bombažna predilnica in tk Depo 908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1982 658(497.121(065.3 VII III lili... 400 987,7/8 COBISS e LETO XXIII JULIJ, AVGUST 1982 ŠTEVILKA 7-8 OCENA REZULTATOV POSLOVANJA ZA L POLLETJE V obravnavanem obdobju lahko naše poslovanje ocenjujemo uspešno. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, ki so začeli v večji meri vplivati tudi na naše poslovanje že v drugem tromesečju tega leta, smo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležili 34,07 % rast dohodka. Planske obveznosti smo skoraj v celoti uresničili, saj smo presegli praktično vse načrtovane veličine. Skupni prihodek je bil dosežen z 52,1 %. Tudi dohodkovno smo bili uspešnejši od predvidevanj, ravno tako pri čistem dohodku in ostanku čistega dohodka. Smer gibanja teh kategorij v primerjavi s skupnim prihodkom je pozitivna, saj je dohodek rastel hitreje, kar pomeni, da so bili stroški v prodanih in plačanih proizvodih nižji od načrtovanih. Hkrati pa že ugotavljamo višje cene za skoraj vse potrebne materiale, kar bo seveda vplivalo na bodoče rezultate. Zadovoljni pa ne moremo biti z oskrbljenostjo z obratnimi sredstvi. Kljub realizaciji nekaterih ukrepov se stanje ni bistveno izboljšalo, kar je imelo za posledico nekoliko nižjo realizacijo potrebnih nakupov. OSKRBLJENOST: Oskrbljenost z osnovnimi surovinami, to je bombažem in ostalimi vlakni nam je še vedno omogočala normalen obseg proizvodnje. Povprečne zaloge v mesecih so se gibale od 698 do 450 t mesečno, v primerjavi z lanskim letom pa so bile nižje za 89 t mesečno. Zaloge so bile torej po obsegu še zadovoljive, gledano z vidika asortimenta pa ne najboljše, kar se seveda odraža v kakovosti izdelkov. Realizacija nakupa preje je bila, kljub težavni situaciji na jugoslovanskem trgu preje dobra. V primerjavi z letnim planom smo nabavo preje realizirali z 88 %. Bolj nejasen je bodoči dokup preje, saj še vedno ni jasen način deviznega pokrivanja med republikami. Oskrba z ostalimi potrebnimi reprodukcijskimi materiali je potekala dokaj normalno, razen pri materialih katerih glavne komponente so uvozne (nekatera tekstilna po- možna sredstva, klinasta jermena, elektro kabli, ležaji). IZPOLNJEVANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI Proizvodni načrti so bili kljub vsem težavam razen v TOZD Konfekcija v temeljnih organizacijah preseženi. Izvršitev proizvodnje je bila naslednja: 1. TOZD Predilnica 103,48 % v ef. kg. ali 103,41 % v baz. kg., sukalnica 120,78 % (pri 0 Nm 10) 2. TOZD Tkalnica 104 67 % v kv. m ali 101,95 % v votkih 3. TOZD Oplemenitilnica 103,46 v kv. m 4. TOZD Konfekcija 98,78 % v kv. m ali 96,26 % v enotah Če pa primerjamo enaka planska obdobja lanskega in letošnjega leta vidimo, da fizični obseg proizvodnje že s plani stalno malenkostno zmanjšujemo., Ker pa določeni stroški ostajajo na isti ravni, bomo morali to zavestno zmanjševanje proizvodnje čimpreje ustrezno nadomestiti z novimi programi, obstoječo organizacijsko strukturo pa prilagoditi spremenjenim pogojem poslovanja. Tudi prodajne načrte smo v prvih šestih mesecih uresničili uspešno. Realizacija prodaje je bila nadplanska tako v vrednostnih kakor tudi v fizičnih pokazateljih. V primerjavi s planom je bila realizacija višja za 6,63 %, primerjano z lanskim polletjem pa smo prodali za 2,75% več tkanin in 4,22 % več posteljnega perila. IZVOZ V prvem polletju smo prodali na tuja tržišča skupno za 1.535.927 $ (po tečaju ZIS) naših izdelkov. Na konvertibilno področje smo izvozili za 1.347.702 $ oz. 70.195.804. -din. Udeležba oz. vrednost konvertibilnega izvoza v skupnem prihodku je bila 15,17 %, za v teh izdelkih prodane tkanine pa je bilo zasedenih 26% tkalniških in dodatno za 64 t preje predilniških zmogljivosti. Vzrok za te razlike so vsekakor nižje cene, ki jih dosegamo v izvozu. Primerjava dosežnih izvoznih cen s planiranimi lastnimi cenami kaže, da negativna izvozna razlika v prvem polletju znaša 14 milijonov din ter, da je bilo poprečno pokrivanje lastne cene 84 %. Letni plan izvoza je bil dosežen s 54,5%, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa s 107,7 %, pokrivanje izvoz —uvoz s konvertibilnega področja pa je bilo 1,48. OCENA V NAPREJ Ocenjevati uspešnost poslovanja v naprej v tem času je zelo težko. Gospodarske težave, katerih vzrok je negativna blagovna menjava Jugoslavije s tujino bodo vsekakor vplivale tudi na poslovanje naše delovne organizacije. Problematična je lahko oskrbljenost naše delovne organizacije, z uvoznimi osnovnimi surovinami in drugimi potrebnimi materiali. Vsem je že znano, da smo do aprila razpolagali z 65 % vseh konvertibilnih de- Zaloge osnovnih surovin (bombaž in ostala vlakna) so se gibale v primerjavi s preteklim letom takole: 1. 1981 1. 1982 % Januar 556 474 85 Februar 623 450 72 Marec 458 522 114 April 771 698 91 Maj 786 592 75 Junij 628 549 87 Julij 893 504 56 Asortimanska oskrbljenost koncem meseca julija kaže določeno izboljšanje, kar je trenutnega značaja, saj v naslednjih obdobjih pričakujemo dohode bombažev nižjih provenienc (Ruski III, IV, V, VI. klasa). Od celotnih dobav ruskega bombaža bo v omenjenih klasah cca 80%, kar bo asortiman bistveno poslabšalo. Seveda pa se pričakujejo nerealizirane količine bombaža iz dežel v razvoju (Turčija, Mehika, Egipt, in Tanzanija) v klasah SM - SM/M, - M, kar bo asortiman ponovno nekoliko izboljšalo. Zadnji viznih prilivov, do 1. junija z 41 %, dalje pa le še s 30,24 %. Ker smo z letnim gospodarskim načrtom planirali izvoz na osnovi lanskoletnih razmerij je jasno, da moramo sprejete izvozne obveznosti bistveno povečati. V drugi polovici leta bomo morali izvoziti za približno 800.000 $ več kot smo planirali, kar je napram letnemu planu kar 32,5 % več, to pa pomeni seveda ustrezno nižji dohodek. Izvršitev korigiranega izvoza pa še vedno ne zagotavlja popolne oskrbljenosti za proizvodnjo, zato bomo morali brezpogojno realizirati ukrepe, ki smo jih sprejeli za poslovanje v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Pri tem mislim predvsem na iskanje ugodnejših prodajnih poti glede na boljše uvozne možnosti ter vse tisto, kar lahko storimo znotraj delovne organizacije. podatki tudi kažejo, da se z uporabo slabših kvalitet bombažev, zlasti s področja SSSR v globalu znižuje rendement, kar je vsekakor logična posledica. Odstotek pa je še vedno nad planom. Zaloga cel vlakna je bila 31. 7. 1982 cca 18 ton, kar je sprejemljivo, ter polinozika cca 13 ton. Vse to omogoča normalni potek proizvodnje. Zaključeno imamo novo količino ca. 20 ton polinozik vlakna iz Japonske, ki bo operativen v septembru/oktobru. Z dobavami cel vlakna pa je tudi še nekaj težav (izvoz, kas-nitve). Istočasno se ugotavlja, da je poraba surovin še vedno nekoliko višja, kot smo jo s planom predvideli. Nabave prej so v bodoče odvisne od možnosti realizacije, oziroma razrešitve 68. člena zakona o deviznem poslovanju, ki medrepubliško ni urejen. Zato se iščejo drugačne rešitve, ki v tem trenutno še niso dokončno definirane. Kljub obstoječim OSKRBLJENOST Z OSNOVNIMI SUROVINAMI KNJIŽNICO TRŽIČ PROBLEMATIKA TOZD KONFEKCIJA V______________________J Sestavek zajema polletno poročilo 1982 primerjalno s polletnim poročilom 1981 in tekočo problematiko. 1. Osnovni in pomožni material V tem obdobju smo skoraj popolnoma prekinili s proizvodnjo izdelkov z vezenino in se preusmerili na tiskane in vezene izdelke. Zaradi tega je bilo občasno pomanjkanje tiskanih tkanin in tkanin za rjuhe dokaj problematično. Zaloga osnovnega materiala se je od januarja do junija zmanjšala za 110.000 tekočih metrov. Težave so nam povzročali gumbi iz Ratkova, kateri so zelo različnih dimenzij ter imajo različne razdalje med luknjicami. V mesecu aprilu je bilo občutno pomanjkanje embalaže do katerega je prišlo zaradi kasnitve dobavitelja (Kartonažna tovarna Ljubljana). 4. Strojni park Okvare zaradi iztrošenosti strojev so vse pogostejše pri vezilnih avtomatih in hitrošival-kah za robljenje, gumbničarki in likalnem stroju. Pri prvih je zato vse več zastojev, problem hitrošivalk pa smo začasno rešili z zamenjavo strojev z DO Novost iz Tržiča. Nujno je treba začeti z izvajanjem preventivnega vzdrževanja na vseh vrstah strojev ter izpopolniti kadrovsko zasedbo pri vzdrževalnih delih. V letošnjem letu smo preko sejma Yukontri 82 v Ljubljani uspeli kupiti naslednje stroje: 1. Šivalni stroj Rimoldi za šivanje plenic in vstavljanje elastike (3 kom) 2. Hitrošivalni stroj Singer (1 kom) 3. Špecialni šivalni stroj Union Special za izdelavo okrasnega šiva (1 kom) 2. Doseganje planskih obveznosti 1. poli. 1981 I. poli. 1982 plan kv. m doseganje kv. m % izvršitve plan enot doseganje enot % izvršitve 4.976.560 4.354.433 87,5 195.320 183.073 93,7 4.713.229 4.655.607 98,8 181.059 174.288 96,3 Kot zanimivost naj navedem še podatek, da je bilo doseganje plana v prvem tromesečju letošnjega leta 85% v kv. m, v enotah pa 89%. S prizadevanjem vseh, s sprejemom novih kadrov in nadurnim delom v mesecu aprilu in maju pa se je izpolnjevanje planskih obveznosti precej izboljšalo. 4. Specialni šivalni stroj Singer za prišivanje gumbov (1 kom) 5. Krojilni nož Comet (1 kom) Večino strojev smo tudi že montirali. 5. Zaključek Storiti bomo morali vse, da bodo posledice povečanega izvoza čim manj občutne. Po- 3. Kadri 30. 6. 1981 31. 12. 1981 30. 6. 1982 število zaposlenih 204 osebe 199 oseb 210 oseb Občutna je precejšnja fluk-tuacija, saj je v prvi polovici letošnjega leta izstopilo 13 oseb, 24 pa se jih je na novo zaposli- lo. V istem obdobju lani je izstopilo 8 oseb, 4 pa so se na novo zaposlile. Izostanki so nekoliko upadli, kar prikazuje naslednja tabela: 1981 1982 bol. izost. 5.1% 5.5% izost. skup. 14.9% !3.2% večati bo potrebno izvoz konfekcijskih izdelkov. Spričo nastale gospodarske situacije bo potrebno precej naporov, če bomo hoteli naše planske obveznosti izpolnjevati vsaj tako kot v I. polletju. Tu ne mislim le na delo TOZD Konfekcija, saj bo uspeh celotne delovne organizacije odvisen od uspešnega dela vseh TOZD, DSSSin VEO. Vodja TOZD Konfekcija inž. Solar Jožica POGOVOR PREDSTAVNIKOV ZSMS BPT Z NAŠIMI ŠTIPENDISTI Pogovora z predstavniki OO ZSMS DSSS dne 8. 7. 1982 so se udeležili naši štipendisti Šemrl Cvetka, Marinšek Karolina, Primožič Silvana, Kuzmič Marjeta, Poljanec Zorka in Barabaš Pavel, ki so v tem času opravljali svojo obvezno počitniško prakso. Ker so vsi dijaki na upravno-administra-tivni ali ekonomski srednji šoli, opravljajo svoje obvezno počitniško delo v DSSS. Zavedamo se, da so to bodoči člani našega kolektiva pa tudi naše osnovne organizacije ZSMS, zato smo se z njimi srečali v kratkem pogovoru. Razgovor z njimi je vodil predsednik naše osnovne organizacije ZSMS tov. Veselinovič in vse navzoče najprej toplo pozdravil in se zahvalil za polnoštevilno udeležbo. Od vabljenih je bil prisoten tudi tov. Omerovič, ki je takoj na začetku spregovoril glede problematike mladinskega prostovoljnega dela in vključevanja naših štipendistov v mladinske delovne akcije. Beseda je stekla o nedavnih za-petljajih okrog vključevanja naših štipendistov v MDA. Razgovor je bil zaključen s tem, da je udeležba v MDA vsekakor prostovoljna, v bodoče pa bomo težili k temu, da se v merila za dodeljevanje štipendij vključi stimuliranje udeležbe v mladinskih delovnih akcijah. Štipendisti so izrazili željo, da se jim v bodoče pošilja Trži-ški tekstilec, kajti radi bi bili z dogajanji v delovni organizaciji čimbolj seznanjeni. Naša OO ZSMS si je zadala nalogo, da se to uredi s splošnim oddelkom, obenem pa smo šti- pendiste pozvali, da tudi oni dopisujejo v glasilo. Povprašali smo jih tudi, kako se počutijo pri opravljanju svoje obvezne počitniške prakse. Povedali so, da so z delom zadovoljni in da praksa poteka po ustaljenem programu. Delo se jim zdi zanimivo, sodelavci so prijazni, vendar pa jih zanima, zakaj ne morejo opravljati svoje obvezne prakse tudi v prodajnem sektorju, kjer bi bilo delo prav gotovo zanimivo, pa tudi koristno za dopolnjevanje prakse s teorijo, ki se jo učijo v šoli. Beseda je stekla tudi glede zaposlitve po končanem šolanju. Štipendisti so povedali, da bi se želeli zaposliti v naši delovni organizaciji, saj so nekoliko s poslovanjem že seznanjeni, vendar pa se zavedajo, da štipendija še ni zagotovilo za sklenitev delovnega razmerja. Menimo, da bi bilo v bodoče potrebno temeljito planirati število dodeljevanja štipendij in vse štipendiste zaposliti po končanem šolanju, kajti naši štipendisti se glede zaposlitve na tak način počutijo dokaj negotovo. Na koncu smo obravnavali tudi vprašanje glede ustanovitve kluba štidpndistov BPT, vendar pa za to zaenkrat še ni pravega zanimanja. Ob zaključku pogovora smo vsem štipendistom zaželeli prijetno nadaljnje opravljanje obveznega počitniškega dela v naši delovni organizaciji in veliko uspehov pri učenju v prihodnjem šolskem letu, kar je tudi dolžnost mladih v naši samoupravni socialistični družbi. Primožič Jana c "\ I POJASNILO I V zadnji številki glasila je bilo v rubriki »Kadrovske vesti« navedeno, da je bil disciplinsko izključen iz DO Anton Meglič. Ker pa to ni edini Anton Meglič v BPT je prišlo v zvezi s tem do razburjanja in dvomov za koga v tem primeru gre. Zaradi tega navajamo, da je bil disciplinsko izključen Anton Meglič (letnik 1948) iz skladišča in ne kot so nekateri napačno razumeli Anton Meglič iz TOZD Tkalnica. Uredništvo OSKRBLJENOST Z OSNOVNIMI SUROVINAMI (Nadaljevanje s 1. strani) težavam pričakujemo, da bomo težave s preskrbo prej uspešno prebrodili. Oskrba se vrši od dobaviteljev iz drugih republik — Makedonija in Srbija. Vsi dobavitelji pa zahtevajo devizno participacijo. V začetku meseca julija smo imeli določene težave v zvezi z oskrbo s kurilnimi olji vsled neuvrstitve naše DO v prioritetno listo SRS. S posredovanjem pri nekaterih institucijah smo uspeli priti na prioriteto, tako da nam dobave do danes potekajo dokaj normalno, a čimer je omogočen tudi normalen potek proizvodnje. Tudi v bližnji bodočnosti ne pričakujemo bistvenih sprememb. IZREDNA KRVODAJALSKA AKCIJA V TRŽIČU 2G KRVODAJALCEV IZ BPT Občinski odbor Rdečega križa Tržič ter osnovne organizacije zveze sindikatov v trži-škem združenem delu so v začetku avgusta, točneje 4. avgusta 1982, organizirali izredno krvodajalsko akcijo. O njej smo že poročali na kratko v Dnevnih informacijah, v Tekstilcu pa akciji ter prispevku članov našega kolektiva v njej namenjamo nekaj več prostora. Priprave za izredno krvodajalsko akcijo so stekle le dan pred samim odvzemom krvi, poleg tega pa še v času dopustov. Kljub temu se je organizirano krvodajalstvo v naši občini izvrstno odzvalo, kajti pozivu po večjih potrebah krvi za kirurške posege v Kliničnem centru Ljubljana se je odzvalo kar 96 tržiških krvodajalcev. Kri so darovali v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Povprečno je vsak daroval štiri decilitre krvi, vsi trži-ški krvodajalci pa so kot po- MARJAN ZUPANČIČ - DELEGAT NA 10. KONGRESU ZSS Na 10. kongresu slovenskih sindikatov, ki bo v Ljubljani od 11. do 13. oktobra bo delegat Tržiča naš sodelavec Marjan Zupančič, mojster 7. oddelka v TOZD Tkalnica. V temeljni organizaciji kjer dela, ga dobro poznajo, za ostale člane kolektiva pa ga bomo skušali na kratko predstaviti. V BPT je prišel leta 1963 in bil natikalec votka, vozač blaga, pomočnik škrobilca, podmojster, asistent mojstra ter od leta 1977 mojster oddelka. Zadnji dve mandatni dobi je bil predsednik IO osnovne organizacije sindikata v TOZD Tkalnica ter en mandat podpredsednik konference OOS BPT. V lanskem letu je kot priznanje za uspešno delo in vodenje osnovne organizacije ZSS sprejel srebrni znak sindikatov. Njegova aktivnost pa ni le na področju sindikalne dejavnosti, temveč je uspešen tudi pri delu v samoupravnih organih in temeljni organizaciji, kjer je delal v različnih organih, trenutno pa je predsednik delavskega sveta TOZD Tkalnica ter delegat raziskovalne interesne skupnosti. V krajevni skupnosti Križe, kjer živi, je poveljnik štaba civilne zaščite, vključen je tudi v gasilske vrste, je aktiven gasilec in član IO društva v Kri-žah. Ze iz navedenega je razvidno, da je njegova aktivnost vsestranska, zato je bil upravičeno izbran za delegata na 10. kongresu. V pripravah na kongres, pri obravnavi kongresnih dokumentov ter pri samem sodelovanju na kongresu mu želimo veliko uspeha. moč človeku darovali v tej izredni akciji 40,3 litra krvi. Največ krvodajalcev se je odzvalo iz DO Peko (61), iz naše delovne organizacije 20, iz ZLIT 3, Tika 3, Mercatorja TOZD Preskrba 3 ter iz Metalke TOZD Triglav Tržič 5. V akcijo so se aktivno vključile vse osnovne organizacije zveze sindikatov ter konferenca OO ZS BPT. Poziv na akcijo je bil objavljen preko oglasnih desk in v TOZD Predilnica se je prijavilo 6, v Tkalnici 4, v Oplemenitilnici 2, v Konfekciji 2, v Vzdrževalno energetskih obratih 5 ter v Strokovnih službah 1 krvodajalec. V izredni krvodajalski akciji dne 4. avgusta 1982 so iz naše delovne organizacije darovali kri naslednji delavci: — iz OO ZS TOZD Predilnica: Milka Vučkovič, Lucija Smolič, Anton Golmajcr, Anda Kuduzovič, Dragica Dežan in Ana Gašperlin, — iz OO ZS TOZD Tkalnica: Ljudmila Hiršenfelder, Alojzija Bodlaj, Igor Ropret, Nenad Sukalo, — iz OO ZS TOZD Ople-menitilnica: Zdenka Meglič in Tomislav Smolič, — iz OO ZS TOZD Konfekcija: Zagorka Sajovic ter Majda Potrbin, — iz OO ZS Vzdrževalno energetski obrati: Aleš Meglič, Zoran Japelj, Pavel Leban, Franc Povalej in Zdenko Stritih, — iz OO ZS Strokovne službe: Kristijan Haler ml. V imenu Občinskega odbora Rdečega križa Tržič ter vseh, ki jim bo darovana kri pomagala pri premaganju bolezni, iskrena hvala! Ob tem zapisu o uspešni izredni krvodajalski akciji v Tržiču pa za vse krvodajalce iz delovne organizacije BPT objavljamo še sledeče obvestilo: Letošnja redna krvodajalska akcija v Tržiču bo predvidoma 7., 8. in 9. decembra. Odvzem krvi bo v Zdravstvenem domu v Tržiču, na ta način bo odpadla gneča med prevozom krvodajalcev v Ljubljano v Zavod za transfuzijo krvi. O akciji bodo pravočasno izdani vsi napotki za krvodajalce, prav pa bi bilo, da tudi v času redne krvodajalske akcije, ki bo sicer šele decembra, ne pozabimo na humanitarnost te akcije. Kajti — le kri lahko nadomesti kri, in kri rešuje človeška življenja. -mv FOTO VEST V ponedeljek, 16. avgusta, je nad delom vasi Podljubelj divjalo hudo neurje. Nad planino Korošica se je utrgal oblak, zato so hudourniki v nekaj minutah napolnili regulirano strugo Mošenika, katerega voda poganja sistem hidrocentral BPT. Ker je bilo v vodi ogromno prsti, kamenja, vejevja in druge nesnage, so se zamašile grablje na jezu za HC II, že pred tem pa je narasla voda udarila čez kanal in poplavila obrežje ter bližnja zemljišča. Visoka in deroča voda je zlomila dvižni mehanizem glavne zapornice na jezu — med odpiranjem zapornice sicer masivni mehanizem ni zdržal vodne ujme. Strokovna komisija iz naše DO je takoj po neurju ocenjevala škodo ter znaša škoda na dvižnem mehanizmu zapornice in poplavljenih zemljiščih BPT najmanj 360.000.— din. Škoda bi bila bistveno višja, če ne bi prisebni pazniki jezov požrtvovalno ukrepali in v hudem neurju so uspeli zagotoviti nemoteno obratovanje hidrocentral. Popravilo zlomljenih delov dvižnega mehanizma je v teku, izvajajo pa ga delavci naših Vzdrževalno energetskih obratov. [ IZ INTERNIH INFORMACIJ Ì RS ZSS KAKO GOSPODARIMO V razpravi o gospodarjenju v letošnjih prvih petih mesecih so na seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije širše spregovorili o sedanjem gospodarskem in političnem trenutku ter o vlogi organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije. Opozorili so, da težav ne moremo v nedogled reševati s sprejemanjem novih predpisov, sedanjih pa se ne držimo. Zato je jasno, da za dosledno samoupravno (ne pa admini-strativno-etatistično) reševanje nemajhnih težav brez pripravljenosti in ustvarjalnega sodelovanja vseh zaposlenih ne bo uspehov. V politični akciji sindikata moramo uveljaviti dejavnost vseh, ne samo v občinah in republiki, ampak predvsem v vsakem tozdu. Na seji so ugotovili, da so delavci v ozdih velikokrat tudi zaradi nepravočasnih, slabo razumljivih ali pa celo netočnih in nepopolnih podatkov in informacij v takem položaju, da v samoupravnih organih ne morejo učinkovito odločati. Osnovna naloga, ki ni le kratkoročna, je povečevati proizvodnjo, povečati izvoz predvsem na konvertibilno področje in zagotoviti čimbolj nemoten proces proizvodnje, čeprav je očitno, da se vsem zastojem oziroma prekinitvam ne bo mogoče izogniti. Sindikat mora predvsem tam, kjer so domače surovine in možnost prodaje na tuje, vplivati na večjo in hitrejšo rast proizvodnje: to pomeni do- datno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, večizmensko delo in podobno. Tudi hitrejše vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, krepitev vseh oblik sodelovanja med ozdi, prerazporejanje delovnega časa in medsebojna pomoč bodo prispevali k večjim gospodarskim učinkom in zmanjševanju težav. Sindikat ne sme mirno gledati, da v nekaterih ozdih vodilni delavci razmišljajo, kot da se njih izvoz ne tiče. Nesprejemljivo, je da ozdi, ki imajo vse pogoje za izvoz, tega v sedanjem položaju ne izkoristijo. O tem velja spregovoriti tudi v obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja. Tudi o pogojih pridobivanja dohodka bi morali razpravljati. Zelo malo smo doslej ugotavljali, koliko je dohodek razultat produktivnosti ali drugih kazalcev. Sedaj se je jasno pokazalo, da med delavci v nepo- sredni proizvodnji in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb prevladujejo proračunski odnosi namesto svobodne menjave dela. Šele sedaj se bolj zavedamo, kaj pomeni za gospodarske rezultate visoka režija. V sindikatih bomo morali bolj opozarjati na to, da osebni dohodek ni odvisen zgolj od posamične učinkovitosti delavca, ampak tudi od učinkovitosti naložb in smotrne porabe proizvajalnih sredstev, se pravi od dobrega gospodarjenja. Kjer doseženi dohodek ne bo zadoščal za izplačilo osebnih dohodkov, morajo materialno in socialno varnost zaposlenih zagotoviti iz sredstev skupne porabe. Sindikalne organizacije oziroma njihova vodstva morajo zahtevati, da bodo tam, kjer bodo občinski sveti zveze sindikatov na podlagi ocen izvršnih svetov ugotovili, da so v lanskem letu izplačali preveč sredstev za osebne dohodke, to poračunali do konca letošnjega septembra. Organi zveze sindikatov v ozdih morajo upoštevati, da motnje v proizvodnji lahko povzročijo izpad dohodka. Zato naj si prizadevajo, da v tem obdobju ne bi nominalno povečevali osebnih dohodkov, temveč da bodo del sredstev, ustvarjenih z večjo delovno učinkovitostjo, prihranili za izplačilo v zadnjih mesecih letos. Kar zadeva izgube in stalne zgubaše, se moramo v sindikatih zavzeti, da bodo v tistih ozdih, ki poslujejo z izgubo, praviloma to izgubo sami poravnali. Le v izjemnih primerih bo mogoče izgubo poravnati iz sredstev celotnega slovenskega združenega dela. Za zmanjševanje stroškov je v ozdih še veliko možnosti, kljub temu pa v zadnjem času materialni stroški še naraščajo, in to prek dogovorjenih okvirov. V nadzoru nad rastjo materialnih stroškov, posebej tistih za reprezentanco, za dnevnice za službena potovanja, izdatkov po pogodbah o delu, morajo večjo vlogo kot doslej imeti organi samoupravne delavske kontrole. Izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov pa naj od strokovnih organov zahtevajo izdelavo programov varčevanja ne samo v ozdih materialne proizvodnje, ampak tudi v delovnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah. V organizacijah, ki se ukvarjajo s preskrbo, morajo zagotoviti sprotno preskrbo z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Tudi inventivna dejavnost je pomemben dejavnik v bolj učinkovitem gospodarjenju. Nagrajevanje ustvarjalnosti in inovacij pa tega še ne vzpodbuja dovolj, zato bo treba izpopolniti strokovne podlage. Za nami so obravnave polletnih rezultatov gospodarjenja. Usposobljenost izvršnih odborov sindikatov in predsednikov organov samoupravne V prilogi Poročevalca Skupščine SRS (2. julij 1982) je objavljen predlog za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s tezami za osnutek zakona. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil enoten za celo Jugoslavijo in urejen le z zvezno zakonodajo. Z razvojem samoupravljanja in sprejemom nove ustave pa se je pokazala potreba za uskladitev sistema z novim samoupravnim in družbenoekonomskim položajem delavca v združenem delu. Uskladitev z ustavo je vezana na uskladitev na teritoriju cele Jugoslavije in teče v dveh fazah. V prvi fazi gre le za najnujnejše spremembe in dopolnitve, v drugi pa za korenite vsebinske spremembe. Druga faza teče zdaj po celi Jugoslaviji, sprejet je že novi zvezni zakon, republike in pokrajini pa pripravljajo svoje zakone s tega področja. Pri oblikovanju novega republiškega zakona je treba iz- delavske kontrole za kakovostno obravnavo teh rezultatov ni povsod dobra. Izvršni odbori bi morali pripraviti vsebinske razprave in pri tem upoštevati poziv (pismo) republiškega sveta zveze Šindikatov Slovenije, opozorilo pa velja tudi organizatorjem obveščanja. Ti naj bi posredovali ustrezne predhodne informacije, ki naj ne bi bile zgolj številke,ampak morajo od poslovodnih organov in strokovnih služb zahtevati, da pripravijo ocene rezultatov gospodarjenja oziroma razlage številčnih rezultatov. hajati iz novega položaja delavcev v združenem delu in njihove pravice in dolžnosti, da si svojo socialno varnost zagotavljajo v okviru samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z zakonom je treba zato urediti le tiste zadeve, ki morajo biti enotne v vsej republiki, hkrati pa republiški zakon naj ne bi ponavljal določb zveznega zakona. Razlogi za sprejem novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so predvsem: uskladitev sistema z ustavo in zakonom o združenem delu; praksa, ki opozarja na neustreznost nekaterih rešitev v sedanjem republiškem zakonu; celovita revizija sistema starostnega zavarovanja kmetov, da bi tako oblikovali enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in kmetov. Za popravilo strehe nad škrobilnico so potrebni železni nosilni elementi. Zaradi teže in velikosti jih je bilo mogoče dostaviti na streho le z dvigalom. INFORMACIJA 0 ZAKONU 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU f ALOJZIJ MEGLIČ 'x' PREJEL PLAKETO ^ MESTA TRŽIČ J Ob 5. avgustu občinskem prazniku so bila tako kot vsako leto podeljena priznanja — plakete mesta Tržič. Podeljenih je bilo osem plaket; ena zlata, štiri srebrne in tri bronaste. Na slavnostni seji vseh zborov skupščine v Cankarjevem domu je bil med osmimi dobitniki tudi naš sodelavec Alojz Meglič, ki je za svoje dolgoletno delo v krajevni skupnosti Brezje prejel srebrno plaketo. Med vojno je bil kurir Ko-krškega odreda, po vojni pa kar 18 let poveljnik gasilskega društva ter 15 let predsednik sveta krajevne skupnosti. O svoji aktivnosti pa je povedal: »V NOB sem se vključil junija 1943, ko je odšlo v partizane prvo večje število vaščanov, med njimi tudi moj brat, ki je bil takrat star 16 let. Potrebno je bilo za borce zagotoviti živež, obutev, obleke in zdravila ter razširiti kurirsko mrežo. Tako sem postal kurir, vključil sem se v mladinsko organizacijo ter začel aktivno sodelovati s partizani. Akcije so se kar vrstile, enkrat smo zbirali potrebni materijal, drugič živila in osebno opremo, pa spet zdravila itd. Zbirali smo tudi orožje in municijo ter raznašali propagandni material in lepake. Kot štirinajstletni fant sem bil sprejet v SKOJ ter se še bolj vklučeval v akcije, ki so bile potrebne za pomoč borcem. Po osvoboditvi sem bil izvoljen za predsednika mladinske organizacije na Brezjah. V tem času sem uspel pritegniti veliko mladih za udeležbo na delovnih akcijah tako doma kot tudi drugod. Sodelovali smo tudi pri obnovi vasi Gozd, izven republike pa pri gradniji proge Sabac — Sarajevo in Do-boj — Banja Luka. Kasneje sem se vključil tudi v delo ostalih družbenopolitičnih organizacij v KS ter sprejel razne funkcije. Kot je že navedeno sem bil poveljnik gasilskega društva, predsednik sveta KS, predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in še bi lahko našteval. Moram pa reči, da mi ni bila nobena funkcija oz. zadolžitev pretežka, saj sem vse opravljal z veseljem, zadovoljstvom in čutom odgovornosti. Vedno sem se zavedal, da mora iti razvoj naprej, zato pa je treba tudi delati in ne stati ob strani ter čakati, da bo nekdo drug napravil tisto kar je naloga vsakega posebej. Napredek, posebno še v manjši KS, je odvisen od vseh krajanov, še posebno pa od tistih, ki so bili izvoljeni v razne organe v KS. Podeljena — srebrna plaketa mesta Tržič mi pomeni priznanje za dosedanje delo, obenem pa vzpodbuda za delo v bodoče. Ob tej priliki bi se želel za plaketo zahvaliti, mislim pa, da sem s svojim delom prejem plakete upravičil.« Ob koncu smo se sogovorniku zahvalili za razgovor, v imenu bralcev glasila pa mu k priznanju iskreno čestitamo ter želimo tudi v naprej uspešnega dela v njegovi krajevni skupnosti. OB DNEVU GRANIČARJEV 15. avgust je vsako leto praznični dan za vse tiste pripadnike JLA, ki imajo v času služenja vojaškega roka dolžnost varovati državno mejo. To so graničarji, ki budno varujejo našo mejo in ne dovolijo, da bi kdorkoli in kadarkoli s takšnimi ali dru- ♦♦♦♦♦ V delegaciji BPT je bilo 12 naših sodelavcev, med njimi prvič tudi trije vodje temeljnih organizacij Graničarje je v imenu BPT pozdravil ter jim čestital ob prazniku ing. Janez Šmid gačnimi nameni nepoklicano prestopil državno mejo. To je dan, ko ne praznujejo le graničarji, temveč skupaj z njimi tudi civilno prebivalstvo. Vrstijo se priložnostne svečanosti na karavlah, ko vojake obiščejo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugi. Tako kot po drugih karavlah je bilo tudi v Medvodju na karavli Srečka Perhavca katere pokrovitelj je naša delovna organizacija. Letos sicer ni bilo toliko obiskovalcev Starešina karavle Žika Manič je zaželel vsem prijetno počutje med graničarji kot prejšnja leta, vendar je bila proslava oz. slovesnost ravno tako prijetna kot vedno. V uvodu je spregovoril starešina karavle starejši vodnik Živorad Manič, ki je pozdravil goste ter jim zaželel prijetno počutje med graničarji. V imenu BPT je pozdravil graničarje ter jim čestital za praznik vodja TOZD Tkalnica ing. Šmid, ki je nadomeščal direktorja DO. Po uradnem delu je sledil že tradicionalni pasulj ter odojek na žaru. Gostitelji so poskrbeli, da so se njihovi gostje kar najbolj počutili in to jim je v celoti uspelo. K dobremu razpoloženju je prispevalo svoj del tudi lepo sončno vreme ter harmonikarja, ki sta poskrbela, da je bilo vzdušje na prostoru ob karavli še boljše. NAŠI UPOKOJENCI L__________________) Ob upokojitvi naših sodelavcev je bil običaj, da je imela skupina, ki se je v zadnjem času upokojila sestanek oz. srečanje z vodilnimi delavci. Ta srečanja so bila v delovni organizaciji, zadnje pa je bilo za razliko od dosedanjih v gostilni »Damulnek«. Uvodoma je spregovoril direktor DO tov. Eržen, ki se je nekdanjim sodelavcev zahvalil za vloženo delo, trud in, prizadevanja v času njihovega službovanja v BPT ter jim zaželel obilo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju. Sledilo je prijetno in sproščeno srečanje v katerem je bilo obujeno veliko spominov na doživetja v delovni organizaciji v času, ko so »sedanji upokojenci« še vsakodnevno izvrševali svoje delovne naloge. Upokojili so se: iz TOZD Predilnica Verhovšek Ana, Ažman Marija, iz TOZD Tkalnica Klemenc Pavla, Hribar Ivana, iz TOZD Oplemenitilnica Leban Dora, Anderle Ada, iz TOZD Konfekcija Dobrin Ivanka, Štrukelj Marija in iz DSSS Perko Pavel, Lukanc-Zupan Darinka, Ziblar Suzana, Hafnar Mara, Tribušon Milan, Ahačič Tomaž. LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU V POREČU Sedaj, ko imamo pred seboj članek o letovanju, je v našem počitniškem domu na dopustu zadnja letošnja izmena gostov. Od začetka meseca junija pa do septembra so počitniške hišice dobivale vsak teden ali po štirinajstih dneh nove »lastnike«, ki so uživali svoj dopust v borovem gozdičku v Materadi v neposredni bližini morja, ki je bilo letos, za razliko od lanskega leta, brez neprijetnih in sluzastih »pritepencev« — meduz. Cene penzionov so bile sicer večje kot lani, vendar za domače goste (beri člane BPT, upokojence BPT ter svojce zaposlenih) dokaj ugodne, zato je bil tudi interes za letovanje temu primeren. Kot vedno je bil tudi tokrat najhujši naval v času kolektivnega dopusta in en teden po njem. Za ta čas je bilo prijav toliko, da je bilo glede na kapacitete nemogoče razporediti vseh interesentov, zato so bili v času kolektivnega dopusta razporejeni za letovanje le delavci iz temeljnih organizacij, medtem ko delavci DSSS niso prišli v poštev. Nekateri so se tudi tokrat znašli ter se na račun prijavljenega sorodnika »vtihotapili« v ta termin. V splošnem pa lahko rečemo, da so bile kapacitete v drugi polovici julija daleč prekoračene. V posameznih hišicah s štirimi ležišči je bilo tudi po sedem ali osem ljudi, tako da se je število gostov vrtelo okrog številke 220, kar je ca. 60 več kot so kapacitete. To je sicer pozitivno za samo poslovanje, obenem pa je bilo to precejšnja dodatna obremenitev za osebje v kuhinji, ki je z izrednim prizadevanjem uspelo zadovoljiti še tako zahtevnega gosta. Zato ni čudno, če pohval na račun dobre hrane ni manjkalo. Gostje so bili tudi sicer zelo zadovoljni, le na čistočo v sanitarijah so bile določene pripombe. Osebje se je trudilo, da bi bilo počutje dopustnikov čim boljše (in to jim je po izjavah vseh s katerimi smo načeli razpravo o dopustu tudi uspelo), čeprav vedno ni bilo lahko in enostavno. Običajno smo iz letovanja napravili reportažo z razgovori z gosti, vendar so letos odgovori tako enaki, da smo se odločili vprašati o vtisih le dva. Prva sogovornica je bila Barbka Va-ragič, ki jo naši sodelavci dobro poznajo, saj dela kot medicinska sestra v naši obratni ambulanti. »Moram priznati, da sem z letovanjem zadovoljna, saj razen na čistočo v sanitarijah nimam pripomb. Hrana je odlična pa tudi količinsko so obroki več kot zadovoljivi. Na letovanju bom 14 dni in če bo še vreme lepo, potem bom tudi letos lahko rekla, da smo preživeli zopet prijeten dopust, čeprav določene malenkosti človeka motijo, toda to bistveno ne vpliva na počutje in splošno oceno o letovanju v Materadi, kjer z družino že vrsto let preživimo teden ali štirinajst dni dopusta in se vedno dobro počutimo.« Drugi sogovornik je bil Vinko Zavrl, ki se je z ženo ravno vračal iz jedilnice po kosilu, Balinišče v našem letovišču je objekt, ki ima vedno dovolj obiskovalcev in nudi gostom prijetno razvedrilo. sicer pa zaposlen v mehanični delavnici. »Že osemnajst let preživljam del letnega dopusta v našem počitniškem domu v Poreču, kar kaže, da mi je tu všeč in da se dobro počutim. Tudi letos je tako; zadovoljen sem z vsem, dobre hrane ne manjka, osebje skrbi, da gostje v počitniškem domu dobijo tisto, kar na letovanju pričakujejo; skratka vse je tako kot mora biti. Še bom prišel na dopust v Materado.« KADROVSKE VESTI V pokoj Pernuš Matilda Leban Dora Anderle Marta Tribušon Milan Invalidska upokojitev Ahačič Tomaž V JLA Mihajlica Vladimir Krupljanin Radenko Bacanovič Zvonko Kopše Silvo Jarc Andrej Lončarevič Bedrija Sporazumna odpoved Andič Kovinka Klemenčič Avguštin Po lastni izjavi Makitanovič Milenko Đurič Marica Disciplinska izključitev Haskič Ifeta Velič Sabid V mesecu juliju so iz naše DO odšli naslednji delavci: FOTOVESTI Po pridobitvi vse potrebne dokumentacije, to je lokacijske dokumentacije, lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja in projekta se je pričelo z obnovo mostu. Prva faza dela, to je demontaža stare jeklene konstrukcije, cevi za toplo vodo in elektro kablov je opravljena. Sledi izdelava novih ležišč na obstoječih temeljih, lepljenje in polaganje novih betonskih nosilcev in dokončna obdelava cestišča. / "S NAŠE MAMICE v J Pejič Mara rodila 30. 4. 1982 dečka Sprem Katica rodila 21. 6. 1982 dečka Anzeljc Marjeta rodila 11. 6. 1982 deklico Krže Marija rodila 25. 6. 1982 deklico Rupar Marija rodila 2. 8. 1982 dečka Zupan Marija rodila 29. 7. 1982 deklico Prisotnost močnega avto dvigala pri dviganju jeklene mostne konstrukcije smo izkoristili za dvig tesarja v posebni košari, da je lahko obžagal suhe veje na topolu. Suhe veje so namreč predstavljale veliko nevarnost NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE Koncentracijsko taborišče AUSCHWITZ Zbornik AUSCHWITZ je zasnoval uredniški odbor, v katerem so bili nekdanji interniranci in interniranke iz tega velikega nemškega uničevalnega taborišča. Uvodni del prinaša študijo o nastanku in razvoju tega koncentracijskega taborišča, o njegovi organizaciji in sistemu upravljanja, življenjskih in delovnih razmerah jetnikov, množičnem načrtnem uničevanju jetnikov, medicinskih poskusih idr. Drugi del zbornika sestavlja enainpetdeset spominskih zapisov, osem pesmi in deset izjav preživelih internirancev. Izjave so nekdanji jetniki napisali za frankfurtski proces proti esesovskim zločincem iz tega taborišča. Gre za edinstvene dokumente o trpljenju naših ljudi, za neposredna pričevanja o suženjskem delu, o množičnih pomorih jetnikov, o boju za samoohranitev in o človeškem pogumu in vrlinah. Še posebno pretresljiva so pričevanja mater, ki so jim odvzeli otroke in jih odpeljali v nacistične prevzgojne domove ali prepustili v posvojitev nemškim družinam. Obsežen in po vsebini posebno dragocen spominski zapis Štefke Stibler, prve Slovenke in Jugoslovanke, ki je bila prepeljana v to taborišče. Dve in pol leti je preživala v tem peklu in njeno pričevanje je spričo poznavanja razmer in širokega časovnega razpona najbolj celovito. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami iz taborišča in drugimi dokumenti. Jean BLOT: SVETOV- LJANI Jean Blot, čigar pravo ime je Alexsandre Blokh, se je rodil v Moskvi leta 1923, a je kot ruski Žid kmalu zapustil domovino in se podal na zahod. Študiral je v Franciji in Angliji ter se kasneje kot funkcionar v raznih mednarodnih organizacijah udeleževal sestankov in konferenc po vsem svetu. Danes je generalni sekretar pisateljske organizacije PEN. Roman SVETOVLJANI je avtobiografske narave. Govori o Sternovi družini, o očetu in dveh sinovih, ki iščejo smisel svojega življenja. V resnici in v spominih nenehno skačejo z dežele v deželo, od Pariza, Londona, New Yorka do Ženeve. V vsakem mestu se čas spoji, kakor da bi se v odsotnosti zasekala rana, vrnitev pa bi to rano zacelila. Sternovi obvladajo tri jezike, postavlja pa se jim vprašanje pripadnosti. Kaj so? Ali Rusi, Židje, Angleži, Američani ali Francozi. Mlajši David, funkcionar OZN, spozna, kako se človeštvo krčevito bori za enotnost, medtem ko se starejši Edvard srečuje s problemi intelektualcev in doživlja povsem drugačno svojo življenjsko usodo. Roman je napisan dinamično, sveže. Z nevsiljivo eleganco pisanja nas avtor vodi v široki svet kozmopolitizma. Evgen JURIČ: LEVA DLAKA JE JAKA Evgen Jurič je eden redkih slovenskih novinarjev, ki že skoraj dve desetletji polni strani slovenskih časopisov s svojimi humoreskami. Te humoreske so pri bralcih pribljub-Ijene, ker so preproste, praviloma nikoli zlobne in imajo jasno sporočilo. Takšne so tudi v tej knjigi. Jurič ostaja pri svojem jasno začrtanem konceptu humorja: norčuje se iz potrošniškega pohlepa, sosedovske zavisti, malomeščanske želje, da bi vsem kompromisarsko ugajali, iz težnje po sodobnosti za vsako ceno, pretiranega bahaštva z uspehi v postelji, službi in seveda v gostilni, kjer se Slovenci vse bolj množično uveljavljamo. Jurič pove resnico na prijeten, neboleč in nevsiljiv način, lahko bi rekli, da jo zavija v celofan. Na prvi pogled torej prodaja bombončke in nekateri bralci se bodo zadovoljili z zunanjim bliščem, šuštenjem, medtem ko bodo zahtevnejši odvili celofan, v katerem se skrivajo pekoče, toda zdravilne prsne karamele. Prav v tem je verjetno skrivnost Juričeve velike priljubljenosti. Knjigo je z duhovitimi ilustracijami opremil Jože Trobec. Janez STUPICA: ŠAII SKOZI STOLETJA V slovenski literaturi doslej še ni bilo obsežnejšega originalnega dela, katero bi posegalo v starejšo šahovsko zgodovino. S knjigo ŠAH SKOZI STOLETJA poskuša profesor Janez Stupica, znani slovenski šahovski mojster in bivši državni prvak, zamašiti to vrzel na našem knjižnem trgu. Knjiga opisuje razvoj kraljevske igre od njenih ugotovljenih začetkov sredi prvega tisočletja našega štetja pa vse do druge svetovne vojne, ko so s črno-belih aren odšli Laske, Capablanca in Aljehin. Knjiga pa ne vsebuje samo šahovske zgodovine, marveč je predvsem izvirno zasnovan učbenik, ki naj nadobudnega šahovskega začetnika pospremi na pot mojstrstva. Z imenitnim izborom, razlago in komentarjem partij, ki so ji zadnjih štiristo let odigrali vodilni šahovski mojstri, zida pisec hišo znanja, v katero želi vseliti bralca. Delo je napisano poljudno, kar bralcu lajša napor pri odkrivanju šahovskih skrivnosti. Hran SUYIN: MOJ DOM IMA DVOJE VRAT V tej knjigi se končuje saga o kitajski družini od cesarskega obdobja do leta 1979, ki jo je pisateljica začela z opisovanjem svojih otroških let na Kitajskem. Kakor redkokje v književnosti se usode njenih oseb in njen življenjepis prepletajo z zgodovinskim in političnim dogajanjem, tako da postane prikaz osebne zgodbe tudi edinstvena panorama novega razvoja na Kitajskem in v velikem delu jugovzhodne Azije. Od prvega obiska pa do zadnjega, leta 1978, gleda pisateljica na to državo kot Kitajka in obenem kot tujka, ki nepristransko opazuje protislovja, s katerimi se spopada, vročični življenjski utrip te velikanske države, v kateri živi četrtina človeštva. Han Suyin se je seznanila in spoprijateljila z mnogimi pomembnimi političnimi voditelji. In tako srečamo v njeni knjigi Ču En-laja, Nehruja, Sukarna, Nase’rja in številne druge. James JONES: ŽVIŽG ŽVIŽG je tretja knjiga trilogije, ki jo je James Jones posvetil drugi svetovni vojni. Prva dva romana nosita naslov OD TOD DO VEČNOSTI in TANKA RDEČA ČRTA. ŽVIŽG je Jonesova mojstrovina. Roman pripoveduje o vrnitvi ranjenih vojakov v domovino, v ZDA. Trije so poklicni vojaki, četrti pa je mlad intelektualec, ki se jim je pridružil šele na pacifiškem bojišču. V bolnišnici doživljajo vsak svojo usodo, vendar so vsi tesno povezani in drug drugemu nadomeščajo družino. Nihče od njih pa se ne more znajti v spremenjeni domovini, kajti srečanje s smrtjo jih je hudo pretreslo . . . Knjiga je polna dogajanja čeprav je v njej dosti tragike, ne pogrešamo tudi Jonesovega značilnega, intenzivnega humorja. Pisatelj je znal vliti v knjigo tudi vzdušje medvojne Amerike in njenih ljudi. Vendar so njeni glavni junaki ljudje, ki so našli notranje ravnovesje le v vojaškem življenju. In prav to življenje je vojna spremenila v krvav pekel. f A OBVESTILO Ker so se začele širiti neosno-vane govorice, da za upokojence BPT letos ne bo delitve ostankov, obveščamo vse upokojence, da bo redna delitev v mesecu oktobru 1982 in sicer po 2 kg tiskanih ostankov. O datumu delitve bo pravočasno posredovano obvestilo v dnevnih informacijah. ZELENA LUČ ZA PRESTAVITEV BRUNARICE Končno nam je po mnogih urgencah uspelo dobiti soglasje Gorenjske kmetijske zadruge TZO Tržič za prestavitev brunarice na planino Pungrat. Le ta je na seji UO 2. avgusta sprejela sklep, da s strani zadruge ni zadržkov za prestavitev. Pri tem so postavili pogoj, da ima brunarica izhod na cesto, ki vodi na Tegošče ter da mora biti ločena z ograjo od ostale planine. Seveda pa to soglasje še ne daje pravice, da bi z deli pričeli, kajti potrebno je še lokacijsko in gradbeno dovoljenje ki bo po zagotovilu pristojnih služb SO Tržič, izdano v najkrajšem možnem času. Iz vsega tega sledi, da bo treba takoj pristopiti k pripravam za prestavitev, saj celotna zadeva niti ne bo tako enostavna in bo terjala dosti dela. Nekatere vzporedne aktivnosti so že v teku, opravljeni so razgovori z izvajalcem montažnih del, izdelan je plan celotne prestavitve, seveda pa so ostale odprte še nekatere zadeve o katerih bo treba najti najustreznejše rešitve (vprašanje vode, sanitarij, notranje opreme itd.). V prvi fazi bo potrebno opraviti pripravljalna zemeljska dela (izkopi, izravnava terena, ureditev dovozne poti), sledila bo priprava temeljev, nakar naj bi se brunarica demontirala ter prepeljala na Pungrat. Pri ogledu kraja kjer bo brunarica stala, je bilo ugotovljeno, da se velika večina potrebnih del lahko opravi z delovnimi akcijami, ki bodo v ta namen tudi organizirane. Dobrča Rrižka gora ZAHVALE Ob smrti mojega očeta Japelj Staneta se iskrano zahvaljujem sodelavcem VEO in gradbeni grupi za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Marjan Ob smrti mojega dragega očeta Andreja Megliča, se iskreno zahvaljujem sodelavcem VEO in mehanične delavnice za podarjena venca, za izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Franci z družino Ob odhodu v pokoj se sodelavcem in vodji nabavnega sektorja prisrčno zahvaljujem za lepo darilo in nepozabno slovo, kakor tudi za dolgoletno uspešno in tovariško sodelovanje. Kolektivu BPT pa želim mnogo delovnih uspehov in napredka. Novak Krnil Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem oddelkov Picanol, Utas in Elitex najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo in prisrčno slovo. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov. Ivanka Potočnik Za socialno pomoč in obisk v času moje bolezni se iskreno zahvaljujem predstavnikom OO ZS, ter sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica. Rubot Francka Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz Kovo 275, Elitex, Utas za lepo darilo in direktorju za poslovilne besede. Vsem skupaj pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Ivanka Hribar Najlepše se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so me obiskali v času moje bolezni. Prav tako se tudi zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata za prejeto solidarnostno pomoč. Rubot Tončka Dom na Kofcah Poletje in z njimi čas množičnih dopustov se počasi izteka, pred nami je jesen, čas, ki je najbolj primeren za izlete v planine. Vročih dni je vedno manj, zato je ob lepem vremenu hoja v hribe še toliko bolj prijetna. V okolici Tržiča imamo precej planinskih postojank, ki vabijo ljubitelje narave, da si na svežem gorskem Zraku naberejo novih moči za opravljanje vsakodnevnih delovnih nalog. Tudi dostopi do postojank niso prezahtevni, zato je izlet do ene izmed njih primeren za vsakogar. Od vsake planinske postojanke imajo obiskovalci, ki so vajeni hoje v hribe možnost povzpeti se na posamezne vrhove V bližnji okolici; od doma pod Storžičem (1100 m) na vrh Storžiča (2132 m), od doma na Kofčah ( i505 m) na Veliki vrh (2088 m) ali na Kladivo (2093 m), od koče na Kriški gori (1582 m) na Tolsti vrh (1715 m), od koče na Dobrči (1520 m) na vrh Dobrče (1634 m), od doma na Zelenici ( 1566 m) pa na vrh Begunjščice (2063 m). Vse planinske postojanke so redno oskrbovane do konca septembra, le dom na Zelenici je odprt le ob sobotah in nedeljah. Člani kolektiva in njihovi otroci lahko dobijo napotnice za cenejše prenočevanje pri referentu za družbeni standard. Torej, izkoristimo lepe jesenske dni za obisk naših planin. r > »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Anderle Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, Zupan Marija, Eler Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. S____________________________________________________________* r NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve nagradne križanke oddajte do 17. septembra v nabiralnik pri vhodu v okrepčevalnico. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali deset dobitnikov nagrad. P ! 4^# -È*’ - 'v LITER OZNAKA PROPAGAI ODDAJ NA TV . NAŠA REKA TRAVA DRUGE KOŠNJE PREDLOG BEOTIJEC IGRALEC RYAN 0’ KEM. ZN. ZA JOD EAST SEST.: GXI RISAL.HD. ŠPORTNI KLUB V MADRIDU POTEM ( HRV.\ RIMSKA 5 RINA NIKALNICA JOŽE NOVAK MESTO VI STRT AVT OZN. PRISTINE mp »• -ì *f 9 til [POLOŽAJ PRI ŠAHU OPEN END VPRAŠA = LNICA MEDNAR. KRATICA ZDRUiPlS. ČER BARVA KOŽE BOLEČINA JADRANSK LETOVIŠČE I VRSTA PLAZILCEV (i il# GLINASTA PIŠČAL (VALI TETA POUND AVT OZN POLJSKE IGRALKA GARDNER RIMLJ. HIŠNI BOG LJUBLJ. mm° VSE V REDU (AMER) POLMER LETOVIŠČE PRI OPATIJ KORALNI OTOKI NAD/ CIGLIC VRSTA ŽUŽELK 0TR0ĆAD VRSTA PAPIGE TUJE MOŠKO IME Tr KRAJ PRI TRŽIČU I tSieljna RESNICA MI AKO ŽENSKO IME ARABSKO ŽREBE NAZIV POMURKINIH TRGOVIN 4.CRKA PREDLOG RIBIŠKA MREŽA ŽUPANČIČ LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA IVAN TURK EKVINOKCIJ AVT. OZN. LIVNA HERCEGOr VEC SPOKORNIKI OČKA KAZALNI ZAIMEK CEDE JANA ŠPORTNIK V RINGU SLOG GRŠKA ČRKA VRSTA KOZMETIKE RIMSKA 4 REAUMUR SMUČARSKI KLUB NORD KEM. ZN. ZA BOR KEM. ZN. ZA DUŠIK - DE JANEIRO IZDAJA KNJIGE — NEZNANKA V M ATE M. ELEKTRIČNA MOR.RIBA MEDMET VRSTA BOJNE LADJE OMOTANA "OSEBNI ZAIMEK maYia PRIM ORJ SVETNIŠKE PODOBE OSEBNI ZAIMEK TELOVADNI fLEMENT VRSTA KAVE raišNi OČE TUJ IZRAZ ZA SMUČI DAN V TEDNU UDAREC, SUNEK DOMAČji BIVALIŠČE ...ZA ENEGA EDEN ZA VSI SAMOJEDI KEM. ZN. ZA KISIK 1000 Kg HRVAŠKI VEZNIK SOGLASNIK NEVESTINA DOTA memoari SRBSKI SLIKAR (DJORDJE) SAMEC DOMAČE ZLVALI NEKDANJI VRSTA TKANINE NIKALNICA MESTO V ANGLIJI MESTO BOUj ARIJI ŽENSKO IME NAREKI Tälhumor ST KEM. ZN. ZA FOSFOR VRSTA U^RAR. KE M. ZNAK ZA KALIJ VOLT ®eute ENA OD GENERACIJ NEMŠKI PREDLOG MESTO V ITALIJI hHDno stf OROŽJE SKRITO, SKRIVNO AVT. OZN. ŠPANIJE AVT. OZN. AVSTRIJE SAMO = GLASNIK KEM. ZN. ZA GALIJ AVT. OZN. MAKARSKE OSKAR TANIČ NOČNI LOKAU V TRŽIČU JOULE KAZALNI .ZAIMEK . TRAVNIK ZA PASNJO KRAJ NAD TRŽIČ FM ZOFIJA MORSKE RASTLINE LJUDSKA REPUBLIKA SILIRANJE KRME DEL TELESA ZriAUA PRI ŠAHU VULKAN NA MINDANAU PISMENO POROČILO 0 DOGODKI KOBAL EDO NAŠE MORJE DENARNA VREDNOST OTROŠKA BOLEZEN AVT. OZN. BELGIJE KEM.ZN.ZA AKTINIJ AMPER BOMBAŽ-TK V PLATNENI «J GRAND SPOf T NATRIJEV KARBONAT 100 m2 TOVARNA V SEVNICI UPRAVNIK PO^TNI^K. DOMA LOVICA MLAKUŽA ALPE ADRIA KATERI DVA,DVE VRSTA BOMBAŽ. TKANINE PRIPRAVA KKMWANJ, NEMŠKI PREDLOG NATRETJEf MESTU LADJA ZA PREVOZ NAFTNIH DERIVATON VOJSKA SOGLASNIK AVT. OZN. NEMČIJE METER ZAGOVORU RASNEGA RAZLIKOV. NAŠE GLASILO NADVSE ODPOREN, MOČAN PRI TRDI = LNICA AZIJEC ČLOVEKJCI NOSI ZAČETEK ABECEDE 1S.ČRKA ABECEDA CENTRALN KOMITE TELESNA POŠKODBA HRVAŠKO MOŠKO IME OSEBNI ZAIMEK RIMSKA SO GLAVNO ME SAUD.ARAB NAS OTOK SOUTH ANGSTROM ZADNJA HM» VRSTA RASTLINE w° OBDOBJE MOŠKO IME EDVARD KARDELJ 0 ŽENSKO IME MOČNO RAZSTRELIV (KRATICAH TERMIN OZNAKA radioÌntv APARATOV RIMSKA 1 VEZNIK TONI IVANC OKRAJŠ. ZA KARAT SOGLASNIK-21.CRKA AB GRŠKI BOC VOJNE 12.ČRKA ABECEDE VEZNIK SREDIŠČE VRTENJA TTÄL SPOLNI K "OZNAKAZ/ PRAVI KOT ALPINIST ODSEK KEM.ZN.ZA NATRIJ VRSTA INSTRUM. SKLADBE 1 WK0 WM. ZN. ZA KISIK ČEŠKA PRITRDIL. 6.ČRKA ABECEDE LATINSKI PREDLOG TT 1 VRSTA SOLI AVT. OZN. TORINA PLAZILEC