•o
Its
iO
-O
im
■ «/-> in
-t-»
Maratonski prvak z mamo, ženo in s taščo
Dežne kaplje niso zmotile »štimunga«
Št. 70/Leto 67/Celje, 4. september 2012/Cena 1,30 EUR
□
ÜÜ
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Otroški vrvež spet v šolah in vrtcih
LOGA
A
UÄUlI:
Hrana se draži, bomo jedli plevel?
STIRINOZCI
Nekateri so vstopili v prepleskane učilnice in igralnice, drugi v povsem nove šole in vrtce. Sproščen počitniški vrvež pred bloki, na igriščih in ulicah se umika bolj D - - ■	■ - ■
resnim temam. Vsaj do prvega oddiha - krompirjevih počitnic.	KaSJI KrVOClaJalGC,
zakaj pa ne?
Obiskali smo Trje -vas zlate olimpijke
O uporabi lesa veliko besed, malo dejanj
SKUPNA AKCIJA NOVEGA TEDNIKA IN BLANCE C HARA
S

0 • . ' - ' - .. -
, j . V ^ a. Veter v omari
^Očaraj sebe. Očaraj svet. STaj ablckagovori, kdo steU
Ko vas zamika adrenalin
ZA ZDRAVJE
Pri nas brez »zaslužkarstva« s spolnimi celicami
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Kaj je novega v šolah ir
Nekaj vsebinskih in nekaj organizacijskih sprememb
Za malo več kot 161 tisoč osnovnošolcev in približno 78.500 dijakov se je včeraj začelo novo šolsko leto. Zlasti osnovnošolce je pričakalo nekaj novosti, vendar jih ne bo toliko, kot je kazalo še spomladi. Za učence in dijake je bistveno spremenjen sistem subvencioniranja šolske prehrane, tako da bodo do subvencij resnično upravičeni le tisti iz socialno šibkih družin, zato pa bodo nekoliko lažje zadihali v družinah, kjer za svoje dijake in študente kupujejo mesečne vozovnice za javni prevoz.
»Za osnovnošolce letos ni veliko novosti,« pravi ravnatelj celjske OŠ Hudinja Jože Berk in dodaja, da je tako tudi prav, saj je spremembe v šole treba uvajati premišljeno, na podlagi analiz ter nenazadnje tudi po posvetovanju s šolniki, saj so učitelji
in ravnatelji pri uvajanju teh sprememb potem tudi prvi na udaru.
Novosti, ki to nista
Berk opozarja na dve »novosti«, ki to nista. V šolah so morali starše prejšnja leta prepričevati, kako koristne
so enotne počitnice, letos bodo očitno najboljše spet deljene zimske počitnice v dveh terminih - za šolarje s Celjskega se bodo začele tretji ponedeljek v februarju. Podobno je s številčnim in z opisnim ocenjevanjem, kjer se v šolah počasi vračajo na star sistem. »Strokovnjaki so nas leta in leta prepričevali, kako koristno in učinkovito je opisno ocenjevanje, in so ga iz 1. razreda kljub številnim pripombam učiteljev in staršev razširili še na 2. in 3. razred - zdaj pa ga bodo po več letih izvajanja črtali
v 3. razredu, kjer bomo v šolskem letu 2013/14 prešli nazaj na številčne ocene,« pravi Berk in dodaja, da si ni težko predstavljati, v kakšni zadregi so v šolah, ko eno leto starše prepričujejo v eno »resnico«, prihodnje leto pa v neko čisto drugo. Ob tem so določene spremembe tako hitre, da jih poslušajo isti starši - če ne za istega otroka, pa za mlajšega bratca ali sestrico. Starši ob tem hitro dobijo občutek, da gre za nekakšno eksperimentiranje s celimi generacijami otrok, kar je nedopustno.
Vodja aktiva osnovnošolskih ravnateljev Martin Grosek pravi, da se v Celju veliko ne bo spremenilo, le v I. OŠ Celje, kjer imajo tudi bolnišnične oddelke in zdaj preurejajo šolsko kuhinjo, bodo s poukom začenjali ob 8.20. »Zadnja leta smo v vseh desetih celjskih osnovnih šolah začenjali pouk ob 8. uri in tako bo tudi letos,« pravi in dodaja, da pa so se ravnatelji s predstavniki mestne občine kot ustanoviteljice dogovorili, da bodo v šolah pred to uro poskrbeli za dopolnilni ter dodatni pouk iz posameznih predmetov ter individualno učno pomoč učencem, ki so upravičeni do nje. »Za to so povsem strokovni razlogi, saj je dejstvo, da so učenci po 13. uri ali morda še kasneje, ko bi te dejavnosti glede na urnik lahko prišle na vrsto, že preveč utrujeni. Če jim naj z njimi kaj pomagamo, potem morajo biti spočiti in zbrani, da lahko sledijo učiteljevi razlagi.«
Griški osnovnošolci so po treh letih dobili novo osnovno šolo, zato je bilo v ponedeljek zjutraj še posebno živahno.
Prvič v novo šolo
Pridobitev ne le za šolarje in starše, tudi za krajane
ŽALEC - Po treh letih gostovanja v prostorih UPI ljudske univerze v Žalcu so griški osnovnošolci končno dobili novo šolo, katere prag je 284 učencev prvič prestopilo včeraj. Osnovna šola Griže je do zdaj največja investicija na področju negospodarskih dejavnosti v občini Žalec, zanjo pa so morali odšteti slabih sedem milijonov evrov.
Za gradnjo nove šole v razpisu Občine Žalec. Kot je
Petra Benedejčič iz Zabukovice, mama učenca v 2. razredu
»Danes je čisto nekaj posebnega peljati otroka v novo šolo. Že starši smo jo veseli, seveda pa so jo otroci še toliko bolj. Lani smo ga vozili v šolo v Žalcu, kar je predstavljalo dodatno obveznost. Poleg tega smo morali drugega otroka voziti v Liboje. Nova šola nas je tako kar malo razbremenila, saj bosta oba otroka na enem mestu. Otroci se seveda najbolj veselijo telovadnice.«
Grižah so se v Občini Žalec odločili, ker bi obnova starega objekta stala vsaj toliko kot novogradnja. Večino finančnih sredstev za sedem milijonov evrov vreden projekt je zagotovila občina, petino stroškov je prispevalo ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Šolo je zgradilo podjetje CM Celje, ki je bilo novembra 2Ol0 izbrano na drugem
povedal župan Janko Kos, je podjetje kljub likvidnostnim težavam korektno končalo investicijo: »CM Celje se je zavedalo pomena projekta, zato ga je tudi končalo. Zavedali so se, kako velik pritisk bi bil nanje, če projekta ne bi dokončali.« Dela so se začela novembra 2010 in končala marca 2012, ko so za objekt pridobili uporabno dovoljenje. V okviru
gradnje nove šole, ki so jo zgradili na dobrih pet tisoč kvadratnih metrih, so uredili še prostore za predšolsko vzgojo, otroško in športno igrišče, parkirišče, avtobusno postajo ter prometno varen dostop do šole. Uradno odprtje šole bo v četrtek, kar bo tudi osrednji dogodek ob letošnjem prazniku Občine Žalec.
Pridobitev za vse krajane
Nove šolske površine bodo zagotavljale sodoben način dela, učenci in učitelji bodo lahko delovali v normalnih delovnih pogojih,
kot jih imajo druge šole. Na novih športnih površinah bodo svoj prostor našli športni programi za vse krajane, in sicer programi športne vzgoje predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in športne rekreacije za vsa starostna obdobja, enako tudi športne prireditve - tekmovalni šport. V zgradi so uredili tudi nov vrtec. Hkrati z novimi šolskimi prostori bodo na razpolago pokriti prostori za kulturne in zabavne prireditve v novi telovadnici, ki bo dostopna tudi ostalim občanom.
ŠO
Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
3
i vrtcih?
Vsebinske ...
Spremembe, ki jih uvajamo v osnovno šolo v šolskem letu 2012/13, v grobem lahko razdelimo na vsebinske, organizacijske in še nekatere druge.
Med vsebinskimi spremembami v osnovni šoli se nadaljuje uvajanje posodobljenih učnih načrtov; lani so bili posodobljeni pri splošnih predmetih v 1., 4. in 7. razredu in ostalih predmetih v tistih razredih, v katerih se po veljavnem predmetniku prvič pojavijo, letos se ta posodobi-
pa se bodo zanj odločili prostovoljno.
... in organizacijske spremembe
Med organizacijskimi spremembami v šolah se malenkostne napovedujejo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, kjer bo večji poudarek namenjen dosedanjemu delu z njimi. V praksi to pomeni, da bo morala šola pred postopkom usmerjanja otroku zagotoviti vse oblike učne pomoči, ki v osnovni šoli
Ne glede na socialni položaj družine so s tem šolskim in študijskem letom upravičeni do subvencioniranega nakupa mesečne vozovnice za javni prevoz upravičeni prav vsi slovenski dijaki in študenti, ki se šolajo izven kraja bivališča oziroma so od svoje šole oddaljeni več kot 5 kilometrov. Subvencionirana mesečna vozovnica za vožnjo do 60 kilometrov v eno smer stane 20 evrov, za razdaljo med 60 in 90 kilometri 30 evrov in za daljše relacije 50 evrov. Tisti, ki med šolanjem živijo v dijaških in študentskih domovih ali pri zasebnikih, lahko po enotni ceni 15 evrov kupijo subvencionirano vozovnico za deset voženj mesečno.
tev pri splošnih predmetih razširi še v 2., 5. in 8. razred in pri ostalih predmetih prav tako v višji razred. Učenci tujci bodo lahko ob koncu šolskega leta, ko so prvič vključeni v slovensko osnovno šolo, neocenjeni iz posameznih predmetov, a bodo glede na presojo učiteljskega zbora lahko vseeno napredovali v višji razred. V naslednjih letih šolanja bodo glede napredovanja v višji razred izenačeni z domačimi učenci. Za prvošolce bodo šole izvajale pouk prvega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet, kar pomeni, da ga bo šola morala ponuditi učencem oziroma njihovim staršem, ti
obstajajo - in dokumentirati, da so bile neuspešne, kar bo pogoj za izpeljavo postopka usmerjanja.
Zimske počitnice v deljenih terminih se bodo na Celjskem začele tretji ponedeljek v februarju, še največ polemik v javnosti pa je sprožilo določilo v pravilniku o šolskem koledarju, kjer je zapisano, da se pouk ne sme začeti pred 7.30.
Za prvošolčke v osnovnih šolah ostaja jutranje varstvo po 6. uri, vendar podobno kot že doslej v šolah vrat ne bodo zapirali tudi v primerih, ko bo kateri od starejših učencev potreboval varstvo.
IVANA STAMEJČIČ
Glede CMC imajo srečo
Do brezplačne malice bodo upravičeni le učenci in dijaki iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 odstotkov neto povprečne plače oziroma 414,70 evra, ter tisti, ki živijo v rejniških družinah. Do subvencije za kosilo pa le osnovnošolci, pri katerih mesečni dohodek na osebo v družini ne presega 18 odstotkov neto povprečne mesečne plače oziroma 177,73 evra.
Nov energetsko varčen vrtec v Vojniku, fotografiran z zgornje strani. Zgradila ga je družba CMC, ki je začela - s pomočjo podizvajalcev - graditi še novo telovadnico.
ni mogla začeti. Sklep so ^t	končno prejeli pred začet-
rt M rt I/O	\i ITT r I I	kom poletja, v preteklih te-
dnih so nato porušili staro telovadnico, ki je bila do-
äßm ^^	^^ I ^^ m m ^J H^fe ■	trajana, nefunkcionalna ter
H ^^ ^^ ^^ III ^^	Novo telovadnico so za-
čeli graditi s pomočjo podizvajalcev. »Dela so izvajana tako, da so skupaj s CMC izbrani podizvajalci ter preko nominacij sklenjeni aneksi k pogodbi. Podizva-jalci so plačani neposredno iz občinskega proračuna,« omenja podžupan Branko Petre, ki nadomešča župana med dopustom. Če ne bo posebnih zapletov, naj bi bila nova telovadnica dokončana jeseni prihodnje leto, stala naj bi približno tri milijone evrov. »Dokončanje telovadnice ni odvisno samo od družbe CMC, ki se trudi in zavzema za posel, ampak je pogojeno tudi z zakonodajo o insolventnosti družb,« dodaja podžupan.
BRANE JERANKO
VOJNIK - Na prvi šolski dan so v Vojniku sprejeli malčke v nov vrtec, ki ga je zgradila družba CMC. Z istim glavnim izvajalcem, ki je trenutno v resnih težavah, so pred dnevi začeli še težko pričakovano gradnjo vojniške šolske telovadnice. Na občini naj bi imeli doslej več težav z državnimi organi kot pa z izvajalcem, ki je trenutno v postopku prisilne poravnave.
Staro stavbo vrtca so podrli, od nje je ohranjen le desetletje star prizidek. V novi energetsko varčni stavbi, kjer si pomagajo s toplotno črpalko, je v novem
šolskem letu enajst oddelkov. »V podstrešnem delu vrtca še dokončujemo prostore za vzgojitelje, kar bo končano septembra, dejstvo pa je, da je del, ki je namenjen otrokom, povsem končan,« omenja podžupan Branko Petre. Nov vrtec v Vojniku je stal več kot dva milijona evrov, od tega je dve tretjini iz občinskega proračuna, ostalo so državna sredstva. V Vojniku so načrtovali, da naj bi bil nov vrtec zgrajen že februarja letos, za zamudo so med drugim kriva dodatna gradbena dela ter slabše vreme, kot so ga pričakovali. To seveda ni krivda družbe CMC.
Telovadnica se že gradi
V Vojniku se je avgusta začela še dolgo pričakovana gradnja nove vojniške telovadnice, ki jo kot glavni izvajalec - po že lani sklenjeni pogodbi z občino - gradi prav tako družba CMC. Pri gradnji zamujajo zato, ker so več kot leto dni po odobritvi sofinanciranja iz Ljubljane morali čakali še na sklep šolskega ministrstva o državnem sofinanciranju gradnje telovadnice. V težko pričakovanem sklepu je bil namreč točen razrez sredstev, povezan s terminskim planom del, zato se gradnja
Damjana Verdev iz Griž, mama učenca v 3.razredu
»Vožnja do Žalca, kjer je sin dve leti obiskoval začasno šolo, je za našo družino predstavljala dodatno breme, vendar nam ni preostalo drugega. Nove šole smo zato še toliko bolj veseli. Otroci, ki so si šolo ogledali že ob zaključku lanskega leta, pa se najbolj veselijo sodobne telovadnice in igral v njej. Šola je velika pridobitev za kraj, saj jo bodo lahko verjetno uporabljala tudi različna društva.«
Polona Polavder iz Zabukovice, mama učencev v 5., 7. in 9. razredu
»Nova šola je super. Otroci so letos še posebej komaj čakali, da se bo pričel pouk. S šolo niso pridobili le šolarji, temveč cel kraj, ki je tako dobil prostor za rekreacijo in kulturne prireditve. V stari šoli in na začasni lokaciji v Žalcu so bili otroci zaradi pomanjkanja prostora omejeni. V novi bodo lahko še dodatno razvijali svoje potenciale.«
Žalostno propadata
V Tlakah pri Rogatcu smo naleteli na stavbi, ki kraju zagotovo nista v ponos. Domačini pravijo, da je bila to nekoč največja in najrazkošnejša kmetija v vasi.
Takratni lastnik je stavbi in zemljo prodal, novi lastniki pa so se po nekaj letih preselili iz kraja in domačijo prepustili zobu časa. Stavbi zdaj žalostno propadata. Od nekdanjega gospodarskega poslopja je ostalo bore malo, samo vprašanje časa je, kdaj se bo sama vase podrla še hiša. Pohvalno je vsaj to, da nekdo očitno skrbi, da vsaj okolica stavb ni preveč zaraščena. AD, foto: TimE
Žalostna podoba pod Donačko goro
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Doslej veliko besed, malo dejanj
Kako bolje izkoristiti les, ki je eno največjih naravnih bogastev Slovenije? - V Gornji Radgoni podelili FSC-certifikate, v Nazarjah je bil Lesarski praznik
Kar 62 odstotkov Slovenije prekrivajo gozdne površine in zahvaljujoč preteklemu dobremu trajnostnemu gospodarjenju, so na večini teh površin tudi zelo dobri gozdovi. A kaj, ko se zadnja leta zgodba o enem naših največjih naravnih bogastev tukaj ustavi - večino lesa namreč izvozimo k severnim in zahodnim sosedom, hkrati pa moramo za tisto, kar je še ostalo od nekdaj močne slovenske lesnopredelovalne industrije, surovino uvažati z juga in vzhoda. Povezava gozdarjev na eni in lesarjev na drugi strani v enotno verigo je zato ena od nalog, ki so ji v gospodarskem ministrstvu zadnja leta že namenili precej pozornosti.
V Nazarjah se danes začenja 6. lesarski praznik, ki se bo končal v soboto. Organizatorji bodo obiskovalcem ponudili poučne in zabavne dejavnosti, vezane na les in njegovo predelavo tako v produkcijskem kot umetniškem smislu, v okviru jutrišnje razvojne konference lesarjev pa
Janez Potočnik, direktor podjetja Mizarstvo Potočnik Janez: »Prihodnost lesne panoge je v manjših družinskih podjetjih. Pokazalo se je, da so bila večja bivša državna lesna podjetja nekonkurenčna in premalo fleksibilna za nastope na zahtevnih tujih trgih. Po osamosvojitvi Slovenije so spet nastajala mala družinska podjetja. Brez velikega osnovnega kapitala so se postopoma razvijala in so enakomerno razporejena po podeželju. Zato ne nastajajo veliki stroški s prevozi hlodovine, obremenitve okolja so manjše. Čas je pokazal, kdo je sposoben preživeti na trgu in za koga je smiselno, da ga država podpre. Trgu se lažje prilagajajo manjša podjetja kot večja in tudi ko obiskujem poslovne partnerje v Nemčiji, vidim, da lesna industrija sloni na obrtnih podjetjih z do 50 delavci. Pomoč države vidim zlasti pri zagotovitvi primernih pogojev za širjenje proizvodnje, davčnih olajšavah za večje investicije v proizvodne prostore in novo tehnologijo, promoviranju lesnih izdelkov doma in v tujini ter ustanovitvi nevladne organizacije, ki bi skrbela za promocijo proizvodov, uvajanje novih tehnologij in pomagala podjetnikom pri iskanju novih trgov.«
Predelava v polizdelke in izdelke - prihodnost ali zgolj iluzija za slovenski les?
bodo tudi letos iskali rešitve, kako čim več kakovostnega domačega lesa predelati v polizdelke in izdelke in mu tako povečati vrednost. Že 5. razvojne konference lesarjev se bosta jutri popoldne udeležila tudi minister za gospo-
darski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav in minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, v petek pa bodo med 12. in 16. uro vsem zainteresiranim za ogled proizvodnje odprli vrata podjetja Žaga Tiples.
FSC-certifikati za sledljivost
Pri nas so vsi državni gozdovi, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, FSC-certificirani (certifikat po standardih Forest Stewardship Council - Svet za nadzor gozdov, op. p.). To pomeni, da se v njih gospodari nad-standardno, po načelih modernih evropskih gozdarskih državnih podjetij oziroma po svetovno priznanih kriterijih. Sklad je prejel FSC-certifikat za vse državne gozdove, s katerimi gospodari, že leta 2007, po letu 2010 pa svoje aktivnosti širi tudi na zasebni
gozdarski in lesno-predeloval-ni sektor. Doslej je bilo tako certificiranih že 29 podjetij in več kot 25 tisoč hektarov zasebnih gozdov, zadnjih osem FSC-certifikatov so podelili med nedavnim sejmom Agra v Gornji Radgoni.
Certifikat FSC kupcem izdelkov iz lesa zagotavlja, da je bila v izdelku upoštevana celotna nadzorna veriga, ki sega od gospodarjenja z gozdom, sečnje, transporta, lesnopredelovalne dejavnosti do prodajalca. Kot ugotavljajo v skladu, se bodo morali predstavniki slovenskega gozdarskega in lesno-predelovalnega sektorja vse bolj odločati za vstop v shemo certificiranja, saj so kupci vedno bolj okolj-sko ozaveščeni. Zato podjetja, ki imajo certifikat, pridobijo ugled in si tako olajšajo dostop na nove trge. »Izdelki s certifikatom pridobijo tudi dodano vrednost in kakovost,« ugotavlja direktorica sklada Irena Šinko, ki ob tem poudarja, da se na tak način krepi tudi sodelovanje med udeleženci lesne verige v državi.
Na Celjsko
polovica
certifikatov
Sistem certificiranja FSC je tudi eden od načinov, da se
zagotavlja trajnostno gospodarjenje z gozdovi. »V cer-tificiranih gozdovih se dela dobro in ti gozdovi ne bodo opustošeni,« je ob podelitvi poudarila direktorica sklada Irena Šinko.
Sicer pa so polovico od osmih podeljenih FSC-certi-fikatov prevzeli zasebniki s Celjskega - podjetja Mizarstvo Potočnik Janez z Rečice ob Savinji, Transporti Podpe-čan z Ljubečne, Spanles Petra Oseta iz Dramelj in Tesar Les iz Podčetrtka.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Pridobitev FSC-certifikata postaja tudi eden ključnih pogojev uspešnega izvoznega delovanja slovenske gozdno-lesne industrije, saj brez njega ne bo več mogoče izvažati surovin in izdelkov na zahtevna tuja tržišča. Ta certifikat namreč vse pogosteje zahtevajo tudi trgovska podjetja, ker jim predstavlja zagotovilo, da lahko izkazujejo svojo okoljsko ozaveščenost kot skrb za kupce, ki jim želijo ponuditi le tiste lesne izdelke, pri katerih so upoštevani vsi trajnostni vidiki upravljanja z gozdovi.
Depozit z naraščajočo obrestno mero.
V Banki Celje bodo vaša sredstva oplemenitena varno in donosno. Za vas smo pripravili novost v ponudbi depozitov, depozit z naraščajočo obrestno mero. Doba vezave je 365 dni, najnižji znesek depozita 250 EUR. Obrestna mera je nespremenljiva, nominalna in narašča s prehodom v daljše varčevalno obdobje:
1.	VARČEVALNO OBDOBJE do 91 dni 2,40 % letno
2.	VARČEVALNO OBDOBJE od 92 do 181 dni 2,70 % letno
3.	VARČEVALNO OBDOBJE od 182 do 271 dni 3,00 % letno
4.	VARČEVALNO OBDOBJE od 272 do 365 dni 3,50 % letno
i I banka celje
www.banka-celje.si
Peter Oset, direktor podjetja Spanles: »Naše podjetje se ukvarja s trgovino z lesom in poslovne knjige kažejo, da kar 80 odstotkov okroglega lesa oziroma hlodovine izvozimo, saj ga doma prodamo le petino. Sam bi si seveda želel, da bi ga več ostalo doma in da bi ga izvažali predelanega v polizdelke oziroma končne izdelke. A za to je treba zagotoviti pogoje. Žal menim, da je bilo doslej glede lesarske verige izrečenih zelo veliko besed, narejenega pa bolj malo. Kot lokal patriot se sicer trudim, da najbolj kakovostna zgornjesavinjska smreka ostaja doma, a da bi v Sloveniji ostalo še več kakovostnega domačega lesa, bi morali najprej zagotoviti vsaj plačilno disciplino. Sicer pa je po našem hrastu slabše kakovosti ogromno povpraševanja na Kitajskem, veliko lesa pa izvozimo tudi v Italijo in Nemčijo. Čeprav iz tujine doslej pri trgovanju še ni bilo zahtev za FSC-certifikat, smo se vseeno odločili za certificiranja. Bolj na zalogo, bi rekel, saj napovedujejo, da naj bi spomladi prihodnje leto v Evropi uveljavili uredbo, ki bo določala obvezno sledljivost lesu.«
Z inteligentno belo tehniko
S sloganom Inovacije za zdrav življenjski slog se velenjsko Gorenje predstavlja na največjem svetovnem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov IFA, ki se je v petek začel v Berlinu.
Na sejmu IFA se predstavlja 1.439 razstavljavcev, vključno z največjimi in najpomembnejšimi proizvajalci iz obeh panog. Gorenje se ga udeležuje že peto leto zapored, vse od takrat, ko je sejemska hiša odprla vrata tudi proizvajalcem gospodinjskih aparatov. Gorenje v Berlinu predstavlja z »red dot« nagrajeno indukcijsko kuhališče z vrhunsko tehnologijo parnega kuhanja ter prvi sušilnik perila s tehnologijo IonTech in antialergijskim delovanjem. Ob tem pa še novi generaciji pralnih in sušilnih strojev ter inteligentnih hladilnikov, ki omogočajo kakovostno shranjevanje hrane na dolgi rok. Gre za gospodinjske aparate, pri
razvoju katerih je veliko vlogo odigral pomen zagotavljanja zdravja uporabnikov. Hkrati je zanje značilna enostavnost upravljanja, vse večja avtomatizacija ter energijska učinkovitost in okolju prijazno delovanje.
IS
O pomenu sejma IFA za panogi zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov največ pove podatek, da so razstavljavci na lanskem sejmu sklenili posle v skupni vrednosti 3,7 milijarde evrov. Iz leta v leto raste tudi število poslovnih gostov, tako da je lani sejem obiskalo še 125 tisoč poslovnih gostov iz 107 držav, kar je za slabo desetino več kot leta 2010. Za približno enak odstotek je poraslo tudi skupno število vseh obiskovalcev, ki so jih lani našteli okrog 230 tisoč.
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
Rumena lepotica bo še polepšala idilično podobo Planine pri Sevnici.
Pouk lani je bil v redu. Malo smo se tiščali. Kar je bilo fino, ko smo pisali teste. Ni bilo ravno možnosti, da bi imel vsak svojo mizo. Pa tudi noreli nismo toliko, ker je bilo bolj malo prostora. Bili smo pa čez celo Planino. Eni v krajevni skupnosti, drugi nad gostilno, tretji v banki. Novo šolo smo si že ogledali in je res ful lepa, fajn so naredili. Prvi teden bo sploh super, ker bo vse novo, potem pa spet po starem naprej.
Devetošolci smo bili nad bifejem in je bilo kar zabavno. Malo smo bili izolirani, čeprav nas to ni zelo motilo. Mogoče smo postali z razredom celo bolj povezani, ker smo bili ves čas v enem prostoru. Utesnjeni nismo bili. Hrano smo vedno dobili, če ne v enem odmoru, pa v naslednjem. Telovadbo smo imeli v lepem vremenu zunaj, sicer pa v tiste pol telovadnice. Ves ostali pouk pa je bil v eni sobi. Mene v novi šoli ne bo več, ampak za tiste, ki pridejo, bodo pa pogoji res veliko boljši kot nekoč.
V novo šolo so stopili s simboličnim ključem. Z leve župan Marko Diaci, nekdanja ravnateljica Anica Novak, Alenka Čokl, učiteljica njena naslednica Mateja Zendzianowsky in predstavnik ministrstva Alen Kofol.
Lani so bili pogoji kar posebni, vendar smo se prilagodili, tako da smo čisto lepo preživeli. Imeli smo zelo veliko podporo staršev, krajanov in okolice. Res smo hvaležni, da so nas tako podpirali. Sicer pa smo imeli v kolektivu več elektronske komunikacije, skupne pa samo večje sestanke. Šola je zdaj v novi podobi res zasijala in tudi za učitelje bodo z novimi učilnicami in kabineti bistveno boljši pogoji za delo.
Planinski otroci spet pod eno streho
Pri štiridesetih v novem sijaju
ŠENTJUR - Tradicionalna angelska nedelja na Planini pri Sevnici je letos pred tem prinesla še odprtje prenovljene šole. Ob 40-letnici stavbe je ta zasijala v novi podobi, predvsem pa bo odslej ustrezala pogojem devetletke in vsem zahtevam sodobnega vzgojno izobraževalnega procesa.
»Že dolgo se prvega septembra nisem tako veselil, kot letos,« je rumeno planinsko lepotico v šolsko leto
pospremil šentjurski župan Marko Diaci. Do zadnjega kotička napolnjen šotor v deževni soboti je potrjeval, da še zdaleč ni bil edini. Ideja in potreba po obnovi šole sta stari že vsaj desetletje. Projekt je občino vključno z nepovratnimi sredstvi države stal 1,6 milijona evrov. Še vedno pa ostaja v načrtu gradnja nove telovadnice. Čeprav naj bi se dela začela že letos, pa finančna konstrukcija še ni
zaključena. Država namreč obljubljenih finančnih deležev ne more zagotoviti. Sredstva naj bi se v proračun občine tako natekla šele do leta 2017. Novo šolsko leto pa na Planini začenjajo še z eno večjo spremembo. Ravnateljico Anico Novak je v teh dneh nasledila Mateja Zendzianowsky. V tem šolskem letu bo vodila 108 učencev in 16-članski učiteljski kolektiv.
StO, foto: GrupA
Obnove v celjskih šolah in vrtcih
CELJE - Mestna občina Celje je tako kot vsako leto med počitnicami obnovila nekatere vrtce in osnovne šole. Za investicijske posege na področju predšolske obnove bo občina namenila 240 tisoč evrov, za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol pa v proračunu načrtuje 460 tisoč evrov.
Največjih investicij se je Mestna občina Celje lotila na II. OŠ in OŠ Lava. Občina se je namreč z energetsko prenovo obeh objektov odločila za zmanjšanje rabe toplotne energije v skladu s sprejetim
lokalnim energetskim konceptom. Na obeh objektih so zamenjali dotrajani strehi, stavbno pohištvo in naredili nove fasade, da so izboljšali izolacijo objektov. Investiciji sta v zaključni fazi, tako se je za otroke včeraj lahko nemoteno začel pouk. Za obe investiciji so na Mestni občini Celje namenili malo maj kot dva milijona evrov.
Preostala investicijska vzdrževanja, ki so jih in jih še bodo opravili, so nadaljevanje že izvedenih del. Zamenjali so dotrajane strehe na Vrtcu Anice Černe na enoti Luna,
streho na Vrtcu Tončke Če-čeva na enoti Ljubečna in del strehe na VI. OŠ. Uredili so tudi kurilno podpostajo v Vrtcu Tončke Čečeve v enoti Gaberje.
V III. OŠ trenutno prevezujejo greznico na javno kanalizacijo, sočasno pa bodo uredili še dvorišče, s katerega se bo umaknil mirujoč promet. V jesenskih mesecih občina načrtuje menjavo stavbnega pohištva na južni strani IV. OŠ in zamenjavo nekaterih oken v OŠ Hudinja. Do konca leta bodo obnovili še kuhinjo v I. OŠ.	ŠO
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
1. Zanima me, kje se lahko na UE Celje prijavim kot vojni veteran za Slovenijo in če imam zaradi tega naslova kakšne ugodnosti?
Status vojnega veterana uveljavite na Upravni enoti Celje, Oddelek za občo upravo, Ljubljanska cesta 1, 4. etaža, sobe št. 2, 4 in 8. Pravice do varstva po Zakonu o vojnih veteranih v skladu z Zakonom za uravnoteženje javnih financ ima vojni veteran, ko dopolni 55 let ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Pravice se uveljavljajo na zahtevo stranke (veteranski dodatek, kjer je cenzus za ugotavljanje pravice za leto 2012 na člana 497,15 evra, dodatno zdravstveno zavarovanje, a le v primeru, da prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka, obvezno zdravstveno zavarovanje, če je veteranski dodatek edini vir dohodka, pokojninska doba, in sicer čas udeležbe v enojnem trajanju, letni prejemek, ki pripada vojnemu veteranu s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15.5.1945, borcu za severno mejo in vojnemu dobrovoljcu, odlikovancu z najvišjim državnim odlikovanjem ter organizatorju maneverske strukture narodne zaščite, dodatek za pomoč in postrežbo, če teh pravic ne more uveljaviti po drugem zakonu, izvid in mnenje poda komisija).
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
2. Kdaj sem upravičen do klimatskega zdravljenja, če imam status vojnega veterana?
V skladu z določili 102. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ je v Zakonu o vojnih veteranih črtan 16. člen, ki je do zdaj opredeljeval pravico vojnih veteranov do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Tako ta pravica vojnim veteranom od 31. 5. 2012, ko je začel zakon veljati, ne pripada več.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Prostora dovolj za vse
VELENJE - Osnovne šole v mestni občini Velenje bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo 2.668 učencev, od tega je 319 prvošolcev. V Vrtec Velenje je trenutno vpisanih 1.337 otrok. Mestna občina Velenje je tudi letos ena tistih občin, ki je že s prvim dnem novega šolskega leta zagotovila prostor v vrtčevskih enotah za vse vpisane otroke.
Čeprav je občina uradno zadolžena le za predšolsko vzgojo in osnovne šole, druga področja izobraževanja pa so v pristojnosti države, v Velenju dokazujejo, da znajo delati z roko v roki in zagotavljati dobre pogoje na vseh
področjih in ravneh izobraževalne ter vzgojno-varstve-ne dejavnosti. Kot poudarja župan Bojan Kontič, so zato poletne počitnice izkoristili za investicijsko vzdrževalna in druga obnovitvena dela v vseh prostorih na področju šolstva in predšolske vzgoje; ne zgolj v vrtcih in osnovnih šolah. »Številke so sicer visoke, a vse naložbe in redna vzdrževalna dela so bila potrebna,« je povedal in dodal, da so letos za vzdrževanje vseh enot Vrtca Velenje namenili približno 300 tisoč evrov. V osnovnih šolah so že izvedena oziroma so tik pred izvedbo vzdrževalna dela v vrednosti 428 tisoč
evrov, kar 700 tisoč evrov pa znaša delež občinskega sofinanciranja večnamenskega objekta za srednje- in
visokošolsko izobraževanje Gaudeamus.
V Glasbeno šolo Frana Koruna Koželj skega je vpi-
sanih 858 učencev. Individualni pouk bo obiskovalo 724 učencev. V prvi razred se je vpisalo 142 učencev, predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico bo obiskovalo 70 učencev, k baletu in v plesno pripravnico se je vpisalo 64 učencev. Pouk pa ne bo zgolj v Velenju, ampak tudi v dislociranih oddelkih
Letni prihranek kar 200 tisočakov
S podpisom koncesijske pogodbe za izvajanje izbirne gospodarske javne službe javnega mestnega prevoza in integriranega posebnega linijskega prevoza učencev bodo v mestni občini Velenje letno prihranili 200 tisoč evrov.
Pogodbo so podpisali velenjski župan Bojan Kontič ter direktorja celjskega Izletnika Darko Šafarič in
podjetja APS Zoran Zager. V Velenju so maja objavili javni razpis za izbiro izvajalca gospodarske javne službe mestnega avtobusnega prometa v občini in izvajanje šolskih prevozov, nato pa med prijavljenimi izbrali koncesio-narja. Pogodbo so v Velenju podpisali za obdobje osmih let.
Letna vrednost pogodbenih del znaša skoraj 900 tisoč
evrov, vendar bodo z združitvijo javnega mestnega potniškega prometa, ki ga Velenj-čani poznajo pod imenom Lokalc, in prevozov šolarjev letno prihranili približno 200 tisoč evrov. Lokalc bo za uporabnike ostal brezplačen, kar je pomembno tudi zato, ker ga v veliki meri uporabljajo dijaki in študentje za prevoz od doma oziroma od dijaškega in študentskega doma do
v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Umetniško gimnazijo v Velenju bo obiskovalo 48 dijakov, vzporedno se bo izobraževalo 33 dijakov, tako da bo skupaj obiskovalo srednješolski glasbeni program 81 dijakov. Nadstandardni program glasbene šole predstavljajo še pevski zbor, pouk sintetiza-torja in baletni vrtec.
Šolskega centra Velenje ter Medpodjetniškega izobraževalnega centra. Še naprej bo vozil po petih progah: rdeči, rumeni, modri, zeleni in oranžni, ob katerih je 43 postajališč. Štiri proge ostajajo nespremenjene, na rdeči progi pa bo odselj Lokalc ustavljal na Avtobusnem postajališču Velenje ter ob Tomšičevi, na Tržnici, ob Kolodvorski, pri pokopališču Podkraj in v Pesju.
IS
Prestopili prag Livade
ŠMARJE PRI JELŠAH - Za 103 otroke je bil včerajšnji dan nekaj posebnega, saj so prestopili vrata novega vrtca. Občina ga je zgradila pri šmarski osnovni šoli, gre pa za izjemno pomembno pridobitev, saj je bila prostorska stiska v osrednji enoti vrtca zelo pereča.
Nov vrtec, ki so ga poimenovali Livada, deluje kot enota že obstoječega osrednjega vrtca v Šmarju pri Jelšah, kjer so se že več let srečevali z veliko prostorsko stisko. Čakalna lista je bila tako stalnica. Zdaj je ni več. Z gradnjo novega nizkoenergetskega vrtca je zavod pridobil štiri nove oddelke, v novi vrtec pa so prestavili tudi en oddelek iz osrednje enote ter oddelek, ki je imel svoje prostore doslej v šmarski osnovni šoli. Po besedah ravnateljice Marte Drofenik so z naložbo zagotovili tudi 12 novih delovnih mest. Projekt, vreden okoli milijon evrov in pol, je financirala šmarska občina ob pomoči Evropske unije.
V vrtec Šmarje pri Jelšah, ki ima poleg enot v središču občine še šest podružnic, je letos skupaj vpisanih 485 otrok. Razporejeni so v 27 oddelkov. Uradno slavnostno odprtje vrtca Livada bo konec septembra ali v začetku oktobra.
AD
Foto: SHERPA
-tir
organho
^^ Lačuiem. naravi
Ločujem, naravo varujeml
NAROCILNICA
Ime in priin
Pošta in kraj:
Naročam:
kom Koš za biološke odpadke Organko
kom Koš za biološke odpadke Organko; Set za kompostiranje
Naročilnico pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje s pripisom:
o za bralce Novega tednika" Pogoji akcije so ob javljen i na www.orqanko.sj.
Novi vrtec je zgrajen po načelih nizkoenergetske gradnje, seveda pa ob njem ne manjka po standardih urejeno igrišče
Koš za biološke odpadke
Akcija za bralce Novega tednikaL
Koš za biološke odpadke Organko
Koš za biološke odpadke Organko; Set za kompostiranje
Set štirih plastičnih posod
(prostornina od 0,8 L do 3,0 L)
www.radiocelje.com
Izkoristite priložnost za nakup Organka po neverjetni ceni
Izpolnite naročilnico in jo pošljite na Novi tednik. Organka boste prejeli na dom brezplačno, plačilo kupnine se izvede ob prevzetju. Vsak kupec bo uvrščen v žrebanje, kjer bomo desetim povrnili stroške kupnine. Akcija traja do 15. septembra. Več na www.organko.si
(
DARILO
-v
Vas z zlato olimpijsko medaljo
Ob prazniku Občine Žalec smo obiskali krajevno skupnost Galicija
Krajevno skupnost Galicija z dva tisoč prebivalci sestavlja več zaselkov, ki so znani po sodelovanju in povezanosti v kar 14 društev. Še dodatno jih je povezala Podružnična osnovna šola Trje, ki je pred desetimi leti združila šoli v Galiciji in Veliki Pirešici ter tako zabrisala še zadnje delitve v krajevni skupnosti.
Do leta 1964, ko so ustanovili Občino Žalec, je bila Velika Pirešica samostojna občina, z novonastalo pa je postala le del Krajevne skupnosti Galicija, v kateri je primat prevzela slednja. Prav zaradi tega je bilo dolga leta skrito rivalstvo med zaselki.
Počasi se je prepad med njimi manjšal, dokončno pa so postali združeni s skupno osnovno šolo v Trju, ki je postala tudi središče družabnega življenja. »Seveda še danes ostajajo delitve na nas in one, vendar le za šalo. Tako smo na licitaciji za svinjsko glavo na zadnjem pikniku stopili skupaj Pernovčani, da smo premagali Galičane,« v smehu pove predsednica Turističnega društva Galicija Anica Grobelnik Vozelj.
OŠ Trje središče
družabnega
življenja
V prostore POŠ Trje, kjer domuje tudi vrtec, so Galičani
letos preselili še prostore krajevne skupnosti, katerih odprtje bo 14. septembra, ko šola praznuje desetletnico in krajevna skupnost svoj praznik. Za šolo je lani Društvo upokojencev Galicija postavilo brunarico Trnuljčica in igrišče, na katerem so športna tekmovanja upokojencev. V bližini sta tudi teniško igrišče in poligon za gasilska tekmovanja. Na prireditvenem prostoru pred šolo so sprejeli sokrajanko Urško Žolnir, ki je poskrbela, da se krajevna skupnost zdaj lahko pohvali tudi z zlato olimpijko.
Turistično društvo Galicija je lani praznovalo desetletnico. V vrsti aktivnosti, ki jih pripravlja, vsako prvo sredo v mesecu
organizira pohod po enem od zaselkov v krajevni skupnosti. Na ta način se družijo, gibajo, spoznavajo, kje je kdo doma in kako se po domače imenujejo domačije. Želijo si namreč, da staro poimenovanje ne bi potonilo v pozabo. V sredo se bodo odpravili v zaselek Železno, kjer bo predsednica društva, ki je tudi lokalna vodnica, predstavila kužno znamenje. Ogledali si bodo tudi zidanico iz 18. stoletja, obnovljeno s pomočjo evropskih sredstev. »Domači kraj moramo najprej dodobra spoznati domačini, šele tako ga lahko cenimo in predstavljamo drugim,« je prepričana predsednica društva.
Nagrajenci ob občinskem prazniku
Občina Žalec praznuje 6. septembra kot spomin na II. slovenski tabor v Žalcu leta 1868. Ob tej priložnosti bodo v četrtek uradno odprli novo griško osnovno šolo, ki je do zdaj tudi največja negospodarska investicija v občini.
Ob občinskem prazniku bo naziv častna občanka prejela
judoistka Urška Žolnir. Značko Občine Žalec bodo podelili Urošu Vidmajerju za večletno aktivno in uspešno delo na področju športa. Grbe bodo prejeli Drago Pirh iz Žalca za uspešno vodenje podjetja in razvoj kraja, Milan Razdev-šek iz Ponikve pri Žalcu za dolgoletno aktivno in uspešno delo v gospodarstvu in
delovanju lokalne skupnosti, Marijan Turičnik iz Petrovč za zasluge pri razvoju občine ter aktivnosti na političnem in kulturnem področju, Prostovoljno gasilsko društvo Lo-žnica pri Žalcu ob 90-letnici ustanovitve in Prostovoljno gasilsko društvo Velika Pirešica ob 82-letnici ustanovitve in za izjemne uspehe na
Na Ekofejstu več tujcev kot domačinov
Kako sta pomembni samooskrba in ekološka pridelava, se Galičani še posebno zavedajo, zato vsako prvo soboto v mesecu pripravljajo Ekofejst, na katerem gostujejo različni strokovnjaki in poznavalci ekološke samooskrbe, ki svoje znanje širijo med obiskovalci. Prvotni namen je bil, da bi sodelovala vsa gališka društva, do zdaj pa se pri organizaciji najbolj trudita Turistično društvo Galicija in Društvo La Vita. Na žalost po besedah Anice Grobelnik Vozelj Ekofejst še ni povsem zaživel, saj se dogodkov udeležujejo večinoma prebivalci od drugod. Želijo si, da bi konec tedna, ko je v Galiciji Ekofejst, zaznamovale tudi druge prireditve, ki bi jih pripravila društva. Turistično društvo Galicija v sodelovanju s kulturnim društvom pripravlja
pohodne poti in zgibanko o KS Galicija.
Med večjimi in aktivnejšimi društvi v kraju je tudi Kulturno društvo Galicija s predsednikom Petrom Vipavcem na čelu. Društvo sestavljajo sekcije Godba iz Hramš, etno, gledališka in folklorna skupina ter likovna sekcija. Eden večjih projektov zadnjih let je ureditev likovne razstave Doreta Kle-menčiča - Maja v zadružnem domu, katerega so pred časom obnovili in tako dobili prostore za delovanje. Da je v KS Galicija pestro družabno življenje tako na kulturnem in turističnem področju, Ga-ličani očitno ne potrebujejo najrazličnejših formalnih organizacijskih oblik. Edini pravi recept za razvoj turizma in družabnega življenja predstavljata ljubezen do domačega kraja in nesebična povezanost krajanov.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Peter Vipave, predsednik Kulturnega društva Galicija
Anica Grobelnik Vozelj, predsednica Turističnega društva Galicija
Osnovna šola Trje stoji na hribčku, ki je bil nekoč porasel s trnjem, od tod izvira tudi ime. Prav tako je Dom upokojencev Grmovje dobil ime po grmovju, ki je raslo ob vznožju vzpetine.
področju izvajanja gasilske službe.
Plaketo bosta prejela Ivo Šmarčan iz Zavrha pri Galiciji za aktivno delo v krajevni skupnosti, društvih ter za izjemne organizacijske sposobnosti in Mirko Ško-flek iz Šempetra v Savinjski dolini za prizadevanja pri razvoju kraja, društvenih dejavnostih in aktivnostih na področju ohranjanja kulturne dediščine.
Želja le vodovod in kanalizacija
V KS Galicija sta glavna problema nezadostna vodooskrba in neurejena kanalizacija, ki otežujeta vsakdan krajanov.
Vodooskrba je še posebej problem v Zavrhu in Hramšah, kjer se prebivalci v poletnih mesecih srečujemo z nezadostno oskrbo s pitno vodo. Manjši vodovodi za skupine hiš predvsem v zadnjih letih, ko so sušna obdobja čedalje bolj pogosta, ne zadostujejo za normalno oskrbo. Problem je tudi, ker vodni viri večinoma ne izpolnjujejo predpisane kvalitete vode in so zato sporni tudi iz zdravstvenega vidika. Domači gasilci so letos tako dostavili ogromne količine vode.
Pereč problem je tudi gradnja kanalizacije. Krajani s predsednikom KS Galicija Jožetom Krulcem na čelu se zavedajo, da bi bilo treba nesnago, ki jo ustvarjajo, očistiti. Prav tako bodo morali tisti, ki ne bodo imeli urejenih čistilnih naprav, v bližnji prihodnosti plačevali takso.
V prenovljeni stari šoli (levo) v Veliki Pirešici je še vedno živahno, saj v njej gostuje Ekofejst.
Martina Sedovnika, predsednika društva upokojencev Velika Pirešica - Galicija, in ostale člane društva smo ob obisku KS Galicija ujeli ravno na pikniku pred brunarico. Pripravili so ga za vse tiste, ki so pomagali pri njeni gradnji.
Zdaj še gledališče
Hiša kulture Celje širi produkcijsko dejavnost - Po Žabah kaj malo manj poetičnega
Celotna ekipa se že veseli ponovitev Žabe, ki bodo še ta mesec v Šentjurju (že ta petek), Žalcu in Velenju. Zavedajo se tudi, da podpora hiše kulture za redno ustvarjanje veliko pomeni. Tudi zato že razmišljajo o novi predstavi. »Tokrat smo šli v povsem poetično gledališče. Morda bomo za naslednjo predstavo izbrali kaj malo manj tradicionalnega, manj poetičnega, vsekakor pa mladostnega in modernega. Vsekakor pa bomo ostali pri slovenskih avtorjih,« napoveduje Luka Marcen.
Hiša kulture Celje, ki je med največjimi kulturno produkcijskimi zavodi na Celjskem, je tik pred koncem sezone izpeljala pre-miero poetične drame Gregorja Strniše Žabe. S tem je udejanila obljubo, da bo z leti in skladno z možnostmi širila dejavnost tudi na druga področja kulture in ne zgolj glasbo. Hkrati ostaja zvesta temeljni usmeritvi, da pri lastnih produkcijah daje možnost kreativnega izražanja predvsem mladim.
Premiera Žab je bila sicer napovedana že na pomlad, a je takrat zaradi bolezni v ansamblu odpadla. Zanimanje za dogodek, ki je bil prejšnji teden na Starem gradu, in izvedba predstave same pa sta izpolnila pričakovanja. »Po premieri si lahko samo želimo, da bi mladi ustvarjalci, ki so se podpisali pod to predstavo, vztrajali pri svojem ljubiteljskem gledališkem delu, zlasti na področju, ki
Luka Mareen
je na našem območju bolj šibko zastopano, torej pri sodobnem vsaj nekoliko eksperimentalno naravnanem gledališču,« pravi vodja pro-
Gregor Deleja
jektov hiše kulture Gregor Deleja.
Že ob začetku delovanja je hiša kulture napovedala, da bo v svojem produkcijskem
delovanju skušala zajeti vse panoge umetnosti. »Projekti se širijo po fazah, tudi glede na to, kakšne ekipe ustvarjalcev imamo oziroma jih uspe-
Umetnik je šesti čut družbe
V soboto so na Velenjskem gradu odprli slikarsko razstavo Nataše Tajnik Stupar z naslovom Jaz sem tvoj šesti čut. Razstava je druga po vrsti v sklopu projekta Tris razstav, ki predstavlja domače avtorje Anjo Jerčič Jakob, Natašo Tajnik Stupar in Uroša Potočnika ter se uvršča v program Evropske prestolnice kulture 2012.
Akademska slikarka, ki poučuje risanje in slikanje na velenjski umetniški gimnaziji, se tokrat predstavlja s slikarsko
razstavo del, ki so izbor njenega slikarskega ustvarjanja v zadnjih dveh letih in se konceptualno nagibajo k raziskovanju osnovnih bivanjskih in življenjskih vrednot. Na slikah prevladujejo figuralne kompozicije. Tajnik Stuparjeva figure spleta v imaginarne odnose, dogajanje med njimi pa tvori zgodbo.
Naslov razstave Jaz sem tvoj šesti čut je kritika sodobne družbe in pregona umetnosti. Umetnik je namreč lahko s svojo svobodomiselnostjo šesti čut
družbe. »Umetnost v galerije postavlja veliko ogledalo, gledalci se dostikrat v njem zrcalijo. Umetniki upamo, da delamo s tem tudi kakšne premike znotraj družbe,« je ob odprtju razstave povedala avtorica, ki pri svojih delih uporablja izrecno stare, klasične slikarske tehnike, srednjeveške recepture za pripravo podlag, jajčno tempero, barve pa si pripravlja sama. S tem se upira prevladi digitalnih tehnologij.
ŠO
mo zbrati okoli sebe. Vedeti je seveda treba, da tako kot večina ustvarjalcev tudi ta ekipa gledališčnikov deluje v prvi vrsti ljubiteljsko. V hiši kulture namreč še vedno večino, več kot 90 odstotkov sredstev namenjamo programom. Gledališče je naš naslednji korak. Na glasbenem področju smo se utrdili in okrepili, zdaj začenjamo še z drugimi panogami. Z gledališčem, kot smo si ga zamislili, ne delamo neposredne konkurence drugim v Celju, ampak poskušamo podpreti tudi prizadevanja SLG Celje za nekakšno zaokroženo gledališko sceno v našem mestu,« pravi Deleja.
Seveda je pri tovrstnih ljubiteljskih projektih vedno vprašanje, ali se je ustvarjalno jedro združilo okoli enega projekta, ene predstave ali pa gre za poskus stalnega delovanja. Ker gre za mlade ustvarjalce, nekaj jih je pred koncem srednješolskega izobraževanja, drugi so že študenti, je tudi vprašanje, koliko bo njihov študij še dopuščal tovrstno resno umetniško delovanje. »Jedro se je zaenkrat zbralo okoli režiserja te naše prve predstave Luke Marcena. Zdaj bomo videli, kako bo šlo naprej. Računam, da bi osnovno jedro ostalo in se ustrezno dopolnjevalo. Verjamem v ustvarjalce, saj so sami dali pobudo za prvo predstavo. Vrata puščamo odprta zlasti za zamisli in poskuse, ki se spogledujejo z eksperimentalnim, kar pa ni nujno. Tudi prostorsko bomo skušali glede na to, da svoje dvorane ni-
mamo, predstave prilagajati razpoložljivim prostorom v mestu,« pravi Deleja.
Presežena pričakovanja
Režiser predstave Luka Marcen je po premieri zadovoljen. »Po osnovni zamisli, da bi Žabe sploh postavili na oder, so moja pričakovanja nekajkrat presežena. V celotnem procesu nastajanja predstave je nastalo toliko idej, da smo osnovno zamisel presegali in jo ves čas nadgrajevali. Končni izdelek je zadovoljiv, zame pa še mnogo več kot to,« pravi režiser, ki je v predstavi odigral tudi eno ključnih vlog. In zakaj so se odločili prav za Strniševe Žabe, delo enega najbolj izrazitih predstavnikov tako imenovanega poetičnega gledališča v Sloveniji?
»Večkrat v knjižnici prebiram in iščem tekste, ki so zanimivi za branje, kar je predpogoj, da funkcionirajo tudi na odru. Našel sem Žabe in se takoj navdušil. Rekel sem si, da bi pa to nekoč res rad videl v svoji postavitvi. Potem smo se okoli te zamisli zbrali mladi in začeli delati. Odlično se mi zdi, da smo v predstavo vpletli tudi Strni-ševe songe, ki jih je uglas-bil mladi skladatelj Lenart Piano. Strniša je že v drami pustil songe in jim dodal posvetilo, da jih ustvarjalci lahko uporabijo ali pa ne. Mi smo jih in s tem dodali predstavi kabarejsko noto,« pravi Marcen.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Planinski
Zaradi slabega vremena smo dogodek prestavili na sončno soboto. /O Vabljeni!	^JfSSttflP
SOVO	I	PLAN USKA	piVOVAR^ 1
1R2R	9
Kolesarji pozor!
Vabljeni na 7. tradicionalni kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor, v soboto, 8. septembra 2012.
Start ob 10. uri Izpred dvorane Treh lilij v Laškem.
Brezplačne prijave do 9.30 ure ali predhodno na številki 041 704 118 (Luka).
Razstava z naslovom Jaz sem tvoj šesti čut Nataše Tajnik Stupar bo na Velenjskem gradu odprta do 26. septembra. ——- Št. 70-4. september 2012
MM
V ospredju bosta športni duh in druženje, najboljši rezultati znotraj posameznih kategorij pa bodo nagrajeni s simboličnimi nagradami.
Dejan Mesec, Ani Frece in Marko Mozetič
Z Ani Sredi zvezd
V Celju so kar nekaj prireditev v zadnjem letu posvetili 50-letnici Slovenske popevke, festivala, ki je zlasti v svojih prvih dekadah v deželo prinesel izjemno veliko kakovostne glasbe in z njo kopico zi-mzelenčkov, ki jim radi prisluhnemo še danes. Zadnja v nizu »celjskih« počastitev tega jubileja je bila v petek.
Svoje priredbe slovenskih zimzelenih uspešnic je predstavila izjemno obetavna pevka Ani Frece z zasedbo M&M.
Savinjčanka je vsestranska glasbenica in glasbena pedagoginja, ki ima za sabo že veliko glasbenih izkušenj. Najraje izvaja slovenske popevke, džezovske standarde in šansone. V različnih zasedbah in glasbenih skupi-
nah se pojavlja kot pevka, pianistka, komponistka in zborovodkinja. Je tudi avtorica nekaterih melodij in besedil, ki jih namerava predstaviti v bližnji prihodnosti. Ani Frece je sicer diplomantka mariborske pedagoške fakultete, kjer je končala študij glasbene pedagogike. Tokrat se je z večerom vsem znanih melodij predstavila ob podpori kitarista Marka Mozeti-
ča in harmonikarja Dejana Meseca. Prav minimalistična inštrumentalna podpora je v priredbah, ki jih je Ani Frece odpela, dala še več priložnosti njenemu res imenitnemu glasu. V atriju gostišča Local v Celju smo na zadnji poletni LocalCoolTuri doživeli lep večer, poln nostalgije in glasbe, ki navdušuje.
BS
Foto: GrupA
Miru Podjedu v slovo
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo danes (torek) poslovili od nedavno tragično umrlega igralca Mira Podjeda. Na velikem odru SLG, na katerem je Podjed odigral okoli 170 vlog, pripravljajo žalno slovesnost, ki se bo začela ob 11.30.
NE ZAMUDITE ...
... premiere plesne predstave Ženski kupe, ki jo bo v sredo ob 19.30 v Domu kulture Velenje pripravil Plesni teater
Velenje. Predstava avtoric Tine Benko in Neže Jamnikar išče navdih v različnih življenjskih situacijah žensk, hkrati pa tudi v s tem povezani literaturi. Osnova je vzeta iz romana Anite Nair Ženski kupe, kjer se na nočnem vlaku srečajo ženske iz različnih okolij, generacij in življenjskih ozadij. Dolga vožnja, predvsem pa intimnost prostora sta jih spodbudili k zaupnemu pripovedovanju zgodb, ki so zaznamovale vsako od njih. Na odru se bo odvila čutna predstava, ki jo zaznamujejo življenjske zgodbe. Na odru se skozi ples izriše sedem zgodb šestih žensk. Projekt sodi pod okrilje Evropske prestolnice kulture, uvrščen pa je v program Pikinega festivala. Vstop prost .
... koncerta Mance Dremel in skupine Diverse, ki bo v torek (danes) ob 20. uri pred Vodnim stolpom v Celju. Skupina Diverse je nastala na pobudo Velenjčanke, pevke Mance Dremel, ki že nekaj let samostojno nastopa. V skupino je povabila mlade glasbenike, srednješolce in študente iz Celja in okolice. Ob Manci, ki je vokalistka, v skupini nastopajo še klaviaturistka Zala Irgolič, kitarist Alen Kovše, bas kitarist Luka Vinko in bobnar Gregor Hrovat. Repertoar skupine zajema slovenske in ameriške popevke, pop, rock, džez in muzikal. Vstop prost .
... predvečera Vilenice, ki bo v torek (danes) ob 20. uri v knjigarni Antika v Celju. Predvečere pesniškega srečanja Vilenica so pripravili v številnih slovenskih mestih. V Celju boste na pesniškem večeru spoznali avstrijsko-bolgarskega avtorja Dimi-treja Deneva in slovensko-ameriško avtorico Erico Johnson Debeljak. Večer bo povezovala Amalija Maček. Vstop prost ...
Iz Jožefovih zrasli Glasbeni večeri
S koncertom fantovske vokalne zasedbe Gimnazije Celje - Center se bo v četrtek ob 19.45 v celjski stolnici začela druga sezona komornih koncertnih večerov, ki so jih v hiši kulture tokrat poimenovali kar Vesperae Musicae (glasbeni večeri).
Gre za nadaljevanje lanskega uspešnega cikla Vesperae Josephinae, ki so ga izpeljali v cerkvi sv. Jožefa, z novo sezono pa se koncerti širijo tudi na različne lokacije v mestu, razširil pa se je tudi krog koprodukcijskih partnerjev, ki pomagajo oblikovati ta koncertni cikel. Med septembrom in junijem se bo tako zvrstilo deset glasbenih večerov z gosti iz Celja, Slovenije in tujine.
Organizatorji so v predgovor k ciklu zapisali, da je komorna glasba ena najvišjih pripovednih oblik umetnosti, ki že stoletja predstavlja ideal skupne igre v manjši skupini. »Govorica komorne glasbe je čista in iskrena, saj so njena sredstva omejena. Izvajalci k tej obliki muziciranja pristopajo s spoštovanjem do popolnosti, ki jo je mogoče najti le v glasbi, poslušalcem pa omogoča najbližji stik z univerzalno govorico zvoka.«
Na prvem koncertu bo nastopila zanimiva fantovska zasedba FaVoZa, v kateri pod umetniškim vodstvom Gregorja Deleje prepeva 21 dijakov z Gimnazije Celje - Center. Kljub temu, da delujejo šele tri leta, se lahko fantje pohvalijo z zlato plaketo z mednarodnega zborovskega tekmovanja na Malti in s številnimi koncerti v Sloveniji in tujini. Za tokratne Vesperae Musicae so izbrali zanimiv program sakralnih in posvetnih del domačih in tujih avtorjev, ki ga sicer pripravljajo za septembrsko turnejo po Češki, kamor bodo odpotovali 9. septembra.
BS
»Kr neki«
Že nekaj let je tako, da za branje zmanjkuje časa. In ker si ga vsaj med dopustom lahko razporejam sama, te dela proste dneve tudi tradicionalno začenjam z branjem. Ker letos moje prišepetovalke, ki mi z odličnimi naslovi polni nočno omarico, ni bilo doma, sem pač posegla po tistem, kar mi je bilo pri roki - sveže iz Založbe Litera poslanem romanu Balada za bencinsko s sirom, avtorja Mateja Krajnca.
Priznam - rada berem sodobne avtorje, med slovenskimi je nekaj izjemnih. Slej kot prej bi se najbrž Krajnčevega romana lotila že zaradi naslova. Pa tudi zaradi tega, ker je avtor Celjan, ker je v knežjem mestu končal osnovno šolo in gimnazijo in se tudi zdaj rad vrača v svoje mesto. Ni treba biti prav pogost kupec v marketu v Novi vasi, pa ga boste vseeno srečali, ko bo v nakupovalno košarico zlagal blago s polic ... In sem začela brati. »Ne, ne bom šel kidat snega! Tako sem se odločil in zdi se mi spodobno, pa tudi pravično. Na oglasni deski v bloku sicer piše, da bi na današnji dan morala kidat ali jaz ali sosed pod mano, ampak on je včeraj po daljšem vpitju loputnil z vrati in ga še ni nazaj, vsaj nisem ga še slišal, da bi danes spet loputal. Njegova žena je ponoči par ur stala na mrazu, kadila in kričala, da ziher ni šel v mesto, da jo ziher gleda izza vogla ...« začenja svojo pripoved, ki bralcu ne prinaša klasičnega zapleta in v nadaljevanju razpleta; ki nima tipičnega junaka, vsaj takšnega ne, ki bi želel šokirati, ugajati ali na kakšen drug način izstopati. Balada za bencinsko s sirom je preprosto popis življenja, ki ga živi naš »junak«. Študent, ki je študij obesil na klin še preden so se sploh začeli izpiti, ki je obvisel na plečih staršema, dokler je pač šlo. Ki ni v ničemer izjemen, še po svoji lenobi ne izstopa, saj kljub temu, da mu študij ne diši, ure in ure tiči za knjigami in je poln znanj, s katerimi pa ne ve dobro, kaj početi. Če v življenju že kaj počne, potem le, če mu delo priskrbijo drugi. A da bi se pretegnil, to pa že ne.
In ker je - se mi zdi - tako naravnan vse večji del naše družbe, živi svoje življenje zato, da mu minevajo dnevi. Ne dela si utvar, da bi lahko kaj ustvaril, da bi ga lahko po čem pomnili. Vse dokler ni postavljen pred preizkušnjo. Ko mu namreč umreta najprej oče in zatem še mama, je fant postavljen pred izziv, kakršnega dotlej ni poznal. Poskrbeti bo moral zase ... A Krajnc ostaja zvest sebi in tudi na tej prelomni točki pripovedi, ki jo Denis Poniž klasificira kot razvojni roman, niti v sanjah ne skuša preoblikovati svojega »junaka«. S podedovanim premoženjem ima ta dovolj proste roke, da še naprej živi tako, kot je vajen, in kot, nenazadnje, družba pričakuje od njega. In tako pripoved zaključi z »junakovo« zaposlitvijo na bencinski črpalki - in da pojasnim še naslov, tisti bencinski črpalki, ki je zaradi svoje nenavadne luknjaste fasade tako zelo podobna - siru. »Kr neki«, torej - a v tem primeru je to kompliment, saj težko najdeš tako verodostojen popis življenja ne le posameznika, pač pa, žal, prevelikega dela generacij na pragu tridesetih ali že kakšno leto čez.
IVANA STAMEJČIČ
O AVTORJU
Matej Krajnc, letnik 1975, zdaj živi razpet med Ljubljano in Celjem, še pred nekaj leti je bil razpet med Celjem in Ljubljano. Je univerzitetni diplomirani literarni komparativist, član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Njegova avtorska bibliografija šteje že več kot 50 naslovov, prevodov je kakšnih 20 manj. Javnost ga pozna tudi kot glasbenika, kantavtorja z okrog 20 albumi, ob tem, da glasbo ustvarja na svoja besedila, pa se loteva tudi svetovnih glasbenih velikanov - meni ostaja najbolj v spominu kot fant, ki je prepesnil Boba Dylana na tisoč in en način.
Prvi maratonci so se ob 6.00 proti Logarski dolini podali iz Celja.
Kljub dežju rekordno število tekačev
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje (DMPC) pod streho spravilo 28. ultra-maraton Celje-Logarska dolina
V soboto je bila Savinjska dolina ponovno v znamenju maratoncev. Tradicionalni ultramaraton Celje-Logar-ska dolina je kljub dežju preteklo več kot 800 tekmovalcev. Če je dež ponagajal organizatorjem, ki so zaradi tega imeli oteženo delo, pa je bil kot nalašč za tekmovalce. Slednji so bili namreč prav zaradi hladnejšega vremena hitrejši kot pretekla leta, zato na cilju v Logarski dolini ni bilo razloga za razočaranje.
Prvi ultramaraton Celje-Lo-garska dolina so štirje Celjani prehodili leta 1985, med njimi tudi Franc Smodiš, ki mu ostaja zvest še danes. 75 kilometrov je prehodil kar pet-indvajsetkrat, letos je štartal iz Mozirja, kar pomeni, da je skupaj z ostalimi 82 tekmovalci premagal razdaljo klasičnega maratona, 42 kilometrov. Vmesna štarta sta bila tudi na Ljubnem, kjer je pot začelo približno 100 tekačev na 27 kilometrov, in v Lučah, od koder je malo manj kot 400 tekačev preteklo 17 kilometrov. »Letos je bilo presenečenje še posebej veliko, saj je bilo napovedano slabo vreme, a smo kljub temu zabeležili rekordno število prijav,« je bil po maratonu zadovoljen Odon Simonič, predsednik DMPC. Organizatorje je presenetila visoka raven Savinje, saj so morali zato nekaj kilometrov trase med Letušem in Mozirjem namesto po poti ob neposredni bližini Savinje speljati po cesti. Tekmovalci so bili zato nekoliko hitrejši, saj asfaltna podlaga omogoča hitrejši tek, po drugi strani pa je veliko bolj obremenjujoča za noge in tudi manj privlačna.
Spremljevalci nepogrešljivi
Če tekmovalcem prištejemo še njihove spremljevalce,
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
ki so nepogrešljivi na trasi 75 kilometrov, je bilo udeležencev še veliko več. Za utečen tandem sta se tokrat ponovno izkazala celjska maratonca Nataša in Bogdan Robnik, ki tokrat ni tekel, ampak je svojo ženo spremljal na kolesu vse od Celja do Logarske doline. Natašin cilj je bil tek pod sedem ur, ki ga je tudi dosegla in tako osvojila kar drugo mesto v skupni konkurenci, premagala jo je le Avstrijka. »Vloga spremljevalca je vse drugo kot kričanje in navijanje. Skrbeti mora za pijačo, hrano, tempo in vzdušje,« je na cilju povedal Natašin mož, ki mu tokrat ni bilo treba podajati brisače niti za dežne kaplje, saj je Natašo pred njimi varovala kapa.
Maratonka Anica Živko se tokrat ni udeležila teka kot tekmovalka, ampak je kot trenerka spodbujala svoje rekreativce. Kljub temu, da jo je med čakanjem na cilju dodobra prezeblo, je bila z vremenom zadovoljna: »Tekmovalci imajo idealne pogoje, boljših ne bi mogli imeti. Težava za tekače, ki so prihajali iz Celja, je bila le to, da so morali energijo porabljati tudi za ogrevanje telesa.«
Logistični zalogaj
Izpeljava maratona je velik logistični zalogaj, zato pri organizaciji sodeluje tudi celj-
ska vojašnica. Prireditveni prostor so vojaki postavili že dan pred tekmovanjem v prav tako neugodnih vremenskih razmerah. »Vojska nudi celotno logistično podporo, kar pomeni transportne usluge vse od Celja do Logarske doline, postavitev šotorov, prehrano, vojaške zdravstvene ekipe,« je povedal Marko Zidarn, predstavnik celjske vojašnice, ki je poskrbela tudi za topel obrok. Za prigrizke in pijačo v štirinajstih okrepčevalnicah ob progi maratona so skrbeli člani DMPC. Po besedah članice društva Irene Žgank tekmovalcem poleg tekočine najbolj prijajo jabolka in banane. Ker so se temperature tokrat gibale le okoli 13 stopinj Celzija, so na cilju tekmovalci najbolj posegali po čaju, za razliko od preteklih let, ko jim je najbolj prijala voda.
Na srečo zdravniki brez dela
Dežurna ekipa zdravnikov z zdravnikom Ivanom Žuranom na čelu si je tokrat lahko oddahnila, saj ji je vreme priskočilo na pomoč. Šotor, v katerem je imela pripravljene postelje za prvo pomoč, je namreč sameval. »Dežurna ekipa se najbolj boji posledic vročine. Ni bilo vročinskih obremenitev, vročinske kapi in tudi hujših poškodb,«
je povedal vodja dežurne zdravniške ekipe, ki je morala tako posredovati le pri manjših poškodbah, saj je nekaj tekačev padlo in se opraskalo, vendar so lahko vsi nadaljevali pot. Zdravniki so se posebej bali, da bi se kateri od tekmovalcev zastrupil z vodo, kar se v zadnjem času pogosto pojavlja pri maratoncih. Tekači, ki so dlje časa na progi, uživajo samo vodo brez dodatka elektrolitov, kar lahko povzroči celo možganske otekline.
Če so zdravniki tokrat imeli malo dela, pa je bilo toliko bolj živahno pri sosednjem šotoru, kjer so si tekmovalci lahko privoščili masažo. Za njihovo dobro počutje je skrbela fizioterapevtka Saša Demšar z ekipo, ki za mišice maratoncev na tekmovanju skrbi že kar 22 let.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
V Logarski dolini se odprejo vrata v raj
Katja Rutar iz Ilirske Bistrice
»Pretekla sem 75 kilometrov in osvojila četrto mesto. Sem izjemno utrujena in seveda tudi vesela, saj sem prvič premagala tako dolgo progo. Trasa ultramaratona je izjemna, ker poteka večinoma po naravi. Zadnji trije kilometri, ko sem vstopila v Logarsko dolino, so se mi zelo vlekli. Občutki na cilju pa so fenomenalni, zato so poplačani vsi treningi, od teka, kolesarjenja do daljših planinskih pohodov.«
Martina Vošnjak iz Žalca
»Letos sem štartala na Ljubnem, kar pomeni, da sem pretekla 27 kilometrov. Maratona sem se tokrat udeležila že petič, in sicer vsako leto na različni dolžini. Zakaj se letos nisem udeležila teka na 75 kilometrov, ne vem. Mi je pa kar malo žal, saj je preteči ultramaraton krasna izkušnja. Trasa je krasna in pestra, vendar tudi zelo težka, ker se vzpenja. Najtežji je zadnji del, ko je tekač že brez energije in si želi biti čim prej na cilju.«
Lili Jaševec iz Domžal
»Teka sem se udeležila že šesto leto zapored. Pred leti sem pretekla tudi že 75 kilometrov, letos pa sem se zaradi zdravja raje odločila za 17 kilometrov. Trasa je lepa in težka, ker se od Luč naprej neprestano vzpenja. Ko pridem na začetek Logarske doline, imam vedno znova občutek, kot da se mi odprejo vrata v raj. Kadar imam na progi krizo, si pojem, da pozabim na bolečine.«
Ervin Lemark iz Ljubljane
»Pretekel sem 75 kilometrov in sem z rezultatom zelo zadovoljen, saj je bilo vreme idealno. Ultramaraton po Savinjski dolini sem letos pretekel že petič. Prvi del trase ob vodi je super. Žal mi je, da smo morali v Letušu zaviti na cesto. Na koncu ni najbolje, ker mora tekač teči po asfaltu med avtomobili, vendar se drugače ne da.«
Zdravniška ekipa z zdravnikom Ivanom Žuranom na čelu je tokrat posredovala le pri manjših praskah.
REKREACIJA
Ko vas zamika adrenalin
Kajtanje vse bolj priljubljeno - V kratkem tudi nov olimpijski šport
Kajtanje je razmeroma nov šport. Gre za nekakšno kombinacijo deskanja in jadralnega padalstva, ki je razmeroma preprosta za učenje. Vsi, ki se s kajtanjem ukvarjajo, v en glas pravijo, da so užitki neverjetni, polni adrenalina.
O kajtanju (kajt: iz ang. kite - papirnati zmaj) smo se pogovarjali z Nejcem Jerašo, ki se s tem športom ukvarja že več let. Mlad Celjan, sicer športnik, tudi član slovenskega smučarskega »demo teama«, pojasnjuje, da je kajtanje šport na vodi. »Oprema je sestavljena iz deske, podobni tisti za deskanje na valovih, in iz kajta - nekakšne različice jadralnega padala, s katerim izkoriščaš veter in se s pomočjo padala voziš po vodi in izvajaš trike.«
Ta razmeroma nov šport je vedno bolj priljubljen, posebej med mladimi, menda pa postaja tudi že nova športna disciplina.
Kot pri skoraj vsakem športu se je tudi pri kajtanju iz osnovne različice razvilo več disciplin. Že na prihodnjih olimpijskih igrah bo hitrostno kajtanje tudi olimpijska disciplina. Sicer pa je še bolj od dirkanja s kajtom po vodi priljubljen tako imenovani »free style« - prosti slog, pri katerem se izvaja različne skoke in trike, a tudi te po točno določenih pravilih. Skoki so lahko največ do kota 45 stopinj, ki ga ne smeš preleteti.
Kajtanje se je razvilo iz jadralnega padalstva in iz deskanja. Zakaj je tako priljubljeno?
Morda zato, ker gre za nov šport na vodi, a tudi zato, ker je zelo adrenalinsko in ker se ga lahko naučiš zelo hitro. Če si kolikor toliko koordinacijsko sposoben, lahko vsaj osnove kajtanja obvladaš že po enotedenskem tečaju.
Obstajajo klubi in šole, kjer je mogoče opraviti te uvodne tečaje?
Obstajajo šole kajtanja in tudi organizacije in društva,
S kajtom v zraku ...
ki izvajajo tečaje. Sam sem obiskoval tečaje v organizaciji Kite-life, ki štirikrat letno vozi tečajnike v Egipt na tedenske tečaje. Imajo tudi enodnevne spoznavne tečaje v Izoli.
Kje v Sloveniji in drugod so primerne točke za kajta-nje?
Povsod, kjer je dovolj stalnega vetra. Kajtati se da tudi pozimi - na snegu. V bližini Celja imamo letališče v Levcu, kjer je kajtanje po snegu zelo zanimivo. Ob tem naj omenim, da se lahko s kajtom vozi tudi brez deske, le stoje, da se trenira in dobi občutek za veter in nadzor kajta. Sicer pa je v Sloveniji primeren prostor pri Ribiču v Luciji, priljubljen je Gradež v Italiji, na hrvaški obali Umag in niže. Priljubljena sta Bol in Neretva. V tujini Egipt, Kanarski otoki, Filipini ... Skratka, najprimernejši za kajtanje so
Nejc Jeraša
prostori, kjer je voda nizka in kjer je veter konstanten.
Koliko nevaren je ta šport?
Vsak šport je nevaren in za vsakega so značilne tudi poškodbe. V ospredju mora
biti tako kot povsod varnost. V primerjavi z drugimi športi so pri kajtanju nevarnosti za poškodbe kar velike. Kajt lahko kaj hitro zajame veter, te dvigne in verjemite, da padec s petih metrov na trdo podlago ni nič kaj prijeten. Zato priporočam, da gre vsak, ki ga kajtanje zanima, najprej na tečaj. Tam spozna pravila, varnostne sisteme, kako ravnati ob težavah v zraku ali na vodi, Če imaš vselej v mislih, da se vedno lahko kaj zgodi, večjih težav ne bi smelo biti.
Kaj pa oprema, koliko je rabiš, kako draga je?
Oprema je dokaj draga. Potrebuješ desko in kajt, ki je sestavljen iz vodila za upravljanje, vrvi in kajta samega, pa trapez, s katerim je kajter pripet na padalo, in seveda neo-prenska oblačila. Kajti stanejo od tisoč evrov navzgor, deske
300 do 500 evrov ..., pa še več jih potrebuješ. Če prištejemo še nujen »lov za vetrom«, torej prevoze do točk, kjer vas veter ne bo pustil na cedilu, je jasno, da je to drag šport.
Koliko je oprema različna od deskarske? Pri tem mislim zlasti na deske.
Deske so različne glede na posamezne načine vožnje - za hitrostno, vožnjo po valovih in free style za trike. Je dokaj manjša od surf deske, različnih dolžin. Za hitrostno je dokaj podobna običajni surferski deski, a dolga vsega 160 cm, široka 40 ali še manj, odvisno kaj hočeš.
Kam vse hodijo kajterji?
Nekaj lokacij sem že naštel, bistveno je, da greš tja, kjer je veter konstanten. Za razliko od deskanja ga pri kajtanju potrebuješ manj. Mejni prag je nižji. Če se učiš, pa je do-
bro tudi, da je voda nizka. Tam nekje do kolen. Da lahko med učenjem stopiš z deske, se pobereš in nadaljuješ.
Kako pa je z učenjem kajtanja? In z varnostjo, seveda?
Šole imajo dobro izdelano metodiko. Začneš s teorijo, kjer se naučiš smeri vetra, vetrna okna, kaj so sestavni deli opreme. Ko spoznaš opremo, se lotiš upravljanja kajta. Začneš s »trainerčki«, malimi kajti, ki te manj vlečejo in hitro dobiš občutek za upravljanje. Ko se lotiš večjega kajta, moraš najprej spoznati varnostne sistema. Osnovni se imenuje »safety«. Če pride do težav, potegneš to ročico in kajt upade ter te ne more več vleči po vodi. Ostane pa pripet nate z vrvico, ki ji pravimo »leash«, To je zadnje varovalo. Če potegneš še tega, se posloviš od kajta, saj ga odpihne. Ko spoznaš vse te sisteme, te v šolah naučijo, kako se rešuješ, če zmanjka vetra oziroma če pride do tega, da se vrvi kajta zapletejo. Kako prijeti vrvi, kako s pomočjo kajta priplavati nazaj do deske ali na obalo. Učiš se sprva na suhem ali še bolje v nizki vodi. Ko si suveren v vodenju kajta in v njegovem upravljanju, vzameš desko. Še pred tem se voziš zgolj s kajtom, brez deske, leže na vodi. Ko vse to obvladaš, pa se začne užitek.
Za koga je ta šport primeren? Za adrenalinske zasvojence, zelo spretne, močne, mlade ljudi?
Niti ne. Tudi starejši so mladi po duši. Primeren je za vsakogar, ki ima rad športe na vodi, ki uživa v vetru in hitrosti. Napredek je zelo hiter in hitro doživiš užitke, ki te vlečejo naprej. Moraš pa biti vztrajen. V dobrem tednu bi moral vsakdo, ki je kolikor toliko pripravljen, že voziti sem in tja. Ne še tako suvereno, da bi držal stalno višino, ampak nekaj voženj je vsakdo že sposoben narediti. Moči ne rabiš toliko kot pri deskanju. Za deskanje moraš biti kondicijsko mnogo bolj pripravljen. Pri kajtanju si ves čas pripet na trapez in zato ne potrebuješ toliko moči. Je pa zelo dobro, da si kondicijsko dobro pripravljen. To omogoči, da si več časa na vodi, manj je tudi možnosti poškodb.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: Kite-life
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
NE PREZRITE
PRIHODNJI TOREK V NOVEM TEDNIKU

6.	september TELOVADBA
Magičnost gibanja za otroke, starosti od 8 do 13 let, ob 16.00, I. osnovna šola Celje, info: www.magicnost-gibanja. si, 041 393 802
7.	september KOŠARKA
Met trojk - met za tri točke, Športno igrišče Nazarje, ob 17. uri, info: 03 839 16 13
8.	september POHODNIŠTVO
Pohod na Košutico, nezahtevna označena pot, zbor ob 5.00 na AP Rogaška Slatina, info: PD Vrelec Rogaška Slatina, 040 500 771 (Egon)
Planinski izlet: Kamniško sedlo-Brana-Okrešelj, zbor ob 6.00 na AP Šentjur, info: Miro Rožej, miro.rozej@gmail. com
Tradicionalni geološki pohod na Govce, ob 9.00 pri TIC Laško, v primeru dežja odpade, info: STIK Laško - Enota Muzej Laško
BORILNE VEŠČINE
Počitnice so se končale in tudi različne oblike rekreativnega športa se selijo nazaj v dvorane ali pa bodo spet aktualni prav tako imenovani dvoranski športi. Borilne veščine, ki jih bomo predstavljali do konca koledarskega leta, so zagotovo med njimi. Pokukali bomo v zakulisje izrazoslovja, od ipona pri judu do dan pasov, in se udeležili različnih treningov ter poklepetali s trenerji s Celjskega. Borilne veščine ali umetnosti bojevanja so preprosto rečeno nekakšni sistemi urejenih metod vadbe telesa in tudi duha. Namen obojega je, da se učinkovito bojujemo bodisi goloroki bodisi oboroženi. Na kratko bi borilne veščine razdelili na goloroke, oborožene in mešane. Med seboj se v marsičem razlikujejo, čeprav imajo kar nekaj skupnih potez in načel. V prvem delu podlistka Borilne veščine bomo predstavili KAF, ki je v Celju morda še malo manj znan.
Takole je obrambo iz Kidričevega matiral Nikola Ivanović.
Dvojna Pušnikova zmaga
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Kraj cer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Kolsi
-	Medved, Plesec, Bajde
-	Ivanović. Igrali so še Mo-čič, Bilali, Horvat.
LESTVICA!. SNL
MARIBOR	8	6	2	0 15:3 20
DOMŽALE	8	5	0	3 9:6 15
CELJE	8	4	3	1 9:7 15
LUKAKOPER	8	4	2	2 10:7 14
ALUMINIJ	8	4	0	4 10:11 12
OLIMPUA	8	3	2	3 16:11 11
GORICA	8	3	1	413:1210
TRIGLAV	8	2	1	5 4:7 7
RUDAR	8	1	2	5 4:16 5
MURA05	8	1	1	6 8:18 4
Po osmih krogih 1. SNL so Celjani znova tik pod vrhom lestvice. Z 2:1 so premagali Aluminij. V Areni Petrol je 600 obiskovalcev videlo všečno igro v prvem polčasu, ki pa se je zaključil brez golov, potem ko sta obe ekipi nanizali kopico polpriložno-sti (8-5 za Celje).
V drugem delu so domačini prejeli zadetek v obdobju premoči, ko je Kurež streljal pod prečko.
Lačen si ...
Toda vodstvo gostov je trajalo le dve minuti. Marijo Močič, ki je tokrat igral le v drugem polčasu, je sprožil projektil s skoraj 30 metrov. V 84. minuti
je poskrbel za popoln preobrat. Po Korošcevi podaji iz obrambne polovice je žogo idealno sprejel, nato pa s peto zaposlil Nikolo Ivanovića, ki je prvič zadel v polno v celj skem dresu. Trener Celja Marijan Pušnik je zabeležil dvojno zmago; v Areni Petrol so ostale tri točke, po drugi strani pa je videl Močiča takšnega, kot si ga želi. Za to si je prizadeval že nekaj časa, zadnja potezo pa je povlekel pred tekmo, ko je najbolj domiselni celjski nogometaš ostal na klopi. »Vesel sem, da se je vrnil Močič. Namerno sem ga pustil izven začetne enajsterice zaradi motiva. Dogovorila sva se, da mora biti v drugem polčasu on tisti, ki bo prevesil tehtnico
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
na našo stran. Na mojo srečo in veselje vseh nas se je to tudi zgodilo, Marijo je odigral odlično. Zadel je in asistiral za zmago. Čestitke tudi Aluminiju za prikazano. Vesel sem solidnega obiska gledalcev navkljub slabemu vremenu.« Sledi premor zaradi reprezentančnih tekem. V slovensko reprezentanco do 21 let je povabljen vratar Ma-
Marijo Močič in njegov izjemen strel za izenačenje
tic Kotnik, preostanek ekipe bo prijateljsko tekmo odigral v petek v Zagrebu proti Lokomotivi.
Zdaj mirni
»Po štirih zaporednih zmagah smo želeli nadaljevati pozitivni niz, toda to so nam preprečili agresivni in kakovostni gostitelji,« je priznal trener Aluminija Bojan Flis. Pohvale je prejemal Marijo Močič: »Po zaostanku smo prikazali naš pravi karakter, čeprav imamo mlado ekipo. Aluminiju moram čestitati za odprto in dobro igro, soigralcem pa za borbeno predstavo.« Močič je bil izjemno motiviran, tekal je za tekmeci in jim odvzemal žogo: »Preobrat je delo celotne ekipe, kajti tudi obramba je garala. Akcija za vodstvo se je imenitno posrečila. Izjemno sem zadovoljen, na odmor odhajamo mirni in čistih glav.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Zmagovalec ženo in s ta
Slavila Avstrijka in Nemec - Celjanka Na
Deževno sobotno jutro ni vneslo slabe volje, na štartu v Celju je le bilo preveč zanosa polnih ultramaratoncev. Takoj po poku pištole Alojza Melavca je predsednik Društva maratoncev in poho-dnikov Celje Odon Simonič prejel sporočilo, da je progo med Letušem in Mozirjem zalila Savinja.
Vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj je nemudoma posredoval, tekmovalce so preusmerili na cesto. Policisti so s pomočjo redarjev odlično poskrbeli za varnost. Kaj pa trasa? »Poti po desnem bregu Savinje sem se vedno bal. Preskakovati moraš korenine in večje kamne, na nekaterih delih so tla zelo mehka. Tudi ko je bilo zelo vroče, so bile luže, kajti sonce tam zlepa ne prodre,« mi je razlagal štirikratni zmagovalec Stanislav Ilar, ki je zaključil »kariero«, zato pa je tekmoval njegov sin. Zaradi »obvoza« je bila trasa malce daljša, zato pa hitrejša.
Prvič, a ne zadnjič
Po Ljubnem sem srečal nekaj tekmovalcev, potem pa dolgo nikogar. Pred Lučami
Karin Russ kmalu po štartu
Najboljši trije, z leve Lojze Primožič, v uniformi Slovenske vojske.
pa sem opazil tekača, ki so ga v črnem audiju z nemško registracijo spremljale tri ženske. Počakal sem prvega zasledovalca, Lojzeta Primožiča iz Žabnice, ki je v Lučah zaostajal že kar za 12 minut! Njegovemu spremljevalcu na kolesu sem to omenil, ta pa je odvrnil: »Tudi če Lojzetu posodim kolo, Nemca v zadnjih 17 kilometrih ne bo dohitel ...« Poslovila sva se v smehu, nato pa sem lovil tri ženske. »To je Carsten Stegner, moj mož. Je policist, star je 37 let, tukaj je prvič. Z mano sta še moja in njegova mama,« mi je razlagala Nicol iz Nürnberga. Stegner je bil v cilju po petih urah in 15 minutah, takoj pripravljen za izjavo: »Zelo sem srečen, čas je odličen, okolje prekrasno. Pred dvema tednoma sem bil v Logarski dolini na počitnicah z ženo. Tekal sem po okoliških hribih. Prvič sem nastopil na tem maratonu, zagotovo ne zadnjič. Proga je zahtevna, toda dobra. Uvodnih 60 kilometrov je, lahko bi rekel, dokaj normalnih, potem pa potrebuješ posebno moč za zadnjih 15. Organiza-
Peti poraz Rudarja
Za nogometaše velenjskega Rudarja je reprezentančni premor prišel v pravem trenutku, saj nikakor ne najdejo poti iz krize. V osmih krogih so nanizali kar pet porazov, dva neodločena rezultata in le eno zmago.
Tokrat so gostovali v Mariboru, kjer so upali na presenečenje, vendar pa so bile to le želje, ki so se razblinile že v prvem polčasu. Državni prvak je povedel v 15. minuti, ko je sprva strel Cvijanoviča obranil vratar Matjaž Rozman, odbito žogo pa je v mrežo pospravil Berič. Za 2:0 sta Cvijanovič in Tavares z dvojno podajo izigrala gostujočo obrambo. Rudar si je prvo resnejšo priložnost
priigral v 68. minuti, ko je z glavo nevarno poizkusil Matej Podlogar. V 83. minuti tekme je Tavares dokončno odločil srečanje, končnih 4:0 pa je postavil Ploj.
Trener Rudarja Andrej Gor-šek po vnovičnem porazu ni skrival razočaranja: »Nikakor nisem pričakoval tako visokega poraza, a glede na tako razigranega nasprotnika in kakovost posameznikov ter mokro igrišče so gostitelji izkoristili ponujene priložnosti. Mi nismo imeli konkretnih priložnosti, zaostanek bi lahko znižali le preko Podlogarja. V drugem delu smo sicer odigrali bolj hrabro, a priložnosti za presenečenje nismo imeli. Maribor
je bil boljši v vseh pogledih in lahko mu le čestitamo.«
Velenjčane po premoru čakata dve domači tekmi, najprej z Gorico, zatem z Muro. »Naša točkovna bera ni najboljša. Še vedno bežimo zadnji Muri, a to je slaba tolažba. V nadaljevanju pričakujemo nam enakovredne nasprotnike, ko bomo iskali svoje priložnosti,« je pristavil Goršek.
MITJA KNEZ
Rudar (4-4-1-1): Rozman
-	Stjepanović, Bubalović, Jeseničnik, Jahič - Rot-man, Dedič, Stakić, Črnčič
-	Klinar - Bratanovič. Igrali so še Podlogar, Bakarič, Firer.
MITING CELJSKIH KNEZOV - Mednarodna atletska liga 2012 za veliko nagrado Zavarovalnice Vzajemna, bo v sredo, 5. 9. 2012, ob 17.30 na stadionu AD Kladivar Celje. Na mitingu bodo nastopili naši olimpijci ter mnogi najboljši atletinje in atleti iz Slovenije ter atleti iz tujine. Nastopila bosta tudi Primož Kozmus, dobitnik srebrne medalje v metu kladiva na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu, ter Martina Ratej, naša najboljša metalka kopja, finalistka na letošnjih OI.
MEDIJSKI POKROVITELJ: NT&RC
: z mamo,
v v
SCO
itaša Robnik druga
, Carsten Stegner in Zvonko Blatnik
cija je bila odlična, veliko ljudi me je spodbujalo.«
Psa ni bilo
Maraton je izpisal ogromno zanimivih zgodb. Lani je Ljubljančan Zvonko Blatnik vodil, nato pa ga je ugriznil pes. Zdravnik mu je odsvetoval nadaljnji tek zaradi možnosti okužbe. Letos je za Primožičem kot tretji pritekel v cilj: »Pogledoval sem ob progi in iskal psa. Ni ga bilo ...« je bil šaljiv Blatnik in nadaljeval: »Nemec in kolega Lojze sta kmalu potegnila. Naslednje leto? Pustimo se presenetiti!«
Avstrijka Karin Russ (6 ur in 16 minut) na teden preteče med 150 in 200 kilometrov. Našega ultramaratona se je udeležila prvič in hvalila progo, organizacijo, ciljni prostor . Celjanka Nataša Robnik je
ponovila svojo najboljšo uvrstitev, osvojila je drugo mesto: »Načrt je bil progo preteči hitreje od sedmih ur, dosegla pa sem čas 6:53 in za 15 minut izboljšala osebni rekord. Ko sem pregledala štartno listo, mi je bilo takoj jasno, da je prvo mesto že oddano. Do Mozirja je bilo precej deklet pred menoj, nato pa sem jih začela prehitevati. Taktično sem dobro tekla, zelo sem zadovoljna. Oba otroka se ukvarjata s smučarskimi skoki in za moje tekme v tej sezoni mi ni ostalo veliko časa.« Pri ženskah je bila tretja Katja Bric iz Šmartnega ob Paki. Lanske zmage ni branil pravnik iz Ljubljane Marko Rems: »Pred tednom dni sem stekel s Polzele, toda zdržal le do Solčave. Poškodba mišice me preveč ovira.« Nebo je, žal, v enem dnevu skušalo pokazati svojo moč, toda žejna zemlja je posrkala vsako kapljico in ciljni prostor ni bil razmočen. Vsi so govorili: »Na svidenje!« Samo da bo Slovenska vojska še lahko pomagala - potem bo vse lažje.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nataša Robnik
Prvaki znova močnejSi
Franček Gorazd Tiršek z olimpijsko kolajno
Olimpijsko srebro v Gornji Grad
Slovenski športnik Franček Gorazd Tiršek, 37-letni strelec iz Gornjega Grada, je v nedeljo na paraolimpijskih igrah v Londonu poskrbel za prvo slovensko medaljo. Z zračno puško stoje v kategoriji 2 je osvojil drugo mesto.
V finalu, kjer je štartal s petega mesta in točko zaostanka, je po dodatnem strelu v boju za drugo mesto ugnal Novozelan-dca Michaela Johnsona. Zmagal je Korejec Juyong Kang. Zmagovalec je končal s 705,5 kroga, Tiršek in Johnson sta jih zbrala 704,7. V dodatnem strelu je nato Tiršek dosegel 10,8 kroga, novozelandski tekmovalec pa 10,3 in srebrna medalja je pristala v rokah gornjegrajske-ga strelca.
Njegov uspeh je precej odmeven, nastopil pa je s sposojeno oziroma na novo sestavljeno puško. Njegova je namreč po sobotni tekmi v ležečem položaju, kjer je bil med favoriti, odpovedala, za Nanija, kot kličejo Tirška, pa so nato puško priredili. Kot je povedal po obračunu, mu je zadnji strel vrhunsko uspel: »Zaupal sem si in uspelo mi je. V dodatnem strelu pa sem prav tako zadel 10,8. Ko sem vedel, da imam
Kozmus, Ratejeva, TomiCeva, Renner ...
Jutri bo v Celju tradicionalni atletski miting (17.30). Predsednik AD Kladivar Stane Rozman, nekoč vrhunski dolgoprogaš, je pri predstavitvi imel ob sebi še boljše atlete, česar ni pozabil omeniti.
»V moji družbi so sedma z letošnjih olimpijskih iger Martina Ratej, peti z iger v Moskvi leta 1980 Rok Kopitar, ki je direktor mitinga, in Primož Kozmus, olimpijski prvak in podprvak. Morda se bo komu zdel miting bolj skromen, toda prisotnih bo nekaj najboljših slovenskih atletov. Naša finančna sredstva so omejena, vse skupaj bo stalo okoli 20.000 evrov, ko nagradni fond za najboljše znaša štiri tisočake,« je Rozman poudaril tudi pomembnost ohranjanja tradicije. Kopitar se trudi, da bi bili memorial-ni disciplini dobro zastopani, 100 m ovire z Marino Tomič in
100 m za moške: »Gostje bodo prišli iz Anglije, Španije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške.« Kozmus priznava, da si je po OI privoščil oddih, vseeno pa napoveduje mete okoli 75 metrov: »Krog v metališču bo vrhunsko pripravljen po zaslugi Kristijana Korošca. Potrudil se bom, celjsko tekmovališče je meni najljubše, nenazadnje sem tukaj postavil državni re-
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
medaljo, so me oblile solze. A sem se že čez deset sekund spet zbral in se osredotočil na boj za srebro.«
37-letni Tiršek, sicer član strelskega društva Mrož Velenje, je na paraolimpijskih igrah nastopil prvič. »V Londonu pričakujem, da bom nastopil v čim boljši formi ter da bom psihično in fizično dobro pripravljen. Na samem tekmovanju si želim nastopiti stoodstotno, z vrhunskim nastopom pa pride ustrezen rezultat. Le še malo sreče, pa bo,« je pred odhodom v London napovedal Nani, ki je tekmoval še v disciplini R5 - zračna puška leže.
US
Rokometaši velenjskega Gorenja so tretjič osvojili slovenski superpokal (dvakrat Celjani, enkrat Koprčani), v nabito polni sevniški dvorani so pred 700 gledalci premagali Celje Pivovarno Laško z 28:24.
Velenjčani so prvi, ki so ubranili superpokalno zmago. V uvodnem dejanju sezone jim je manjkal Jure Dolenec, v 27. minuti pa so ostali še brez drugega asa, kajti sodnika Krstič in Ljubič sta rdeč karton po prekršku nad Gašperjem Margu-čem pokazala Marku Bezjaku. Luka Žvižej je izkoristil se-demmetrovko za 11:13, to je bil tudi izid prvega dela in začelo je tleti upanje na preobrat. Toda le zelo odločni Žiga Mlakar je še nekaj časa držal korak s tekmeci, ki pa so že v 42. minuti, ko je Fahrudin Melić zadel ob igralcu manj, vodili s sedmimi goli, 21:14. V celjskem moštvu je bilo le preveč rotacij, imelo je sicer hitre prehode v napad, na postavljeno obrambo pa je bilo domala nemočno - seveda zaradi izjemno čvrste velenjske obrambe 6-0. Melić je bil nezgrešljiv v desetih poskusih, po štiri gole sta dodala Bezjak in Miklavčič. Na drugi strani je Žvižej dosegel pet golov, po
Vladan Matić je že pred sevniškim obračunom napovedal, da so njegove misli usmerjene predvsem na uvodni prvenstveni krog, na gostovanje v Ormožu.
štiri pa Mate Lekai in petnajstletni Blaž Janc, ki je bil do 8. minute edini strelec Celja. Nato je prvič uradni gol v celjskem dresu dal Sebastian Skube, v 17. minuti še Lekai. »Z razdalje ni bilo moč zadeti, bližje tudi nismo bili nevarni ob zgoščeni obrambi. Popraviti moramo realizacijo v protinapadih, Lekai se mora še uigrati. Kar imamo, imamo, zadovoljni smo s tem. Saj bo, boste videli,« je ostal optimističen celjski trener Vladan Matić. Sevničani so se zelo potrudili glede organizacije.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
cc
CINKARNA
»ANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 8. krog: Celje - Aluminij 2:1 (0:0); Močič (69), Ivanović (84); Kurež (67), Maribor - Rudar 4:0 (2:0); Berič (14), Cvija-novič (33), Tavares (82), Ploj (89), Olimpija - Koper 4:1 (3:1), Mura - Triglav 2:1 (0:0), Gorica - Domžale 1:2 (1:2).
2.	SL, 5. krog: Krka - Šampion 3:0 (1:0), Dravinja - Za-vrč 3:5 (0:4); Žurej (54, 85), Šmartno 1928 - Dob 0:3 (0:3). Vrstni red: Krka 15, Šenčur, Zavrč, Šmartno 9, Dob, Šampion 7, Krško, Bela krajina 5,
Radomlje 3, Dravinja 1. 3. SL - vzhod, 2. krog: Veržej
-	Zreče 4:0 (3:0), Šmarje - Od-ranci 0:0, Kovinar - Tromejnik 1:2 (1:0); Filovič (14-11 m). Vrstni red: Veržej, Dravograd, Tromejnik 6, Beltinci, Ljutomer, Grad, Bistrica, Čarda, Rakičan, Zreče 3, Šmarje, Odranci 1, Kovinar, Malečnik 0.
Štajerska liga, 2. krog: Šoštanj
-	Tezno4:0 (2:0); Kraljevič (31), Babič (44), Celcer (50), Hodžič (65), Paloma - Šentjur 3:2 (2:1); Džaferovič (33), Oset (72), Peca
-	Žalec 2:0 (1:0). Vrstni red: Pohorje, Šoštanj 6, Peca 4, Šentjur, Lenart, Radlje, Paloma, Žalec 3, Pesnica 2, Slovenj Gradec 1, Marles hiše, Kovinar Tezno 0.
MČL, MNZ Celje, 2. krog: Vojnik - Radeče 3:1 (2:1); Sokolo-vski (3, 44), Kotnik (71); Knavs (85), Rogaška - Mons Claudius 1:1 (0:1); Kidrič (46); Kitak (9), Kozje - Pivovar Laško 3:1 (2:0); Šket (30, 41), Novak (72); Kra-šovc (48). Vrstni red: Rogaška, Mons Claudius 4, Kozje, Krško B, Vojnik 3, Radeče, Pivovar 0.
ROKOMET
Superpokal Slovenije: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 28:24 (13:11); Melić 10, Bezjak, Miklavčič 4, Medved, Gaber 3, Cehte, Nosan 2; Žvižej 5, Lekai, Janc 4, Toskić, Mlakar 3, Mar-guč 2, Skube, Poteko, Zelenović 1. (MiK)
kord.« Metalka kopja Martina Ratej je bila v Berlinu osma s skromnim izidom (56,47 m): »Upam, da bo orodje jutri letelo preko 60 m. Nastopila bom še na zadnji tekmi diamantne lige.« V skoku s palico bo po poškodbi pete tekmoval eden izmed najboljših mladincev na svetu Robert Renner. Vstop na štadion bo brezplačen.
DEAN ŠUSTER
v tednu brezplačne vadbe (1. do 7. IX.) polletna karta za neomejen obisk
z eno karto na fitnes in aerobiko
Namesto v trgovino po solato raje na njivo po plevel
Nekaj divjega po Šentjursko - Nace Mauer nas je ob večerji poučil, katere samonikle rastline so najbolj okusne
Visok slok fant samosvoje pričeske nas je pričakal na vrtu svojega očeta. Če se na njihovem posestvu pod Rifnikom sicer bohoti izjemna botanična zbirka rastlin z vsega sveta, smo tokrat večino bolj ali manj brezbrižno obšli. Zanimale so nas divje rastline, ki jih je mogoče jesti. Nace je kot hodeča enciklopedija sem in tja stresal latinska imena in ob vsaki rastlinici dodal še značilnosti, možnost uporabe in nenazadnje še kakšno zgodbo. A nabiranje je bilo šele začetek.
Nace je formalno vrtnarsko izobrazbo nabiral po klasični poti. A tisto najbolj dragoceno sta dodala vzgoja od doma in štiriletno delo na Nizozemskem. Med najbolj čislanimi izkušnjami je zagotovo dvotedensko bivanje v vrtovih slovite belgijske hortikulturistke Jelene de Belder le nekaj tednov pred njeno smrtjo. Od nekdaj pa
ga zanimata permakultura ter uporaba užitnih divjih rastlin.
Najprej nas Nace popelje do zbirke pisanih iglavcev. A zanimajo nas neugledni zeleni listi pod njimi. »To je regačica, sorodnica korenja. Od drugih kobulnic se loči po tem, da ima edina ogromno podzemnih poganjkov. Tole bomo danes uporabili.« Rumeno krogličasto socvetje, ki raste ob cestah in poteh, se imenuje navadni vratič. Za slovenskimi imeni rastlin smo malo pobrskali. Nace je namreč povsem doma med njihovimi latinskimi izvirniki. »To mi res nikoli ni delalo težav, za slovenska bom pa še malo vadil,« se zasmeje. Trpotec sicer poznamo kot priročen obliž za otroške rane, a je izvrsten tudi za hrano. Ozkolistni ima manj trdovratne žilice, dober pa je vsak. Poganjki vinske trte nas spomnijo, da je bil na tem mestu nekoč vinograd.
»Take neškropljene liste lahko poparimo, vanje zavijemo napol skuhan riž in dobimo izvrstne sarmice,« nas pouči Nace. Tudi rman s svojimi belimi cvetovi je precej znana zdravilna rastlina. Dober pa je tudi za pod zob. »Če je le mogoče, rastline čim manj toplotno obdelujte. Rman je na primer super za v solato, lahko pa ga tudi kuhate ali pečete. Pri nas raste pet vrst in vse so užitne.«
Regrat je celo leto zakon
Na kratkem sprehodu nas Nace spozna še z dišečo lakoto, nežno rastlinico z belimi cvetovi in s krožnimi listki. Vse njene sorodnice lahko gredo brez zadržkov v solato ali kam drugam. »Med pleveli je nekaj izvrstnih rastlin. Ena najboljših je zagotovo portulak ali tolščak. Raste čisto pri tleh in je edina rastlina, ki vsebuje omega tri maščobe. Pogosto jo uporabljajo v
mediteranski kuhinji in če po pravici povem, je meni tudi zelo dobra.« O tem, kako so včasih otroci žvečili kislico, smo vsi vsaj slišali, če že nismo poskusili. Menda ima zelo veliko C-vitamina in koristnih grenčin. Kot pravi Nace, bi osnovnih 20 rastlin za prehrano morali poznati vsi. Hrana, ki jo kupujemo v trgovinah, je velikokrat zelo slabe kakovosti. Tega, da bi enostavno ignorirali najbolj bogat in dostopen naravni vir vitaminov in mineralov, si praktično ne bi smeli privoščiti. A večina nas ostane pri eni ali dveh porcijah spomladanskega regrata. »Regrat je temeljna prehranska rastlina. Celo leto. Jeseni pa še korenine zraven.« Morda niste vedeli, da ima regrat več deset sorodnikov, a ni strahu, da bi jih pomešali. Konec koncev so vsi užitni. »Če bi hoteli od narave res živeti, bi morali jeseni ogromno nabirati. Predvsem žira in želoda. Želod
se na primer kuha v osmih, nekatere vrste celo v 12 vodah. Potem se suhega zmelje in dobimo zelo kalorično moko. Na Nizozemskem sva s kolegico pekla kruh iz tega. Prav veliko ga ne moreš pojesti, ker je zelo nasiten. To so jedli Robin Hood in njegova druščina.«
Vrba in rogoza za hude čase
Japonci v kulinariki cenijo pri nas okrasne hoste. Najprej mlade poganjke, potem v liste zavijajo riž. Tudi cvetovi host so užitni. In vse zvončnice. Cele, čeprav Nace bolj prisega na cvetove. Tudi lotus je užiten, a pri nas ni ravno samonikla rastlina. Pa vijolice, osat - če odmislite nevšečnosti z bodicami, prav tako vse detelje. »Za Indijance je bila detelja prva spomladanska zelenjava. Vsebuje veliko inulina in celuloze. No, prav sit po njej nisi.« Mimogrede izvemo še,
kako se je kaktusove opunci-je, zakaj so dobre agave in iz katerega iglavca pridobivajo efedrin za energijske pijače. Močvirska rogoza ima pri korenini belo sredico, ki je menda presenetljivo dobrega okusa, če odštejmo, da raste v smrdljivi močvirski vodi. Mlada socvetja lahko spečemo v olju, cvetni prah starejših pa je uporaben kot netivo. Rogozo je uporabljal že pračlovek. Potem nas je pregnal dež, Nace pa je mimogrede dodal še nasvet, ki ga upamo, da ne boste nikoli potrebovali. Pozimi je namreč mogoče olupiti vrbove veje in znotraj postrgati belo sredico. To so poleg tulipa-novih čebulic v najhujših vojnih časih jedli na Nizozemskem.
Če Nace ne bi bil vrtnar, bi bil kuhar. Tokratna večerja je združila obe njemu ljubi področji.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
»Naša hrana je resnično osiromašena. Rastline v monokulturi so neodporne, obdelane s številnimi pesticidi. Po nekih študijah bi lahko zeleno solato jedel vsak dan, pa ne bi dobil toliko hranljivih snovi kot iz ene take divje mešanice. Je pa res, da vse skupaj vzame nekaj časa,« je razlagal, medtem ko se je vrtel po kuhinji. Sam sicer prisega na klasično domačo kuhinjo naših babic, a tudi s takimi posebnimi kuharskimi izleti ima dobre izkušnje. »S tako hrano začneš povsem drugače funkcionirati. Kot bi bil na nekakšem >spidu<. Obzorja se ti enostavno razširijo.«
»5
t £
Če so nekatere rastline užitne in celo zdravilne, se je drugih bolje izogibati. Rumena zlatica, bršljan in oleander so že take. A kot pravi Nace, je večja verjetnost, da boste umrli od udara strele kot od zastrupitve z divjimi rastlinami. Narava je namreč poskrbela, da so te tako nevdržnega okusa, da jih niti pomotoma ne morete jesti. »Izpred desetletij je znan primer italijanskih vojakov, ki so si pekli meso na oleandro-vih palicah. Zjutraj se nihče več ni zbudil. Vsekakor je pri rastlinah nasvet isti kot pri gobah. Nabirajte tisto, kar poznate. Pri nas je najbolj znana knjiga Daria Cortesseja Nekaj divjega, pri čemer bi se še katera našla.«
Nace Mauer na domačem vrtu poleg bolj žlahtnih in cenjenih okrasnih rastlin opazi tudi samonikle, ki so prava vitaminska in mineralna bomba.
V okrepčevalnici Z grede v Šentjurju bo v četrt.* 6. septembra ob 17. uri Nace Mauer pripravi! kulinarično delavnico Nekaj divjega v vsakdanji hrani.___
Regačica je okusna sorodnica korenja. Regačica še na vrtu .
... in regačica v mesno-sirni piti na podlagi iz slanega krhkega testa.
Če ne bi bil vrtnar, bi bil kuhar. Nace je dokazal, da v vsakem primeru obvlada oboje.
Juha iz trpotca in krompirja. Recept, povzet po Dariu Cortesseju. Žal — se tega na sliki ne vonja in ne okusi, a bila je odlična.
SKUPNA AKCIJA NOVEGA TEDNIKA IN BLANCE C HARA
t*«**1
V/ H B
Bianca Chara
Veter v omari
» Očđraj sebe. Očaraj svet, \ aj obleka govori, kdo sle!«
Vsak mesec bomo izžrebali srečneža, k) mu bo stilistka Blanka uredila omaro.
le tisto, kar vam je res pisano na koio. Ce iellleiûdelovatl V akciji, ki bo Trajala celo leto, nam polljite priloženo prijavnica Morda bomo izžrebali prav vas.
Vse podal ko bomo hranili v uredništvu Novctja tednika izključno z namenom sodelovanja v omenjeni akciji. Prijavnice bomo objavljali v vsaki ilevilkl Novega tednikada vkljućna septembra2014, kose bo celoletna akcija tudi zaključila. Vsakdo je lahko izžreban samo enkrat
Izpolnjeno prijavnico nam pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Preiemova 19, 3000 Celje.
PRIJAVNICA
btanca&mhara.si. www.chara.il, 051203 969
IME IN PRIIMEK
želim sodelovati v akciji Vieler \ omari
NASLOV
KONTAKTNI TELEFON/OS M
Staro it fn moja konfekcijska številka
Vsak prvi torek v mesecu bomo objavil fotoreportažo z obiska pri izžrebanem bralcu, bralki Novega tednika. Potrudite se in nam čimprej vrnite izpolnjen kupon in ni vrag, da vam ne bomo olajšali življenja pri iskanju kombinacij garderobe, ki bo prav vam pisana na kožo. Naslednjič se beremo 2. oktobra.
Ko v omari ostanejo samo prijateljski kosi
Stilistka Bianca Chara je spustila veter v omaro naše hujšarke zmagovalke Majde Hrastnik
Dolgo obleko je Blanca skrajšala na Majdino optimalno dolžino krila. Dodala je še pas in torbico. Čeprav je Majda imela v mislih povsem drugačno kombinacijo za bližnjo poroko, se je potem nanjo odpravila prav tole obleko, ki ji jo je predlagala Blanca. Kot je sporočila kasneje, je bila izbira več kot prava. Blanca pa se je ob tem le namuznila. »Ko greš na poroko, se moraš v obleki počutiti ne samo dobro, ampak odlično. Tako zelo, da enostavno pozabiš na to, kaj nosiš. Potem lahko res uživaš.«
Stavimo, da je med vami ni take, ki ne bi imela podobnih težav. Omare tako polne, da jih komaj zapirate, ob njih pa večno težavo, ob kateri se moški upravičeno držijo za glavo: nimam kaj za obleči! Tudi Majdi se je tako zdelo. A v njeni omari v resnici ni ostalo prav veliko uporabnega. Po končani hujšarski akciji Novega tednika in Radia Celje ter izgubljenih več kot 20 kilogramih ji je bilo vse namreč za nekaj krepkih številk preveliko.
Da je Majda rada lepo oblečena, je bilo ob pogledu na njeno omaro takoj jasno. Še kot deklica je hodila k neki šivilji, ki je razumela mladostno neučakanost ter ji vsako oblačilo bolj ali manj sproti izdelala. Tako se je ob njej marsikaj naučila. In ko je gospa obnemogla, je Majda kar sama segla po šivanki in škarjah.
Enkrat si je obleko ukrojila tako, da je enostavno legla na blago in se obrisala. Resda ni bilo čisto po krojaških standardih, pa še domači so jo malo pisano gledali, a rezultat je bil tak, da ga je prav z veseljem oblekla.
Seveda ima tudi nakupovanje svoj čar. Marsikaj se je tako znašlo na njenih obešalnikih. V času, ko so se kilogrami nekoliko preveč namnožili, pa se je raje posvetila zbirki torbic in čevljev, kjer pomerjanje ni tako stresno. Majda na delovnem mestu kot medicinska sestra večino časa sicer preživi v delovni uniformi. A v prostem času prisega na barve in udobje. Potem ko je omaro prepihala Blanca, je v njej ostalo samo tisto, kar Majdi resnično pristoji in poudari vso njeno ženstvenost in privlačnost.	StO, foto: SHERPA
Športno elegantna podoba, ki jo začinijo pravi čevlji in torbica. Hlače na sliki so ene redkih, ki so ostale po hujšarskem cunamiju. Če je zgornje dele oblačil in krila še mogoče relativno enostavno zožiti, je pri hlačah zadeva bolj zapletena. Tiste, ki jih nosite, naj bodo po vaši meri, kvalitetno izdelane in dobro krojene. V celotni podobni namreč predstavljajo temelj videza in še bolj dobrega počutja.
Kot je dejala, Majda tega nikoli ne bi oblekla skupaj. Ker je Blanca skombinirala bluzo z enim vzorcem in krilo z drugim, ker je izbrala posebne čevlje. Ker je spravila skupaj stvari, za katere so že naše mame rekle, da enostavno ne gredo skupaj. Presodite sami. Mi smo navdušeni.
Prav nobene potrebe ni, da so vaše omare do zadnjega kotička natrpane s kosi, ki vam niso prav ali jih verjetno nikoli več ne boste oblekli, ker se v njih enostavno ne počutite dobro. Po vetru v omari ostanejo tam samo kosi in kombinacije, v katerih ste vedno zanimivi, modni in dobro oblečeni.
Z darovanjem spolnih celic do lajšanja stiske neplodnih parov
V Sloveniji spolnih celic ni mogoče prodajati
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
V Sloveniji dobi darovalec spolnih celic povrnjene potne stroške in polovico dnevnice, v nekaterih drugih državah pa so nadomestila bistveno višja. Kot pravi Bojana Pinter, za darovanje jajčnih celic ženske v nekaterih evropskih državah dobijo dve ali tri povprečne plače. V Indiji, kjer je stopnja revščine visoka, pa še več. V teh primerih gre za trgovanje s spolnimi celicami, ki je neetično, saj gre za izkoriščanje socialne stike ljudi ter za pridobitno prodajo spolnih celic. Ali lahko slovenski državljan spolne celice daruje v tujini, je odvisno od zakonodaje države, v kateri želi darovati celice.
Prof. dr. Bojana Pinter (foto: osebni arhiv)
V zadnjem času je precej prahu dvignila informacija, da so Španci in Španke zaradi velike finančne krize začeli množično prodajati svoje spolne celice. Zanimalo nas je, kako je to področje urejeno v Sloveniji. Spolnih celic pri nas ni mogoče prodajati, temveč le darovati. Ob tem strokovnjaki pravijo, da število darovalcev ne zadošča potrebam.
Slovenija je zakonodajo o darovanju spolnih celic sprejela leta 2000. Kot pravi vodja darovalskih postopkov na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prof. dr. Bojana Pinter, se je v prvih letih za darovanje semena odločilo do 20 novih darovalcev letno in za darovanje jajčeca do deset novih darovalk letno. Število darovalcev je nato
Brez ozona ne bi bilo življenja. Po drugi strani pa je lahko ozon tudi nevaren. V visokih koncentracijah ima namreč negativne vplive na človekovo zdravje.
Kot razlaga vodja sektorja za kakovost zraka v Agenciji RS za okolje Tanja Bolte, tako imenovani stratosferski ozon ščiti pred nevarnimi UV-sončnimi žarki. Škodljiv pa je troposferski ozon, ki ob pomoči sončne svetlobe nastane z zapletenimi kemijskimi reakcijami. Na nastanek ozona vplivajo tudi emisije onesnaževal, ki so posledica človekove aktivnosti.
Težave predvsem z dihanjem
Povečana koncentracija ozona v zraku lahko povzroči težave z zdravjem. »Najpomembnejša dejavnika sta raven koncentracije ozona in trajanje izpostavljenosti, na visoke koncentracije pa so predvsem občutljivi bolniki s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka ter
upadlo, darovalcev je bilo od pet do deset, darovalk pa le pet na leto. Ob akciji osveščanja o neplodnosti in pomenu darovanja spolnih celic je v zadnjem letu število darovalcev spet nekoliko naraslo. A so potrebe še vedno večje od darovanih spolnih celic. »Potrebovali bi vsaj 15 novih darovalcev in vsaj 10 novih darovalk letno,« pravi Pinterjeva.
Darovanje, ne trgovanje
Spolne celice lahko po naši zakonodaji darujejo zdravi moški, stari med 18 in 55 let, ter zdrave ženske, stare med 18 in 35 let. Pred darovanjem mora darovalec na pogovor z zdravnikom, opraviti mora telesni pregled, prav tako se opravijo testi za morebitne spolno prenosljive okužbe. Darovanje semenskih celic
otroci in starejši,« razlaga Tanja Bolte. Pojavljajo se predvsem oteženo dihanje, tesnoba v prsnem košu, ka-šljanje in pekoč občutek v očeh. Kadar so koncentracije ozona v ozračju visoke, se je torej priporočljivo zadrževati v zaprtih prostorih, stanovanja zračiti le zgodaj zjutraj in pozno zvečer ter se izogibati fizičnim aktivnostim na prostem. Ozon ima sicer zelo obremenilne učinke, kadar koncentracija preseže vrednost 120 mikrogramov na kubični meter. Podatke o dnevnih koncentracijah ozona objavljajo na spletni strani Agencije RS za okolje, mogoče pa jih je najti tudi pri nekaterih vremenskih napovedih.
Nevarna tudi ozonska luknja
Nevarna je lahko tudi poškodba stratosferskega ozona, kar imenujemo ozonska luknja, ki ne zadržuje škodljivih UV-sončnih žarkov. Zaščitno ozonsko plast, kot
je enostavno, moški mora le oddati vzorec svoje semenske tekočine, nekoliko bolj zapleteno pa je darovanje jajčnih celic. »Jajčne celice lahko odvzamemo v naravnem ciklusu ali v ciklusu, ki ga spodbudimo s pomočjo zdravil. Celice odvzamemo z ultrazvočno vodeno punkcijo skozi nožnico v lokalni anesteziji, ki je lahko zmerno boleča, večinoma pa daroval-
pravi Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje, uničujejo nekateri industrijski plini, ki so na zemeljskem površju povsem neškodljivi. Kot pravi, je ozonska luknja sezonski in krajevno omejen pojav, ki je značilen predvsem za južni zemeljski pol, nad severnim polom pa je precej manj izrazit. Pojavlja se ob koncu zime in začetku pomladi, nad Antarktiko pa je razvoj ozonske luknje običajno v polnem razmahu septembra. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1994 razglasila mednarodni dan ozonske plasti, ki ga obeležujemo 16. septembra.
Ozon je po besedah Tanje Bolte škodljiv tudi za živali in rastline. Med bolj občutljivimi vrstami rastlin so iglavci in nekatere poljščine. Kot poudarja, lahko visoke koncentracije ozona vplivajo na manjši prirast biomase in poškodujejo rastline, kar povzroča tudi gospodarsko škodo.
kam ne povzroča težav,« razlaga Bojana Pinter.
Za darovanje spolnih celic v Sloveniji se odločajo tisti, ki želijo pomagati neplodnim parom, glavni motiv nikakor ni plačilo. Po naši zakonodaji dobijo darovalci namreč povrnjene le potne stroške, za vsak obisk ginekološke klinike pa prejmejo še polovico dnevnice. »Če bi bila
Začetek šolskega leta je lahko za otroke, predvsem prvošolce, zelo stresno obdobje. Nekaj priporočil za premagovanje stresa so na podlagi raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju pripravili na Inštitutu za zdravje RS.
Najtežji in najbolj stresen, čeprav hkrati težko pričakovan, je prvi šolski dan, ki je na srečo že za učenci. A tudi sicer lahko šola prinaša številne stresne situacije. Raziskava, ki jo inštitut opravi vsaka štiri leta, je pokazala, da imajo slovenski mladostniki do šole tako pozitiven kot negativen odnos. V šoli imajo prijatelje, šola jim daje občutek uspešnosti, na nezadovoljstvo pa lahko vplivata na primer strah pred učitelji ali obremenjenost zaradi
nadomestila višja kot stroški, ne bi šlo več za darovanje, temveč za prodajo spolnih celic oziroma trgovanje z njimi. Trgovina s spolnimi celicami pa je neetična in pri nas tudi kazniva,« poudarja Pinterjeva.
Darovane spolne celice za dva odstotka neplodnih parov
Večina oploditev z biomedicinsko pomočjo, torej oploditev brez spolnega odnosa, se, kot razlaga Pin-terjeva, opravi z lastnimi celicami partnerjev. Teh postopkov je v Sloveniji letno okoli tri tisoč. Oploditev z darovanimi spolnimi celicami je veliko manj, saj se uporabljajo le pri najhujših oblikah neplodnosti. Po podatkih Pinterjeve potrebuje darovane spolne celice okoli pet odstotkov parov, ki potrebujejo oploditev z biomedicinsko pomočjo, oziroma dva odstotka vseh neplodnih parov. Postopek oploditve z darovanimi spolnimi celicami je sicer podoben kot
učenja. Po besedah Vesne Pucelj z inštituta za varovanje zdravja v letu 2010 več kot 35 odstotkov mladostnikov ni bilo zadovoljnih s šolo, med 13-letniki je bilo takih že več kot polovica. Raziskava je še pokazala, da so s šolo bolj nezadovoljni fantje kot dekleta. Delež mladostnikov, ki imajo občutek, da so zelo obremenjeni s šolo, je sicer 14-odstoten.
Šola mladostnikom prinaša številne obveznosti, ki jih lahko spravijo v stresne situacije. Kot poudarjajo strokovnjaki, lahko k zmanjševanju stresa in lažjemu premagovanju ovir pripomorejo dobri medsebojni odnosi v šoli, tako med učenci kot med učenci in učitelji. »Mladostnik se mora v šoli počutiti sprejeto, v šolanju mora najti
pri lastnih spolnih celicah. »Uporabimo darovano seme oziroma v maternico prejemnice prenesemo zarodke po oploditvi darovanih jajčnih celic,« pravi specialistka ginekologije in porodništva.
Neplodnost pri paru zdravniki sicer razglasijo, ko po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov ne pride do zanositve. Pri moškemu opravijo analizo semena in po potrebi klinični pregled, pri ženski pa klinični pregled, hormonske preiskave, ultrazvočno preiskavo rodil in po potrebi še kirurške diagnostične posege. Če s svetovanjem, z zdravili in s kirurškimi posegi neplodnosti ne uspejo odpraviti, pride v poštev oploditev z biomedicinsko pomočjo, še pravi Pinterje-va.
Na ginekološki kliniki v Ljubljani poudarjajo, da lahko posameznik z darovanjem spolnih celic močno olajša stisko neplodnih parov, zato upajo, da se bo število darovalk in darovalcev v prihodnjih letih povečevalo. Če želite postati darovalec, lahko podrobnejše informacije o postopkih darovanja najdete na spletni strani www.reprodukcija.si ali pokličete na Ginekološko kliniko UKC Ljubljana na 01 522 60 74 ob delavnikih med 9. in 12. uro.
smisel in verjeti mora, da je šola pomembna za njegovo prihodnost,« poudarja dr. Helena Jeriček Klanšček z inštituta. Prav starši so v prvi vrsti tisti, ki morajo otroku vcepiti takšno mišljenje, mu pomagati ob težavah in ga spodbujati k učenju, a hkrati od njega ne zahtevati preveč. Bistvenega pomena sta predvsem pogovor in sprotno reševanje morebitnih stisk, tudi s pomočjo učiteljev in, če je potrebno, ostalih strokovnih delavcev.
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
y	Dr. Pirmt d.Đ.o„ Rüliyov» 29. Miribof	J
V Sloveniji spolne celice zbirata in shranjujeta centra za oploditev z biomedicinsko pomočjo v Ljubljani in Mariboru. V ljubljanskem centru je po informacijah Pinterjeve od leta 2000 seme darovalo 129 darovalcev. Po njihovi zaslugi se je rodilo že več kot 150 otrok. Jajčne celice je darovalo 51 darovalk, rojenih je bilo 17 otrok. Koliko otrok je s pomočjo darovanih spolnih celic prijo-kalo na svet v Mariboru, nam s tamkajšnjega centra do zaključke redakcije niso sporočili.
Preverjajte koncentracijo ozona
Darovane spolne celice hranijo v tekočem dušiku pri minus 196 stopinjah Celzija, hranijo pa jih od 5 do 10 let. Darovane celice sicer uporabijo šele po šestih mesecih od darovanja. Zaradi inkubacijske dobe okužb takrat namreč ponovijo preiskave za spolno prenosljive okužbe. Bojana Pinter pri tem poudarja, da je darovanje spolnih celic popolnoma anonimno, varovana skrivnost sta tako identiteta darovalca kot identiteta prejemnika.
Izognite se stresu v šoli
Pretekli teden je bil v Celju mednarodni letni tabor reševalnih psov, ki ga je organiziralo Kinološko društvo reševalnih psov Celje. Več kot sto vodnikov reševalnih psov iz Slovenije in tujine je več dni opravljajo vaje reševanja na različnih terenih na Celjskem. In vaje so se spremenile tudi v realno situacijo, saj je moralo kar nekaj vodnikov s psi med taborom oditi v Ljubljano, kjer so na kraju četrtkove balonarske tragedije iskali morebitne pogrešane.
Člani celjskega kinološkega društva reševalnih psov so do zdaj že bili vključeni v večje reševalne akcije tudi v tujini. Iskali so pogrešane po potresih na Sumatri in v Turčiji, nepogrešljivi so bili po potresu pred leti v Logu pod Mangartom, iskali so rudarje, ki so pred časom ostali zasuti v rudniku v Hrastniku. Največkrat so udeleženi pri iskanju ljudi, ki zaidejo v naravi in se poškodujejo, ali pri iskanju starejših oseb, ki ne najdejo poti nazaj. Sleherni vodnik reševalnega psa je prostovoljec, kar pomeni, da za svoje delo ni plačan, zato je takšno poslanstvo še toliko bolj hvalevredno. To vedo vsi, ki so jim ravno vodniki s svojimi psi našli ljubljene osebe oziroma jim rešili življenje. »Kadar pride do realne situacije, si vsak od nas srčno želi, da bi pogrešanega našli, to je največje zadoščenje,« razlaga vodnik reševalnega psa in predse-
Majdi Kosi iz Kinološkega društva reševalnih psov Celje
dnik Kinološkega društva reševalnih psov Celje Miloš Kužner, ki se ne spomni, da bi se kakšna iskalna akcija, v kateri so sodelovali, končala, ne da bi pogrešanega našli.
Strel mimo ušes
Usposabljanje oziroma treniranje psa, ki rešuje življenja, ni mačji kašelj. Treningi so kar naporni in pogosti. Vodniki vedo, da ne vreme ne dopusti niso ovira. Samo trdo delo prinese rezultate. Psi morajo opraviti številne teste, s katerimi dokažejo svojo stabilnost, predvsem pa dobro psihično pripravljenost. Eden takšnih je t. i. test streloplašnosti, kar pomeni, da v neposredni bližini psa streljajo s puško, a ne sme odreagirati oziroma se tega ustrašiti. Za reševanje iz ruševin so značilni šumi ali poki in pes nanje ne sme biti pozoren, saj bi ga to lahko
Predsednik Kinološkega društva reševalnih psov Celje Miloš Kužner
zmedlo. Največkrat se kot reševalni psi pojavljajo la-bradorci in zlati prinašalci, ki takšne teste tudi z lahkoto opravijo. Vendar daleč od tega, da tudi drugi psi ali me-šančki ne bi bili primerni za reševanje, pravijo v celjskem kinološkem društvu reševalnih psov.
»Intenzivni treningi trajajo dve do tri leta, najbolje je, da se lastnik psa za takšno šolanje odloči čim prej. Pes pri tem ne sme biti agresiven, mora biti vajen srečevanja s tujci ali z živalmi. Delovna doba psa je odvisna od pasme. Pri zlatem prinašalcu je ta doba okoli 10 do 12 let. En vodnik ima lahko tudi dva reševalna psa,« naniza nekaj lastnosti Majdi Kosi iz Kinološkega društva reševalnih psov Celje, kjer sicer šolajo pse v navadnih tečajih, pri reševanju pa izključno za reševanje ljudi. Ko pes in
Policijski psi, ki jih pod okriljem policije urijo v iskanju, pri reševanju oseb ne sodelujejo, saj so izšolani predvsem za določene načine iskalnih akcij. Razlika med njimi in reševalnimi psi je, da jih policisti vodniki službenih psov zdaj nimajo več doma, ampak v posebej prirejenih prostorih policijske postaje v Lokrovcu, psi pa so lahko tudi nevarni. Reševalni psi pa so ves čas s svojimi vodniki. »To so naši hišni ljubljenčki, le da jim reševanje predstavlja igro,« razloži Miloš Kužner.
Ko pes najde pogrešano ali poškodovano osebo, to vodniku nakaže z laježem. Takrat mora biti nagrajen ali s hrano ali z igračo. Psi namreč to dojemajo kot igro, zato so pred začetkom vaje ali reševanja izjemno razposajeni. Ni pa noben od teh psov agresiven oziroma nevaren, čeprav je morda na fotografiji videti tako.
Kosmatinci, ki vam lahko rešijo življenje!
Reševanje za psa igra, za vodnika pa hvalevredno poslanstvo
vodnik opravita izpit za reševanje, njuno usposabljanje še ni končano, saj se morata vsako leto redno udeleževati vaj in treningov, dodaja Kosijeva. Na taboru pretekli teden v Celju so začetnikom pokazali nove terene za reševanje, tisti bolj izkušeni so izmenjevali izkušnje. »Terenov za treninge je v Sloveniji premalo. Ker se psi navadijo na iste lokacije, delajo na pamet, zato je dobro, da je možnosti in lokacij za vaje več. Vodniki na takšnih treningih delajo tudi z inštruktorji iz drugih društev in tako še dodatno kaj izvedo,« omenja Kužner.
Čeprav se v zadnjem času kaže porast vodnikov reševalnih psov in zanimanje za takšen način dela, vodniki pogrešajo naslednje. V primeru, kadar gre za nujno reševalno akcijo, vodnika sicer pokličejo na teren, a če njegov delodajalec nima posluha za to, se lahko zgodi, da v danem trenutku ne more takoj zapustiti službe in se odpraviti reševat. To v praksi izgleda tako, da če pride do kakšne iskalne akcije v dopoldanskem času, so »na voljo« takoj predvsem upokojenci in študentje. Država bi lahko vodnikom vsaj toliko prisluhnila, da bi uredila zadevo in bi delodajalci imeli povrnjene stroške vodnikovega izostanka pri delu. Tako bi vodnik ob pozivu odšel takoj na teren in morda bi bilo kakšno življenje rešeno še hitreje ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Na treningu reševalnih psov so vodnikom prikazali tudi kako policijski pes lovi osumljenca.
V Sloveniji je trenutno 70 vodnikov reševalnih psov, ki imajo opravljene izpite, od tega jih je v celjskem kinološkem društvu reševalnih psov 17.
Priprava na iskanje poškodovane osebe v ruševinah. Na sliki Juna, ki je reševalna psica že tri leta, z vodnico Ivo Cestar.
Pri reševanju ali iskanju psi najbolj uporabljajo vonj. V določenih primerih lahko človeka zaznajo tudi na 200 metrov.
Za najbolj delovnega glasbenika se je letos zagotovo izkazal virtuoz na harmoniki Zoran Zorko. Potem ko se je Laščanu uspelo vpisati v Guinnes- Lansko upravičeno negodovanje mladeži, da je potisnjena ob rob, so organizatorji sovo knjigo rekordov z najdaljšim neprekinjenim igranjem harmonike, je v četrtek zvečer meh raztegnil v pomoč »legalnim kriminalcem« Pera letos popravili. Štimung žur za mlade je k Šmartinskemu jezeru privabil več tisoč Lovšina, v soboto zvečer pa nismo več šteli, komu vse je pomagal na odru.	mladih. In skupna ugotovitev? Prostor je prekrasen, takšnih večerov bi si še želeli.
Še dež ni skvaril »štimunga«
V nedeljo se je v zgodnjih jutranjih urah ob Šmartinskem jezeru končal Štimung fest. Razlik med lansko novostjo Poletja v Celju, knežjem mestu in njeno letošnjo ponovitvijo pa je kar nekaj - lani je pripekalo kot za stavo, letos je bil organizatorjem vremensko naklonjen le četrtkov večer, v petek in soboto pa se je ulivanje z neba občasno ustavilo zgolj za nekaj minut. Vse do skorajšnjega konca prireditve, ko je v noči s sobote na nedeljo »oni tam zgoraj« vendarle zaprl pipo in se je dalo celo zaplesati.
Letos so v Zavodu Celeia Celje prireditev razširili z večerom za mlade. Da je bil Štimung žur za mlade zadetek v polno, je najboljši dokaz večtisočglava množica, ki se je zgrnila k Šmartinskemu jezeru. Slišati je bilo same pohvale - da je prizorišče super, da so bili glasbeni gostje posrečeno izbrani, da bi si ponovitve še želeli. In jo bodo prihodnje leto tudi dočakali, saj organizatorji obljubljajo, da bo Štimung žur za mlade odslej sestavni del Štimung festa. Letošnjo preizkušnjo z dežjem so namreč dobro prenesli tako organizatorji kot obiskovalci. Če prvi prav za zaključek letos vročega in izjemno sušnega poletja tako vztrajnega deževja res niso mogli pričakovati, so bili drugi zadovoljni z zavetjem, ki ga je ponujal prireditveni šotor. In če so popoldanske in zgodnje večerne ure v petek in soboto še kazale, da bo z obiskom bolj slabo, je bilo na koncu v šotoru skorajda pretesno za vse.	IS, foto: GrupA
Dež je skazil Kmečko tržnico, a nekaj dobrot iz domače kuhinje in s kmetije je obiskovalce Štimung festa v soboto vseeno pričakalo.
Plesišče, ko je z neba še ulivalo .
... in le nekaj minut po 23. uri, ko je »oni tam zgoraj« končno zaprl pipo. Št. 70 - 4. september 2012 -
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Družine so pele
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo je pod pokroviteljstvom Občine Polzela pripravilo 29. družinsko petje z naslovom Peli so jih mati moja. Zaradi slabega vremena je bila prireditev v dvorani Zadružnega doma Andraž, medtem ko je družabna prireditev odpadla.
Letos je nastopilo 14 dru- Slovenije in iz Železne Ka-žin iz različnihnih krajev ple v Avstriji. Vsaka od dru-
žin je zapela po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj še Zdravljico. Najštevilčnejša na prireditvi je bila 11-član-ska družina Kos s Ponikve pri Žalcu, ki je letos nastopila že dvanajstič, skupaj pa je
nastopilo 82 pevk in pevcev. S to prireditvijo Andražani ohranjajo in spodbujajo glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašajo na mlajše rodove in spodbujajo ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili.
TT
V
L
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
Poj mi pesem ...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje

'Ur *	
asnem oddelku'Mgvega tednika i	in Radia Celje!
Alenka Virant in Armando Tratenšek
V družini Kos s Ponikve pri Žalcu nastopajo Franc, Franci, Štefka, Alojzija, Klara, Milica, Elica, Estera, Ema, Karmen in Neli.
Kapelica v zahvalo za srečno vrnitev
Bili so težki in negotovi časi druge svetovne vojne. Tudi družina Lapornik iz Sedraža nad Laškim je bila ena tistih, ki je morala povezati cule in se odpraviti v izgnanstvo v Slavonsko Požego. Eden zadnjih pogledov na dom je veljal kapelici ob njem. Takrat sta se starša zaobljubila, da jo bosta obnovila, če se srečno vrnejo. Pred dnevi je pri Pušnikovih blagoslov sveže obnovljene kapele proslavljal že tretji Lapornikov rod.
Kapela na tem mestu sicer stoji že več kot sto let. V vsem tem času je doživela marsikaj hudega. Večkrat so jo vandali namerno poškodovali, v 80. letih prejšnjega stoletja pa so iz nje celo ukradli lesen kipec Srca Jezusovega. Lapornikova teta Marija je kasneje izgubo nadomestila z novim, nekoliko manjšim kipcem. Družinsko obljubo o obnovi in skrbi za kapelo sta v preteklih tednih prevzela Anton Lapornik mlajši in njegov štiriletni sin Marko. Obnovili so fasado, okna, notranji oplesk in vrata. Ob blagoslovu, ki ga je vodil domači župnik Stanko Domanjko, so se zbrali številni sorodniki in sosedje. Lapornikovi dekleti Nataša in Anja pa sta ob tem seveda poskrbeli tudi za prigrizek in pijačo. »Res bi se rad iskreno zahvalil vsem, ki ste nam ob tem kakorkoli pomagali in predvsem prišli na to slovesnost,« je bo koncu še dodal Anton.
StO
Foto: ALOJZ PRIMON Št. 70 - 4. september 2012 -
Bronasti Slatinčan
V nemškem mestu Köln je bila od 21. do 28. avgusta svetovna geografska olimpijada. Letos je sodelovalo 128 najboljših mladih geografov iz 33 držav. Olimpijada seveda ni minila brez slovenskih predstavnikov.
Slovenijo je zastopala štiričlanska ekipa najboljših v naši državi. Posebno ponosna sem na svojega dijaka Armanda Tratenška s Šolskega centra Rogaška Slatina, ki si je v močni konkurenci priboril bronasto olimpijsko medaljo in tako dosegel izjemen rezultat. Armando je bil sicer tudi letošnji državni prvak in lanski slovenski reprezentant, ki je zastopal Slovenijo na Evropskem geografskem tekmovanju v Brnu. Poleg njega je bron dobil tudi Gašper Horvat z Gimnazije Bežigrad, tako da smo se domov odpeljali s kar dvema medaljama. Oba prejemnika medalj sta letošnja zlata maturanta in olimpijska medalja je še dodatna spodbuda za njuno nadaljnje študijsko delo. Na olimpijadi je sicer prepričljivo zmagal Singapur, pred drugouvrščeno Romunijo in tretjo Poljsko.
Tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh delov, in sicer pisanja testa, terenskega dela in multimedijskega kviza. Tekmovalci so na univerzi preživljali naporne ure, saj so tekmovanja s terenskimi deli trajala do večera, po tekmovanju pa so imeli obvezne delavnice, kjer so pripravljali medkulturni program, ki so ga predzadnji večer predstavili v gledališču.
Slovensko ekipo sva vodila mentorja Danijel Lilek in Alenka Virant. Kar malce smo se bali, da bo udeležba na tekmovanju zaradi varčevalnih ukrepov ministrstva za šolstvo padla v vodo, zato smo morali denar za prijavnino in prevoz zagotoviti sami. Posebna zahvala velja Šolskemu centru Rogaška Slatina, Občini Rogaška Slatina in sponzorjem (Steklarna Rogaška, Kozmetika Afodita, Minoritski samostan Olimje), ki so tako finančno kot tudi s svojimi blagovnimi znamkami pomagali pri plačevanju prijavnine in promoviranju naše regije in tudi celotne Slovenije.
ALENKA VIRANT, foto: osebni arhiv
Naročam CDU moja rožica skupine Modrijani po ceni 10 eur+poštnina
Ob naročilu vseh treh zgošienk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Podpis:.
Kraj:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
20
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Otroci so se v Baški dodobra naužili morskih radosti.
Za domotožje ni bilo časa
V Celjskem domu v Baški smo obiskali zadnjo letošnjo skupino otrok, ki je tam letovala v koloniji
V legendarnem Celjskem domu na otoku Krku, kjer so letovale že številne generacije otrok, je tudi to poletje odmeval otroški smeh. Minuli teden se je desetdnevno bivanje v koloniji končalo še za zadnjo skupino. Skupaj s šolami v naravi, ki so se začele v juniju in se bodo nadaljevale v septembru, bo v Baški to poletje letovalo okoli tisoč otrok. Nekateri so tokrat prvič okusili, da je morje zares slano, in doživeli stvari, o katerih so doslej le sanjali. Marsikomu so se uresniči- polnjen do zadnje minute.
le sanje, ko je izvedel, da se bo peljal s čisto pravo ladjo. In kako so otrokom zasijale oči, ko so prijeli njeno krmilo in se za nekaj časa prelevili v prave male kapitane! A vožnja z ladjo je bila le eno od nepozabnih doživetij. V Celjskem domu v Baški namreč znajo poskrbeti, da otrokom ni dolgčas. »Čas tukaj je za-
Čez dan otroci preživijo na plaži in v morju, ob večerih pa pripravimo razne aktivnosti. Baška je res pravi raj zanje,« je dejala vzgojiteljica Jerneja Mastnak.
Radosti zadnjih počitniških dni
»Super se imamo!« so se v en glas strinjali Monika, Mia,
Dobre volje in smeha v Celjskem domu v Baški resnično ni manjkalo. In to je tudi največ, kar šteje, pravi Mijo Zorko. »Najbolj zadovoljen sem, če vidim vesele in razigrane otroke in če se jim nič ne zgodi. Sicer je v domu ves čas prisotna medicinska sestra, sodelujemo tudi s tukajšnjo zdravnico, če bi do česa prišlo. Na srečo se do zdaj ni zgodilo še nič hujšega in upam, da bo tako tudi ostalo,« dodaja.
Lana, Mitja, Manca, Đorđe, Urška, Miha, Jure in Leona. Vsi so v isti sapi dodali, da za domotožje ali slabo voljo nimajo časa, da brez težav zdržijo brez televizije in računalnika ter da uživajo v tem, da lahko počnejo različne stvari. »Kopamo se, igramo zanimive družabne igre in se družimo,« so hiteli naštevati, »imeli smo izbor mistra in mis Baške, a tudi olimpijske igre, kjer smo se pomerili v iskanju balinčkov v mivki, podajanju balona, vlečenju vrvi, plavanju, iskanju plastenk pod vodo ...« V nepozabnem spominu jim bodo ostali tudi ogled akvarija, večerni sprehodi po mestu in nenazadnje dobra hrana, po kateri slovi Celjski dom.
Vedno kaj novega
V družbi Celeia, ki organizira letovanja v Baški in upravlja s Celjskim domom, se trudijo, da otroci čas na
V prihodnjem letu Celjski dom v Baški čaka nekaj obnovitvenih del. Treba je določiti tudi strategijo za naprej, pravi Mijo Zorko - ali objekt celovito obnoviti ali uresničiti novogradnjo, o čemer se že več let razmišlja. Sicer je v Baški ves čas prisotna ekipa, ki skrbi, da tudi v tehničnem smislu vse deluje brezhibno in da so morebitne okvare, če se pojavijo, takoj odpravljene.
morju resnično preživijo kakovostno, zato ponudbo vsako leto nadgradijo s čim novim. Potem ko so lani
Ob našem obisku je bilo v koloniji 29 otrok, starih od 7 do 15 let, sicer jih Celjski dom sprejme okoli 80 v enem terminu. V domu vsako leto letuje okoli 450 otrok v koloniji, bodisi zaradi zdravstvenih ali socialnih težav.
v domu uredili internetni kotiček, je letošnja novost manjša knjižnica z več kot 400 knjigami, ki so jo postavili v sodelovanju z Osrednjo
knjižnico Celje. Bojazen, da knjige otrok na morju ne bodo zanimale, je bila odveč. »Moram priznati, da sem nad izposojo pozitivno presenečen. Otroci radi berejo,« je zadovoljen direktor družbe Celeia Mijo Zorko. Otroci imajo na voljo tudi sodobna kolesa za vožnjo po Baški in spoznavanje njene okolice, medtem ko se po morju lahko vozijo s kanuji.
Čeprav se otroci pred prihodom v Baško večinoma niso poznali, so kmalu postali dobri prijatelji. Da so pridni, ubogljivi in da vestno opravljajo svoje naloge, so jih pohvalile vzgojiteljice.
Tudi otroci so dejali, da se z vzgojiteljicami dobro razumejo, čeprav znajo biti včasih »malo tečne«. No, glede slednjega so se hitro popravili in priznali, da so tečne samo takrat, kadar so sami poredni ali če zvečer takoj ne zaspijo in so preglasni. Takrat morajo za kazen delati sklece, trebu-šnjake ali počepe. »Naredili smo jih že toliko, da smo že mišice dobili,« so se navihano smejali fantiči.
Deset dni na morju je prehitro minilo. Ko je napočil čas slovesa od morskih doživetij, je bilo otrokom kar malo žal, da morajo že domov. A vsi so obljubili, da se bodo v Baško zagotovo še vrnili. Nekateri že ta mesec s šolo v naravi, drugi se bodo morda tam spet srečali prihodnje leto.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Delovni čas BobKarta; vsak dan od 11. do 19. ure
Št. 70 - 4. september 2012
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Pasji krvodajalec? Zakaj pa ne!
Čeprav imajo psi veliko več krvnih skupin kot mi, je pri njih najbolj pomembno, ali je krvna skupina pozitivna ali negativna. Na nekaterih klinikah pred odvzemom krvi zato naredijo natančen test krvne skupine, druge pa s hitrim testom preverijo le, če sta darovalčeva in prejemnikova kri kompatibilni. Pes, ki je daroval kri, je lahko tisti dan malo bolj utrujen ali zaspan, kakšnih večjih težav pa nima.
Pri ljudeh je krvodajalstvo nekaj običajnega, a da obstaja tudi za pse, verjetno večina ne ve. Na spletnem portalu mojpes.net namreč najdete podatke o slovenski bazi pasjih krvodajalcev, ki jo je zasnovala Aleksandra Karner.
Sistem deluje in odziv ni (a ni nujno). Psi, ki so preboleli katero od klopnih bolezni, žal kot krvodajalci niso primerni. Pes lahko kri daruje 3- do 4-krat letno. Za vpis v bazo je dovolj, da lastnik izpolni obrazec, ki ga najde na omenjeni spletni strani in ga pošlje na elektronski naslov krvodajalci@gmail.com.
In kaj se zgodi, ko pes potrebuje kri? Aleksandra Karner pravi, da jo takrat pokliče veterinar ali lastnik psa, saj je tudi njena telefonska številka objavljena na spletni strani. Pove ji potrebne podatke: velikost psa, kdaj in kje je potrebna transfuzija ter morebitno krvno skupino. V bazi nato poišče primernega psa in poveže lastnika krvodajalca in lastnika prejemnika. Doslej je na ta način pomagala že številnim štirinožcem. Opaža, da so največje potrebe po
in
lastnikov je kar dober, ugotavlja Karnerjeva, saj imajo v bazi okrog sto psov, ki so razporejeni po regijah. Na zamisel o pasjih krvodajalcih je prišla med svojim delom na veterinarski kliniki, kjer je videla, kako težko je lastnikom, ko jim veterinar reče, naj pred kakšnim večjim posegom ali ob poškodbi, kjer je potrebna operacija, sami najdejo krvodajalca. Ker pasje krvi ne shranjujejo tako kot človeško, je hitra odzivnost primernega krvodajalca marsikdaj življenjskega pomena.
Vsak lastnik psa se prostovoljno odloči za vpis v bazo in se iz nje lahko tudi kadarkoli izpiše. V poštev pridejo psi, težji od 18 kg, redno cepljeni proti steklini in kužnim boleznim. Zaželeno je, da so psice sterilizirane in samci kastrira-
Pri poškodbah ali boleznih lahko pes potrebuje kri drugega psa.
DELOVNI ČAS pon.-pet.7-19, ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tal. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
transfuzijah v Ljubljani. Rada bi, da bi se čim več ljudi odločilo za vpis v bazo, saj na takšen način rešujejo življenja svojih ljubljenčkov.
TC
Foto: GrupA (arhiv NT)
*	. * TEDENSKA
•	ASTROLOŠKA k X NAPOVED
Torek, 4. september: V dopoldanskem času bo Luna v opoziciji s Saturnom, zato se potrudite in dokončajte zadeve, z novostmi raje počakajte. Luna bo v popoldanskem času vstopila v znak bika in prinašala umirjeno energijo. Merkurjev položaj s Plutonom, medsebojno bosta tvorila trigon, bo povečeval vašo notranjo moč, zato se zanesite na svoj prav.
Sreda, 5. september: Ugoden položaj Merkurja z Marsom ter Luno v dopoldanskem ter aspekt Lune s Soncem v večernem času bosta porok, da boste uspešni pri delovanju ter dogovarjanju. Mogoče bo prisotne nekoliko nervoze, kar velja zlasti za rojene v biku ter škorpijonu, saj bo Luna sočasno tudi v opoziciji z Marsom. Veliko lahko naredite, velja se potruditi.
Četrtek, 6. september: Venera bo v tem dnevu vstopila v znamenje leva, v katerem bo ostala vse do začetka oktobra, kar je krasna novica za vse, ki ste rojeni v tem znamenju. Ta položaj Venere bo vnesel strast in toplino v čustvena razmerja. Paziti bo treba, da ne boste preveč zapravljivi, saj vas bo mikalo, da bi kupovali dražje in prestižnejše znamke.
Petek, 7. september: Luna bo v jutranjih urah vstopila v znak dvojčkov in prinašala živahno, razigrano energijo. Odlično za začetek konca tedna. Koncentracija za delo bo lahko nekoliko motena zaradi vpliva Neptuna, kar morate imeti v mislih. Sonce in Jupiter v kvadratu bosta predstavljala težnjo po pretiravanju, zato ohranite treznost in zmernost.
Sobota, 8. september: V
dopoldanskih urah bo pretil povečan stres zaradi luninega kvadrata z Merkurjem, kar bo lahko onemogočalo skladnost pri dogovarjanju. Kasnejše srečanje Lune z Jupitrom bo pregnalo morebitne oblačke, zato bo dan prav prijeten. Popoldne bo nastopil zadnji lunin krajec v dvojčkih. Na prvo mesto bo treba postaviti pozitivno razmišljanje. Nasvet je namenjen zlasti dvojčkom, strelcem, devicam ter ribam.
Nedelja, 9. september: V tem dnevu bosta Merkur in Jupiter v kvadratu, zato bodite pri svojem delovanju zmerni, izogibajte se pretiravanju vseh vrst. Luna bo zvečer vstopila v svoj sedež v znak raka in večerne urice obarvala dru-
žinsko. Zaradi vpliva Neptuna upoštevajte intuicijo, ki bo izostrena in odlična opora pri vašem delovanju.
Ponedeljek, 10. september: Konjukcija Sonca z Merkurjem ter trigon Lune z Marsom bosta krasna aspekta, ki vam bosta omogočila odlično in uspešno delovanje ob začetku novega delovnega tedna. Stopnja čustvene energije bo povečana, medsebojno sodelovanje skladno, kar vsekakor maksimalno izkoristite v svoj prid.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo vprlhodnost
Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV,
in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sI
Setveni koledar
Cas za presajanje je od polnoči 9. septembra do 23. ure 21. septemb
4	TO *	plod
5	SR	plod
6	ČE	plod do 15. ure, od 16. ure korenina
7	PE	cvet do 11. ure, od 12. ure korenina
8	SO	korenina do 9. ure, od 17. ure korenina padajoči loki
9	NE	korenina do 16. ure, od 17. ure cvet
10 PO		cvet
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
BORZA DELA / INFORMACIJE
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
SLIKOPLESKAR - M/Ž; SAMOSTOJNA SLIKOPLE-SKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.2012; OCEANOVIH 12, STORITVE IN SVETOVANJE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 1 B, 3000 CELJE DELO V PROIZVODNJI - ZARADI TEŽKEGA, FIZIČNO NAPORNEGA DELA, ZAŽELEN - MOŠKI; PRIPRAVA ZATEHT PO RECEPTU, POLNJENJE PEČI, IZPUST TALINE IZ PEČI, SEJANJE IN PAKIRANJE FRITE, ZLAGANJE VREČ, MLETJE IN PAKIRANJE MLETIH IZDELKOV ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.9.2012; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
KV DELAVEC - M/Ž; DELO NA ČN KASAZE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 8.9.2012; ESOT-INVEST, DRUŽBA ZA RAVNANJE Z ENERGETSKIMI RESURSI IN IZVAJANJE EKOLOŠKIH IN ENERGETSKIH PROJEKTOV, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA, GRADBIŠČA SO V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 8.9.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
TESAR, TESAR - DELO JE V NEMČIJI - M/Ž; VSA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 8.9.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
OBLIKOVALEC KOVIN
STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE ENOSTAVNIH IZDELKOV PO NAČRTIH, POSLUŽEVANJE CNC STRUŽNIC, OBDELOVALNIH CENTROV, NEDOLOČEN ČAS, 5.9.2012; STRUGARSTVO PEŠAK LEON PEŠAK S.P., BEVKOVA ULICA 1, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
POSREDNIK PRI PRODAJI, ZAVAROVALNI AGENT - M/Ž; ZAPOSLENI SE BO SEZNANIL Z DELOM V POSLU ZAVAROVALNIŠTVA, KJER BO SPOZNAVAL DELO, KAKO DELO POTEKA, KAKŠNE POSTOPKE JE POTREBNO IZVAJATI. ZAPOSLENEGA BOMO SEZNANILI Z VSEBINO ZAVAROVALNIŠKEGA POSLA, STRANKAMI, ODNOSOM DO STRANK, PRODAJE NA TERENU, TELEFNSKE PRODAJE, ISKANJA STRANK, PRAV TAKO PA BOMO UDELEŽENCA SEZNANILI TUDI Z VSEMI ZAVAROVALIŠKIMI PRODUKTI, KI JIH NUDIMO TER PRODAJNIMI POTMI, KAKO TE PRODUKTE NA KONCU USPEŠNO PRODATI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2012; FIN-INVEST,PREMOŽENJSKO SVETOVANJE,TADEJ ULAGA S.P., TRNOVELJSKA CESTA 32, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK/CA - M/Ž; SODELOVANJE PRI OPRAVLJANJU ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 10.9.2012; ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR FRIZER
FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.9.2012; KOZMO D.O.O.; SALON SIMPLE, OPEKARNIŠKA CESTA 9, 3000 CELJE CVETLIČAR
CVETLIČAR - M/Ž; IZDELAVA ARANŽMAJEV, ŠOPKOV, ARANŽIRANJE, UREJANJE GROBOV - SAMOSTOJNO DELO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.2012; CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, S.P., PODLEŠJE 5, 3233 KALOBJE OPTIK
OPTIK PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OPTIČNIH PRIPOMOČKOV, SVETOVANJE PRI IZBIRI IN SERVISIRANJE OPTIČNIH PRIPOMOČKOV, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 5.9.2012; OČESNA OPTIKA GAJŠEK ALEŠ GAJŠEK S.P., SLANCE 8, 3221 TEHARJE RAČUNOVODJA
SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Ž; DELO ZAJEMA KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, PRIPRAVO DAVČNIH OBRAČUNOV, PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV, OBRAČUNAVANJE PREJEMKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA IN POROČANJE ZA ZUNANJE IN NOTRANJE POTREBE. DELO SE OPRAVLJA TAKO ZA DELUJOČA PODJETJA KOT ZA STEČAJNE DOLŽNIKE. NEDOLOČEN ČAS, 13.9.2012; SOKLIČ IN SEME, DRUŽBA ZA INSOLVENČNI MANAGEMENT IN FORENZIKO POSLOVANJA, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE
TRGOVINSKI POSLOVODJA
TRGOVSKI POSLOVODJA, PC DROLC CELJE - M/Ž; NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, PRODAJA BLAGA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2012; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK - M/Ž; UREJANJE POTREBNE DOKUMENTACIJE TER NADZOR NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 8.9.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA DIREKTOR - M/Ž; VODENJE CELOTNE DRUŽBE, ZASTOPANJE DRUŽBE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 17.9.2012; BOROVO TRADE GUMA IN OBUTEV, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 11, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; IZVAJANJE PRODAJNIH AKTIVNOSTI Z NOVIMI IN OBSTOJEČIMI STRANKAMI, IZDELAVA TRŽNIH RAZISKAV TER ANALIZ, PRE-
POZNAVANJE PRODAJNIH POTENCIALOV, OBVLADOVANJE PRODAJNE DOKUMENTACIJE, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB TER SKRB ZA IZPOLNJEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI IN REALIZACIJO NAROČIL, IZVAJANJE PRODAJNEGA DELA REŠEVANJA REKLAMACIJ, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI LETNIH PLANOV, NEDOLOČEN ČAS, 14.9.2012; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
INŽENIR STROJNIŠTVA ZA NAČRTOVANJE IN KONSTRUIRANJE - M/Ž; SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE, SODELOVANJE PRI PROJEKTIRANJU, SODELOVANJE PRI POGONU IN IZVEDBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 15.9.2012; PAKMAN D.O.O., PAKIRANJE, MANIPULACIJA, CELJE, TEHARJE 6, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIZANT PEDIATRIJE - M/Ž; OPRAVLJANJE PREIZKUSA USPOSOBLJENOSTI, DELO POD NADZOROM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.9.2012; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.9.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
DIREKTOR JAVNEGA ZAVODA STIK - M/Ž; VODENJE JAVNEGA ZAVODA, DOLOČEN ČAS, 60 MESECEV, 10.9.2012; OBČINA LAŠKO, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
FRIZER
FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE, BARVANJE, UREJANJE PRIČESK, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 14.9.2012; FRIZERSKI SALON AGATA, AGICA ATELŠEK S.P., REČICA OB SAVINJI 95 A, 3332 REČICA OB SAVINJI
UE SLOVENSKE KONJICE
STROJNI MEHANIK
MONTER STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV NA TERENU, PRETEŽNO V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 8.9.2012; NÜRMONT INSTALLATIONS, INŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., DELAVSKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH, DELO NA VF GENERATORJU IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE, MONTAŽA IN DEMON-TAŽA UTOPNIH IN OBREZILNIH ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, TOPLO PREBIJANJE IN OBREZOVANJE ODKOVKOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.9.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HRANE PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 10.9.2012; GOSTIŠČE ULIPI VLADO ULIPI S.P., ZEČE 35, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR..), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.9.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLA-TEČEPRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR EKONOMSKI TEHNIK FINANČNO RAČUNOVODSKI DELAVEC V - M/Ž; PRIPRAVLJANJE, VODENJE IN ARHIVIRANJE GRADIVA IN DOKUMENTACIJE V SKLADU S PREDPISI, VODENJE IN ODGOVORNOST ZA BLAGAJNO, PRIPRAVLJANJE POROČIL IN ANALIZ, IZVAJANJE DEL IN NALOG V SKLADU Z DELOVNIM PLANOM PO NAVODILU NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.9.2012; DOM STAREJŠIH ŠENTJUR, SVETINOVA ULICA 1, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
CEVAR V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. - M/Ž; PRIPRAVA CEVI V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. POTREBNO POZNAVANJE IZOMETRIČNIH NAČRTOV. IZKUŠNJE V LADJEDELNIŠTVU. DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 11.9.2012; SIFLEKS, KOVI-NARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK DELAVEC V RASTLINJAKIH - M/Ž; DELAVCI/DELAVKE ZA PREPROSTA VRTNARSKA IN HORTIKULTURNA DELA OPRAVLJAJO PREPROSTA IN RUTINSKA DELA ZA GOJENJE IN OHRANJANJE DREVES, GRMIČEVJA,
CVETJA IN DRUGIH RASTLIN V PARKIH IN ZASEBNIH VRTOVIH TER ZA PRIDELOVANJE SADIK, ČEBULIC IN SEMEN ALI GOJENJE ZELENJAVE IN CVETJA Z INTENZIVNIMI PRIDELOVALNIMI TEHNIKAMI., DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 11.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK CEVAR V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI - DELO JE NA NIZOZEMSKEM - M/Ž; PRIPRAVA CEVI V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. POTREBNO POZNAVANJE IZOMETRIČNIH NARTOV. IZKUŠNJE V LADJEDELNIŠTVU, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 21.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
VARILEC TIG/AR - M/Ž; VARJENJE CEVI V PETROKEMIJI IN LADJEDELNIŠTVU. DELO JE NA NIZOZEMSKEM, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 28.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK GRADBENI TEHNIK
ZIDAR - M/Ž; GRADBENA DELA, KROVSTVO, FASADE IN ZAKLJUČNA DELA, ZIDANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.9.2012; GRADBENIŠTVO BMB BORIS BEUC S.P., OSREDEK PRI PODSREDI 18, 3257 PODSREDA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA
V	AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU O TUJCIH, 27.9.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
PROIZVODNI DELAVEC III. - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, POVRŠINSKI ZAŠČITI POLIZDELKOV, SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV, NA PODLAGI TEHNOLOŠKO DOLOČENIH DELOVNIH OPERACIJ. OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU OZIROMA NAVODILU PREDPOSTAVLJENEGA., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 5.9.2012; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
ŠIVILJA - M/Ž; ŠIVANJE ZAŠČITNIH ROKAVI, SESTAVLJANJE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 10.9.2012; POSREDNIŠTVO IRMAN, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TRG BRATOV MRAVLJAKOV 8, 3325 ŠOŠTANJ
ZIDAR
ZIDAR V NEMČIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DELO
V	NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.9.2012; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE
TESAR
TESAR V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.9.2012; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE
ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC V NEMČIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.9.2012; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR
IZSEKOVALEC - M/Ž; OČISTI, NASTAVI IN PRIPRAVI IZSEKOVALNI STROJ, MATERIAL, POLIZDELKE IN IZDELKE ZA IZSEKOVANJE IZSEKUJE IZDELKE, EMBALAŽO NA IZSEKOVALNEM STROJU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 7.9.2012; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
OPERATIVNI RAZVOJNIK V PROIZVODNJI - M/Ž; OPERATIVNA IZVEDBA RAZVOJNIH NALOG PO RAZVOJNIH NALOGIH, ODGOVORNOST ZA IZVEDBO POSKUSNE PROIZVODNJE IN EVIDENTIRANJE, OPTI-MIZIRANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV Z OPTIMIZACIJO DELOVNIH STROJEV, ODPRAVA TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV IN TEHNIČNIH NAPAK V PROIZVODNJI, IZDELAVA ZAHTEVNEJŠIH IZDELKOV IN NAPRAV, ITD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.9.2012; VI-MOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE NATAKAR
STREŽBA V GOSTINSKEM LOKALU SOCKA - M/Ž; STREŽBA ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.9.2012; UNIVERZUM TRADE D.O.O. VELENJE; UNIVERZUM TRADE D.O.O., ŠALEŠKA CESTA 18 A, 3320 VELENJE POMOČ V STREŽBI - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 10.9.2012; SVETI BAR OLEKSANDR CHERKASHYN S.P., KARDELJEV TRG 2, 3320 VELENJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.9.2012; RAJLES, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ZBIRANJE ODPADNEGA MATERIALA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 8.9.2012; ODPADTEN, STORITVENO PODJETJE D.O.O., PONGRAC 99, 3302 GRIŽE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.9.2012; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIĆ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC INŽENIR STROJNIŠTVA
KAPITAN LETALA - M/Ž; UPRAVLJANJE LETALA NA DOMAČIH IN MEDNARODNIH POLETIH, NEDOLOČEN ČAS, 13.9.2012; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIĆ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 4. 9.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem
centru Inkubus
17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
19.00 Anina galerija Rog. Slatina
Dražen Pavlović
odprtje razstave del varaždinskega slikarja
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Rdeča nit
predstavitev knjige Nade Mulej
20.00 Antika Celje
Predvečer Vilenice
gosta večera: Dimitrej Dinev, avstrijsko-bolgarski avtor ter Erica Johnson Debeljak, slovensko-ameriška avtorica
20.00 Vodni stolp Celje_
Manca Dremel in Diverse
koncert
19.00 Savinov likovni salon Žalec Sožitje idej
odprtje skupinske razstave del članov likovne sekcije KUD Žalec
19.00 Kvartirna hiša Celje Arhitektura Celja
odprtje pregledne razstave grafik iz zbirke Mihaila Lišanina
19.30 Dom kulture Velenje
Ženski kupe
premiera plesne predstave Plesnega teatra Velenje
ČETRTEK, 6. 9.
18.00 Knjižnica Velenje
Za boljše javno nastopanje
delavnica
18.00 Muzej premogovništva Slovenije - Velenje
Laibach Kunst - Gluck Auf
odprtje razstave in instalacije
19.00 Stolna cerkev sv. Danijela
Celje_
Vesperae musicae
komorni glasbeni večer s fantovsko vokalno zasedbo Gimnazije Celje - Center
KINO
SREDA, 5. 9.
15.00 Celjski dom
Dan odprtih vrat
predstavitev programov glasbene šole Gvido
16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo - filmski večer z Nejcem
PLANET IIIS
Spored 4. in 5. 9.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ledena doba 4 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 15.00
Ledena doba 4 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.00
Ted - komedija 18.30, 20.50
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 3D 15.10, 17.00, 17.20 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 16.10, 18.20
Popolni spomin - znanstvenofantastična akcija 21.35
Larina izbira - drama
15.05, 17.15, 19.25
Plačanci 2 - akcijska avantura
16.40, 19.05, 21.15
Odpleši svoje sanje 4 - plesno-
glasbeni film, 3D
19.30, 21.40
Bournova zapuščina - akcija, triler 18.10, 21.00
Stari je nor - komedija 16.05, 18.40, 21.10
ParaNorman - animirana pustolovščina, 3D 19.10, 21.20
ParaNorman - animirana pustolovščina 16.20
2 dni v New Yorku - komedija 20.40
iiieiro|iol
SREDA in ČETRTEK
20.00 Muharjenje v Jemnu
- komična drama
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kvkrske hkye vm Mo pri tew v pome!
za uelLKe in male ^oâpodinj
J- • !
oainie!
\ mah he buk
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR

o
0) S-
18
^J^uharôLe bu-bve iovenéhih ffoipoMnj
S * i
2 "c ■C n
w >
S
n S.
5>o®
ss

«.E
«
2:=. I
>u
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[NflRaČILNO
nepreklicno naročem
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
komplBtov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR ( + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospođini po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
...
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ^P^	Podpl!:-
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
M
IOTORNA
VOZILA
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	3281
STROJI
PRODAM
SILOKOMBAJN Sip 80, v delovnem stanju, za 300 EUR in še nekaj priključkov, prodam. Telefon 041 983-800.Š 203 SAMONAKLADALKO Sip 25, zgornji
kardan, luči, prodam. Telefon 041 295-239.	3388
KUPIM
PROGRAMSKO stiskalnico, velikost 500 l, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe po telefonu (03) 748-3113, 041 585004.
3392
STANOVANJSKO hišo, v Celju, dvojček, z vsemi priključki, vrtom in sadovnjakom, prodam. Telefon (03) 548-3707, 051 205-512.	3347
HIŠO v Štorah prodam ali oddam, možna menjava. Telefon 041 697-247. 3377
KUPIM
VIKEND v okolici Celja ali Žalca, lahko tudi starejša hiša, 50.000 EUR, kupim. Telefon 041 726-980.	3276
ODDAM
UREJEN poslovni prostor, približno 65 m2, s parkirnimi prostori, blizu Citycentra in Planeta Tuš, v Celju ob Mariborski cesti, oddam. Telefon 041 262-063.
3362
STANOVANJE
ODDAM
GARSONJERO v Celju oddam. Telefon 031 655-181.	3258
OPREMLJENO stanovanje v Celju oddam v najem mlademu paru ali dvema do trem osebam. Telefon 070 418-525.
3285
GARSONJERO na Hudinji, prenovljeno, delno opremljeno, oddam za 250 EUR/mesec. Telefon 041 404-309.
3326
NA Hudinji oddam dvoinpolsobno stanovanje. Informacije po telefonu 031 218-998.	3394
BIKCE limuzin, od 250 do 300 kg, pašne in bernske planšarje, prodam. Telefon 070 866-657.	3380
PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. Telefon (03) 573-5117.	3381
KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 3379 DVE telici, 230 kg, čb, ls in 260 kg, ls, lim, rj, prodam. Telefon 070 882-415.
3366
TELICO simentalko, pašno, v devetem mesecu, prodam. Telefon 031 587-055.
3376
KRAVO simentalko, s teletom, prodam. Za informacije pokličite 040 336-507.
3370
BIKA simentalca ali sivca, dva, stara 4 mesece, lahko tudi prevoz, prodam. Telefon 041 295-239. 3388 DVE kozi s kozličema prodam. Informacije po telefonu 041 228-420. 3398
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
TELICO, bika, mlado kravo brez številke, kupim. Telefon 041 812-961. 3278 TELIČKO simentalko, težko do 250 kg, kupim. Telefon 041 833-825. 3357
GROZDJE, različnih sort in vino, ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 031 765-46 6.	3312
GROZDJE, belo in rdeče, v okolici Viršta-nja, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
KAKOVOSTNO vino, belo in rdeče, možna dostava oziroma menjava, prodam. Telefon 031 534-970. 3338
KORUZO v zrnju, lansko, prodam. Telefon 031 505-049.	3374
KORUZO za siliranje, v okolici Celja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 678-221.	3386
1.500 kg rdečega in belega grozdja, lokacija Sladka Gora, prodam. Informacije po telefonu 041 522-430. 3395 KAKOVOSTNO belo vino, sortno ali mešano, možna dostava za večje količine, prodam. Telefon (03 ) 748-3113, 041 585-004.	3392
OSTALO
PRODAM
POSEST
PRODAM
ZABUKOVJE pri Sevnici. Prodamo posestvo, 56.000 m2 zemljišča s hišo. Telefon 031 301-023, 041 530-380. 3139
PRODAM
DVE telički simentalki, stari 14 dni, prodam ali menjam za simentalko. Telefon 031 840-282.	3331
PRODAM
GROZDJE belih sort: chardonnay, sauvi-gnon, renski in laški rizling, mešano belo in grozdje rdečih sort žametna črnina in modra frankinja, prodam. Telefon 031 575-7 77. 3 1 83 3 1 84
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA | NAROČILNICA | NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ZELO kvalitetna metrska bukova drva, možen je tudi razrez in dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 829-392.	3351
GARAŽNA vrata, š 220, v 200 cm in vinsko žganje, poceni prodam. Telefon 031 5 3 3-112, 031 741-5 0 8. 3373 ELEKTRIČNI grelec za mošt, razkuževalnik steklenic, odcejevalno mizo in zapirač buteljk prodam. Telefon 031 814-665.
3369
DRVA, bukova, možen razrez ali palete in dostava, prodam. Telefon 031 351666.	3375

KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212
FANT, ki v ljubezni sreče nima, se za iskreno punco zanima. Telefon 031
860-668.	3270
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p
STARO rabljeno opeko bobovec prodamo. Telefon 031 287-258. 3256
CISTERNO za kurilno olje, staro 7 let ter ciprese in trave (okrasne) prodam. Telefon 031 287-258. 3253
DRVA, bukova ali mešana, dolga v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
MOŠKI v zrelih letih, živim v okolici Žalca, bi rad spoznal žensko z dežele, ki bi mi pomagala v gospodinjstvu in mi krajšala dolge dneve. Lahko je bolj suhe postave. Imam svojo hišo z vrtom. Nudim ji stanovanje in hrano. Po dogovoru tudi nekaj denarja. Stara naj bo okoli 67 let. Telefon (03) 5715-232.
3372
48-letna, simpatična Celjanka, z dobro službo, želi prijatelja do 62 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 3389 PODJETNIK, urejen, 54 let, želi spoznati žensko do svojih let. Telefon 041 248647.	3390
IZPLACILO TAKOJ! 03/490 03 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
ZAPOSLITEV
IŠČEM voznika kamiona z izpitom C-kate-gorije in izkušnjami z dvigalom in viličarjem. Telefon 051 359-555. Ingles, d. o. o., Proseniško 53, Šentjur. nž
ZAPOSLI: I
-	zidarja, tesarja, železokrivca z izkušnjami
-	odgovornega vodja gradbišča z izkušnjami (inženir gradbeništva s strokovnim izpitom)
Informacije:
03 5648841,041 322889
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pospravljanje, pomoč starejšim, v Celju in okolici. Telefon 041 857-309. 3363
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
V OKOLICI Celja oddam hišo z vrtom. Prodam passat tdi, 2003 in domače vino. Telefon 051 317-879. 3365
numcTd.o.ir. )BH.5r
iKODM
TRTO JULIJU
\mm
vedeževanje, astrologija, feng stiui

đ^ireloginja
^ BACA fi.......
MSÜftHDD'ia
ut'čleževjlkji JASNA
Sjarol
ciganske karte
astrolog DANIEL
JitroJ oglja ft-ftg ahuï
IE A
anfjEt-5Äi? KJMi1
ciganske fcârleW
v«de£evalka KARINA
vedeževalka EM A
urai c>gan&ke kane
vedežcvalka ANA
ttgođiske karte
v«deicvAlki
ÜLA
cigan&Ke karte
Pokličite nas ceneje!
www.radiocelje.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
16324336
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZANIMIVOSTI
ZJlK lam, 1/V-6-Ç f L
Prizadevna doma in v kraju
V Matkah v občini Prebold sta zlato poroko praznovala 73-letni Marjan in 71-letna Ana Golavšek. Poročni obred, ki sta ga opravila župan Občine Prebold Vinko Debelak in matičarka Milena Lukač, je bil drugo soboto v avgustu v Garni šport hotelu Prebold, kamor sta se slavljen-ca pripeljala s kočijo.
Marjan se je rodil v Preboldu. Že v rosnih letih je ostal brez očeta, ki je življenje izgubil kot ena od sto frankolo-vskih žrtev v drugi svetovni vojni. Po vojni je z mamino ponovno poroko dobil očima, Vinka Poteko. Skupaj z njim je živel in delal na kmetiji Golavškovih v Matkah. Ana pa se je rodila v Latkovi vasi, tudi njej je očeta vzela
vojna. Tako je ostala sama z mamo in bratom. Družinica se je večkrat selila, najdlje pa je ostala pri mamini sestri v Latkovi vasi. Po osnovni šoli se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold.
Po poroki sta ostala na Golavškovi kmetiji, Ana je pustila službo in skrbela za delo, za otroka Marjana in Borisa ter moža. Zgradila sta si svojo hišo, da so bili bivalni pogoji bolj primerni za mlado družino. Marjan se je zaposlil v KP Žalec, kasneje pa v trgovskem podjetju Savinjski magazin, kjer je bil zaposlen, dokler ni doma prevzel kmetije. Sčasoma sta prenovila kmetijo in zgradila piščančjo farmo. Ker ima kmetija 12 ha zemlje, redijo tudi pitance. Pred kratkim
sta jo predala nasledniku Marjanu in njegovi družini, sama pa še vedno pridno pomagata.
Kljub delu na kmetiji sta bila oba zelo družbeno aktivna. Marjan je bil 20 let predsednik PGD Matke, vključen v delo krajevne skupnosti ter dramsko sekcijo, Ana pa je bila aktivna pri gasilcih in na kulturnem področju. Tudi zdaj sta oba še kako aktivna. Ana pri Društvu podeželskih žena občine Prebold, Marjan pa je aktiven tekmovalec ekipe starejših gasilcev PGD Mat-ke. Za svoje delo za napredek kraja in društev v kraju je prejel zlati grb Občine Prebold in naziv častnega predsednika PGD Matke.
TT
Plesno presenečenje
V petek se je točno opoldne v središču Celja zgodil prvi »flash mob« v knežjem mestu. Plesalci Plesnega vala Celje so uprizorili pravo presenečenje.
»Flash mob« predstavlja skupino ljudi, ki na javnem mestu na hitro izvede nenavadno akcijo (vsi ležejo na tla ali ploskajo ali plešejo ...). Znane so tovrstne predstave iz tujine, nekaj pa so jih izvedli tudi v Sloveniji. Pred kratkim smo lahko na spletu na primer gledali plesno-glasbeno uprizoritev Šaleškega študentskega okteta na velenjski tržnici.
Naključni obiskovalci celjskega mestnega jedra, ki so še zadnji dan počitnic nakupovali učbenike ali so se samo odpravili po opravkih, pa so bili lahko priča mladostniški energiji in plesu. Dežne kaplje mladih in veselih plesalcev niso motile. Ob spremljavi pesmi To leto bo moje so sporočili mestu, da leto, ki sledi, pripada njim, mladim! Poleg tega so na turoben petek oživili staro mestno jedro.
Foto: Plesni val Celje
S praznovanja stotega rojstnega dne Rozalije Jekl v Vojniku. Hči Irma je pripotovala iz Italije, sin Milan živi blizu.
Lačne so »ful« drugačne!
Veselijo se stotega rojstnega dne
V Vojniku je bilo v petek veliko praznovanje, ki ga doživijo le redki. V domu za starejše občane so slovesno praznovali stoti rojstni dan stanovalke Rozalije Jekl. Posebnost je, da sta na praznovanje iz drugih delov Slovenije pripotovali njeni sestri Milka in Kristina, stari več kot devetdeset let.
Slavljenka, ki izhaja iz okolice Cerknega na Primorskem, je bila tam v družini s trinajstimi otroki najstarejša, od njih živi prav tako še brat Peter, ki je v primerjavi s sestrama slabšega zdravja. Na petkovi slovesnosti v Vojniku se je zbralo še precej drugih sorodnikov, med njimi slavljenkina hči Irma iz Italije ter sin Milan iz Zadobrove pri Škofji vasi. V domu so za slavljenko pripravili kulturni program s folklorno skupino in pevci, osebno sta ji voščila tako vojniški podžupan Branko Petre kot celjski župan Bojan Šrot, čestitko ji je poslal tudi predsednik države. Slovesnosti se je udeležilo precej stanovalcev.
Danes stoletna Rozalija Jekl je bila rojena še v Avstro-Ogr-ski. V letih pred drugo svetovno vojno, ko je bila Primorska pod Italijo, je odšla s sestro na delo v Milano, po začetku vojne nato na Štajersko, kjer je spoznala moža. Z njim sta si ustvarila družino in dom v Zadobrovi pri Škofji vasi, v današnji celjski občini. Rozalija Jekl je nato ostala doma ter predvsem gospodinjila, danes se poleg svojih otrok veseli še štirih vnukov in treh pravnukov. Za svoje vnuke je pred leti rada pletla copate, tudi klekljala je in brala.
BJ