev so napovedani zastopniki oblastev. Pred pričetkom odločilne tekme je na sporedu nagovor zastopnika Jugoslovenske Matice na občinstvo in športnike. Prehodni Gosposvetski pokal bo izročen ^zmagovalcu neposredno po tekmi na igrišču. Tudi publika, običajna športna kakor tudi širša, bo gotovo storila vse, da pripomore k eim lepšemu moralnemu in gmotnemu uspehu prireditve ter na ta način da izraza svojim simpatijem za cilje Jugslov-enske Matice in za hvalevredna prizadevanja sodelujočih klubov. Službene objave LNP {Iz seje posl. odbora 23. oktobra 1929.) Za nedeljo dne 27. t. m- določene pcven&tvene tekme v Ljubljani se odigrajo na prostoru ASK Priimorja in sicer: Ob 8-30 Grafika : Na4akar, oib 10.15 Reka : Slavija. ob 13.30 Primorie rez. : Hermes rez, ob 15.15 Primorje : Hermes. Služba: dopoldne odbornik LNP g. Stanko, blagajna SK Grafika, vsak klub po 3 reditelje in stranskega sodnika; poipoMne: blagajna g. Roivam io ASK Primorje, reditelijsiki nadizor g. Dogao ia po 3 rediiteljii vsalkega k-luba; str. sodnika za rezervno tefcmo Pečar, Sedem, za glavno Bre-sfrvar, Erliich. Nastop službe pol ure pred pričetikoim prve tekroe. Radi nesportoega vedenja pri tekmah dne 20. t. m. se predajo .kaz. odboru igr.: Baitič Viktor (Svoboda) in Kosmač Ludvik (Jadran). Verificirane tekme: Železničar : Svoboda po § 12. prav. prv. tekeim s 6:1; Maribor : Svoboda 3:0 p. f., Maribor retz : Rapid rez. po § 14 prav p-nv. tekem s 3 : 0 *za Maribor, ker je Raipid nastopil z noverificiramiim igr. Kam-piioern; Celje : Atletik SK 1:1, Ra.pid : Železničar 1:1, rezerve 3:1; Grafika : Kra/kovo 7:0, Slovan : Slavffia 2:1, Henmes : Svoboda 2:0, Ilirija : Jadran 2:0, rezerve 5:0. Verificirani igralci: s pravico nastopanja dne 2. novembra: za SK Železničar: Semčar Josip; za SK Krakovo: Grabrijan Ferdo: s praivico nastopanja dne 26. aprila 1930: za SK Ilirija: Jei Josip, Otič Franc. — Dalje po § 10. o. p. JNS s pravico nastopanja za prvenstvene tekme dne 25. t. m. za SK Svaboda-Uubliana: Htgi Viktor ter za prijateljske tekme za SK Železničar: Ca-merttiik Anton. ŽSK Henmes se poziva, da poSlje do 28. t. m. odipisstnico za igralca Novosel Stanka, ka se je prijavil za dni>g iclub. Na podla® § 10. o. p. JNS se dovoli igr. Zem-Haflt Slavton s 25. t. m. nastopanje v prijateljskih" tekmah za SK Svobodo - Ljubljana. Odobrijo se za d.ne 27. t m. nasflednje prijateljske tekme-: Železničar : Grazer Sportklub v Maribora in Rapid : Ptiuii v Ptuju; naknadno se odobri prijat. t dom a odigrana dne 20. t. m. Elan : Otemp-Karlovac v Novem mestu. SK Celje odjavlja igr. KuSar Ivana. — Tajnik II. _ Službeno iz LNP (Kazenski odbor.) Danes v petek dne 25. t. m. ob 19 uri v mali dvorani Delavske zbornice seja kazenskega odbora. Gg odborniki se naprošajo. da seji sigurno prisostvujejo. —- Na sejo kaz. odbora se vabijo naslednji igralci: Batič Viktor (Svoboda), Kosmač Ludvik (Jadran). Marjetic Anton (Krakovo), Seunig Viitail (Slovan) in Zupan Milan (Slavi i a). — Tajnik H Olimpijski petoboj za L 1929. V nedeljo dopoldne se bo zopet ponudila prilika za tiste, ki se zanimajo za lahkoatleti-ko, da se prepričajo o napredku te športne panoge. Za petoboi se rabi več sile, več volje in vztrajnosti. Zato bo zmagovalec tisti, ki ima več teh dobrih lastnosti. Tekmuje se v skoku v daljavo, v teku na 200 m in na 1500 m, v metu diska in kopja. Dve vrsti atletov si bosta stali nasproti: štrnn-terji, ki so navadno dobri skakalci v daljavo, in metalci. ŽSK Hermes (Zimsko-sportna sekcija.) Pozivam vse člane zimsko-sportne sekcije kakor tudi ostale, ki se nameravajo letos posvetiti zimskemu športu, da se zanesljivo udeleže današnjega sestanka, ki se bo vršil ob pol 20. pri NIKOTU. Sprejemajo se istočasno tudi novinci, kateri naj se sestanka udeleže. Po sestanku se vrši ob 20.15 istotam kratka seja (plenarna), katere naj se vsi odborniki zanesljivo udeleže. — Tajnik. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod ▼ Ljubljani. 24. oktobra 1929. Višina barometra 308.8 m Kraj Opazovanja Ljubliana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe Split Bar««. Temper. 7564 /56-1 75 5 755 9 765T 7516 8 13 12 15 13 16 "S S? « cm 90 80 98 80 90 80 Smer vetra in brzina r m. io mirno NW 6 S 2 ESE 4 mirno NNW 4 Jo O ® 10 i'1 10 9 10 Padavin« Vrs»« Del Dei 9 Dež r mm d« 7. rrt 06 50 15 0 150 SF Jadran. Danes v petek ob 20. sestanek nogometne sekcije v Narodni kavarni. Udeležba važna zaradi nedeljske tekme. Točno in vsi Načelnik. — LSK (zimska sekcija). Člani sekcije se opozarjajo na sestanek danes ob 18. v damski sobi kavarne Emona. — Načelnik. Zbor sodnikov JSH (službeno). Prvenstveno tekmo SK Mura—SK Ilirija, ki bo v nedeljo 27. t m. v Murski Soboti, sodi g. Cizelj. — Predsednik. (iosoodarstvo Naš izvoz v septembru Letošnji izvoz je ie za 77O milijonov večji od lanskega. Generalna direkcija carin fe objavila statistične podatke o našem izvozu v septembru. V tem mesecu je naš izvoz sicer zaostal za izvozom v avgustu, ki je prekoračil celo 1 milijardo Din, vendar je bil še vedno za skoro 30 milijonov Din večji nego v septembru preteklega leta. V septembru smo namreč izvozili 506.590 ton (v sept. 1928 443.180 ton) v vrednosti 721.1 milijona Din (lani 692.3 milijona Din) Napram razmeroma visokem izvozu v septembru pret. leta je bil letošnji izvoz za 28.8 milijona Din ali 4.2% večji. Pšenice smo v septembru izvozili 6249 vagonov v vrednosti 141 milijonov Din (lani v septembru 138.3 milijona Din), koruze 336 vagonv v vrednsti 7.1 milijona Din in moke 96 vagonov v vrednosti 3.1 milijona Din. Skupaj smo v tretjem četrtletju tek. leta izvozili 25.360 vagonov pšenice (lani v 3. četrtletju 13.93o vagonov) v vrednosti 581 milijonov Din (lani 351 milijonov). Mnogo smo v septembru izvozili fižola (za 36.7 milijona Din), dalje svežega sadja (za 38.1), dočim je bil izvoz suhih češpelj razmeroma majhen (2.9). Hmelja smo izven žili 520 ton v vrednosti 15 milijona Din (povprečna cena je tu računana 15 Din za kg, kar je mnogo previsoko), konoplje pa za 11.8 milijona Din. Izvoz govede se je letos gibal na lanski višini in je znašal 8390 komadov v vrednosti 21.8 milijona Din. dočim se je izvoz svinj povečal na 17.350 komadov v vrednosti 26.0 milijona Din. Drobnice smo izvozili za 20 milijonov Din, svežega mesa pa za 14.2 milijona Din. Izvoz jajc se je napram septembru pret leta povečal od 27-6 na 39 4 miliiona Din. Izvoz gradbenega lesa je bil tudi v septembru prav znaten in je dosegel 121.850 ton (sept. 1928 108.50 ton) v vrednosti 124.3 milijona Din (89.2 milijona). Drv smo izvozili za 15.6 miliiona Din (lani 129), hrastovih pragov za 11.4 milijona Din (lani 6.6), izdelkov iz lesa pa za 8.8 milijona Din (lani 6.8). Končno je še omeniti izvoz cementa (13.8 milijona Din), izvoz bakra (13.8 napram 19.7 lani), svinca (3.3) in rud (14.7). V posameznih mesecih tek. leta se je naš izvoz v primeri z lanskim letom gibal naslednje (vse v miliionih Din): 1929. 1928. januar 425.7 430.3 — 4.6 februar 385.1 4390 — 53 9 499.4 503.2 — 3.8 marc april maj iunij julij avgust sentember 615.0 428.5 + 186.5 533.7 4316 -f 1021 530 2 454.4 + 75.8 621.3 493 8 4- 127.5 1006.2 6938 -I- 312.4 721.1 692.3 + 28.8 Najvišja temperatura danes v Ljubljeni 13.4, najnižja 6.8. Solne e vzhaja ob 6.28, zahaja ob 17.0, luna vzhaja ob 22.45, zahaja ob 14.19. Dunajska vtemenska napoved za petek: Na severu najprej še jasno, na nekaterih kra-iiih južno vreme, kasneje bolj oblačno e poslabšanjem vremena. Na jugu nejasno, milo, od časa do časa dež. jan.-sept. 5337.7 4560.9 + 770.8 V prvih treh četrtletjih tek. leta smo izvozili za 5 milijard 337-7 milijona Din napram 4 milijardam 569.9 milijona Din v istem razdobju pret. teta in 4 milijardam 603.4 milijona Din v istem razdobju 1. 1927. Letos je torej naš izvoz že za 77I milijonov Din večji kakor lani in za 734 milijonov večji kakor predlanskem. Naši obrtniki in organizaciia zbornic 0 vprašanju skuonih ali ločenih zbornic se je med zastopniki jugoslovenskega obrtništva že mnogo razpravljalo. Slovenski obrtniki so se že ponovno in odločno izrekli za skupne zbornice. do*im se med srbiian-skimi in hrvatskimi obrtniki že dalj časa vrši živahna oropa sanda za ločene, to je posebne obrtniške zbornice, zlasti v zvezi s projektom novega obrtnega zakona. O tem vprašanju smo že ponovno zavzeli stališče, ki ere za tem. da je treba dati gospodarskim stanovom skupne zbornice, ki naj imajo predvsem nalogo zastopati skupne J-->spo-darske interese svojega območja, dočim so za zastopanje posebnih stanovskih interesov najprimernejše obvezne strokovne organizacije. kakor so predvidene v načrtu obrt-netra zakona. Vsi oni. ki se zavzemajo za ločene obrtne in celo gostilnrčarske. bančne ali rudarske zbornice, ne pojmujejo pravilno nalog, ki jih imajo sploh izvrševati zbornice zlasti na še pri nas. kjer gospodarstvo ni doseglo one stopnje razvoja kakor v zapadnoevropskih državah in kjer bi organizacija ločenih zbornic prinesla predv. bremena za uradn. aparat. koristi pa le posameznikom, ki si s oro-oasrando za ločene zbornice hočejo ustvariti udobna službena mesta ali pa odličnega častna mesta. Pripomniti moramo takoj, da je v Nemčiji, kjer obstojajo posebne obrtniške zbornice (ki pa zastopajo tudi male industrije), opažati živahno gibanje za uvedbo skupnih zbornic, dočim imaio v večini ostalih naprednih evropskih državah obrt niki svoje zastonstvo v skupnih zbornicah. Povsem nerazumljiva pa postaja zahteva po ločenih obrtniških zbornicah tedaj, če predstavniki obrtnnkov zahtevajo še obvezne obrtniške zadružne organizacije z zvezami takih organizacij, kajti potem je eno ali drugo nepotrebno. Slovenski obrtniki so s tem, da zahtevajo skupne zbornice z avtonomnimi obrtniškimi odsetoi. dokazali, da so vprašanje temeljito proučili. Oni so pravilno spoznali, da je bolje reševati eventualne spore med posameznimi gospodarskimi stanovskimi skupinami doma. kakor pa prepuščati rešitev drugim faktorjem, ki ne poznajo dovolj potreb praktične^ ga življenja. Zato se ne moremo obraniti utiša, da so hrvatski obrtniki v tem vprašanju nasedli živahni propagandi posameznikov. Zavzemanje srbiianskih obrtnikov za ločene zbornice, je vsekakor bolj razumljivo, kajti srbijanski obrtniki poznajo le s:«tem ločenih zbornic, ne poznajo pa obrtniških zadružnih ali društvenih organizacij. Zadnje dni je v zagrebških listih ponovno pričela kampanja za ločene obrtniške zbornice, ki pa ji manjka mnogo stvarnosti. -»Novosti« so se celo povspele do trditve, da je danes ves obrtniški stan kraljevine Jugoslavije v tem vprašanju složen in zahteva svo- je posebne obrtn. zbornice. To trditev moramo glede na ponovne sklepe slovenskih obrtniških organizacij odločno zavrniti. Tako ljubljanska kakor mariborska zveza obrtnih zadrug in tudi obe zvezi gostiln i carski h zadrug, ki zastopajo 18.000 organiziranih obrtnikov, so se ponovno izjavile za skupne zbornice. Če torej Savez hrvatskih obrtnikov s svojimi 5000 člani zahteva ločene zbornice, s tem še ni rečeno, da to zahteva ves obrtniški 6tan v naši državi. Kako enotno in soglasno je v tem pogledu stališče med slovenskimi obrtniki, nam najbolj dokazuje okolnost da je nedavno na kongresu fotografov v Novem Sadu prišlo skoro do spora, ker so se slovenski fotografi odločno zavzela za skupne zbornice. Če hrvatski obrtniki niso zadovoljni s poslovanjem zbornic, naj predvsem poskrbe za to, da se nedostatki odstranijo, pa bodo kmalu spoznali, da imajo v skupnih zbornicah več zaslombe in začite kakor v življenja nezmožnih ločenih obrtniških zbornicah. Pripomniti moramo še, da so hrvatski trgovci že opustili borbo za ločene trgovske zbornice, ker vidijo, da bodo njihovi interesi z uvedbo obveznih gremijalnih organizacij dovolj zaščiteni. == Anketa glede pravilnika o avtobusnih vožnjah. Ker se namerava v kratkem izdati za dravsko banovino poseben pravilnik za avtobusni prmet in sicer na podlagi čl. 54 obrtnega reda kakor tudi čl 17. uredbe o zaščiti javnih cest in prometa (od 6. junija t 1.) in ker naj bi ta pravilnik poleg določb, ki so podjetnikom že predpisane v koncesijskih listinah, imel še neke nove predpise, glede katerih obstoja potreba, da interesenti izrazijo svoja mišljenja, je Zbornica za TOI sklicala sestanek interesentov, ki se bo vršil v ponedeljek 28. t. m. ob 10. nri dopoldne v zbornični posvetovalnici z naslednjim dnevnim redom: 1. Načrt pravilnika za avtobusni promet; 2. stanje cest in potrebe avtobusnega prometa; 3. slučajnosti. = Privilegirana agrarna banka je odobrila prva posojila. Izvršilni odbor Priv. agrarne banke je na svoji seji v sredo odobril že večje število posoiil. Prva skupina zahtevanih posojil znaša 60 milijonov Din. Na prihodnjih sejah se bo nadaljevalo reševanje prošenj za posojila. = Naši izvozniki in nazadovanje lire. V zadnjem času so v zvezi z okrepitvijo dinarja nazadovale skoro vse devize, tako tudi lira. Lesni izvozniki, ki so pred tedni izvozili les v Italijo, so utrpeli večje ali manjše kurzne razlike. Sedaj pa se čuje, da se nekateri branijo prodajati v italijanski valuti, ker se boje novih kurznih razlik. Ta bojazen pa je neupravičena. V prvi vrsti ni računati, da bi Narodna banka spremenila svojo dosedanjo politiko, ki gre za tem, da se obdrži trdna relacija med dinarjem in šv. frankom. Ker pa je nadaljnje dviganje švicarskega franka in s tem tudi dinarja izključeno (devizni tečaji so v Švici skoro dosegli spodnjo zlato točko), zato tudi ni računati z nadaljnjim pomembnejšim padcem lire pri nas, če lira ne bo mednarodno popustila. Dosedanji padec lire je namreč nastal samo zaradi dviga dinarja. Mnogo verjetnejše je, da se bo tečaj lire v dinarjih dvignil, kakor hitro bo čvrsta tendenca za švicarski frank in s tem tudi za dinar popustila. Zato bi bilo baš sedaj najmanj riskantno sklepati kupčije v lirah. = Svetovna letina koruze. Mednarodni poljedelski institut v Rimu je objavil prve cenitve o letošnji svetovni letini koraze. Pridelek koruze se ceni v Severni Amuriki na 62.4 milijona stotov (za 9.6 milijona stotov manj kakor lani), v Rumuniji na 6.4 milijona stotov (lani 2.8), v Madžarski pa na 1.9 milijona stotov (lani 1.3). = Povišanje delniške glavnice od 6 na 10 milijonov Din bo v kratkem izvedla zavarovalna družba »Triglav«, in sicer z izdajo 8000 novih delnic po 500 Din nominala. Borze 24 oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab Le v devizi na Prago je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza na Prago se je zopet nekoliko okrepila. Malenkostno potrebo v devizah na Trst in Newyork je krila privatna ponudba. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila. Za aranžma je notirala 420 — 421.5, trgovala pa se je za ka6o po 420, za december po 425 in za februar brez kupona po 400. Investicijsko po- sojilo je bilo zaključeno po 84.25. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Unionbanki po 202 in v Zemaljski po 125. Med industrijskimi papirji pa je bil promet v Našički po 1490. v Slaveksu jx> 95, v Slavoniji po 135, v Šečerani po 400 in 405 ter v Tvornici vagonov po 130. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.815, Berlin 13.5075—13.5375 (13.5225), Bruselj 7.9096, Budimpešta 9.8932, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.948. London 275.82, New-york 56.34—56.54 (56.44), Pariz 222.74, Praga 167.27—168.07 (167.67), Trst 295.30 do 297.30 (296,30). M Zagreb. London 275.^—276.22, Newyork 56.34 — 56.54. Pariz 221.71 - 223.71, Milan 296.317—297 317, €urih '1094.4—1097.4, Berlin 13.5075—13.5375, Dunai 7.933-7.963, Corih. Zagreb 9.126. London 25 16625. Newvork 515.70, Pariz 20.3175. Milan 27.025, Berlin 123.34, Dunaj 72.48, Praga 15.285, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.15, Sofija 3.725, Varšava 57-95. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 425 bi., Celjska 170 den.. Ljubi j. kreditna 123 den., Praštediona 887.50 den., Kreditni zavod 170 den., Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda aranžma 420 — 421.5. kasa 420 — 421.5. za december 425—426.5, za februar 298 — 401, investicijsko 84.5 — 84.^o. agrarne 53.5 do 54.25 bančne vrednote: Praštediona 887.5 do 897.5, Union 202 — 204, Srpska 156 den., Jugo 81.5 — 82, Narodna 8500 den.. Zemeljska 125 — 130, Poljo 16 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 45 blago, Našič-ka 1500 — 1600, Gutmann 180 — 190. Sla-veks 135 - 150, Drava 305 — 330, Secirana 400 — 407.5, Brod vagon 130 — 135, Vevče 132 denar, Dubrovacka 420 — 430, Trbovlje 465 — 470. Beograd. Vojna škoda 420.75, za december 427 — 427.5, investicijsko 84.5. Blagovna tržišča Hmelj '+ Niirnberg (23 t m.) V prvih 3 dneh tekočega tedna je znašal dovoz 750 bal. prodanih pa je bilo 650 bal. Povpraševanje je predvsem za hmelj boljše barve, za katerega so cene dalje čvrste, dočim je za hmelj slabše barve malo zanimanja. Les + Ljubljanska borza (24. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv. Povpraševanje je za 100 vagonov bukovih meterskih suhih cepanic in za 5000 do 10.000 ton oglja (suhega) za dobavo tekom enega leta. Žito 4- Chioago (24. t. m.) Pri dalje popuščajoči tendenci je pšenica danes ponovno nazadovala, in sicer za december na 120^ centa (včeraj 125 in ena osminka), za marc na 128% centa (129V,) in za maj na 141 in tri osminke centa (146 in sedem osmink). + Ljubljanska borza (24. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključeno ^ ;e bilo 1 in pol vagona koruze. — Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška 80/81 kg po 245—247.5, baška, 79 kg po 242.5—245. baška uzančna po 230—232.5, sremska 80 kg po 240—242.5, sremska 77 kg po 235—237.5; rž: baška, 72/73 kg po 210—212.5; moka: »0« fco Ljubljana, plač. po prejemu po 355—365; koruza: baška. nova, umetno sušena, mlevska tarifa po 197-5—200, navadna tarifa po 202-5—205; oves: baški. 6364 kg, navadna tarifa po 205—207.50: laneno seme: domače prove-njence, pariteta Ljubljana po 5—6. -f Novosadska blagovna borza (24 t m.) Tendenca mlačnejša. Promet: 11 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze, 10 vagonov moke 3 vag. ovsa in 5 vagonov koruze. Pšenica: baška, 77 kg 190 — 192.5 ; 78 kg 192.5 — 195; banaška 187.5 — 192.5. Ječmen: baški 125 — 127-5. Oves: baški in sremski 145—150. Koruza: baška v Storžih 70 _ 75; baška in sremska nova 107-5 do 112.5; za december - januar 127.5 — 132.5, za marc, ladja Dunav 145 — 150, umetno sušena za oktober Dunav 150 — 152.5. — Moka: »0« 295 — 310; >2« 270 — 280; >5« 247 — 255; »6« 210 — 220; »7« I75 — 185. Otrobi: baški in banaški 105 — 110. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (23. t m.) Glede na mlačno tendenco inozemskih borz je bila kupčija na dunajski borzi slaba, vendar pa zaradi 6labe ponudbe cene niso nazadovale. Tudi v koruzi je tendenca mlačnejša ter je prišlo le do neznatnega prometa. Uradne notacije so tudi danes ostale nespremenjene. Brei posebnega obvectUa. Občina Ljubljana Uesuu |WgteMiJ »»vod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog oziroma oče, brat, stric in svak, gospod trgovec, dne 24. oktobra 1929. po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v miru preminul. Pogreb predragega nam pokojnika bo v soboto, 26. oktobra 1929. ob 16. uri s Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1929. JELKA SCIfVVAB, roj- RAZINGER, soproga, itn ostalo sorodstvo MITEK, TANJA, sin in hčerka. Novi Vb tonski Ford tovorni automobil odločilnih vzrokov za Vašo izbiro t. Poldrugo tono nosilnosti z vzdrževalnimi stroški enotonskega voza. 2. Prihranek na času: 40 - konjski motor — 65 kilometrov na uro, 3 Večja sigurnost, najučinkovitejši šest-zavorni sistem. 4m Prvovrstne vzmeti: cantHever zadnje vzmeti, uporabljene le pri najdražjih osebnih vozovih. 5. Najprostornejše in najmočnejše karoserije v tej kategoriji tovornih voz. ©»Fordova postrežba odjemalcev. Zakaj bi uporabljali dražja, počasnejša in manj učinkovita prevozna sredstva? Transport je podlaga Vašega podjetja. Vsaka para, s katero zmanjšate Vaše prevozne stroške, napravlja Vašo trgovino boljšo in plodonosnejšo. Na trgu je najmodernejši tovorni voz. Ako pogledate novega Forda, morate, kot praktični trgovec, potrditi gornje dejstvo. Z ozirom na sposobnost, nizke vzdrževalne stroške ter sigurnost v obratu, je njegova vrednost nedosegljiva. Zahtevajte takoj brezplačno in brezobvezno predvedbo voza pri najbližjem Fordovem zastopniku. FORD MOTOR C O M P A N Y, TRIE STE Radio Izvleček h programov LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m). BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m), BERLIN (418 m), FRANKfURT (390 m). LANGENBERO (473 m), STUTTGART (350 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Davf.-ntrj 1533 m). RIM (441 m). STOCKHOLM (Motal« 1348 m).* Petek. 25. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Reoroducirana srias-ba. — 13: Napoved časa. borza, reorodu-cirana zlasba. — 13.30: Poročila \% dnevnikov. — 17: Koncert radio- orkestra. — 19: Gospodiniska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Koncert kvarteta Glasbene Matice. — 21: Koncert radio - orkestra. 22: Napoved časa in ooročila Sobota. 26. oktobra. LJULJANA 12.30: Reproducirana glasba. 13: Napoved časa, borza, reproducirana rlasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. -17: Koncert radio - orkestra. — 18.30. Esperanto. — 19: Vzgoino Dredavanie. — 19.30: Nemščina — 20: Operetni večer. -22: Naooved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra ZAGREB 12:30: Reproducirana glasba. — 17.30: Glasbeni program za mladino. — 20.30: Koncert komorne srlasbe. — 21.3&: Skladbe Jon. Straussa. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio - kvarteta. — 17.30. Koncert violinskega kvinteta. — 20.3S. Koncert radio-kvarteta. — 21.55: Poročili. 22.05: Prenos plesne eodbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Zabaven program. — 20.30: Koncert orkestra mandolin tn kitar. — 22.20: Lahka godba za ples. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert — 17.30: Koncert moškeea pevskega zbora. — 20.45: Koncert komorne glasbe. _ 21.15: Godba za ples. — Prenos iz Prage. — VARŠAVA 16.15: Renroducirana glasba — 20.30: Koncert lahke glasbe. —* — 23: Godba za oles. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert orkestra. — 1.25: Komorna elasba. — 19.30: Prenos koncerta dunajskega simf. orkestra. — 21.30: Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.10: Lahka godta. — 19: Bachove skladbe. — 20.30: Poljuden orkestralni koncert. Godba za oles. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stuttzarta. -17: Plesna godba. — 19.30: Prenos oper* iz Stuttgarta. — 23.15: Godba za oles. — 0.30: Nočni koncert - LANGENBERG 17.30: Večerni koncert kvarteta. — 2(3. Zabaven večer — 23: Nočni koncert. -Godba za oles. - STUTTGART 15: Popoldanski koncert. — 19.30: Donizettiievit opera »Regimentova hči«. — 21.45: Mešan program. — 23.15: Prenos iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.40: Koncert orkestra. — 20. Spevoigra. — Koncert lahke srlasbe. -v LONDON 20.30: Orkestralen in pevski koncert — 22.36: Zabaven nrogram. — Godba za ples. — RIM 21: Vokalen in ir. strumentalen koncert. — STOCKHOLM 20: Koncert vojaške godbe. — 22: Godb* za Dles. Skrivnostni morilec v Diisseldorfu prijet? Iz Diisseldorfa prihaja vest, da so oblasti najbrže prišle na sled skriv« nostnemu morilcu številnih žrtev, ki so padle od zavratne roke neznanega človeka. Prošli teden se je namreč za« tekel v neko diisseldorfsko toaleto moški, katerega je opozorila službujoč ča strežnica, da je zašel v oddelek za dame mesto v oddelek za gospode. Mesto da bi se vrnil, se je vrgel na žensko in jo pričel daviti. Ko je žena kričala na pomoč, se je pojavil njen mož. Storilec pa, v strahu, da bi ga Jože Gregorln prvovrstna krojaška obrt, ee pri porota »ofpoiom in damam Marmontcva ulina št. 19 — Mirje. S5771 □□□mnoDnnoDno dam takoj v najem v Kariovcu hotel Centra! pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo tega hotela. prometni zaooti za premog u LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in ssmo na debelo samo na debel i domači in inozemski, za domačo kurjavo in Industrijske svrhe vagonske dobave @l@ci sutse gobe kupuje po najvišjih cenah H. Rshrmann, Ljubljana, S v Petra nasia 27 1243S ozor! JOAfflM ŠAPIRA fz LJubljane, Miklošičeva cesta 14, na nedovoljen način izkorišča in zlorablja mojo zakonito zaščiteno in piK>tokolirano znamko mila »Delmond« Opozarjam vsakega poedinca, da se čuva te prevare, ker prinaša on v promet milo sumljive vrednosti in kakovosti. Kazenska ovadba pro 'i gornjemu je že vložena pri policijskem komisarijatu v Ljubljani. Aleksander Pollak, Beograd, edini lastnik zaščitene in protokoliraoe znamke »Delmood«. — Pazite na znamko »Delmond« c viteškim mečem v roH. ww * # m v,- OGLAS. Upravi državne bolnice v Sarajevu je potreben izučen kubar kuharica ki se razume na racijona'no vodstvo kuhinjskega dela. Prednost imajo oni, ki so bili že doslej zapo sieni v kaki veliki bolnici ali slični instituciji. Pismene prošnje s potrebnimi dokumenti in pogoji nasloviti gori omenjeni bolnici najkasneje d<> 15. novembra 1.1. 12771 lz kancelarije ekonomata državne bolnice v Sarajeva br. 8227 od 22. oktobra 1929.1. Premog. Kovaški premog Koks Brikete. prometni zavod za premog 9. 9., Sjubljana, M klosičeva ces a št 15/1. vseh vrsi livarniški, plavžarski in plinski. V neizmerni žalosti naznanjamo vseim sorodnikom, prijateljem iai znancem tmžno ves.t, da se je naš dobri soprog, iskrenioljubljeni, nepozabni oče, stari ooe, tast, brat, stric in svak, gosipod Franc Dobrovoljc vlakovodja drž. žel. v četrtek, dme 24. t. m. smrtno ponesrečil Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 26. oktobra 1929., ob 2. uri pop. izpred kapelice pri Sv. Krištofu, na pokopališče k Sv. Kriču. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1929. Marija, soproga; Albina, Kristina Kavčič, to}. Dobrovollc, Franc, otroci ia ostalo sorodsrtvo. Obima LJnbljana Mestn. ooerebM earoil 12755 Potiti v neizmerni žalosti naiznamjaimo vsem sorodnikom, prijateljem in znomceim tužtio vest o izgubi našega ljubega soproga, sina, brala, strica k svaka, gospoda jfl/onza jtfencinger posestnika, rez. kapetana II. ki., odi. t redom av. Save V. raz. kS Je umrl din« 23. oktobra 1929. ob 13-30 po daljšem, mukapo4-nem trpljenj«, spravljen v »v. cerkvijo in previden s sv. zakramenti. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 25. okt. ob 15. mri ie mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana— Boh. Bistrica, dne 24. oktobra 1929. Jožica Markež - Mencinger, soproga; Franc ln Ivana Mencinger, stairiši; TUka Schoch, ozlka, Drago, sestri in brat; Julius Schoch, veleindiustrijalec in konzul v Cfirichiu, svak; Viktorija, nečakinja. Pogrebni tarort It GajSak, Vo dmat-Ljubl jana. 127 '5 utegnili ujeti, je takoj popadel moža in spustil ženo. Hči napadenih rodite* ljev, ki je instinktivno čutila, da je ne« varnost blizu, je o tem brž obvestila policijo. Ta je poslala stražnike, ki so zajeli storilca. Ugotovili so, da je na* padalec neki voznik, po imenu Wie» busch. Po sodbi kriminalnih uradnikov je Wiebusch storilec v vseh primerih zagonetnih umorov, ker je pri napadu postopal tako kakor opisujejo vsi po« begli napadenci. Uvedena je natančna preiskava, da se ugotove podrobnosti. Če je Wiebusch res storilec, si bo ustrahovano diisseldorfsko prebival* stvo globoko oddahnilo. VcČna apartnih barv za pull-overje, žemperie in obleke. Došla tudi posebna volna »Ivora-Frotte« za blazine in čepice. TONI JAGER, LJUBLJANA, Dvora! trg 1. Najpopolnejši in najcenejši aparat ^u množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd. Obillčev venac br. *5. Telef. 33-01. • 201a Zastonj iščete lepši in cenejši dežni plašč kot ga Vam nudi novootvorjena trgovina nasproti kavarne Evropa Martin Jančigaj Ljubi ana, Tavčarjeva 1 Na tisoče zadovoljnih kupcev je naj-bol.še spričevalo o dobri kvaliteti in nizki ceni. Popolnoma samostojnega pogonskega = mojstra = (VVerkmeister) z večletno prakso sprejmemo. Prednost imajo oni, ki so že bili zaposleni na rudniku. — Ponudbe naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pogonski mojster". Prvovrstna glasbila direktno iz TVORSICF odo. tvora. Skladišča. VeKki Bustro vaiti €£I1K dobite zastonj! Zahtevajte ga pr! ttajve® razpošftjalnicj glasbi v Jugoslaviji Meinel & Herold Tovarna glasbil, gramofonov b) harmonik PODRUŽNICA MARIBOR St 101 B Violine od 95 Din nav. Tambure » 98 » » Mandoline » 136 » » Trube » 50S > » Gramofoni » 345 » » Ročne harmonike od 85 Din nav. Dimnik naprodaj 32 m visok, 93 cm premera, podstavek 5 mm lim. s potrebnimi sidri, dobro ohranjen pri Ugljeniku, Peklenica v Murskem Središču 12767 Krasne kodre neomajno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s HELA - KODRALOM. Tu di najlepši bubikopf se polepša s HELO, ker je nepotrebna vsaka ondula-cija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas lx> iznena-dila. Takoj po uporabi obilo onduliranib kodrov, krasne frizure. Mnogo zabvalnic. Posebno gledališke umetnice 60 polne hvale. Cena Din 12__(3 steklenice Din 28—). DR. NIK. KEMENY, Rosice, poštni predal 12/209 C. S. R. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani naznanja tužno vest da je član njenega glavnega odbora, gospod Alfonz Mencinger posestnik, rez. kap. II. ki., odlikovan z redom sv. Save V. raz. dne 23. oktobra t. 1. po markapolmem trpljenju preminul. Pogreb bo v petek, 25. oktobra 1929. iz splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu. V LJubljani, dme 24. oktobra 1929. Razpis. 12676 Splošna mdoželezmška družba razpisuje mesto garažnega mojstra V poštev pridejo samo oni z dolgoletno prakso garažnega mojstra. Prošnje je nasloviti na naslov »Splošna maloželezniška družba d. d„ Ljubljana, Zaloška cesta 25 (remiza). t V globoki iaibosti naznanjamo, d« nam j« kruta ttsoda ugrabila našega skrbnega očeta, gospoda Antona JKlakarja posestnika ta lesnega trgovca. i mojster ki j« v sredo, dme 23. t m. po dolgi in mitični botezrai, prerviden s totežilš sv. vere mimo zaspai! v Gospoda. Pogreb dragega polkojirika bo v petek zjutraj na pokopal ffiče v Lužah. Spodnje Luže, dne 23. oktobra 1929. Globoko žalujoči ostali: hrana Mlakar, roa- Strie, soproga; Anton, Leopold, Jožef in Stanislav, sinovi; Ljudmila in Pavla, hčerki. se takoj sprejme za II. obratovodja za nadzor obratov m strojnih delavnic. Poznati mora vse stroje in izvrševati popravila, voditi n&dizorstvo in razdelitev delavstva. Strojniki z večletno pralkso imajo prednost. Pismene ponudbe z navedtbo višine piače na: Tovarno Portlandcementa, Mojstrana. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas j« iza vedno zapustila, ljubljena soproga in teta, gospa Marija Ma;cen soproga trgovca. Pogreb drage pokojnike se bo vršil v soboto dne 26. t m. ob 8. uri zjutraj. Dol pri Hrastnika, dne 24. oktobra 1929. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI ObSin* Ljubljan« Mestni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, bratranec in nečak, gospod Julij Klemene mesar in veleposestnik dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratkem trpljenju, mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 25. oktobra 1929. ob uri popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Iva, sestra. in ostalo sorodstvo. Ist Angela, soproga 12757 Donald Keyhoe: " " w^nsap t oblakih" Letalski roman »Lepo, lepo, da ste me posetili.«■ »Lepo, iepo, da ste me posetiR. Ali srte našli vse, česar iščete?« 16. poglavje. Sunkoma sta se okrenia m mu pogledala v posmehljive, neomajno mirne oči. Mairy je zardela kakor mak, Dick je skrčil pesti 3D nagnbamčil obrvi. Nobeden femed njiju ni črhnil. A Canmichae!! je s cinično prijaznostjo nadaljeval: »Stopita v mojo knjižnico. Morda vama lahko jaz pomorem do tistega, kar bi rada našla.« Dick je čutil, da je njegovo leno ravnodnšje velika prednost In nehote se je vprašal, kako naj kaj opravi zoper to malomarnost in dobrovoljno abadijivost Zbral je vso odločnost in krenil za Carmichaeloni v (knjKnico. Mary je z resnim obrazom in preplašenimi očmi stopila tik ob mfje-govo stran, kakor bi se zanašala na njegovo zaščilto. »No,« Je neprisiljeno dejai Canrifchae4, kod je ttbra9 pfpfco ki Jo premišljeno napolnil, »ali bi mi hotela povedati, zakaj brskata po mojilh stvareh? To pač ni velika zahteva in nadejam se, da 'UStrežeta moji samoumevni radovednost« CHck je bil v zagati. A vedej je, da je ravna pot najboljši izhod te »je. Trdno je pogledal Carmrdhaehi v obraz in brez pomišljanja odvrni: »Miss Randova tn jaz veva, da Je njen oče nedolžen. Prizadevava si, da bi dognala, kdo je pravi morilec.« Dick je govoril osorno, čuteč, da ima Cammtehaefl Mino dvoje na izibetro. Ali se (bo s čimerkoli šz)dal, da je kriv, ali pa bo vzrojil in s tem pokazal, da je nedolžen. Canmichael ni storil ne tega ne onega. V prvem trenutku ni storil sploh ničesar, kakor da ne verjame svojim lastnim ušesom. Nato je virgel glavo nazaj in udaril v smeh. »Nu, vesta kaj — nu, ta je lepa! To je pa vendarle od s2e!« »Vi ste eden izmed tistih treh, kt so vedeli, da vozi Lawson denarU OS so se mu solzile od smeha, ko se je naposled unesel. »Da bi vas, vi mladi norec! Vi po tem takem mislite, da sem — a kako ste prav za prav prišli na to prismojeno misei?« Dick je bil rdeč kakor mak. In res mu ni bilo pri darSi nič dosti drugače kakor norem. Toda vztrajal je. S presenetljivo trdnim gla- som Je odvitMh »Vi Ste eden izmed tfetih treh, ki so vedefi, da vozi Lawson denar!« »Eden izmed tSstBi treh! Kako mislite: treh? Jaz pa pravSm, da jih je biio vsaj sto, M so vedeli vse! ALi menite, da je (moči skriti (tako stvar? Ce bi bilo to mogoče, bi prišli vsi tatovi na berašk? palico!« Dick je molčal. Vse bolj in bolj je čutil, da se je zaleteL »Vesrte kaj, dečko,« je nadaljeval Carmichael in puhnil iz svoje pipe, »to ni vaš pravi razlog, da me sumničite! Vaš razlog, da me sumničite, je to, ker veste, da sem spnetnejši od vas, in pred vsem, ker ne veste, kam bi me deli in kako bi me opredelili Čuden se vam vidim in stvari, ki jih govorim, so pretežke za vašo pamet Zato sem po vašem mnenju lopov. Vi ste navaden divjak, jaz pa sem omikan človek. Iz tega sledi samo po sebi, da me morate sovražiti.« Telefon ob njegovem komolcu je pozvonil. Vzdignil je skšalo in se odavaL »Kaj? O, vi ste, Grahame? Cujte, Graham«, aJf se ne bi hoteli oglasiti pri meni kot policijski nadzornik in me aretirati, če nimate dinugega posla? — Ta otrok, Trent — tisti dečko, ki je našel pištolo — veste, namenil se je, da postane detektiv. Prišel je z Miss Randovo, da me obtožita kaj vem česa! Umor je šele začetek mojih zločinov... Kaj? Kaj ste rekli?« Spest je bušil v smeh in veselo odgovoril na neko vprašanje; nato je odložil shišalo in razposajeno pogledal Dicka. In Dick je molčal, čuiteč, da je osramočen. Niti to, da se je Mary dotaknila njegove lakti, mu ni moglo vrniti spoštovanja dO samega sebe ter izbrisati misli, da se je osmešil Toda Carmichaelu je bilo dovolj. Odnehal je jn postal prijaznejši, obenem pa tudi resnejši. »Vsedita se vendar,« je zagodmnjal in nekajkrat puhnil, dokler nista ustregla njegovemu pozivu. »Posdušaita me: vsi smo prepričani, da je Mr. Rand nedolžen. Morda ima vsak izmed nas svoje tajno mnenje, zato vaju ne morem grajati. Se jaz si na tihem, mislim to in ono.« Premolknil je in Ju pogledal s priprtimi očmi »Vem, da se nemara motim,« je dejal. »Ugibati — to je vse, kar morem. A vidita, moja misel je tale. Tisti, ki je izvršil zločin, je moral vedeti o denarju', obenem pa je moral imeti možnost da spravi letalo na tla. Jaz zase poznam samo nekoga, ki je bil v takem položaju — to je, Lawsona samega.« »Lawsona?c je planilo iz Dickai >Lawsona in njegove zaveznike, ki so ga ubili, ko je bila stvar opravljena!« »Ali — to je vendar nemogoče. Lawson je bSl najspodobnejši človek na svetu!« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrat, je plačati posebno pristojbino 2 Din. ' Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče po posti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco se tnalih oglasov naj gn4hiS v mnamGah a • f LB x/ll sicer no ho prejel odgovora 'm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda. 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 118J2. 'a. i'I', 4 čevljarske pomočnike u močne delavske Serije, 8 brano in stanovanjem v hiši sprejme v traino delo Rado Uzelac, Plaški. 36176 Žagarja Sžrai za takoj k veneci-janki, "na električen pogon. Ivan Rus, Grosuplje. 36488 2 kroj. pomočnika s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru sprejme takoj izdelovalnica oblek Leopold Lipovšek — Senovo pri Rajhenburgu. 36650 2 kroj. pomočnika ca veliko delo sprejme takoj Vipave Frane, kroja-štvo, Toplice, Zagorje ob Savi. 36646 Kuharico srednjo starosti, ki bi vodila samostojno celo gospodinjstvo, sprejmem tasoj v trgovsko hišo Prednost imajo one, ki znajo šivati. Ponudbe z navedbo pače Sn zadnje službe je poslati na oglasni oddeli^ »Jutra« pod značko »Vestna kuharica«. 36640 Boljše dekle šole prosto takoj sprejmem k otroku kot varuhinjo. — Prednost imajo one, ki znajo šivati in so bile že v službi. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Simpatično dekle«. 36641 Kolar. vajenca sprejm« takoj Fran Konič, kolarski mojster, Bohinjska Bistrica 36644 Sedlarja ki je tudi dobro vešč jer-menar. sprejmem takoj. — Ponudbe na naslov: Brača Mane,star, Crikvenica. 36557 Natakarico dobro izurjeno, z osebno pravico iščem. Oddam ji kavarniško restavracijo na račun proti proviziji od vsega prometa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36643 Čevljar, pomočnika takoj e p r e j m 6 Valentin Zcrman, C. 33, Rožna dolina. 36667 2 slikarska pomočnika sprejme Jemc na Bledu. 36661 in jpri Kmečko dekle G. Th. Rntman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) ee privadilo tudi vseh hišnih del, iščem proti plači po dogovoru. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra«. 36638 Korespondenta-knjigovodjo (injo) z znanjem nemškega, slov. in italijan. jezika, iščem za Jjsno trgovino. Ponudbe na csrlae. oddelek »Jutra« pod šifro »Les*. 36668 Brivskega pomočnika ondulerja sprejme takoj Mekinc, Bežigrad štev. 13. 36675 Potnike (ce) asriTne, za poset privatnih strank, a sezijskimi predmeti, sprejmemo. Siguren dnevni zaslužek 200 Din. Ponudbe na poštni preda! žt. 283, Ljubljana. 36304 14 Obrača se pažnja zastopnikom in podzastop nikom. da dobe najugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papiT iev in zlatnikov na odpla Silo r- kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«, Beograd, Obiličev ve nac br. 25. 206 Trgovka ki poseduje lokal T -večjem mestu Slovenije, v bližini kolodvora, bi prevzela gamoprodajo dobro ido-čega predmeta tekstilne stroke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarniška zaloga«. 36619 Zastopnika za Ljubljano in okolico išče dobro vpeljana veletrgovina kolon, in špecerlj. blaga. Ponudbe pod značko »Zanesljiv zastopnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 36676 11. Zviti zajfki so bili zataknili ▼ pesek dve močni veii, eno zgoraj na griču, eno pa spodaj. Med njima so napeli motvoz, na motvoz so obesili dežnik, ki si se moral prijeti zanj, in _ šviga! šviga! so se drug za drugim vozili nizdol. Juh, kako bitro je slo! A bratca Branka vendarle ni preveč mikalo, da bi se jim pridružil. Prva oblast, koncesljonirana šoferska šola Camernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaki teoretični pouk in praktične vožnje na različnih mo W-nih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. 354 Otvoritev novih tečajev italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine, ruščine je 1. novembra. Vpisovanje r Vošnjakovi ulici št. 4, pritličje, med 10. in 12. ter l».,i- 30. uro. 36680 Bivši drž. uradnik išče kakršnegakoli name-ščenja. Je energičen, zanesljiv in soliden Zmožen samostojno voditi vse sod ne stvari Izterjavo dolgov Kateri trgovec ali industrijalec me lahko zaposli nekaj u? na teden, proti pri-mernemn honorarju? Sprejme tudi npraviteljstvo hiš Gre za nadzornika, ali pa sprejme kakršnokoli pitar niško delo, ker je verziran v vseh administrativnih delih. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bivši državni uradnik«. 36299 Oskrbnik z večletno prakso v poljedelstvu, fivinoreji in vinogradništvu, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Nudim delo«. 36611 Pekovski pomočnik (predpečnik) 26 let star, trezen in soliden, išče službo e 15. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen pek. pomočnik«. 36651 Mesto blagajničarke (začetnice) ali kako drugo primerno delo želim e 15. decembrom ali 1. jan. 1900 Položim 15.000 Din kavcije proti sigurni garanciji. Takojšnje dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Položim kavcijo«. 36642 Krojaški pomočnik ozir. prikrojevalee že1^ pre-meniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno mesto 36«. Geometer z večletno prakso v dr4. in privatnih podjetjih, išče službo v Sloveniji. Nastopi 20 dn< po prejemu ugodne ponudbe. Naslov: Miljutin Andrejič (za N. N.), Priština, d. d. »Drina« — lrm »6 + 400. 86664 Kot blaggjnlčarka kontoristinja ali podobno želi nastopiti 191etna gdč. s 4 razr. megčanske šole. izveibana v domači trgovini. s krasno pisavo in dobrimi referencami. Cenjene ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« ped »Začetnica«. 36672 Zobotehnik perfekten v kavčuku in zlatu, veš? operativnega dela, išSe sluibe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik 2248«. 36682 Službo pisarn. pomočnika o> popoldanskih ali večernih urah išče akademik. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36698 Peči za žagovino iz močne pločevine, primera« za vsak lokal, gorljive 6 in 10 ur z enkratno napolnitvijo, po 200 in 320 Din izdeluje po lastnem sistemu Cizelj, Vransko pri Celju. 36391 Rabljen Jermen cca. 20 m dolg, 12 cm Širok, proda J. Zadravec, parom lin, Središče ob Dr. 36390 Puhasto perje kg po 36 DiL razpošiljam po povzetje, najmanj 5 t g Pot«m čisti- belo gosje kg oo 130 Din tn čist beli puh po Din 300 kg — L BrozoviS. kemička Sistio na perja, Zagreb. Ilica 82. 182 Lepo kmečko hišo f pritiklinami v Lahomnu pri Laškem prodam za Din SO.OOO. Pojasnila daje dr. Boš v Laškem. 36618 Žago s potaojarmenikom la drugimi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 m*, tik ob železnici, na Gorenjskem prodam Vprašanja na ogl oddelek »Jutra« pod JKfro »Zagac. 4000 kom. hmelovk 1 leto stare po nizki ceni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 36695 Osebni avto dobro ohranjen, z dobro pnevmatiko, znamke Ford. ki se da preurediti v lahkega tovirnega, proda Davorin Tombah. Maribor. Zrinj-ski trg 6. 36347 ICi^pdm Želod divji kostanj, bukov lir. seme akacije, javorja. Jalove storže, plač* najbolje »Fructus«. Ljubljana. Krekov trg 10/1. 21« Prebijalo za luknje (Lochstanze) zelo močno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Teža 200«. 36687 Štedilnik dobro ohranjeno žeiezje kupim. — Naslov v oglasne*] oddelku »Jutra«. 36700 Hiša i gozdom, vrtom hi ajlvo, v lepi ravni legi, 3 km od trga Vransko naprodaj za 38.000 Din. Pojasnila daje Karel Cizelj, Vransko. 36478 Hišico eno- ali dvodružinsko kupim, najraje v šiški, event. vzhodni, severni periferiji Ljubljane. Ponudbe « ceno ®a oglasni oddelek »Jutra« pod »Kupnina 150.000 takoj«. 86612 Kompanjona ki ima surovin« in pogon za žago. na prometnem mestu, kjer bi mogel 10—15 vagonov tukajšnje moke mesečno placirati. išče za svoj polno iaremnik Mirko SchSffer, Stara Kaniža — BaSka. 36578 20% ne kron. bone kupuje Pučka fctediona. Osijek. 235 Otomane divane, salonske garniture, fotelje, persenice in ihnni-c« dobite najboljše in najceneje samo pri Sajovicu, tapetniku na Starem trgu 6 36256 Starinsko mizico staro cca 160 let, dobro ohranjeno ugodno prodam zbirateljem starin predmetov. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38630 Različno pohištvo iprodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 36678 {Preuatem icotodvors/ee restavracije fforenistci /colodvorf SJavnentm ofoSmstv® vljudno naznanjam, da sem z 1. novem/biosn t. L prevze! mojto lco!odvord» restavracijo »GORENJSKI KOLODVOR« v Lju-b^ami. Točil bodern pristala Štajerska, doJemfcica :b dalimataiska vina. Za najboljšo kuhinjo jamti moja strokovna naot>raiz:ba kot večletni plačilni natakar raimiih ljubljanskih restavracij. Na razpolago bodo tnudi raznovrstna mrzla jedila in delik»-teše. — Za mnogobroje® obisk se najvljudneje priporoča RUDOLF ZAFUTA, restavrater. Skladišče lep«, »uho in svetlo, primerno za delavnico, kakor n. pr. pletiljstvo ali kaj sličnega, takoj oddam. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 35854 Lepo, suho skladišče v pritličju — primerno za avto ga.-afo ali delavnico, takoj oddun. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« Na razpolago tudi velika soba. 85853 Avto-garažo takoj oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 35855 Malo trg. podjetje v Ljubljani ugodno prodam. Primerno za potnika ali privatnega uradnika, ki sam potuje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Re« ugodno«. 36255 Ruto in Pas event. kompletno gorenjsko noSo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Noša«. 36666 Hrastove hlode ia hrastov« plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J. Pogačnik, lesna industrija, Skofja Loka ob kolodvoru. 239 Smrekovih vej okrog 30 voz prodam na Rožniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36699 Stanovanje sobice In kuhinje ali večje prazne sobe e štedilnikom, event da se ga lahko postavi, išče stranka brez otrok v okolici Tabora za 1. november. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dve osebi 24«. 36252 Damski plašč črna seal kožuhevina, zelo dobro ohranjen, ta močno damo. ugodno naprodaj Mestni trg 9/L 36691 Gostilno v najem event. todf na račun iščem za takoj ali pozneje. Posedujem osebno pravico ter sem kavcije »možen. Pismene ponudbe prosim na oglas oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča gostilna SO«. 240 Železno posteljo zložljivo, prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 36607 Pozor! Pozor! Primeren prostor za mlekarno iščem v Zeleni jami. Preuredim tudi vse na svoje etrofeke. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Takoj 84*. 96424 Trgovski lokal da r najem Ferdo R o i, posestnik ▼ Hrastnika. «MM owo9 Lokal n krojaško deiamto«, ur. tudi za stanovanj« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 96677 Zagreb. PridHkl Belo Jedilno repo po zelo zmernih cenah, v vagonskib množinah nudi Frane Mastnak. trgovec v Sv. Jurja ob jui. železnici. 86479 Čajno maslo Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku ima tedensko oddati okrog 10 kg čajnega masla. S6664 Jabolka namizna in razne vrste razpošilja na vagone in v zabejih Peter šetina. Sevnica ob Savi, telefon št. 4. 86192 Hlode Ia gabrove, jesenove ia javorjev«, od 90 cm premje-ra dalje, vsako množino takoj ia pozneje kopi »Drvarac, 4. Kanal 24 — S6470 Stanovanje 2 sob, kuhinje in prHiklin oddam takoj v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36614 Stanovanje 3 sob, kuhinje in poseleke sobe, t zelenjadnim vrtom. 25 minut od pošte, na lepi razgledni točki lepo letno letovišče, oddam s 1. novembrom. Pripravno za čebelarja in ljubitelja vrta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36592 Enosobno stanovanje s kuhinje in pritiklinami, v Trnovskem okraju ali na Mirju išče mirna stranka treh oseb za 1. november. Ponudbe na oglas, oddelek ■Jutra« pod »Enosobno za november«. 36576 Stanovanje 2 eob in kuhinje SJ^am s 1. novembrom stranki brez otrok, za Bežigradom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36660 krvn6 odrasle in otroke. 229 Dva psa dobrega čuvaja za zunaj h manjšega za notranje prostore knpi hotel »Bellevue« v Ljubljani. 36681 Opremljeno sobico ali kabinet, snažno, brez hrane, išče za takoj ali s 1. novembrom solidna ^o- frSulein. Kuharica, Kopriva in bodeča neža, Ljubljana 29. Lepa avba. Loko-mobila 98, Lep dom, Ljub-]:ana. Lepa bodočnost. Le- spodična. Se mogoče v cen- i pa lega 32, Mica in Špela. tru ali bližini mesta. Ima svojo posteljnino, posteljno perilo in brisače. Doipise na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »Stalna in vestna« 36669 Opremljeno sobo folnčn«, parketirano oddam takoj gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S6673 Prazno sobo veliko in lepo oddam takoj za 600 Din solidnemu gospodu. Naslov v oglasu«™ oddelku »Jutra«. 36684 Mirni, Mlekarna, Mlado dekle, Moč dobra, Meblova-o, Mlada Primorka, Mari- Modistinja Anica Puliek Selenbnrgova 6./I nudi najcenejše in najlepše riameke klobuke že od Din 60.— naprej. Preoblikovanje Din 28.—. S5436 Izjava! Podpirani nisem plačnik za dolgove, kateire naredi moja žena Zofija Penšek. —• Ivan Penšek, Pragersko. 36694 L, MIKUS Mestni trg St 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic--