191 Ml t im i iwtm n n mi Cm II vfaur]«v. IUU. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........12 — četrt leta........6 — na mesce........2 — .v upravnistvu prejeman celo leto pol leta četrt leta na mesec 22-11 — 550 1*0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo s Knatlova ulica it. 5, (v pritličju levo), Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta £■ enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25— pol leta........13- četrt leta........650 na mesec........230 za Nemčijo: celo leto.......K 28— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto....... Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it SS. ne uM]6j! Sv. pismo pripoveduje, da je Mozes dobil na sinajski gori na kameniti plošči vpisan dekalog — deset zapovedi božjih, ki naj bi tvorile temelj vsega moralno-religioznega življenja in mišljenja izvoljenega izraelskega ljudstva. Kot dediči tega izvoljenega ljudstva so tudi katoliki ozir. katoliška cerkev sprejeli teh deset božjih zapo-I ... se glasi: Ne ubijaj! V novejšem času so se pa pojavile tudi razne politične stranke, ki trdijo, da izpolnjujejo vedno in povsod načela, na katerih je sezidana katoliška cerkev, in da branijo ta načela zoper akogar, ki se upa samo misliti, da so se te politične stranke samovoljno polastile te naloge in da jo izvršujejo le v svoje samopašne namene. Te 5tranke, ki so si nadevale polno vsakovrstnega tujega perja, imenujemo na kratko — klerikalce. Vsi drugi naslovi imajo namreč edino pri nerazsodni masi pomen. S tem klerikalizmom so osrečeni vsi narodi. In ti klerikalci naj bodo nasledniki izvoljenega ljudstva in branitelji tiste postave, katero je dal Jehova na gori Sinai Mozesu in katere peta točka sc glasi: Ne ubijaj! Moti se pa, kdor misli, da so si klerikalci te božje zapovedi napisali za to na svoj prapor, da se po njih ravnajo. Zapisali so si jih edino v ta namen, da jih izrabljajo. — Kamorkoli pogledamo, povsod vidimo, da hočejo klerikalci z brahijalno močjo, s pestjo, z gorjačo vtepati ljudstvu svojo politiko, svoje nazore v glavo. Voditelji klerikalne politike v Avstriji so dunajski krščanski socialci. Ta stranka se je v ravno zadnjem času izkazala kot popolnoma koruptna stranka, ki ima v svoji sredi ljudi, ki si v imenu svete vere polnijo žepe. In da se v javnosti o tem ne razpravlja, so najeli dunajske apahe, ki naj razbijajo shode, na ka-erih hočejo davkoplačevalci kritikovati razmere v korumpiranem občinskem svetu dunajskem, najeli so jih, da naj pobijejo vsakogar, ki bi se upal drugače misliti nego želi kak Gessmann. Naši klerikalci, na čelu katerih stoji -am knezoškof ljubljanski in vsa duhovščina, slede v vsem svojim učiteljem — dunajskim kršč. socialcem. Ze pred leti je dr. Šusteršiš korigiral peto božjo zapoved „Ne ubijaj! — v .ubijaj!*4 ko je grozil naprednemu učiteljstvu, naj si numerirajo kosti. In pod to korekturo pete božje zapovedi je zapisal škof Jeglič svoj: „Imprl-matur!" Vsled tega poziva so začeli duhovniki ustanavljati razna bojna društva, katerih edini namen je, z brahijalno silo nastopati zoper napredno misleče prebivalstvo. Pri nas Slovencih je bilo že od nekdaj mnogo takih, ki so kaj radi prijemali za nož. In vse te so duhovniki in drugi klerikalni agitatorji zbrali ter jih organizirali v »čukanjr za pretepače. V teh ču-karskih organizacijah jih hujskajo k dejanskim napadom na napredno misleče kroge. Ni še dolgo od tega, ko je v Radovljici udaril zagrizeni klerikalec Janez Kleindienst naprednega Petra Praprotnika zaradi tega, ker mu je rekel čuk, ter ga tako poškodoval, da je čez par dni umrl. Ta afera navzlic visoki protekciji še ni končana. Še ni torej končana ta afera, že pretresa vso slovensko javnost druga žalostna vest. Preteklo nedeljo so v Vrbju pri Žalcu zavratno napadli klerikalni fantje, člani „Orla" in „kršč. soc. zveze** napredne fante, ki so se vračali od veselice družbe sv. Cirila in Metoda. In pri tem je -Orel* in žalski cerkveni pevec Peško umoril naprednjaka Franca Cokana. Tak je torej sad sistematičnega duhovniškega hujskanja, ki se vrši pod patronanco škofov. S tem so naši duhovniki kot voditelji klerikalne politike korigirali peto božjo zapoved „Ne ubijaj!44 In vsak razsoden človek se mora z gnusom odvrniti od teh duhovniških fal-zifikatorjev prave Jezusove vere, ki uči: „Ljubi svojega bližnjika!" Istrsko učitetjstvo zoper Merlhollzem. V sredo, 20. t. m. se je vršilo v Narodnem Domu v Trstu glavno letno zborovanje istrsko-hrvaškega učiteljstva Tega zborovanja se je udeležilo okoli 100 učiteljev in učiteljic iz raznih krajev hrvaške Istre. Prihiteli ^o pa tudi nekateri slovenski učitelji, med njimi deželni poslanec gosp. Valentič, ki je hrvaške kolege pozdravil v nenu slovenskega učiteljstva. Zborovanje je otvoril in navzoče pozdravil predsednik učiteljskega društva g. Bačič, zahvaljujoč se na toliki LISTEK. Otvoritev Aljaževega doma. JSpisal Anton L a z o h r i b. V divjeromant icnih Vratih dvi-era >e zop«*t ponosen planinski dom, naš »Aljažev dom«, obdan od veličastnih nebotičnikov Triglava, Cmi-ra, Begunjskega vrha, Stenarja, Ro-£H'p. Skrlatico in drugih. Poleg razni in popr«*jšnj«»ga »Aljaževega dona' zgradil si je slovenski narod z izredno požrtvovalnostjo in železno voljo novo krasnejšo stavbo, ki ne ho -;jiiio dobrodošlo zavetišče našim pla-iiineem, temveč'- skoro tudi priljub-n izlet ni kraj drugemu občinstvu. Pot iz. Dovjega mimo srebropenega fVričnika in slikovitih Galerij do Mjaževega doma« ni niti najmanje iporna, temveč prijeten sprehod •Iveh do treh ur. Zato smo tudi prepričani, da bodo oni izletniki, ki pohi-* vajo na naše Gorenjsko občudovat a ravne krasote, skoro našli v izletu 'lo »Aljaževega doma« eno najlepših ti tudi najhvaležnejših izletnih točk. V nedeljo, dne 17. julija 1910, se .!■ uovi »Aljažev dom« slovesno otvoril. 2e v petek in soboto smo opa-»li na ljubljanskem kolodvoru polno izletnikov, ki so več ali manj planinsko otovorjeni zahtevali yc listke do Dovjega. V nedeljo se je pa pri prvem jutranjem vlaku, namenjenem na Gorenjsko, kar trlo pla-nineev in izletnikov, ki so skoro do zadnjega kotička posedli železniške vozove. Naval je bil tak, da so že v Šiški morali priklopiti nekoliko voz. Razpoloženje je bilo vsepovsod izborno. Slavnoznani šmarnogorski kvartet na kvartah je seveda že začel igrati slavnoznano »skoznieo«, pred-no se je začel vlak odmikati iz ljubljanskega kolodvora in je dal karte iz rok šele, ko se je ustavil vlak na Dovjem. Ta vztrajnost je vsem imponirala in vzpodbudila staro planinsko žilo še celo onemu vpokojene-mu planincu z desnega brega Ljubljanice, ki je začel že v vagonu pešati. V prijaznem Dovjem smo se vsu-li iz železniških voz, kakor mravlje, vzeli pot pod noge in odkorakali skozi Mojstrano v Vrata. Prijazne te poti ne bode m o podrobneje opisovali, da dospemo poprej do Aljaževega doma. Samo toliko omenjamo, da so rabili nekateri izletniki za to pot dobri 2 uri, drugi 3, nekateri pa oelo 4 ure, ker so se, kakor so nam zatrjevali, z najbolj prepričevalnim glasom, nekoliko dalje zamudili s občudovanjem naravnih krasot na pota, kakor mojstranskega vodotoca itd. No, mi jim verjamemo. Ko amo, prieedši do prijam* jiK mliojli mmd aU- udeležbi in vsestranskem zanimanju za to prevažno stanovsko društvo. Temu pozdravu je sledilo vele-zanimivo letno poročilo, med katerim so se vnele živahne razprave. Radi nekega dopisa v reškem Novem Listu in nekaterih drugih hrvaških novinah v katerem se je napadalo istrske uči-učitelje, češ, da so pristopili h katoliškemu društvu v Zagrebu, za kar da je baje delal odbor učiteljskega društva, se je vnela uprav burna debata. K temu predmetu se je med drugimi prijavil k besedi tudi deželni poslanec istrski g. Rajčič, ki je zborovalce s častno besedo zagotovil, da odbor učiteljskega društva ni nikdar deloval za pristop h katoliškemu društvu v Zagrebu, kajti on kot odbornik bi bil moral o tem kaj vedeti. Tako kakor on, o vsej tej insinuaciji ne ve noben odbornik ničesar. Vsled te izjave gosp. Rajčiča so se duhovi deloma pomirili in se je le obsodilo člankarja v kolikor je dotični napadal učiteljski stan kot tak. Gosp. Rajčič je med občnim pritrjevanjem nadalje izvajal, da ni res, kakor to namenoma trde (namreč klerikalni učitelji), da se hoče od strani učiteljstva ustanoviti v Istri novo politično strujo. Pač p? hočejo ravno oni — je nadaljeval govornik — ki to trde, vpeljati v Istro klerikalizcm, ki je od gotove strani naročen, edino z namenom, da bi napravili tam doli razdor med Slovani, a posebej še prepir in sovraštvo med učiteljstvom, kar bi bilo našim narodnim nasprotnikom dobrodošlo, da bi ribarili v motni vodi. Ker se je od gotove strani predbacivalo, da delujejo nekateri učitelji proti veri, je govornik s sonornim glasom pozval navzoče, naj kdor to ve, pokaže na onega učitelja ali učiteljico v Istri, ki deluje v smislu gornjega obdolženja, oziroma ki dela proti starim tradicijam. Temu resnemu in moškemu pozivu se ni odzval nikdo, pač pa so vsi navzoči ploskali in odobravali ta energičen Rajčičev nastop na račun gotovih zakotnih obrekovalcev. Nato je bil enoglasno sprejet predlog istega govornika, da se učiteljstvo Istre ne veže ne na levo ne na desno, pač pa da ostane zvesto svojemu dosedanjemu programu: delati na skupno korist zatiranega naroda in učiteljskega stanu. jažev dom, smo vsi ostrmeli. Mislili smo, da bomo zazrli le skromno leseno zgradbo planinskega značaja, videli smo pa prav ličen planinski hotel, pred katerim je na mlaju ponosno plapolala v zraku naša slovenska trobojnica. Nekoliko pred novim Aljaževim domom je bil pa postavljen slavolok s primernim napisom na naslov slovenskih planink in planincev in ok rasen v se počez z venci in zelenjem. Kakor smo poizvedel i, sta ta slavolok postavila že nekaj dni v Vratih bivajoča Ceha, Bašta in Po-švaf - Karpišek s sodelovanjem čeških in slovenskih dam ter drugih gospodov. Tudi Aljažev dom je bil okrašen z zelenjem. Novi Aljažev dom stoji baje 1012 metrov nad morsko gladino. Vendar se nam je pa zatrdilo od popolnoma verodostojne strani, da stoji en meter višje. Na zunaj nam kaže nad vse prijazno lice — na znotraj je pa urejen in razpredeljen naravnost vzorno. Kmalu po našem dohodu, in bili smo med prvimi, kar lahko dokažemo po pričah, ob je pa začel vršiti oficijalni program. Ker so pa ofiei-jalni del slavnoati, a katero as je otvoril novi naš Aljažev dom, še opi- K besedi se je priglasil učitelj g. Berkič, ki je govoril v radikalno-svobodomiselno-narodnem smislu, energično pobijajoč gotove elemente, ki bi hoteli pod krinko »božjega imena" zavesti med ljudstvo prepir in sovraštvo. To zborovanje ni velezanimivo samo za učiteljski stan, temveč za vso slovensko - hrvaško javnost, ker je namreč prineslo na dan dokaze, da se brezdomovinski klerikalizem hoče poslužiti tudi istrskih učiteljev v dosego svojega nečednega namena, da bi zanesli prepir in sovraštvo med istrske Slovane, ki še danes ječe pod jarmom naših narodnih sovragov. Gotove podkupljene korifeje so hotele tudi v to učiteljsko društvo zanesti razkol, a hvala treznosti in rodoljub j u tega učiteljstva, — ta brez-sramna nakana se jim ni posrečila. Soglasen učiteljski sklep je jasno dokazal, da bo to učiteljstvo zj vsemi močmi odbijalo importiranje klerikalizma in s tem razkola v Istro. Klerikalne korifeje so že menile, da bodo zagospodarile nad prevažnim tem učiteljskim društvom, ali pogoreli so popolnoma. Klerikalna struja ni prišla niti v poštev in skrbelo se bo, da tudi nikdar na površje ne pride. Istrske učiteljstvo je poklicano, da dela v tem smislu. Atentat v Barceloni. Tisočkratni morilec, bivši španski ministrski predsednik Maura je pri svojem prihodu v Barcelono le slučajno utekel smrti. Nek 181etni trgovski so-trudnik Posas Roca je na kolodvoru dvakrat nanj ustrelil in Mauro ter več drugih oseb lahko ranil. Na Španskem so atentati navadna stvar in je ravno v tej katoliški državi anarhizem tako razvit, kakor nikjer drugje. In ni se čuditi, da je bil napaden sedaj ravno Maura, saj je ta mož kot načelnik vlade klal in moril v Barceloni, da je bila groza. Kadar ima klerikalec moč, takrat Je beštija. Klerikalna strahovlada na Španskem je leta 1909. pripravila ljudstvo do obupa. Vojna z Marokom, ki jo je Maura lahkomiselno začel in ki je zahtevala ogromnih žrtev in ogromno človeške krvi, je v zvezi s strahovlado klerikalnega ministrstva in z besnim divjanjem duhovnikov provzročila upore, na ka- tere je stekli klerikalizem odgovoril z vešali in puškami. Nastala je revolucija, ki jo je Maura zadušil v krvi. Gnev zatiranega ljudstva se je največ obračal proti duhovščini, ki je ljudstvo vam-pirsko izsesavala in držala ves klerikalni sistem, a kar je ljudstvo v revoluciji storilo cerkvam in duhovnikom, to je bila nedolžna šala v primeri s tem, kako je klerikalna strahovlada to revolucijo zatrla. Celo poštenejši klerikalci so nastopili proti Mauri in duhovščini in posledica tega je bila, da je moral Maura odstopiti in da je ž njim padel tudi klerikalni sistem. S krvjo od klerikalizma zatiranega ljudstva je bila pripravljena pot sedanjemu ministrstvu, ki zopet pripravlja tla ločitvi države od cerkve. Sovraštvo proti Mauri seveda nt ugasnilo in brez dvoma izvira tudi sedaj nanj storjeni atentat iz tega razpoloženja. S tem nesrečnim atentatom je klerikalizmu storjena velika usluga. Naj je bil napadalec le norec ali naj je anarhist, s svojim dejanjem je koristil samo klerikalizmu. Ta bi rad strmoglavil sedanjo vlado, ki hoče klerikalizem ukrotiti in na Španskem ustvariti človeške razmere in zato bo klerikalizmu ta atentat dobro došla pomoč v boju proti napredni vladi. Zaradi vere in duhovščine je prišla španska ob svojo nekdaj velikansko moč, ob svoje nekdaj bajno bogastvo in ob svojo kulturo. Danes je dežela duševne in gospodarske propalosti, kjer cvetejta samo klerikalizem in anarhizem. Če bo vsled tega atentata padla sedanja skromno napredna vlada in pride zopet na krmilo klerikalna vlada, bo menda zapečatena usoda te države in tega naroda. Dnevne vesti. + Zaplenjeni! Današnjo jutranjo izdajo našega lista so nam zaplenili zaradi notice, v kateri smo ilustrirali nepristranost barona Schwarza. Ta izvrstni deželni predsednik je namreč, kakor znano, lastnoročno podpisal ovadbo na sodišče, da se je naš odgovorni urednik pregrešil proti § 11. tiskovnega zakona s tem, da je napravil izlet v Sofijo, a med tem časom ni odložil odgovornega uredništva. Konstatirali smo v današnji jutranji izdaji, da baron Schwarz ni še nikoli navedli, kdo j» oral aloTil svojim kdo blefo- va in kdo je najbolj hvalil banket, ne bomo teh znanih stvari tu ponavljali. Le to skrivnost hočemo izdati, da Aljažev dom ni bil krščen in blagoslovljen samo s čisto studenčnico, temveč s studenčnico in cvičkom, kar nas za bodočnost navdaja z upravičeno nado, da poslednjega blagoslova ne bo nikdar zmanjkovalo v tako blagoslovljeni hiši. Po končanem oficijalnem delu se je razvila na prostorni terasi pred Aljaževim domom prava neprisiljena domača zabava. Žejnim in lačnim izletnikom ste neutrudljivo stregli dve precej okrogli in močno obokani natakarici, ki ste s svojo ročnostjo in pozornostjo pokazali, da ste kos svoji nalogi in da se jima ni bati, da bodete ostali dolgo brez slične nove službe. Kmalu so se zaceli oglašati razni gorenjski in drugi slavčki in narodna pesem je sledila narodni pesmi. Ko se je pa zabava bližala svojemu vrhuncu, je pa že prišla ura ločitve za one izletnike, ki so hoteli še dohiteti večerni vlak proti Ljubljani. In zaceli so odhajati trumoma — toda ne vsi. Veseli Dovjani in Moj-stranci so nam žvrgoleli naprej, pili. bratovščine in razveseljevali sebe in drogo. IN) se po o tetka jo prrooila ▼ vselijo hm oomwi Toda tojU za te je tet ko. Povpraševali so drug drugega in nas, kje je tetka, končno se pa domislili, da je odšla že pred eno uro z drugo tovarišijo proti domu. In postalo je tiho tam, koder je bilo še malo poprej najživahnejše življenje in vrvenje. Oprti s pogledi v gorske velikane, smo pred seboj uživali naj-krasnejši razgled in s pristnim oco-nom prepojeni planinski vzduh. To idilično tišino je pa prekinila: naša izgubljena tetka, ki se je prikazala izza vogala Aljaževega doma in nas začela obsipati z vprašanji, kje so njeni Dovjani in Mojstranci. Ko smo ji pa pojasnili, da so odšli že pred eno uro, je onemela, se zavrtila na desni nogi in brez pozdrava odšla v temno noč. Kakor smo pa drugi dan poizvedel i v Mojstrani, nagajive gorske vile na povratku niso preveč nagajale izgubljeni tetki, ker je proti polnoči srečno dospela k domačim Penatom. Izgubljena tetka nas je torej vzbudila iz sladkega sanjarenja in nas privedla nazaj v realnost. Zato ji bodi tukaj izrečena iskrena in dostojna zahvala. Spomnili smo se namreč, da je čas za večerjo in skoro nato smo že sedeli ▼ prijazni jedilnici, kjer amo bili posUoženi i uprav lokulieno večerjo. Koder ie pa ustvari tako dobra Podloj^^mora^ dft lahko sida. biW »orni dote In fciapravil take ovadbe, kadar so bili odsotni klerikalni uredniki — in »radi tega smo bili konfiscirani. Ni nevarnost, da nam Se to notico konfiscirajo, hočemo pribiti le eno dejstvo. Kakor znano, sta najnovejši korar Ignacij Žitnik in njega poslanski tovariš Joža Gostinčar odgovorna urednika »Domoljuba4 hi »Naš Moči«. Znano je sicer« da se ta dva za svoja lista prav nič ne menita in da sta le podpisana kot odgovorna urednika, da s svojo poslansko imuniteto krijeta lopovščine imenovanih listov, a to je v tem sin* čaju postranska stvar in samo označuje osebno spodobnost teh dveh možakarjev. Faktum pa je, da sta odsotna po več tednov iz Ljubljane, kadar namreč zboruje državni zbor in faktum je, da ima Sch warz kot načelnik državne policije na Kranjskem napram Žitniku in Gostinčarju ravno tiste dolžnosti, kakornapram odgovornemu uredniku našega lista. Da sta Žitnik in Gostinčar slučajno poslanca, to v tem slučaju Schwarza ne sme nič brigati. Če je prepričan, da odgovorni urednik kakega lista ne sme z doma, če ne odloži odgovornega uredništva, potem bi bil moral proti Žitniku in Gostinčarju že večkrat vložiti ovadbo, kakor jo je zdaj proti Pustoslemšku. Ce bi se potem dobilo pravočasno dovoljenje za sodno postopanje proti Žitniku in Gostinčarju, to kakor rečeno Schwarzu nič mar, ker to je stvar sodišča, ne pa policije. Zakaj torej Scbvvarz napram Žitniku in Gostinčarju ne izpolnjuje svoje policijske dolžnosti. Na to hočemo odgovor, potem bomo dalje govorili. - Razkrinkana klerikalna politika v BoHiii in Hercegovini. »Slovenca« in vse klerikalce je silno za-i^eklo. ko smo odkrili, v kako ozkem stiku so naši klerikalci, predvsem dr. Šusteršič in dr. Krek z izdajalsko politiko dr. Stadlerjevo in njegovo »Katoličko »drugo«. Ogorčeni so in pa razžaljeni. Vendar pa ostane na podlagi pisem glavnega organizatorja klerikalne politike na slovanskem jugu p. Puntigaiiia dokazano, da sta dr. Susteršie in dr. Krek takorekoč Tajna svetnika in eksekutorja p. Pun-ugama. Naravnost smešno je, ee trdi »Slovenec«, da niso naši klerikalei v prav nikakršni /vezi - Katoličko udrugov.. Kne/oškof ljubljanski je hodil vendar v šolo k dr. Stadlcr-ju. Oba imata popolnoma iste cilje, iste smotre. Oba se poslužujeta istih t otov v dosego teh ciljev. In da ima a*kof Jeglič na Stadlerja mogočen vpliv, je razvidno že iz dejstva, da je škof Stadler pred časom na željo Jegliča, oziroma dr. Susteršiča nriti-skal z vso silo na dalmatinske državne poslance, naj nastopijo zoper slo-\enske napredne poslance. In kateri list je hujše napadal Mandića in nje-trovo Zajednico', kakor ravno glasilo ljubljanskega škofa, ki se ]>otem op« trditi, da je dr. Šusteršič nujnn priporočal složnost vseli Hrvatov v Borili in Hercegovini. Da je dr. Krek v najožjem stiku v. organizacijo p. Ptnttigama, je razvidno tudi iz tega. «Ia je začel tudi že z gospoda rs k o organizaciji, v Bosni in Hercegovini. Zakaj j*' Zadružna *ola« v Ljubljani sprejela samo ti>te l»o>an>ke go-^n<*f. katere j»* priporočal škoi" Stad-*er.* Med temi je bil tudi nek časnikar, katerega je škof Stadler izrecno poslal, da >e navzame kranjskega klerikalnega duha. > katerim naj po-reni osrečuje Bosance in Hercegovce. Zastonj mi vsi poskusi naših klerikalcev, oprati pred slovensko javnostjo dr. Kreka in dr. Šusteršiča, da in skoro je odmevala po prostorni jedilnici češka in slovenska pesem. Izrekle so >e tudi marsikatere prisrčne besede in s slovanskim duhom prepojene Ijesede. kakor je to pač že navada tedaj, kadar imamo Slovenci v svoji sredi svoje najljubše brate, naše iskrene (''ehe. Le prehitro nam je potekal čas in skoro je bilo potreba prebiti še zadnjo preskusu jo. ali so namreč postelje v novem Aljaževem domu dobre ali ne. Toda, tudi tukaj smo se merili, da je marno naše S. P. I). res »krbelo za udobnost prenočišča v Aljaževem domu, za kar bodi dičnemu S. P. D. tu izrečena javna zahvala. Drugi dan navsezgodaj smo za-\/a\\ se enkrat prekrasni planinski v/duh in skodeljico čaja in krenili potem proti domu. Pred vilo dr. Šlaj-merja smo pa se pozdravili njegovo veieeenjeno gospo soprogo, ki je celo lansko leto skrbela prav po materinsko in ki enako tudi se letos skrbi po materinsko za vse one, ki obiščejo naš planinski raj v Vratih. Tako se je pred našimi očmi izvršila otvoritev novega Aljaževega doma. Kdor našemu opisu ne verjame, ali kdor nas sumniči, da smo kaj pretiravali, tega pa s tem slovesno povabimo, da naj se skoro poda v Vrata, in tedaj se bode na lastne oči in nos prepričal, da smo pisali le golo in čaato resnico! In * tem končamo. PlajuMb *H* nUrrr!« •SVariil klerikalno politiko v m madiarafcm stremljenj skupnega ministra Bariaaa. 7«nimeJa M edinole še vsebina onih katere sta imela ta dva voditelja na Dunaju v hiši št. 1 na univerzitetnem trgu, im pa vsebina tistih pisem, katere sta dobila omenjena iz te hlie. r Hagaahifer m Hegemaan. Štajerski klerikalni poalanec Hegen-hofer je pisal ljubljanskemu protestantskemu pastorju Hsfjsmnnnu strahovito pismo. Ker namreč Hege-mann rogovih zoper boromejako en-cikliko in proti pa pestvu se je Ha-genhofer čutil poklicanega, osmerja-ti in opsovati Hegemauna tako, da se čitatelju tega pisma kar bliska pred očmi. Hegemann je bil namreč tako hudoben, da je to pismo dal v liste in bo ta kulturni dokument gotovo vzbujal veliko veselosti po vsem omikanem svetu. Hagenhofer je pisal Hegemannu, da je oznanje-valee hudičev, ničvreden bogotajee, da se bo njegova bedasta hudobna slamnata glava razbila ob Petrovi skali, da je ljudski goljuf in ljudski zapeljivee, da je odpadniški gnoj, da lovi v svojo cerkev stare nepoboljšljive vlačuge in da so katoličani veseli, da take garje ve ovce spel ju je v svoj smrdljivi hlev. Luter, pravi vrli katoliški poslanec, je bil ljudski goljuf in morilec duš, ki ga je imel hudič na verigi velikih in ostudnih grehov in je gotovo, da sedi Luter zdaj pri Judežu v peklu, kjer se bo večno pekel. Hagenhofer zagotavlja slovesno »wir sind schon lieber slo-veniseh seelig mit so einem Deutschthum \n ie Sic es haben ewig v eda m ni t« in izreka prijetno upanje, da bo Hegemanna, tega »plačanega pomagača hudiča in odposlanca framazonske druhali« zadela božja kazen in da dobi pekel ž njim enega prebivalca več. — je ta Hagenhofer poslanec, temu se nič ne čudimo, kajti pravi katoličan bi pri volitvah glasoval tudi za farovško metlo, če bi to zahteval njegov »dušni pastir« ali da ta Hagenhofer še ne hodi po vseh štirih, temu se res čudimo. — tokan — Peskan. Celjski Nemci izrabljajo klerikalno t olova j-stvo pri Žalcu proti celjskemu sokol pkemu zletu. Po nemških listih pisarijo, da kaže umor, ki se je zgodil v Vrbju. kako nahujskano in podivjano je slovensko prebivalstvo. Z ozi-rom na to podivjanost zahtevajo Nemci, da stori vlada vse, kar je potrebno, da se preprečijo ob sokol-skem zletu dne 14. in 15. avgusta politični umori, kakršen se je izvršil pri Žalcu. Žal, da moramo priznati, da je posirovclost med gotovimi >o>.ji slovenskega prebivalstva res precej velika. Resnica pa je. tla j.* posirovelo le ono prebivalstvo, ki !»lepo dere za svojimi kaplani. Da se pa kaplani ne bodo udeležili s svojimi junaki >-okolskega zleta, to je znano gotovo tudi celjskim »Nemcem«. Junakov z noži ne bo v Celje, zato je popolnoma odveč, da kličejo nemšku-tarji na pomoč državne oblasti. Še bolj brezmiseino pa je, da bi morala oblast radi slučaja Cokan - Peskau prepovedati sokolski zlet. Sokoli niso Čuki! Sokoli ne nosijo s seboj nožev, (ia l/i klali politične nasprotnike. Zato bi bilo popolnoma neumc-ino ako bi hotela politična oblast r;*tli klerikalnega lopovstva šikanirat; Sokole. Ce bodo celjski »Nemci« dosojni, potem bodo lahko v nočeh 14. in 15. avgusta popolnoma mirno spali. + Iz goriške „čukarije". Kamorkoli krenejo „čuki", povsodi napravijo škandale, povsodi napadajo in ranijo ljudi. V Kojskem je bil ples. Sokoli so bili čisto mirni ter so se spodobno vedli. Neki Sokol je prišel v Marini -čevo gostilno ter bil popolnoma miren, ali ..čuki* so ga nakrat popadli ter poškodovali; kričali so nad njim, zakaj da je član whudičwega društva". Ko so mu prihiteli drugi Sokoli na pomoč, so se pa čukarski junaki skrili v neko drugo gostilno, vzeli v roke revolverje ter streljali na Sokole. Enega so ranili v uho. Povsodi vzgaja „Čukarija" tolovaje. V cerkvi seveda ni drugega kot hujskanje, nune se ne bavi s Kristusovimi nauki, marveč s Sokoli, čuki ter klerikalno politiko. + Slovenski krščanski socialci se hočejo preobleči. Naši krščanski socialci so se začeli sramovati svojega imena. Zato je dr. Korošec na zadnjem občnem zboru krič. soc. zveze naznanil, da se bo krič. soc. zveza iz-premenila v veliko katoliško politično organizacijo. Vedno so na-glasali, da imajo njihova izobraževalna društva, razne marijne dražbe itd. zgolj izobraževalen in nabožen namen, zdaj se je izkazalo, da so bila to popolnoma politična društva, ki so vero in izobrazbo izrabljala edinole v pomične svrhe. Ta izprememba pa tudi kaže, da se vse te klerikalne orgamanojc vodijo iz enega središča« namreč od jezuitov. Kakor je p. Puntigam priporočal kot vzor za klerikalno organizacijo v Bosni ljudsko društvo aa Nemčijo, prav tako je storil tudi dr. Korošec Sicer je pa prav, da nočejo ptoč vrefl svoj sodalhrm, saj itak njihov socializem ni Ml dragega kakor lepo zveneč naslov. Posodi so ga po dunajskem vzora. Dunajski krščanski socializem se je ps ravno v poslednjem trnu iskazal, da je vreden pač drugega naslova — ia lega sorodstva so se naši klerikalci začeli sramovati. — Darilo na m*mmt uboge. O. dr. Iran Tavear, podžupan in deželni odbornik, je podaril povodom svoje iavolitve zg častnega meščana ljubljanskega 209 kron za mestne uboge. — trtev septembarskih dogodkov na svobodi. Z današnjim dnem poteče kamen, ki jo je sodišče prisodilo radi septembarskih dogodkov g. Arnoštu Windischerju. Kakor čujemo, bo Windieeher danes ob pol 1. popoldne ispuščen na svobodo. To vest smo dobili še včeraj, a je nismo priobčili v jutranji izdaji, ker smo izvedeli, da bi Windiseherja pridržali v zaporu do večera, ako bi opazili, da ga morda hočejo njegovi prijatelji ob povratku v svobodno življenje pozdraviti pred sodnim poslopjem. — Razpisana srednješolska mesta. Do 22. julija so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Ober-Hollabrunn (uč., 10. Vin.) — Klas. filologija: Dunaj (Maks. g., L. G. d., 30. VII.) — Moderna fil.: Pulj (r., It. fr. d. in D. h., 10. VIII.), Maribor (r. D. Fr. 26. VII.) — Z godov, skupina: Krittelfeld (r. H. 25. VII.) — Mat. fiz. skupina: Dorn-birn (r. M. Geom., 25. VIL), Dunaj X. (r. M. Geom 30. VII.) Gorica (g., M. NI., 30. VII.) — Prirodopisna skupina: Dornbirn (r. C. m. nI., 25. VII.) Risanje: Dunaj (Maks. g., 30. VII.) — Telovadba: Sternberg (r., 15. VIII.) — Suplentura: r. Solno-grad, M. NI. geom. Prošnje do 31. VII. na ravnateljstvo. Kratice in znaki kakor navadno. Pasji kontumac. Tekom zadnjih treh mesecev se v občini Z g. Šiška ni dogodil nobeden nov slučaj pasje stekline. Zato se je tudi za to občino z odlokom od 17. decembra 1.1. štev. 34031 odrejeni pasji kontumac sedaj preklical. Umrla je v Toplicah na Dolenjskem posestnikova soproga gospa Marija Šteh. Pogreb je v sredo ob 10. uri dopoldne na Vidmu pri Do-brepolju. Otrok zgorel. Dne 22. julija je začelo nekako ob 4. popoldne, ko je bila večina ljudi na polju, pri Ivanu Zupančiču na Potoku (eno uro od Novega mesta) goreti, in sicer v šupi ob cesti. Ker je pihal močan severoza-hodnik, so se kmalu vnela še druga poslopja preko ceste. Nato je veter premeni! smer. Pihati je začel za-padnik, ki je nesel plamen čez vso vas. Dasi so prihitele požarne brani-l»e iz Novega mesta, Val te vasi in St. Petra, vendar niso mogle drugega, kakor varovati poslopja, ki se jih še iii prijel ogenj. Zupančiču, ki ni bil prav nič zavarovan, je pogorelo prav vse, tudi ena krava in dva prašiča sta mu zgorela. Najbolj tragično pa je, da mu je zgorela tudi dveletna hči Rezika. Iz gorečega i>oslopja jo je rešil najpreje učiteljiščnik Janko Škuf-ca, ki jo je mislil nesti kam na varen kraj. Janez Zupančič pa mu je vzel hčer iz rok in jo nesel v nek sosedov pod, ki takrat res ni bil v nevarnosti. Ženi Zupančičevi je postalo med tem od vročine in razburjenja slabo, ter se je onesvestila. Medtem ko so jo ribali s kisom in močili z vodo, je spremenil veter svojo smer in se je vnel l>od, v katerem je bila deklica, na katero so bili pozabili. Šele, ko se je ves pod zrušil, so se spomnili, da je bila deklica v njem. Potegnili so iz pepela le par osmojenih otročjih kosti. Pogorelo je j>et hiš in 18 gospodarskih poslopij. Škoda znaša 30.000 K, zavarovani so bi i cisto malo, Zupančič nič. Pohvalno je omeniti Janka Šknfea, ki je deklico enkrat že rešil, dalje vse požarne hrambe, ki so neumorno delovale. Njim se je zahvaliti, da ni pogorela sleherna hišica. Izborno pohvalo zaslužijo pa tudi orožniki iz Toplic in Novega mesta, posebno še ti slednji. Okrajni orožniški poveljnik Tomšič, se je vračal po 24-urni neprestani mučni službi čisto izmučen domov, ko je zagledal ogenj. Podal se je takoj na lice mesta, kjer je imel polne roke dela. Tudi patrulja, Ferjan in Nabergoj, sta se vračala iz 24ume služe vsa izmučena, pa sta hitela k požaru. Vsi trije so naporno delali vso noč In ves drugi dan. tako da 48 ur niso satisnili očes in zadnjih 24 ur pri požaru niso skoraj ničesar jedli in pili. Prevelik napor, silna vročina obeh dni in poveljevanje in službo v bližini ognja je Tomšiča tako prevzela, da je zbolel in so morali priti dne 28. julija zvečer z vosom ponj* VSi trije ki so trn« žije edlikovi is Jnrkevnai, ki je psiagal gasiti, je odbila briagalna, ko je vlival vodu v njo in mu js hmodk nec, Andrej Jnkis is Potoka pa Je s poda in si je Dmrl je v Brežicah ondotni pekovski mojster in posestnik g. Ignacij Poljanšek v starosti 52 let. Pošta Videm prt Brežicah na Spodnjem Štajerskem, torej v povsem slovenskem ozemlju, ima še vedno samonemšfci pečat: »Videm in Steiermark". — Toje absolutno sramota za štajerske Slovence. Poboj. V Podvincih pri Ptuju, tako se nam piše, so se stepli v gostimi Kureža fantje. Pri lem je dobil kmečki sin Martin Kramberger s kolom tak udarec po glavi, da se je kar zgrudil ter kmalu umrl. Zlodejec jo je odnesel ter ga doslej še nimajo. Občinske volitve v Ribnici na Pob. In Pobrežu pri Ptuju. Pri občinskih volitvah so zmagali vsled nepopisnih goljufij in lumparij nemšku-tarji, tako da je v občinskem odboru sedaj 8 odpadnikov in 4 Slovenci. Proti temu rezultatu so seveda vložili Slovenci energičen ugovor. Te volitve so žalostna slika slovenskega obrambnega dela ob meji. Danes so se začele občinske volitve v Pobrežju pri Ptuju. Ali se postavijo Slovenci krepko v bran štajercijancem, še ni znano. Sistematično požiganje. Iz Ljutomera se nam piše: V Berkovcih pri Ljutomeru so zopet zgorele tri hiše. To je tekom enega leta v vasi že tretji veliki požar; gori pa skoraj vsak teden. Občinskemu predstojniku in posameznim posestnikom dohajajo neprestano grozilna pisma, češ, da se bode tega in tega dne zažgalo. Spočetka so kmetje sami stražili, a ker ni nič izdalo, so se sedaj že vdali v svojo usodo. V vasi so samo še štiri hiše, ki še niso zgorele. Svari se pa tudi že posestnikom v sosednjih vaseh s požari. O požigalcih še sedaj ni nobenega sledu; opravičeno se čudimo, da orožništvo in okrajno glavarstvo ne ukreneta kakih bolj energičnih korakov proti temu sistematičnemu požiganju. Ali se pri nas zasleduje le kake senzacijonalne zločine, ne pa takih splošno nevarnih škodljivcev? V kakem strahu živijo ljudje, to si lahko vsakdo misli. Konkurz Stua v Krminu. Radi konkurza tvrdke Stua v Krminu je sodišče pridržalo v preiskovalnem zaporu sedem oseb. Te so: Stua mož in žena, hčeri Lucija in Liva, družabnik Drius in sin ter Zgubin. Cercle fračo - illvrien se ustanovi meseca septembra v Trstu. Tržaški francoski krožek ima iste namene kot ljubljanski: da razširi znanje francoščine, si nabavi knjižnico, prireja zabavne konverzacijske izlete itd. Cercle pristopi k pariški »Alli-ance Francaise« in bo v stiku z ljubljanskim krožkom. Ljubljanski socijalni demokratje v Trstu, Včeraj se je pripeljalo s posebnim vlakom iz Ljubljane, Nabrežine in Gorice par sto socijalnih demokratov v Trst. Med tržaškimi slovenskimi in italijanskimi socijalnimi demokrati je vladala velika agitacija za „dostojen" sprejem došli h gostov. Potom časopisja se je bobnalo o velikem sprejemu in „presenečenjih" na tržaškem kolodvoru. Radi te agitacije je iz radovednosti šlo na kolodvor več tržaških narodnih Slovencev, da se sami prepričajo na lastne oči, v koliko se bo uresničila bombastična napoved in obljuba, kajti pričakovalo se je res vsaj nekaj, ako že ne bogvekaj izrednega. Ali kolika prevara! Došli gostje so že na kolodvoru doživeli „ presenečenje". Zbralo se je le 150 do 200 tržaških slovenskih in italijanskih so-drugov. Ljubljančani in Goričani so izšli iz kolodvora na ulico kakor izgubljene ovce brez najmanjše ovacije prisotnih, brez pozdrava. Nismo čuli ne enega živioklica, ne enega: dobro došli. Z nabre-žinsko godbo in dvema rdečima zastavama na čelu so tiho, mirno in otožno stopali po mestu. Ob straneh stoječe slovensko ljudstvo je s pomilovanjem zrlo ta „klavern" sprevod, a Ljubljančane naravnost obžalovalo, ker ti so si pač vse kaj drugega pričakovali na tržaškem kolodvoru, tam, kjer tržaški Slovenci prirejajo svojim došlim bratom prisrčne sprejeme in ovacije. Prav nič pretiranega in pa veliko rečeno, je tvorilo sprevod kakih 600 do 700 ljudi, kar je za tržaške sodruge naravnost prava sramota. Gledajoči to mizerijo smo se nehote spomnili sprejema ljubljanske .Narodne delavske organizacije" v Trstu pred dvema mesecema, Tedaj je bilo pred kolodvorom kakih 3000--4000 tržaških Slovencev in črne ljudstva so bile vse ulice. In vsa ta masa je v triumfu spremljala ljubljanske brate v mesto, med pevanjem narodnih pesmi, godbo, vskliki in ploskanjem. Ob teh mislih m spominih je res moral vsakdo pomilovati tako nemilo „presenečene* sodruge iz Ljubljane in Gorice. Bo li to grenko »presenečenje" odprlo gotovim »sodrugom* oči« da ne spadajo tja, kjer se nahajajo, da niso med svojimi, temveč le »štafaža" gotovih bujskačev in italijanske socijaldemokracije. Pribiti motamo tudi dejstvo, da so leta 1906% ko so prišli v Trst iuwjansfc naajonaki, prišli na kolodvor jami demokrati v velikem številu. Zakaj? Zato, ker so bili to bralci iz kraljestva, Italijani, a sedaj so prišli v TVst samo slovenski sodrugi iz Ljubljane. Zato je bil pa sprejem tudi tako žalosten. Samomor na odprtem morju. V soboto je prihajal iz New Vorka v Trst parnik „Aigentinia" s 148 potniki na krovu. Ko se je parnik nahajal pri Kopru, je neki moški skočil v morje ter izginil med valovi. Parnik je bil takoj ustavljen in pričelo se je iskanje nesrečnika. Iskanje je trajalo eno uro. ali zaman. Konstatiralo se je, da je izvršil samomor 431etni Fran Iran kurjač, doma nekje s Češkega. Uboj v Pulju. V kamenolomu vojne mornarice „Valdefigo" poleg Pulj a je zaposlenih mnogo težakov največ Hrvatov iz Like in Bosne. Med vsem tem delavstvom je vladala velika nezadovoljnost proti nekemu delovodju kamenoloma, ker je baje z delavci jako sirovo in prestrogo ravnal. V soboto so prišli nekateri delavci z dotičnikom ponovno v prepir in so ga s poleni in kamenjem ubili. Kdor hoče podpirati misijone, naj pije. Na marijanskem kongresu v Solnogradu je neki pater razdajal cenovnike za vino. V tem cenovniku se priporočajo vsem prijateljem misi jono v različna afriška vina. čisti dobiček je namenjen za podpiranje katoliških misijonov v Afriki. Na eni strani oznanjajo abstinenco, na drugi strani pa priporočajo, naj se vsak prijatelj misijonov vsaj enkrat na dan pošteno napije afriškega vina, da se bo misijonarjem »kšeft<' bolje obnesel! Svarilna znamenja za mednarodni promet z motornimi vozili. Avstro-ogrska država je sklenila lani s Francijo nekak dogovor ali pogodbo, ki se tiče mednarodnega prometa z motornimi vozili. Ta pogodba, ki je stopila v veljavo s 1. majem 1910, določa glede svarilnih znamenj sledeče: Obe državi se zavežete po svoji moči na to paziti, da se ob javnih potih postavijo svarilna znamenja in sicer za jarek dva drug poleg drugega stoječa hribčka, za ovinek, znamenje, podobno črki z, za železniški prelaz tračnici s pragovi in za križpotje poševno stoječ križ. \sa znamenja bela v modrem polju v podobi krogra. Kaka izprememba teh znamenj je dopustna samo na podla-gri obojestranskega sporazu ml jenja. Dovoljeno pa je dogovorjenim znamenjem pridodati še kakšno drugo znamenje, ki kaže kak carinski ali slični urad. Pazilo pa se bo pred vsem na to: 1. Naprava teh svaril nih znamenj sredi trgov v splošnem ni dopustna. 2. Svarilno znamenje se ima postaviti približno 250 m pred dotično zapreko. Ce pa je razlika v razdalji dokaj večja, se bo to uredi lo s posebno naredbo. 3. Svarilno znamenje mora stati pravokotno k vozni smeri. Znamenja so bela na modrem polju in brez vsacega napisa. Plošča znamenja ima 70 cm v premeru in je njen spodnji rob približno 2 ,/1 m od tal. Vso skrb za nabavo in vzdržavanje teh svarilnih znamenj imajo avtomobilske zveze, katere pa naj cestno-upravni organi kolikor mogoče podpirajo. Kap zadela je danes ob pol 1 popoldne oženjenega pomožnega uradnika okrajne bolniške blagajne. Ignacija Pogačarja, rojenega 1874. 1. v Ljubljani ter pristojnega v Moste. V gostilni pri »Ribi«, kjer je vedno (bedoval, ga je napadla padavica, nakar se je zgrudil in umrl. Poklicani zdravnik je zamogel konštatovati le še smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Priporočljiv hlapec. Ko je včeraj lastnica panorame Josipina Schwarzmanova poslala hlapca Josipa Knausza in mu dala 18 K denaT-.ia, da bi plačal voznika za prevoz panorame v Kamnik, je ta denar za-ee pridržal in neznano kam pobegnil. Nočna ptica. Policja je aretovala brezposelno služkinjo Ano Tom-šetovo, rodom iz Kostrevnioe pri Šmarju, ker je tavala okoli po mestu v kljub temti, da ima v mesto prepovedan povratek. Aretovanka je suni Ijiva tudi neke tatvine. S skledo po obrazu je udarila neka ženska na Krakovskem nasipu delavca F. P. in ga telesno poškodovala. Povod temu je bil hišni prepir. Zagovarjati se bode morala pred so d išče m. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v A.meriko 50 Macedoneev in 10 Hrvatov, iz Amerike se je pripeljalo 15 Slovencev in Hrvatov. V Eger je šlo 35, v Buks 25, v Inomost pa 20 Hrvatov. Izgubil je trgovski sotrudnik g. A. V. Klat prstan t vdelanim kamnom, vreden 14 K. Pošteni najditelj se prosi, da ga odda proti primerni ragradi r upravinštvo »Kov. Naroda«. — Izgubil je proetovolee Roman Levee rjavo usnjato denarnico » 4 zlati po 10 K in nekaj drobiža. »Slovenska filharmonija« kon-certira jutri pri ve&erni predstavi Fdektroradioffrafa »Ideal« od 0« sve« čer naprej v hotelu pri »Mališu«« Narata otranlNL Dražbi sr. Chile. in Me»o4a je poslala deklica Milice Janef ičeva z Vrhpolj pri Kamniku znesek 4 K 90 h ter piše: »Nabrale smo sestrice moje in jaz ta mali denar pri otroški zabavi, ki smo jo priredile na našem vrtu/ — Živele male rodoljubke. V Sežani je bila dne 10. julija velika vrtna veselica v proslavo 251et- nice obstoja družbe sv. Cirila in Metoda. Neumorno skupno delovanje moške in ženske podružnice rodilo je tudi lep sad, kajti veselica se je obnesla nad vsa pričakovanja sijajno toli v formalnem kakor v materijalnem oziru. Vseh dohodkov je bilo nad 3000 kron in čistega ostane za družbo 1700 K. Lep dar kraške metropole, dične Sežane, s svojimi podpiratelji-okoličani. Naj živi tako požrtvovalen narod in njega neumorni delavci. Društveno naznanilo. Sokolski dom v Brežicah. Gosp. dr. Stiker je nabral o priliki jubilejne slavnosti C. M. družbe v Ljubljani v hotelu pri „Zlati kaplji" 40 K za Sokolski dom v Brežicah, darovali so g. Zafošnik 20 K, g. dr. Brus 10 kron, g. Frančič 10 K. — O priliki vseslovanskcga sokolskega zleta v Sofiji je nabral brat Schreiber iz Zagreba v veseli družbi v Knjaževem od Bolgarov, Hrvatov in Slovencev 11 K 20 v za Sokolski dom v Brežicah. Iskrena hvala! Kolesarsko društvo nDanica" v Gorici priredi 4. septembra t. 1. cestno dirko v dveh oddelkih in sicer I. društveno, II. dirko, katere se bode lahko \?ak Slovenec udeležil združeno z veselico. Natančnejše sledi pravočasno. Zahvala. Dramatični odsek X. D. O. izreka naj iskrene jšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je izlet v Kamnik dne 17. julija tako lepo uspel, ^vojo zahvalo izreka zlasti slavni »Čitalnici« v Kamniku, ki nam je dala na razpolago brezplačno garderobo in vse prostore, njenemu aslužnemu predsedniku, gosp. dr. Krautu na iskrenem pozdravu, dalje l:osp. predsedniku Lire« Binderju, na navdušenih besedah. Iskrena hvala pa tudi slav. kamniškemu občin-Mvtt. ki se je tako številno udeležilo naše prireditve. Torej srčna hvala v>em SlOTHSRI Jug. — Jugoslovanska razstava v Parizu. Jugoslovanski umetniki, ki ži-ve v Parizu, -o sklonili leta 1912. prirediti v Parizu jugoslovansko umetniško razstavo. Razstava bo nameščena v Grand Paleju na Elizej-kem polju. V prostorih razstave bo pose-m n >alon. v katerem bo jarodba pod vodstvom hrvaškega skladatelja in uglednega violinista ovirala izključno jugoslovanske komade. Jugoslovanski glasbeniki bodo po vabljeni, da pošljejo svoje umotvore, da se l>o-do izvajali na t11 koncertih. Na razstavi bodo izložena najbolj dovršena a najboljših jugoslovanskih umetnikov. Natančen program o razstavi v kratkem objavi v vseh jugoslovanskih listih. Kdor bi pa že preje lotel imeti kake informacije, naj se brne na naslov: Nikola Jeremić, sli-kar. Pari/, .*> rue (iit le Couer. Matica Srbska« v Dubrovniku prične prihodnji mesec s svojim \-nijem. Kot prva njena knjiga Nas« Primorje«, knjiga, ki jo napisa! Marko Car. Nadalje je razpisala nagrado v znesku 1000 K za delo »Kulturni in gospodarski razvoj Srbov v Avstro - Ogrski od naj--tarejše dobe do danes.'S »Hrvatsko Matico« in s Slovensko Matico« je topila v dogovor radi zamenjave društvenih knjig. Branislav Niišič ustanovi svoj I Nt. Iz Belgrada poročajo, da namerava znani dramatik in humorist, Branislav Nušič. ustanoviti svoj list. Novi list si> ho imenoval Male Novine Nušič je eden izmed najpri-Ijubljenejših s.bskih piscev, zato je \est. da ustanovi svoj list, izzvala splošno zadovoljnost, to tem bolj, ker je Nušič popolnoma opustil delovanje na književnem polju, odkar je stopil v upravo Savice ve opere. — Avstrija in vseslovanski časnikarski kongres v Sofiji. V sofijski Večerni Pošti« čitamo: Skupina prijateljev slovanskih časnikarjev je sprožila misel, da se izdajo ob priliki -'■slovanskega časnikarskega kon-- resa okusno opremljeni albumi, v katerih bi bile slike vseh v Sofiji izhajajočih dnevnikov s fotografijami fienih urednikov. Ti albumi so se imeli pokloniti udeležencem vseslo- i nekega časnikarskega kongresa. I"r. V ergun in Krn nos lav Heruc sta j'nela v prostorih trgovske zbornice v Sofiji predavanje o ciljih in na- menih drnMev, ki bi po veftreu uroervi in o sam«njevaaju trgovakih , nikov med eJovenakimi tfge^el predavanji ata bili sprejeti a vetthftni odobravanjem. Na predlog Belini kova se je sklenilo, osnovati društvo »Bolgarsko Zrno«. Med ustanovitelji tega društva so naši prijatelji dr. Zlatarov, Georgij Pejev, dr. N. Dob-cev in drugi. — Baastava roških kajig ia časopisov v Sofiji se je danes »stvorila. Posetilo jo je 25.000 ljudi. Razstava, ki je nad vse poučna in zanimiva, se prenese v Belgrad, od ta pa v Zagreb. Ce bi se v Ljubljani kdo potrudil, bi nemara to razstavo priredili tudi v Ljubljani, kar bi bilo velikega pomena. — Bolgarska planinska društva so osnovala centralni odbor, v katerega so izvolila dr. Todorova-Balana za predsednika, St. Ivanova sa podpredsednika in Atanazija Džananova za tajnika. Centralni odbor ima nalogo, da stopi v zvezo z ostalimi slovanskimi planinskimi društvi. — Bosanci se vračajo v domovino. Mohamedanci, ki so se v velikem številu izseljevali iz Bosne, daj jeli vračati. Te dni je prispelo pod vodstvom Rama Kloniča nad 20 l*)sanskih emigrantov iz Carigrada v Belgrad, odkoder so se nato napotili v Bosno. Reveži so videli in se prepričali, da v tujini ni najti bratov in da je vendarle najboljše doma na rodni grudi sredi bratov po krvi in jeziku. Izpred sodlttn. Klerikalni župan v Pibembergu spoznan krivim nečastnih dejanj. V Gorici se je vršila v soboto vzklicna razprava na tožbo rihemberskega župana Jožefa Pavlice, naperjeno proti Leopoldu Krševanu iz Rihemberga, ker je govoril o županu Pavlici, da je ta rekel Francu Birsi, krčmarju v Trstu, da mu ne napravi domovnice za sprejem domovinstva pod Trst, ako ne kupi od njega največjega soda vina; dalje, da so pri občini sami pojedeži teh ubogih in da jedo ubogih žulje, namesto da bi pošteno delali. Pri vzklicni razpravi je bila potrjena razsodba okrajnega sodišča v Ajdovščini, katero smo svoj čas priobčili. Obdolženec je dokazal zasebnemu obtoži-telju županu Pavlici razna nečastna dejanja in dognano je, da župan Pavlica ni opravljal svoje službe v blagor občine, marveč bolj z namenom se s to službo okoristiti in da se je v dosego tega svojega namena posluževal večkrat nečastnih, celo kaznivih dejanj in to v škodo bogatih in revnih davkoplačevalcev. Politična oblast ne sme pustiti tega svetega moža niti trenotek več na županskem stolcu. Razprava je posvetila v temno gospodarstvo klerikalnega župana ter mu na stara leta pritisnila na čelo pečat kaznivega izkoriščevalca občine. Zupan Pavlica je oče seme-niškega profesorja dr. Andreja Pavlice v Gorici. — Županov a la Pavlica je po Slovenskem obilo. Iz tržaško-iredentistične mlakuže. Pod tem zaglavjem smo že v sobotnem večernem listu poročali o kazenski obravnavi pri deželnem sodišču v Trstu, v kateri nastopajo kot obtoženec in kot priče sami italijanski ne-odrešenci. Kakor že povedano, je bil kazenski zagovornik, advokat dr Robba obdolžen goljufije, krivega pričanja in zavajanja h krivemu pričevanju. Obravnava se je nadaljevala v soboto popoldne ob peti uri. Državni pravd-nik je poudarjal, da je obtoženec pozabil na svoje dolžnosti in zlorabil zaupanje svoje klijentinje. Vplival je na uboge ljudi in zlorabil njihovo nevednost in s tem zagrešil prevaro, za čemer je šlo celo njegovo postopanje. Od Benedetiča je dobil IzOO K, pred sodiščem je izjavil, da je dobil samo 600 K. Mesto da bi bil zastopal interese svoje klijentinje, je zastopal le svoje interese. Državni pravdnik predlaga, da se obtoženec postavno kaznuje. — Obtoženi dr. Robba pravi, da ga je le zavist njegovih nasprotnikov spravila na zatožno klop. Obtoženec se je v zagovoru tako razburil, da je s pestjo udaril ob mizo. Obžaluje, da ni bil noben od gospodov sodnega dvora član onega sodnega dvora, pred katerim se je zagovarjal Benedettich. Tam bi se bili uvenli, kak biser je bila mlada Garassicheva in bi bili tudi uvideli, da je 600 K več kot dovolj za tak biser. Pričam, ki so nastopale proti njemu, je storil že marsikaj dobrega. Dr. Lomasu je dal že marsikak petak in tudi obleko mu je že podaril. Prosi, da ga sodni dvor sodi po njegovih delih in de se ozira tudi na njegovo družino. — Po enournemu posvetovanja je predsednik razglasil oprostilno razsodbo, kar je izzvalo med občinstvom glasne brtvo* klice. Na hodniku jedr.Robbi vsevpsek čestitalo. Izročen mu je bil tudi šopek cvetlic in slišati je bilo ostrih likov proti „drugim", kakor pravi »Pioooto*. Državni pravdnik je priglasil pinofto ničnosti. |S bUo^Wa2ke0i va^n^J^ morfranJfc lifc asaihUšii i sa doktorje prava. To je rekord, kakršnega dunajsko vseotiMes preje še oi doseglo. * 2ivia«ka mati. Pred nekoliko dnevi sta umrla v Bnatehnde pri Hamburgu dvojčka delavca Schul-teja. Sodnijaka obdukcija je dognala, da sta otroka lakote umrla. Mater, ki je osumljena, da je otroka sestradala, so zaprli. * Krvav konec rokoborbe. V Nagv - Bejonu na Ogrskem sta se prepirala 141etna dečka Gabrijel Be-belles in Ladislav Bank. Prepir sta hotela končati z rokoborbo. Pri borbi se je Banku posrečilo, da je svojega močnejšega nasprotnika spravil na tla, na kar ga je začel s pestjo obdelovati. Rebelles je potegnil nož ter ga zasadil Banku v prsi. Ker mu je prebodel srce, je bil Bank takoj mrtev. Rebelesa so aretovali. * Maščevanje vdove. Kmet Mihael Tuša v Gvoroku na Ogrskem je pred letom v prepiru ubil svojega soseda Adama Gvorsvja. Vsled tega je bil obsojen v enoletno ječo. Pred par dnevi je prišel iz ječe. Ko se je vračal v svojo rojstno vas, ga je srečala vdova vibitega. Ta je začela divjati ter mu je zasadila velik nož v glavo. Tuša se bori s smrtjo. Vdovo so aretirali. * lz obupa. V Hattingenu so agentu \Vahnertu dražhenini potom prodali njegovo hišo. Glavna upnica Trabmann, ki še ni dobila vseh svojih terjatev poplaćanih, je šla z ekse-kutorjem na Wahnertov vrt, da zarn-bi vse vrtne pridelke. VVahnert se je vsled tega tako zelo razburil, da je z gnojnimi vilami Trabmannovi prebodel srce. Nato je šel domov ter si pognal kroglo v glavo. Zapustil je mnogoštevilno družino v največji revščini. * Pozno odkrit zločin. Tajna policija je odkrila grozovit zločin, ki se je zgodil leta 1907. Novembra omenjenega leta je bila umorjena v Jeka-tarinoslavu družina gostilničarja Kabolova. in sicer najprvo oče, potem pa tri hčere. Od cele rodbine je ostal samo sin kot edini dedič. Po dolgoletnem iskanju se je policiji posrečilo dobiti morilca. Bil je sin, ki je iz strahu, da ne bo izdedinjen, skupno z nekim drugim gostilničarjem izvršil grozoviti uuior.Ta gostilničar je dobil za to 5000 rabljev. Umorila sta pa tudi nekega Armenca, katerega sta najela, da umori starega Kabolova. Ko je Armenec umor izvršil, sta ga naslednjega dne umorila, da se iznebita neljube priče. * Velika želeaniearska stavka na Angleškem. Na Angleškem je izbruhnila velika železničarska stavka. Na severovzhodni angleški železnici stavka nad »*K).000 delavcev. Promet na tej železnici je popolnoma ustavljen. Na kolodvorih in tudi sicer povsod je popolnoma mir. V New Čast hi in okolici so morale številne tovarne ustaviti delo, ker jim je zmanjkalo premoga. Cele zaloge živil leže po kolodvorskih skladiščih in se prid i jo. Stavka se je razširila po nekaterih mestih tudi že na električne železnice. Prebivalstvo je zavzelo nasproti stavku jočem u delavstvu neprijazno stališče, ker ne ve vzroka stavke. Delavska organizacija namreč doslej še ni povedala, zakaj je proglasila stavko. Doktorske svetiljke na Kitajskem. Pri nas v Evropi se presojajo zdravniki po številu ozdravljenih bolnikov, na Kitajskem je to ravno nasprotno, tam se upošteva zdravnika po številu onih ljudi, katerih on ni mogel izlečiti, ki so umrli po zdravnikovi „ umetnosti!« In radi tega je na Kitajskem vsak zdravnik primoran za vsakega bolnika, ki ga je poslal na drugi svet obesiti na vratih svojega stanovanja novo svetiljko. To se pravi, kolikor svetiljk visi pri zdravnikovih dve-rih, toliko je bilo neugodnih slučajev (smrtnih) v njegovi praksi. Število izpostavljenih svetiljk se pričenja z vsakim letom na novo; sicer bi moral kak star mazač napraviti kar celo razsvetljavo svojega stanovanja! — Pripetilo pa se je, da je zbolel za črevesno boleznijo sam cesar. Brž je •kazal, da se mu privede tak zdravnik, ki ima najmanjše slavilo svetiljk ras-obešenih. Poslani slo« so obredli vse ulice mesta, a poeređo se jim je dobiti le enega sdravnika, ki je imel tri svetiljke, — to je bilo najmanjše število. In ta kitajski doktor se je pojavil pred očmi .nebesnega* sina. — Ti moraš biti velik učenjak! Pri tebi vise samo tri svetiljke! Ali te dolgo Uviinjcl zdravniško umetnost? -7- Od današ-aiega Jtitoa, ostfe »ebe, odvrne zdravnik. .Nebeški sin- je bil tako prevest hi nmtrsšen radi teb kotosabuh us Samo temu povsem nepričakovanemu zdravniškemu uspehu oe~ je moger^m-hvaliti paavani zdravnik, * j« Mnesd it stavo glavo na svojih plečih it Mga dvorci I in je vplival ta priza-pMijamijt živcev tako da»a Ja, Tetefrasko h brzolovna wrotfli SfVa VUio10 Srbski zunanji minister o trgovski pogodbi med Avstrijo in Srbijo. Dunaj, 25. julija. Srbski zunanji minister dr. Milovan Milovano-vić se je izrazil sledeče o trgovski pogodbi med Avstrijo in Srbijo nasproti nekemu časnikarju, ki ga je tozadevno interveniral. Vrednost trgovske pogodbe med Avstrijo in Srbijo leži predvsem v tem, da se bodo vsled te pogodbe zopet z boljšala nekatera trgovska razmerja med Av-strjo in Srbijo. Čeravno je pogodba na obe strani zelo ozka, vender upa, da bo ta pogodba pospešila in razširila medsebojne trgovske stike. Srbski kralj na evropskih dvorih. Dunaj, 25. julija. Srbski zunanji minister dr. Milovan Milovano-vie je izjavil, da obišče srbski kralj Peter še to jesen nekatere evropske dvore. Dementi o predzgodovini Petrovega obiska na Cetinju. Dunaj, 25. julija. Srbski zunanji minister dr. Milovan Milovanovie odločno dementira vse vesti, ki so krožile po listih grlede predzgodovine obiska srbskega kralja Petra knezu Nikite na Cetinje o priliki njegovega jubileja. Ponesrečeni poskusi. Dunaj« 20. julija. Na eni dunajskih klinik so se poskušala znana zdravila, preparat »Ehrlich« proti sladkorni bolezni. Dosedaj pa se ti poskusi niso bogve kako obnesli. Proti protestantska gonja na Dunaju. Dunaj, 25. julija. Včeraj dopoldne se je po dokončani službi božji v Stefanski cerkvi na Dunaju razdeljeval na vseh 4 izhodih med posetni-kc cerkve znani »Bonifacius Blatt«. Obenem so pobirali tudi darove za honifaeijevo društvo. V listu se nahaja tudi članek znanega patra grofa Kahlen. v katerem se močno napada protestante in v katerem se trdi, da so popolnoma opravičeni napadi, katere je objavil papež v boro-mejski encikliki o reformatorjih. Bojkot proti mesarjem na Nižje Avstrijskem. Klosterneuburg, 25. julija. Člani bojkotnega komiteja proti mesarjem so osnovali posebne stražnice s stražniki, ki zapišejo imena vseh onih, ki še kupujejo meso pri mesarjih. Včeraj je bila na straži tudi neka gospodična ter je ravno zapisovala v knjižico osebo, ki je šla kupovat meso k bližnjemu mesarju. V tem hipu pribiti do nje mesarski pomočnik iz dotične mesnice ter jo pretepe. V mestu vlada radi tega veliko rzabur-jenje. Proti pomočniku se je uvedlo kazensko postopanje. Izjemno stanje. Solun, 25. julija. V vijaletu Monasi ir bo v prihodnjih dneh proglašeno izjemno stanje. Rim brez luči. Rim, 25. julija. Včeraj so zapustili delavci plinarne nenadoma delo, tako da je bil Rim nocoj brez luči. Plinarno stražijo vojaki. Razsvetljavo dvora in uprave opravljajo sedaj vojaki. Velikodušno darilo. Rim, 25. julija. Neznan mecen je daroval 150.000 lir v ta namen, da se prekopi je Pa lat in in tako izkoplje obe na njem se nahajajoči cerkvi v bizantinskem slogu. Volitev v generalna zastopstva na Francoskem. Parla, 25. julija. Glede volitev v generalna zastopstva je dosedaj znan izid v 1027 slučajih. Izvoljenih je med drugimi 159 konservativcev, 129 progresistov, 605 republikancev in 45 združenih soeijalistov. Leg reda o Ivano Orthu. Parts, 25. julija. Nek pariški tednik pripoveduje, da je bivši avstrijski nadvojvoda in poznejši Ivan Orth še šiv in da je bil v zadnjem času večkrat v Londonu in v Parizu. V Parizu je bival pod imenom baron Otto. Imel je sestanke a rasnimi odvetniki. V Parizu ga je spoznal svoje-časni avstrijski dvorjan Natal. Ojjeonjs attfeeeih čet v Egiptu. Berlin, 25. julija. Is Londona se poroča, da se bode angleška posadka V Egiptu ojačila z eno divizijo iz Jušne Afrike. Wachterjem, v jeseni. Mogoče se otf tej priliki sestaneta tudi ruski car b* nemški cesar. Merilen dr. Crippenu na sleda. London, 25. julija. Dognano je. da se je morilec dr. Crippen odpeljal na parniku »Sardinie«, ki vozi v Kanado. Preoblečen je v duhovnika. Njegova bivša stenografinja je preoblečena v fanta in vpisana za njegovega sina na ladji. Policija v pristanišču je že obveščena o tem, da ga takoj prime, ko se izkrca. Boj za poveljstvo na morju. London, 25. julija. Tukajšnji listi se močno pečajo z vprašanjem nemško - angleške tekme na morju. Listi poudarjajo, da mora Angleška storiti vse, da si ohrani nadvlado kot prva morska moč in da se ne sme zbat? nobenih konsekvenc, ki bi morebiti nastopile radi tega njenega strem* ljenja. London, 25. julija. V spodnji zbornici je zahteval lord Berooocrost 120—160 milijonov kron za izboljšanje največje angleške bojne luke Portsmouth. Kuga. London, 25. julija. Na otoku St. Mauricius so obolele in umrle tri osebe na kugi. Potopljena ladja. Tokio, 25. julija. Nek parnik se je v japonskih vodah potopil. Vtoni-lo je 260 oseb. Rešiti so mogli same 40 oseb. Kfl^rBB o ereienufcife in tzoatklh ee ertttal ve* like fablle Jne veselice dražbe sv. Curila la Metoda v Linblj.nl, ene 3. iullja ltlsV Prejemki: 1. Vstopnina....... 4.938 K 41 2. Paviljon, Trst..... 1.883 . — 3. . Gorica..... 700 . — 4. , Šiška...... 519 . 64 5. . Vič . . - 319 9 62 6. ." Koroška..... si sever sr. jvsh. Neke ■ BSSSBSSnj Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I Tužnim srcem javljava bridko vest, da se je Bogu do padi o, že v nežni mladosti, 4 mesecev, najinega ljubega, edinega sinčka 2515 Cirila danes zjutraj ob 5. uri poklicati v boljšo bodočnost. Prosiva tihega sočutja.' Krško, dne 23. julija 1910. Anton in Franja Šustersič. Zahvala. Za vse dokaze ljubeznipolnega sočutja ob bolezni in smrti našega ljubljenega očeta, ozir. starega očeta, pradeda, tasta in strica, gospoda Antona Žvanut vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. 2529 V Lozicah, 23. julija 1910. Žalujoči ostali. (Zutrager) sprejme večja kavarna. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2522 Sobo s hrano išče učiteljica. Ponudbe s ceno vred na uprav. 2521 »Slovenskega Naroda« Skarteur popolnoma vešč ^kartiranja jelovine, tavalet in testonov, se takoj sprejme na parno žago v Rogu, pošta Kočevje. 2SH Pomočnico (Postgehilfin) oziroma vaj en ko sprejme takoj poštni urad v Solkanu pri Gorici, kamor se je obrniti za pojsnila. 2518 Učenca sprejme takoj 2477 Josip polak, trgovec specerije, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. Stanovanje v StreliSki ulici št 6, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pntikJin, kakor tudi z uporabo vrta SO Odda za uMOOC november mirni stranki brez otrok. 24% Železnato vino 1 * lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in ha. dvorni založnik, papežev dvooni založnik, vsebuje za slabo krvno in nervomne 373 hotne otroka, lahko prebavljiv železna t izdelek. Polovična steklenica K 2—. Poštni zavoj (4 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 8 40. Naročila po povzetju. PsJstmsz , n:: nanatiktantegi blaga. franc Sonvan sin, fjnUjana RlMPInH. SS hi 13. 2280 Največja zaloga preprog. Popolne opreme :: za neveste. :: 2514 učenko v svojo manufakturno trgovino T« Dr. il. Mm GODI no loaHunpolcc 4bj suknusicof {od Nabolje sukftoiponodMirobu nudi tvrdtka za hišo t mestu 2493 ANTTOMEC izvoz jukna A uHumpoku-f Sv. Jakoba tre 2 2513 ordinira zopet. Na Izbiro pošilja Za mestno občino ljubljansko vpeljani pasji kontu mac se z današnjim dnevom 2516 razveljavlja. Posestniki psov pa se opozarjajo, da naj ne puste svojih psov brez nadzorstva okoli hoditi, da se ne pripeti vnovič slučaj pasje stekline. resnim naročnikom bluze - krilat - perilo halje, ------, jannSna in cepiče, ter vsako M.Kristotič Bučar L)mUJaaa, Stari trg 28. ■■jfcBlU« blaao. Cm nizke. Zahvala. Povodom smrti nepozabnega nam ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda 2520 Jakoba Kordiša predsednika krajnega šolskega sveta in posojilnićnega blagajnika v Travniku izkazalo sc nam je od vseh strani sožalje v toliki meri, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se bolniški upravi ljubljanski za trud in prepeljavo trupla do Ribnice. Iskrena zahvala gg. ribniškim pevcem za tolažilne žalostinke na kolodvoru in ob slovesu, enako veleč. gg. uradnikom in tržanom za tako številno spremstvo skozi trg. — Zahvaljujemo se preč. župnim uradom v Ribnici in SodraZici za zvonenje povodom prepeljave trupla. — Srčna zahvala preč. gg. domačim duhovnom in gosp. župniku iz Gore, vsem prijateljem iz Sodražiee, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku. — Hvala gg. pevcem iz Starega trga. — Zahvaljujemo se gosp. Županu m občinskim odbornikom, kakor tudi vsem domačinom ter številnim darovalcem krasnih vencev. — Vsem, ki so nam v teh bridkih urah lajšali gorje in spomin pokojnika počastili, kličemo prisrčni; Bog plačaj! V Travniku, dne 24. julija 1910. _ tnhiiožl ostnU. Zahtevaitc cenike! Največja Zaloga l****** za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: = Dsteseldoriske oljnate barve = v pusicah za umetniško in študijsko slikanje. Horodamove patent, akvarelae barve za Solo in v puSicah a Stadije. _Pastelne barve (stogle). _ pristne francoske, in za ljadske sole v sfcatijkafc. Tesspera barve za srednje in strokovne note. za nmetnike in prijatelje nnwtnosti. nrneU, olfa In retase za slikarstvo. ■ Sunarsas platne ■ z oljnatim in krednini temeljem. sUkarfs vedno najnovejše m razpolag, pripona HnVPlVnl satn.HR i hišnik z malo družino, ki mora biti zidar ali sobni slikar. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. oniiiih mdo mutno fasee 7, IL nadatr. in actteljsm itd. pod najugodnejšimi pogoji eventualno tudi hres peronov proti enkratnemu psieSiisnsnui prispevke. Nikakih aredstroškov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845 J. Kosem. Ljubljana, Krakovski nasip št. 22. Sprejme se takoj m 2640 učenec s primerno šolsko naobrazbo pri tvrdki Rudolf Bisjak, urar in trgovec, Voloske-Opatija. Um. krepak deček 14 let star, ki je dovršil ljudsko šolo, sin poštenih staršev, 2485 žeti sc nfiti Ujacavnicarstva. Ponudbe sprejema Marija Oblak o Ajdovščini, Priniorsko. v Ljubljani, dobro ohranjena, se iz proste roke zaradi rodbinskih razmer = p r o d a. = Vprašanja pod lfW. 8493" na anončno pisarno Rudolf Mosse, Dunaj, I., Seilerstitte 2. 2463 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črne dal* itinako vino 1774 KOČ najbollie sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. ližejo se vozniki (Wagenfuhrer) za električni tramvaj ▼ Zagrebu. Nastop takoj. Ponudbe je poslati oziroma predstaviti se je treba prometni upravi v Zagrebu. 250c Predložiti je izpričevala o sposobnosti. E 378/10/3 25W Ud Jeeenicah (na Gorenjskem) se bo prodajala na javni dražbi: dne 27., 28. In 30. Julija t L ob 10. url dopold. razna sobna in kuhinjska oprava in posoda; dne 2. avgusta L L ob 10. url dopoldne 1 lddenica, led, 1 velik kurnik, čez 50 hektolitrov različnih vin, žganja in jesiha' dno 3. oveat 4 avgusta t L ob 10. uri dopold. razna porcelanasta in druga kuhinjska posoda, šampanjec in likerji. Udeleženci naj se snidejo v botolu „Kolodvor". C kr. sodnija Kranjska gora, oddelek IL, dne 22.j ulija 1910. C. kr. avstrijske fjjf državne Izvleček iz voznega reda. Vomfaaarmsm Is L|ahl|ane 0«*- ftaL) r*OB zjutraj. Osebni vlak v Trfie. lesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7"*e zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje. Št. Jan2, Rudolfovo, Straza-Toplicc, Kočevje. 9*12 tftpoMn«. Osebni vlak ▼ smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. ifOO oopoldno* Osebni vlak v smeri: Trfii, lesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. lil »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Jani, Straia-Toplice, Kočevje. a. Osebni vlak v smeri: Trtic, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst. Osebni vlak v smeri: Iriič, ,______z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldori, Vleissingen, TsBnV _ Tm Osebni vlak v smeri Št Jani, Rodoliovo, Kočevje, lOHO psaseOt. Osebni vlak v smeri mce, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. Osebni vlak v Kamnik, as Mešanec v Kamnik. Mešanec v Kamnik. Mešanec v Kamnik le ob nedeljah hi praznikih. 7-30 j 7-00 zjutraj: Osebni vlak iz Jesenk, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prajre, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsu, Tržiča. O-aa zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-dolfovega, Groauplja, St Janža. mo dopoldne: Osebni vlak ix Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Viisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda. Monakovega, Solnograda, lnomosta. Badgasteina. Beljaka. 0-00 popoldne: Osebni vlak is Kočevja, straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. St. Janža. 417 popoldne: Osebni vlak is Trona, Celovca, Beljaka, Gorice, Trata, Jesenic, Trfičz. 0*08 zvonar: Osebni vlak is Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage. Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda' Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. OHO sveder: Osebni vlak is Beljaka, Trbiia Celovca, Trsta, Gorice. Jesenk, Trtica. 0-07 zvečer: Osebni vlak is Koeeva, Strele-Toplic, Rndolfovega, Grosuplja Št. Janža, ll-aa ponool: Osebni vlak is Trbiia, Celovca Beljaka, Trata. Gorice, Jesenic. Prihod v MnMSaao (drsavas ielezaice). 0*40 zjutraj: Mešanec h Kamnika, lO-OO dooeldes Mešanec iz Kamnika. OtO zvečer: Mešanec is ify^in^ loso po no6l: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. prihoda m odhoda so navedeni v srednje C kr. sriavas-ielesoiiks ravnateljstvo v Trstu. Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svojo proizvode izkijućno to iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodoto M pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku i manckom, iz zagrebške tovarne. rV T S:tt,V. 48 N-5