42. številka. V Trstu, v soboto 24. maja 1390. Tečaj XV. „E D I H O S T" ■ 7. h a | h dvakrat na teden, vsako Bredo in loboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. «.-; Amt. 9,— gl. za polu leta „ S.—« i 4.50 * za četrt lota „ 1.50; . „ 2 25 „ PoHami^n« fttevilke h« dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TrstC po !» nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. » Na naroote "brez priložene naročnine te ipravniitvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila rakune po H nov. 1.. vršilca v petitu ; za naaiove r. debelimi črkami »p plačuje prostor, kolikor bi obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd *e račune po pngodbi. V-i dopisi ho pošiljajo uredniStvu v ulio Carintia At. 25 Vsako pismo mora biti 1'ratikovano, ker nefrankovana tte ne »prejemajo. Rokopisi mo ne vračajo. Naročnino, reklamacije in irmerate preloma npravnistvo v ulici Carintia JH Odprt- reklamacije so proste poitnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V ulilnst jr 01 ć Odgovor na anonimno pismo. stvari, katerej — o tem t>mu prepričani »ti- 1» menite, da to no |mnpc*šujo ver- rešila brez debate in zaprla so se vrata tudi sveto Hlužite, ako hočete vsako s k (i g a i n d i f u r e n t i z m a f tudi to zbornice. Staro časnikarsko pravilo je, da se stVftr ZB vsako ceno pokriti in zakriti?! Neznani gospod dopisnik govori po-i Državni zbor je torej odložen in vsa na anonimna pisma ozir ne jemlje. Vrednik j j^j gjct!r nesmo — ni temeljito, ni po- tem o mnogokrat neopravičenih, nesramnih pozornost politiških krogov posvećena jo hoče vedeti — in to po vsej pravici [vršno —učili dogmatiko, ali to vemo, — napadidi na dra. M a h n i č a. Mnogo- sodaj zasedanju deželnega zbora kdo mu je pisal; potem pa še le odo- jn jft naHA vera nikakor no nasprotuje krat neopravičeni napadi — po tem so- Češkega, kateri ima obravnavati o bruje ali opovraća vsebino dopisa. To naukotu HV katoliške Cerkve— da človek diti, so bili v č a s i h v e n d e r - I e opra- spravnih predlogah vlade, katere časnikarsko pravilo je gotovo prepotrebno, n4} greši vsekdar namenoma, ali kakor bi v i č e n i. Tudi ta-lo odstavek je intere-'so posledica punktacij Dunajske spravne kajti brez tega pravila bile bi najrazno- pQ Hfaiem rekli: „z naprejvzetjem", ampak santen: „Dr. Mahnič zastopa v „Rimskemu konferencije. Te predloge tičejo so osno- vrstnejše mistifikacije na dnevnem redu; g(l razne obstoječe oko I j - Katoliku" strogo versko stališče. — Ali vanja k u r i j, p r e d r u g a č e n j e d e- zanesljivost in ugled časopisja postala bi a č i n e , katere no se skoubinovale v ve- gospodine, ste-Ii pozabili, da je bil dr. ž e 1 n e g a volilnega reda, dežel- iluzorična. li k o moralno silo, zmotijo in zvodijo, da M h h nič tudi urednik stare „Soče" 'f Ste-li nega kulturnega sveta in p r e* Imamo pa zopet pregovor: ni ga greši. In taki nesrečni odnošaji so v pozabili, kaj je vso pisal ta gospod vtem drugačenja postav o šolskem pravila brez izjeme. V takem sit- P o r e š k o-Pu ) j s k e j škofiji. Mine listu P Ste-li pozabili, da se je celo Ljub-! n a d z o r s t v u, kakor tudi o osnovi, nem položaju smo mi danes, da moramo bi lega trdili v iako pozitivnoj obliki, da Ijanski „Slovenec" — in temu listti vzdržuvanju in obiskovanju javnih ljudskih delati izjemo z ozirom na gori rečeno ne bi nam o tem pričali razni dogodki,* motida ni namen, širiti verski indiferen- šol. — časnikarsko pravilo. Moramo?! Ne, nikaka katero smo opazovali in videli z last- tizem — čutil prisiljenega, označiti sveje! A' 2. seji predlagal je poslanec grof zvunanja sila, nikak zvunanji vpliv nas ne ni mi očmi in o katerih so nam pričali stališče nasproti dr. Mahniča preČuduim K i n s k y da se ti predlogi izroče komisiji sili v to: došli nam anonimni sivolasi starčki — katoliški duhov- trditvam, — dane rabimo d ruže g«, oštroj- 27 članov. Mladočeh Kučern pa meni, list bi lahko mirnim srcem vrgli v ze- n i k i. Ponosni smo na to, da smemo šoga izraza. naj bi ta komisija imela 36 članov, kajti vajoči, nikdar siti uredniški koš — živ trditi, da je imelo za časa našega bivanja Zadnji odstavek večkrat omenjenega zbog ogromnega gradiva bode treba voliti krst ne bi nič vedel o tem. In vender se v Istri osobno naše razmerje do lepega lista je pa naravnost lapidtiren. Ta odsta- pododbor. Zbornica je vzprejela predlog nesmo mogli odločiti za tako hitro sodbo, dela istrske slovanske duhov- vek slove: „Mlajša d u h o v š č i n a ,1 poslanca grofa Kinskyja. Poročilo dežel- nesmo imeli toliko poguma, da bi izvršili ščino na sebi vse znuke prisrčnega pri- ki ni še pijana liberalnega duha, zna dobro nega odbora o u p o t r o b 1 j e v a n j u — morda zasluženo — justifikacijo. „In jateljstva. In t o j e o n i v i r, iz kate- ceniti svojega izvrstnega učitelja, ter ga o h o h deželnih jezikov pri a v- kdo Vam je neki vezal roke?* vprašal rega zajemljeuio poznanje svoje istrskih bo ohranila v hvaležnem spominu". Za t o n o m n i h oblastih in organih nas bode morda tu pa tam kak radoveden razmer. Od todi vemo, da je dr. Flappa Boga, cto-li pomislili, kaj ste zapisali?! kraljestva češkega izročili so gori omenjenej čitatelj. No, tudi njemu bodi kratek, a ravnanje ros „pristransko in Neste-li pomislili na konkluzijo, katero' komisiji. Deželni najvišji maršal meni, da točen odgovor: časnikarska naša vest, lju- p o 1 a š č u j o č e". Ali da bi bilo samo mora izvajati iz Vaših besedi vsak logiškobi se v tej zadevi došle peticije isto tako bežen do resnice in pa odkriti naš to! Da bi Vi vedeli, kako nas v tem tre- misleč človek?! „Mlajša duhovščina, ki izročile rečenej komisiji. Poslanec Gn gr značaj prisilili so nas, da nesmo po- nutku prsti srbe — ali ne smemo, ne ni še pijana liheralnega duhau — ... .'graja, da se te peticije neao pravočasno stopali tako, kakor zahteva gori rečeno smemo! Ako bi hoteli citirati izreke si- torej je starejša d u h o v š č i n a I prijavile. Te peticije so neizmerno važnosti, časnikarsko pravilo. volasih katoliških duhov n i ko v ali vsaj nje del, pijana liberalnega kajti so v z k I i c o b u p n o s t i naroda Došel nam je torej list s podpisom: <> postopanju š k o f a P o r o š k o- d u h a ? ! [češkega, kateri se brani proti dogo- „Slovensk katolišk duhovnik P uljakega, ako bi hoteli citirati epi-1 Pustite starejšo duhovščino. Dokler , vorom Dunajskim. tržaško-koparske škofije". So- tete, katere so mu v svojej svetej jezi je imela izključljivo „starejša" duhovščina I Gregr in drugi stavili so potem deč po pisavi in argumentovanju tega lista poklanjali, zadela bi nas neizogibno kon- prvo besedo, nesmo gledali tako gnjusnih sledeči predlog: Vlada se poživlja, naj prizorov, kakoršni se sedaj v Ljubljani1 predloži vse uradno zapisnike o Dunajskih menimo, da se Rmemo nadejati, da tu tiskacija — in najbrže še kaj d runam ni posla s kako mistifikacijo, da je z« ga- Z imeni na dan, — ta bi bila oče temu spisu res to. za kar se izdaje, prava — z imeni teh strogih, a pravičnih vrše na sramoto slovenskemu imenu. konferenci jah, da bode mogel deželni zbor Glede trditve nepoznanega gosp. do- obravnavati o teh dogovorih v njih celoti, Opiraje se na to preduelovje čutimo se sodnikov in z imeni nesrečnih slovanskih j pisnika, „da i z p o d k o p u j e m o v e ro",1 predno bodo obravnaval o posamičnih dolžne do odgovora na očitanja, došla nam žrtev, katere so že položili na žrtvenik i prosimo slavno občinstvo, da pazno čita vladnih predlogah. V formalnem obziru ho : predlaga, da se ta predlog izroči onej od katoliškega duhovnika — duhovnika i iredento. Ali ne smemo, ne sinemo! miš list, in nepristransko sodi. naše vere; kajti slovenska duhovščina 1» te nesrečne žrtve trpe — in molče; I je pa svojem svetem poklicu, in po svojej molče z isto krščansko potrpežljivostjo, visokej inteligenciji med najvažnejšimi katerej jih jo priučila sv. naša Cerkev, i faktorji javnega našega življenja in bi bilo preziranje - to je bilo vedno naše me- Nekaterim - tecimo „trem" - je; nenje - katerega-koli pojava od strani PR ™»der-le J«™ vzkipela, d« so tega faktorja ne-le velika pogreška in no- z,,ćel' t,8to namero, P«*«-! previdnost, ampak tudi neodpustljiva kri- 8to*"11 v pravoslavje, katero namero! tudi m i odločno ti b s o j a m o. Ako pa obsojamo to namero, moramo pa obsoditi one, ki so se svojim nokrščanskim -t—. vica, katero bi storili našej duhovščini. Neznani nam gospod dopisnik so jezi radi notice, objavljene v d8. stev, „Edi- . . ,.,. , ... . , , . „ postopali jem omogočili, da se sploh goio nosti" pod naslovom „Signum tomporis", , r o j . ... _ r take namere, katero smo posneli iz „Slov. Naroda". Resnici na ljubo nam je pa takoj kon komisiji, katerej so izročili vladne predloge. — I Po tej seji konstituirala se je komi- 1 * b j sija. Od Mladočehov volili so v komisijo: j dra. Herolda, dra. Kučero, dra. Jul. Gregra iin dra. Vašatj ja. Načelnik komisiji je knpz ; "VVindischgriitz, namestnik dr. Schmeykal, G a 1 i š k a z e m 1 j i š 11 o • o d v r 7.11 a in perovod je poslanci princ K. Schwar-z ade v a zadobila je dne '20. t. 111. tudi zenberg, dr. Lippert in dr. Ilerold. Poslanec Gregr stavil je predlog, da se Mla-dočehom dovoli 4 dni časa, da predlože Politični pregled. Notranje dežele gospodske zbornico potrebno sankcijo. Levica jo sicer — tako zavoljo lepšega — nekoliko ugovarjala, alt na pravo ! one spravne pogoje, kateri se njim pri« nasprotstvo zadeva ta v gospodskoj zbor-! merni zde. Komisija je zavrgla ta predlog. Vi govorite o „verskem indiferen- niči ni zadela. Govori levice neso bili toli Poslanec Plener jo predlagal, da se stat.ovati, da vest ta ni zrasla — kakor tizmu", katerega noki mi širimo. Hočete' naperjeni proti predlogi sauiej, a namen zaključni zapisnik spravne konferencije se je nekje, morda le v naglici, trdilo— jedne prilike P Župljani so se svojim žup-'jim je bil, da svetu pričajo o jednakosti j da v tisk in razdeli mej člane komisije; na „Narodovem" zelniku, ampak jo je ta nikom izredno zadovoljni; ljubijo ga, mišljenja levičnjakov obeh hiš državnega isti poslanec je tuoi predlagal, da ao po-list posnel iz „Hrvatske*. Gosp. do- čislajo ga, da: obožujejo ga. In mož to zbora. Zato sta pa člana gospodske zbor-'vabi gospoda namestnika k obravnavi, da pisnik nam z vso svojo zgovornostjo kliče v spomin načelo: „extra Eoclesiam non est salus*. Kudaj smo se pregrešili proti temu načelu?! Morda zato, ker smo prijavili gori omenjeno notico ? Smo-li z jedno besedo odobrili namero dotičnih treh katoliških duhovnikov?! Kdor ros ljubi kako institucijo — in mi smo istinito vdani katoliskej našoj veri! — komur je mari do obrambe in ohranitve te institucije, temu je s\vta dolžnost, da paznim očesom sledi vsem, v obsežju te institucijo vrsečim se dogodkom. In v rečenej notici objavljeno vest naj bi bili mi prezrli?! Me-nite-li, da storite veliko uslugo svetej tudi v polnej meri zasluži, kajti vrši sveti niče Plener in A metli zagovarjala misel bode navzoč pri začetku podrobne debate, svoj poklic minucijozno natanjčnostjo. Ali — katero misel je tudi zagovarjala nemško- J Oba predloga bilu sta vzprejeta. Dne 22. mož ni po godu oblastnej Šinjoriji. Ta se liberalna stranka zbornice poslancev — t. m. protestoval je poslanec Trojan pritoži. Zatožbi pa no sledi — kakor bi da bo zadeva ta prepusti jurisdikciji drse mislilo — stroga in pravična preiskava, žavnega sodišča. To bi bilo rečeno z dru-a m pak slede jej persokucije, gimi besedami: Zadeva ta mora se re-katere dotičniku celo zdravje zrušijo. Š i t i in tudi nočemo brezpogojno proti (Tudi tak slučaj mogli bi navesti.) Ni glasovati ; za predlogo tudi nočemo gla-morda tako postopanje pristransko ?! Če sovati, ker nam naše strankarsko stališčo to ni pristransko, potem pa res ne vemo, tega ne dovoli: zato pa ne bi hoteli tako kaj je pristransko. Ni treba, da o tem ali tako reči, da bi se nam pozneje 110 J skliče shod vseh zaupnih mož naroda dogodku nijeden časnik jedno samo be- očitalo, da Htno tako ali tako rekli; govori | češkega na Moravskem. Namen temu shodu sedico žugne, ali posledice so vender-le naj le državno sodišče. Taka je nemško- bi bil, da se napravi mir v narodnem ta- proti sankciji vladnih predlog, dokler deželni zbor ne odobri vseh spravnih punktacij. Večina komisijo je pa določila, da predloge rešijo aucesivno. Z Mladočehi so glasovali tudi poslanci Trojan, Kvičala, Skarda in deloma Fišer. B r d s k i „H las'* je za to, da se neizogibne: vzburjenje proti do- liberalna odkritosrčnost. t i Č n e j v i š j e j c e r k v e 11 o j o b 1 a- boru. Nezadovoljnost mej ljudstvom jo Druge zadeve je gospodska zbornica grozovito narasla, nijeden dosedanjih po- da se „ Katoliško politično družtvo" ni vdeležilo zadnjih dopolnilnih volitev v Ljubljanski mestni svot. Ali g. dr. Šušter-sic zatrdil je glasno v nekej družbi : — „Ej, da bi bili začeli mi kake tri tedne pred delovati, bilo bi vae drugače" —• Ne vem toraj, kako se ujemajo te beaode z izjavo nekega gospoda, da se imenovano družtvo ni vdeležilo volilnega boja? — Iz te zadrege nas bi znal rešiti morda g. dr. Sustersič sam! Pustimo pa za sedaj g. dr. Sušteršiča in imenovano družtvo, poglejmo rajši malo po stolici naiega naroda! Pisec •butcev ni gotov svojega mandata; ljudje, M so v politiškem pogledu brez talenta, p* vedno bolj silijo na površje. Vnanje države Znani ruski general Černja-j e v je imenovan članom vojaškega sveta in a tem zopet uvrščen v generalni štab. Dva višja srbska častnika, ki sta pred meseci bila umirovljena zaradi udeležbe pri shodu, ki je proti skupščini pro-testoval, poklicana sta zopet v aktivno službo. Novi srbski minister notranjih za-dev, Jovan Gjaja, izdal je jako energično teh vrstic PrišeI v kavarno *Valvazor" okrožnico, v katerej pozivlje uradnike, ki;ter TPmšftI P° „Ljubljanskem Zvonu«. Ali z novo sistemo noso zadovoljni, da rado- kaJ 81 m,8llte! Dtl bl to raJši vPrašal tam voljno odstopijo, predno bodo odpuščeni. Bori ffied trdimi Nemci! Ne le' da »Liub' Namerovani slovanski kongres — »janakega Zvona« neso imeli v omenjenej tako trde poljski listi — sešel se bodo kavar"N a še utQe,» ^so slovenskega je-v L v o v u ali'v Pragi, da se ga bodo aika 1 Gospoda, smo res že tako daleč, mogli vdeležiti tudi Javstrijski Slovani. da v Ljub|ja,,i ne razumejo slovenskih TroŠki za kongres so proracunjeni na vPraša»ji potem pa je najbolje, da pustimo 1*000 rubljev. Kongres se bode bavil le V8e skupaj! — V „Edinosti« je bilo že s slovanskimi, slovstvenimi in kulturnimi ve*krat omenjeno, da se tega lista no vprašanji. ^obi v nijednej Ljubljanskoj kavarni. Ka- Pogovora B i s rn a r c k o v e g a z do- kor pa čujem, nnročila so je sedaj vendar pisnikom ruskega lista „Novoje Vremja" ,lo iednR ljubljanska kavarna na ta list in amo že omenili. Pridodati nam je pa že eict'r ka™rna g. Gnezde. — Pohvalno nam nekaj važnejših odstavkov. Bismark je Je menjati, da so v Latermannovem dre-rekel: Jaz sem bil vedno proti vojaki z 1« slovenski napisi. Toraj tu je Rusijo. Če kdo meni, da ta vojska ne bi Prava narodna slovenska Ljubljana! Pobila strašna, se močno moti. Vojska v sebno Petnega vtisa pa si ne pridobi tu Rusiji bila bi tako nevarna, kakor v no- flem doš,i Slovenec, če vstopi na pr. v bnnej druge j deželi. Poleg tega ima Ru- GKontini-jeTO ali Katoliško bukvamo in sija še neko drugo strašno orožje; indi-viduelno svojstvo blagega rus-k e g a naroda, tega vedno udanega in zadovoljnega naroda, bodisi z njega sedanjim, ali kateriui-koli položajem. (Bis-murek je tudi omenil hude zime, velikanske razširnosti Rusije, katere ni moči sliši tam dotičnike med seboj le nemški govoriti! „X.u Iz Barkovelj 17. maja. (Izv. dopis). [Sv. Birma]. V nedeljo 11. t. m. seje vršila v Barkovljah delitev sv. Birme. Ob 8. uri zjutraj pripeljal se je prem. gospod škof iz Trsta ; mnogo ljudstva ga je čakalo izpolniti, in tistih lesenih hiš, ki se jih i . .. j ' . ' J pri uurodvoru ter ga spremilo do zupne tako lnhko zopet sezida). Vse to skupaj, i n . ■» , . » f ' , cerkve. Ob 9. uri pričela se je sv. masa, - rekel je Bismarck - vsa ta strašanska . katerej 80 „ pevci Be|ftr.jev Bpfed orožja, dajejo Rusiji najboljo garancijo, , B .. Po 9V, maši je bila molitev za da se jej ni bati napadne vojske. Nemški vojni minister dal je razumeti — in tudi „Voss. Ztg. pokojne Barkovljanske vaščane. Zatem se je vršilo izpraševanje otrok po milost, g. škofu. Otročiči so jako Jepo in dobro ter trjuje to — da bode Nemčija pomnožila . , , • .. i. • ■ J . .... , . .. neustraseno odgovarjali; skupaj je bilo 8u»jo po jno aitilerijo in tudi infanterijo. ^ birmancev in milo so je storilo človeku, rH'iiiško vo no ustavo bodo tako predru- ., . r, i j J v videti toliko število nase deoo odgovarjati gačili, da bode mirovna prezentna eila in moliti v lepej slovenščini ! Po končanoj delitvi sv, Birme podal se je premih g. škof s spremstvom v župnijski dvor (farovž), močan pevski zbor „Adrij'e" pa se je uvrstil pred dvorom ter zapel: „Pozdrav", „Na boj" in „Primorski Htopaj". Premih pacem, para ur % . r »kot poslusah so pevce oetvidno z ve- 1 liko zadovoljnoatjo, kakor tudi nebrojna | množica domačinov. Razni gospodje so se I čudili bogatej in lepej okrasbi Barkov-j Ijanske cerkve ; Barkovljani z vzglednim ■ svojim g. župnikom na čelu so res vzorni katoličani in vzorni rodoljubi! Pa vsaj — Iz Ljubljane 12. maja 1890. (Konec), j k j e r c v e t e n a r o d n o s t, cvete tudi Imenovani g. doktorje hotel menda kar v e r ft in ijubezen do Avstrije! To vso svojo jezo izbruhniti na .sovražne li-1 8e kaže očitno, posebno v tržaskej okolici, beralce*. \ vojski proti njim nikdar ne ■ Popoludlie bilo je kar natlačeno občinstva odjenjati: to so načela, pod katerimi se hoče ! v kr6mi Bpr| družtvua) kjer je ,BoJu biti g. dr. Susteršič! Med drugim kričal. lbor „Adrije", pomnožen še z nekaterimi je tud. ta g. doktor: „Umazanec „Brus"; pevci flIIajdl.ihtt*. Občinstvo je burno ima me „namalanega« skoraj v vsakej svo-; odobraTalo kra8I10 nftrodno potje in Hp|oh jej številki"!-Toraj: če predstavlja morda !ce,odnevna 8Većan08t kazala je v pravem „Brus" včasih fotografijo tega ali onega! poQienu bef)0(1^ da e0 Barkovljani rojeni moža, udarili treba zato po celej stranki. ob obali Idrije', a da so tudi zvesti stra- brnjila 540.000 bojevnikov, izključljivo jednoletnih prostovoljcev. Pravo ima „Va-teiland", kateri v očigled tim nameram vzklikne : Torej zopet potenciranje militarizma ! Ako to dalje gre, doveli bodo ad ab.surdum načelo: Si vis bellum. DOPISI. Vprašanje nam bodi dovoljeno : Se-li bojujemo za načela ali za osobe? Kričečemu g. doktorju je ploskal neki del občinstva, a mnogo uplivnejših gospodov je zapustilo dvorano, glasno mrmrajo! J)a, takemu srditemu, skoraj divjemu kričanju g, doktorja se je bilo res čuditi! Po menenju imenovanega g. doktorja zastopa edino le katoliško politično družtvo menenje „vsih Slovencev" — kar je izven tega družtva, je vse nič" ! — Mnogo bi še lehko povedali o g. doktorju in druzih govornikih ali naj bode. Povedali smo tu svoje menenje povsem nepristransko ! Nam je le za resnico in nič druzega! Bodimo možje v pravem pomenu besede in pokažimo v pravem svitu ideje, za katere se borimo! Pri imenovanem zborovanju se je poudarjalo žari teb obalov — v verskem in narodnem obziru ! Po magistratu nastavljeni naš župan ni bil navzočen pri sprejemu premii. g. škofa, kakor ni pri skupnem obedu. Nikdo ga ni pogrešal, kakor se ne pogreša petega kola pri vozu ! Tudi pri procesiji velikonočnega vstajenja ni bilo tega človeka blizu in sploh ga ni nikjer, kjer bi se moral kot župan predstavljati svojemu ljudstvu! To človeče pa tudi samo občuti, koliko časti da vživa v Barkovljah in kolika da mu je cena v očeh ljudstva. Bar-kovljano bi kar v žlici vodo rad utonil — uničil bi rad „Adrijo", a ni se mu posrečilo. Iz vseh renegatov, prisiljenih mlade-ničev in tujcev-furlanov prišlo jo k prvej vaji namerovanega italijanskega pevskega družtva le 16 pevcev in kakor slišimo — opustilo se je nadaljno poučevanje! Slava zavednim Barkovljanom ! Svoj srd je obrnil pa „gospod nebojsega'- posebno proti bar-kovljanskim ribičem. Vsi Barkovljani dobro znajo, da je njegovo delo to — da ne smejo ubogi barkovljanski ribiči več sušiti svojih mrež na prostoru pred barkovljansko luko ! Slava mestnemu magistratu ! Uprav sedaj, ko skušajo celo od postavodajne strani podpirati delalski stan, odteguje magistrat ubogim ribičem prostor za sušenje mrež. To se pravi ljudem kruh od ust trgati. Enaki prostori so na razpolago ribičem v Poreču, Izoli, Kopru in ni jim treba zato plačevati. Barkovljanski ribiči morali so za to dosedaj plačevati in pri vsem tem so jim je prostor odtegnil. To je vnebovpijoča krivica proti Barkovljan-skim ribičem. Magistrat le zahteva plačevanje težkih krvavih davkov — in med tem zabranjuje ljudstvu, da si prisluži potrebnega kruha! Dotični naši državni poslanci naj bi se zato oglasili na primernem mestu — in magistrnt bode gotovo primoran dovoliti ribičem naravne — božjo pravice! Kar se tičo dotičnika, kateri je sploh v tej zadevi vsega kriv — ne ostaja nam Barkovljanom pač druzega, nego odpo-slati deputacijo do Najvišjega dvora, da tako nastane v Barkovljah zopet — stari sveti mir! Dostavek uredništva. Najbolji odgovor na to magistratovo brezobzirnost dal je gospod Filip A r t e 11 i: prepustil je svoje zemljišče v Barkovljah ribičem, da smejo na njem svoje mreže sušiti. Od Sežane 15. maja. * Glavno zborovanje učiteljskega družtva za sežanski šolski okraj prvi dan maja so je, kakor zaželjeno, dobro obneslo. Sešlo so nas je 25 udov. Predsednik otvori zborovanje z običajnim pozdravom in zaklicalo je prisotnemu g. nadzorniku „živio", čemur smo so vsi pri« I družili. Poročal je potem o družtvenem i delovanju v preteČenem letu in obžalovaje omenil novodobnih napadov na naše šolstvo od znane strani. Povedal je tudi, kaj je odbor glede teh napadov ukrenil. Konečno nam je povedal žalostno istino, da deželni zbor ni ničesar ukrenil glede prošnje učiteljskih družtev za povišanje učiteljskih plač; pa upa, da prihodnje zasedanje de-žeintga zbora bode nam prineslo boljšo bodočnost. K naslednjej točki dnevnega reda pre-idoč, prebere nam tajnik našega družtva zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je odobril. Potem je g. nadzornik pojasnoval statistično tablo za popisovanje ljudskih šol za leto 1890. Predsednik se mu za to zahvali. Po tej točki nam je družtveni blagajnik poročal o denarnem stanju našega družtva in radostno smo spoznali, da ima družtvo precejšno svoto premoženja. Sledila je potem volitev delegatov k občnemu zboru učiteljsko „Zaveze" v Celju na Štajerskem, ki bode zborovala o binkoštnih praznikih. Izvoljeni so bili gg.: Luznik, Sila. Starec in gdčna. Štrukelj. Konečno bila jo volitev družtvenega vodstva ali odbora. Izvoljeni so gg.: Be-nigar, Kante, Leban A., Luznik, Sila, Starec in Bano. Predsednik potem zaključi zborovanje in napotili smo se k skupnemu obedu, kjer smo si prijateljski pogovarjajoč kratili in sladili urice, nam v to namenjene. Na veselo svidenje ! Domače vesti. F. Z. M. baron Rodič. Umrl je P. Z. M. baron Rodič v 771etu dobo svoje. Bilje jeden najpopularnejših generalov armade. Na bojnem polju stekel si jo obilo slave, ali tudi njega zasluge za državo na politi&kem polju neso nič manj znamenite. Leta 1869. so ga imenovali provizo-ričnim poveljnikom XVIII. vojne divizije * Po »aključbi zukaSnjeno. in vojaškim poveljnikom v Dalmaciji. Znano je nam vsem, kako hud upor je bil takrat v Krivošiji proti uvedenju deželne hrambe. Ali Rodič je se svojim modrim in previdnim postopanjem kmalu napravil red, ne da bi bilo treba v to kri prelivati. Znani Dunajski zagrizenci mu sicer neso hoteli nikdar odpustiti, da ni drl z glavo skozi zid, ali Njeg. Veličanstvo je vedelo ceniti njega zasluge, ter mu izrekalo opetovano svoje priznanje. Najznamenitejše njegovo delo je pa bilo: udusenje iredente po Dalmaciji. Se dan-danes je ni v državnem zboru debate oTržaških razmerah, da ne bi se v porabo priporočal Hodićev izborni recept. Z udu-šenjeni iredente po Dalmaciji pridobil si je Rodič nevenljivih zaslug za državo našo ! Slava njegovemu spominu ! Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo so je v veselej družbi g. M a h o r* č i č a 2 gld. 40 kr. — V pusici slavne čitalnice 5 gld. — Za 6 prodanih not v Rifenbergu B gld. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, ozirouia za otroški vrt v Rojanu, nabralo se je do dne 21. maja iz pušice v krčmi pri g. Josipu Pertotu v Rojanu gld. 11. Občnega zbora „Tržaškega Sokola" dne 17. maja udeležilo se je nad 40 članov. Podstarosta g. L. Furlani pozdravil je primerno došle člane. Iz poročila tajnikovega posnamemo, da je družtvo v preteklem letu lepo napredovalo, zlasti si je se svojimi lepimi veselicami priborilo odlično mesto v socijalnem življenju našega mesta. Tudi za telovadbo, ta glavni družveni smoter, se je družtvo po moči zanimalo, toda želeti je v tem pogledu nekoliko več živahnosti. Družtvo je bilo častno zastopano pri vseh večjih slavnostih po Slovenskem; osobito pa je zabeležiti izlet v Divačo na častnem mestu v družtvenej kroniki. V veliko čast družtvenim veselicam bila sta dramatiški odsek in tamburaški z b o r, zato pa gre posebna hvala njunima vodjema, bratoma Grebencu in Abramu Poslednji je z velikim trudom ustanovil tamburaški zbor. Plesa sta so odlikovala po množici iu po eleganci došloga občinstva. Zadnji, pustni torek prirojeni ples, bil je maskiran. Ta maskarada bila jo še le prvi poskus, a ta poskus se je vrlo dobro obnesel. Poročilo omenja pohvalno trudo-ljubivega delovanja bivšega starosta, g. K., kateri so je iz raznih vzrokov tej časti odpovedal. Pri svojem zaključku izraža poročilo iskreno željo, da bi sc družtve* niki v bodočem letu z vso gorečnostjo poprijeli telovadbe. Iz poročila blagajniko. vega poizvemo, da je imelo družtvo 789 gold. 22 kr. dohodkov in 700 gold. 70 kr. stroškov, ostane torej v blagajni gotovine 88 gold. 52 kr. — Družtveno premoženje znaša 736 gold. 94 kr., kateremu znesku pa ni prišteta zaostala udnina 04 gold. 50 kr. Družtveno premoženje obstoji: iz gotovine v blagajni : 88 gold. 52 kr. — iz glavnice, naložene v bunca popolare: 348 gold. 42 kr. — iz inventarja v vrednosti 300 gold. Poročila tajnika, blagajnika iu dramatičnega odseka je zbor odobril soglasno. Vsa ta poročila bila so jako obširna in bilo je že pozno na večer, ko smo prišli do točko: „volitev novega odbora". Ker so pa nekateri gospodje, na katere se je v prvej vrsti mislilo, izrekli, da nikakor ne morejo vzprejeti odbomištva in ker se ta večer ni moglo doseči pravega sporazum-Ijenja, sklenil je zbor, da so za volitev novega odbora skliče poseben občni zbor, kateri bode dne 31. t. m. v dvorani »hotela Europa". Izvanredni občni zbor „Delalskega podpornega družtva" bode dne 8. juniju ob 4. uri popoludne v družtvenih prostorih, Via Molin piccolo štev. 1. Na dnevnem redu jo razprava o novih družtvenih pravilih, katera je sicer ministerstvo potrdilo, a zavkazalo neko male premembn. Da je občni zbor sklepčen potrebno je, da sti pričujoči 2 tretini udov ; napro&eni so torej udje tepa družtva, da se mnogoštevilno sem neodvisni in zastopamo menenje svoje človeka obliti rudečica. ako kaj enacega zbora udeleže in se tako ta zadeva vender vsekdar očito, ne glede ni na desno, ni bere. Kukavica ta očita Rojančanom in na levo. Clara pacta, boni amici! j okoličanom sploh, da je mej njimi navla- Ruska fregata „Vladimir Monomah" ^ dala neka bohotna želja (mania) po po. i marsikateremu poštenemu človeku. Ivra.niso Po- tratnosti in šopirnosti. Osobito naše oko- bili nekateri psi ; eden je bil celo na prodaji enkrat reši. Krasna ideja. Nekateri Tržaški rodo- so veliko zanimali ženski spol, posebno pa stare gospodičiue, katere »o jih neprenehoma lizale, in lule so tako vedno na poti ljubje sprožili so misel, da se v mestu priplula je včeraj v naše prtstanisce osnuje „Slovansko pevsko družtvo". j veljnik jej je linijske ladije kapitan Član tega družtva bode lahko vsak, brez j Donbasov. Zasidrala bo je v Miljskem za- ozira na ličanke — po menenju onega zlobneža — nosijo se bogato in potratno, ter poziva g. škofa, naj zapreti in obsodi to ošabnost in potrato, ki sta „izvor vsega zlau. De-lalnim in pridnim okoliČankam, čijih skrb in dobro ime je daleč znano, koje se noč hu- stan. V ta namen se bodo v livu. Ob 10. uri pozdravili so rusko fre-kratkem sklicali Tržaški pevci v posveto- gato streli s kaštela in z vojne ladijo vanje. Podrobnejše bodemo o tem govorili „Landon", katera je istotako zasidrana v prihodnjej številki. j v Miljskem zalivu. Fregata ima na brodu Vse prodajalnice jestvin in koloni- 542 mož in 20 topov. Ker potrebuje več , in dan ubijajo in mučijo z delom, jalnega blaga bodo začenši od prihoduje popravil, ostala bode tu kake tri tedne, dobni dopisnik ne privošči, da se ob ne-nedelje in do meseca septembra vsako j Torpedno ladljO „Trabant", katero je deljah in o posebnih prilikah čednejše nedeljo od 3. ure popoludne naprej zgradil tukajšni „stabilimento tecnico", oblečejo. — Ali zlobnost dopisnika gre še zaprte< ! spustili so 21. t. m. v morje. Pevsko družtvo „Adrija" v Barkov- Sv. Birma v Rojanu. Minolo nedeljo Ijah vabi na veliko veselico, katera bode v kazal 8e nam ju bližnji Rojan v prazničnej ' obleki. Ondašnji farani so se namreč nedeljo, dne 1. junija 1890 v vrtu gostilne „Al Risorgimento" blizu župne cerkve. Vspored: 1. A. Hribar: „Pozdrav gostom", zbor. 2. H. Raže m : „Himna Adrije", zbor s spremljevanjom orkestra (novo). 3. Foerster: „Pjevajmo", zbor. 4. Foertter t „Ave Marija" iz operete „Gorenjski slavček", mešani zbor s spremlje-vanjom orkestra. 5. S. Gregorčič: „Domovini", deklamuje gospodična N. N, 6. H. Volarič: „Kdo vstaja na dan?", zbor (novo). 7. 1. pl. Zaje: „Večer na Savi", zbor s spremljevanjem orkestra. 8. K. Trifkovič : „Šolski nadzornik", vesela igra s petjem. 9. Prosta zabava in ples. Med pripravljali, da dostojno v/prejmejo svojega vzvišenega pastirja. Pot do cerkve bila je vsa okrašena z zelenjem, slavoloki in mno-gobrojnimi zastavami. Vhod v rojansko predmestje odpiral je slavolok, na čigar straneh sti plapolali avstrijska zastava in slovenska trobojnica. Malo pod cerkvijo stal je drug slavolok z napisom : „Pastir višji slavljen, Bodi nam pozdravljen !" in nad cerkvenimi vrati, odičenimi z zelenjem in zastavami, stal je drug napis : „Rojanska fara se raduje. Dan veselja dan's praznuje'' posameznimi točkami svira Piccoli-jev or- Tudi notranjost božjega hrama bila je koster. Začetek ob uri zvečer. Uslop-nina k veselici 30 uč.; sedeži 10 nč. Ker so stroški za to veselico veliki, se rado-darnosti no stavijo meje. Tržaški mestni zbor je sklenil o priliki poroke nadvojvodinje Marije Valerije darovati 20.000 gld. za zgradbo bolnišnice za neozdravljive otroke. Ob enem je mestni zbor sklenil predložiti adreso, v katerej bode izrekel svoje častitke in svojo udanost. Mestni zbor ima nocoj javno sejo ; na dnevnem redu je mej družim premeni-tev stanovanja ravnatelja v Skednji v šolsko sobo, vpeljanje četrtega laškega razreda na tamošnjoj ljudskoj šoli in predlog, da bi se na prostoru v barkov-ljanskej luki napravil javni vrt,. O šolstvu v okolici prijavimo v kratkem večjo razpravo. Radovedni smo tudi glede predloga, zadevajočega Barkovljane. Mestna delegacija je zadnjič meni nič tebi nič odbila prošnjo barkovljanskih ribičev, da jim mestni zastop dovoli sušiti še letos mrežo nati ter na vse kriplje deluje, da preustroji slovenske Barkovlje v čeloma laško vas. Ali, ne boš je pihal, Miha ! . . . Odgovor „Slovencu". Izgovor, da Vam ni nikdo poročal o koncertu na korist družbe sv. Cirila in Metoda, je piškav. Da Vam je bil zuau gmotni vspeh, priznavate sami. In ta vspeh je bil izredno sijajen, katerega nam je tem višjo ceniti, ako po- dalje. „V potratnosti — pravi — presegajo okoličanke tudi imovitejše meščane ter oblačijo svoje „paglavce" kakor meščani, in če bi oko ne našlo v njih vrane, oblečeno v pavovo perje, lehko bi jih bilo zamenjati z omikanimi (?) družinami. K s r e č i njih slabo v e d e-n j e, nesramne besede, neotesano kretanje, izdajejo jih za sinove divjega okoličana! Vsa omika ničesar no v/more pri teh divjakih (okoličanih)! Z eno besedo : slovenski Rojanoani in sploh ti no" ukusno okrašena. Izmed hiš odlikoval se je otroški vrt sv. Cirila in Metoda, čigar pročelje je bilo ukusno napravljeno. V selu samem videli smo več slovenskih trobojnic. Ob 8. uri jel Be je pomikati sprevod naproti višjemu pastirju. Za razpelom bili so uvrščeni otročiči otroškega zabavišča, vsak s šopkom cvetic v rokah ; nadzorovala jih je blag. gospica vrtnarica I. Fabijani; navzoč je bil tudi odbor podružnice sv. Cirila in Metoda. Za temi nežnimi otroci — kacih 50 na številu — je sledila šolska mladina, birmanci in ostalo ljudstvo. Ob 8'/s uri prišel je prem. gospod škof in procesija se je jela pomikati mej zvotienjein zvonov proti župnej hiši. Pred duhovnijo vstavili so bo otroci otroškega vrta in mahi, petletna deklica A dela Cokel j pozdra-vilaje v kratkih, presronih besedah premilega Pastirja, ter mu poklonila lep šopek cvetic rekoč : „Sprejmi, mili Pastir, mali darček v znamenje srčne udanosti rojatiskih otrok!" Okolu šopka bil je trak z napisom : »Nedolžne ovčice premilostljivemu Pastirju". na omenjenem prostoru. Zastop pa te pra- Prizor ta moral je vsacega v srce ganiti; vice barkovljanskiru ribičem noče pripoz- tudi gosp. škof bil je vidno ganjen tega presrčnega izražanja udanosti in potrkajoč deklico po licu, priporočil jej je, naj bo pridna iu pobožna. Iz duhovnije vrnil se jo sprevod v cerkev, pred čije vratini so otročiči pokleknili ter sklenjenimi rokami pričaKovali, da je Višji Pastir šel v cerkev. — Iz kota so tedaj zadonele orgije in vrli pevski zbor družtva „Zarja" zapel je novo lepo skladbo: „Ecce sacerdos magnus", mislimo, da se je dosegel v Trstu. Nas-li kojo je navlašč za to priliko sestavil mestni razumete, zakaj povdarjamo : v Trstu?! organist in pevovodja g. Mihael Chiesa. Vzlic poznanej nebrižnosti neke Ljubljanske Skladba z melodičnim tro.^povom je res gospode za odnošaje ob periferiji, menimo veličastna, in peta je bila natančno in vender, da so jim vsaj nekoliko sanja o ubrano. Gospoda skladatelja prosimo, da odnošajih v Trstu, o velikanskih zaprekah, bi nam večkrat ponudil kako svojo skladbo, s katerimi se jo boriti Tržaškim Slovencem , Ostalo petje pri maši bilo je slovensko, pri vsakem njih koraku. Glede ua vse to moremo reči, da je bil vspeh rečenoga koneorta fenomenalen. In o takem pojavu zares redke narodne požrtvovalnosti bi bili žo morali imeti gospodje pri „Slovencu" tudi nekoliko svojega lastnega m e-nenja: napisali bi bili lahko iz lastnega nagiba par pohvalnih vrstic. Iu take besede, izrazujoče slavnega uredništva lastno menenje, imele bi za nas večjo vrednost, nego najdaljši dopis, doposlan od nas, iz Trsta. — Glede Koroških dogodkov moramo pa že besedo odstopiti našemu dopisniku. Prosimo torej potrpljenja! — „Slovenec" naj nam blagohotno oprosti, ako mu odrekamo pravico, da nas identifikuje z njega Sv. Birme se je vdeležilo 82 otrok. Po dovršenem svetem opravilu v cerkvi, šli so prem. g. škof in druga duhovščina v župnijo. O poludne zbrali so so dični pevci „Zarje" pod oknom, ter zapeli tri slovanske zbore. Pozno popoludne ločil se slovenski Rojančani so neotesanemu dopisnim v „Mat-s a m i p o t r a t n i k i, z a p r a v-I j i v c i, otroci paglavci, vrane, n o o m i k a n c i, n e u I j u d n e ž i, r o-bateži, divjaki, nesrainneži itd. itd. In s temi izrazi hoče bori La-honček svetu pokazati svojo »plemenitost in oliko" ! Res pravi cvet je to toliko hvalisane italijanske kulture. Na tej plemenitosti jim uii iz srca čestitamo dohro vedoči, da na repi ne rasejo češnje. Sukaj Lahona na vse plati, a iz njega ne dobiš druzega, nego surovosti in robatonti. Ni nam treba praviti, da mi kalimo mir: lahonska gospoda sama izziva in meščane na mirne okoličane, k< mimo trpe in prenašu jo. Ako že v p o-1 u r a d n e m listu nahajamo tako strastne napade iri sramotenje naše narodnosti, če s u si moremo pričakovati od družili la-honskih spak, liki Piccolo, Indipeudente e coinpagnia bella. Nesramnežu v „Mat-tinu* ni res vredno odgovarjati, kajti enako človeče — koje je najbrže ZHvrglo Bvoj materui jezik ter sedaj v lastno skledo pluje — ni vredno, da nam jermenov od-veže ; k večjem ga pozdravljamo z znanim Grenterjevim: pfui. Protostujeim* pa, da vlada gmotno podpira enako nezakonito postopanje, dovoljujoč temu smrad-Ijivcu denarno pomoč. Nesmo li prisiljeni misliti, da ista vlada tudi m o r a I ti o opravičuje to postopanje, ki bijo v obraz ustavnemu in vsem družim zakonom. Neso li slovenski okoličani tu na svojej zemlji? Nemajo-li pravice do obstoja? Je li dopuščeno, da se z našim narodom tako počenja, da se isti blati in sramoti celo v pol u uradnih glasilih ? ! — Slovenski okoličani! iz pisave lahouskih časnikov lehko jasno spoznate, kdo je vai prijatelj, in kdo sovražnik. Zapomnite si te nesramnosti za prihodnj o volitve ! Pojasnilo. Gospod Gjuro V u č k o v i č prosi nas, pojasniti, da on ni pisal „izjave", objavljene v zadnjoj „Edinosti" s podpisom „Bivši starosta". Preklic, po raznih listih posneli smo tudi mi vest, da je vlada prepovedala slavnost razkritja zastave akadeuiiškega družtva „Triglav". Ta vest bila je izmišljena in jo z veseljem prokličemo. Iz Dunaja se nam piše: Dne 14. t. m. bilo je slovesno otvorenje kmetijske in gozdarske razstave na Dunaji, katera mora go- za 2500 gobi. Dramatični diletantje goriške čitalnice prirede v nedeljo dne 25. maja v Tolminu v čitalnični dvorani besedo po naslednjem sporedu : I. Del. „Soča", sp. Simon Gregorčič ; deklamacija. „V spanji", vesela igra v enem dejanji ; po Ilosen-u poslov. Jos, Nolli. II. Del. „Zgubljeni raj", sp. Koseski, deklamacija. „Sice je odkrila", vesela igru v enem dejanji, posl. Ivan Ameriški. Pred in med posameznimi točkami poje iz posebne uljudnosti domač pevski zbor zbrane pesmi. Začetek točno ob 8'/* uri zvečer. Vstopnina za osobo 30 kr.; otroci plačajo polovico. Ker je čisti dohodek odmenjen v pomoč revnim učencem in učenkam tolminske ljudske šole, sprejmo se hvaležno prostovoljni veči doneski. Zaradi dobrodelnega namena pričakujejo mnogobrojne deložbe. Avstrijski državni dolg. Iz uradnih okoličani | poročil je razvidno, da znaša državni dolg avstrijski, vštevši državne papirje, vkupe 4185.6 milijonov goldinarjev. Vsako leto plačuje naša država 104 milijonov gold. obresti, namreč 83 V* milijonov za papirnato rento, 57 1 milijonov za srebrno in 23'4 milijonov za zlato rento. Od teli letnih obresti plačuje Ogorska 31 milijonov na leto, a Cislitavija 133 milijonov. Skoraj s/4 skupnega dolga je zajeto v raznih rentah. Leta 1889 so cirkulirale: gold. 1439.2 milijonov kovinske rente, zahtevajoče letnih obresti 60 4 mil. goldinarjev ; gold. 1001*02 mil. srebrne rente, zahtevajoče letnih gold. 42 05 mil. obresti; enotni Ščuvaj državni dolg 5% gold. 238*87 milijonov. .M vso letne obresti gold. 11*94 mil., avstrijska renta v zlatu god. 340-85 mil., letnih obresti gold. 13-63 mil. v zlatu, namreč okolu 16 mil. v papirju. Večji znesek tega ogromnega dolga stane državo — vojska. Nesreča, lvrižev četrtek praznovali so v S t r a n a h, Ilrenovsko fare, svojo „šiigro". Mej sv. mašo streljali bo s to-piči. Kar naenkrat se razleti jeden topi-čev in runi 4 osobe, 2 oženjena in 2 samca. Jeden poškodovanih je drugi dan umrl, jednoga pa so odpeljali v bolnišnico. Doma ostala dva sta tudi težko ranjena. „Slovanski svet" prinusa v 9. številki naslednjo vsebino : Nedostatna zaščita narodnosti. — Narodna avtonomija. — O kritiki dra. Mahniča. 11. K nasprotniškim razpravljanjem o naui očitanem razširjanji protestantskih načel. (Dalje). — O slovanskih katolikih v Istri iu Dalmaciji. — Ruske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu : a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. je premili pastir od Rojančanov brez dvojbe tovo zanimati vsakoga obiskovalca. Razven s prepričanjem, da v Rojanu biva č i 1 slovenski i ti katoliški živelj! .ljubljanskem tovarišem". Mi Sv. Birma v Rojanu. Pod tem naslovom jo priobčil tukajšnji lahonski gnjus „II Mattino" dopis necega neslavnega renegata, menda iz Bojana. Od nekdaj smo vedeli, da je poturica slabši od Turka; in to pismo nam ta izrek tembolj potrjuje. V pismu nakopičenih je toliko nesramno-smo pov-'nti in zlohnosti, da mora tudi izprijenega vseh dežel naše države zastopane so Švedska, Francozka in Laška država, od katerih vsaka ima svoj pavillon. Mej posamičnimi pavilloni je tudi Kranjski pavillon z nemškimi napisi ! ! Čehi, Ogri imajo tudi svojo pa-villone h svojimi napisi, samo Kranjci hočejo pokazati celemu svetu, da Ljubljana je središče—no Slovenije, ampak nemšku-tarije. Zadnje dni je bilo videti v razstavi tudi veliko kurettiin. konjev in psov. Zadnji Listnica u p r a v u i Št v a. Gosp. P. R. v Z. plaćano za t 1. — G.dćim M. D. v S. plaćano za prvo ćetrt I. — Gosp. J. P. v O. Prodno idite na poćituice vrnit« nam zadnjo številko liBta. — Gosp. J. Z. v C. Pomota poravnana, plaćano do 15. mami t. I. Tržno poročilu. Ceno ho razumo, kakor ho prodajo na ilebelo blago za gotov denar). Cen* od for. Ho for • Kava Mocca....... 100 K. 132.— 134.- ltio biser jako tina . „ —.— Java n „ , . „ 126,— 127.- „ 1 li- 113.— „ srednja . . . lij/.- 1(R- „ 110.— 117.- _ 133. - 183. - San J ago de (Juba . _ 1-0,- 137,- Cejlon plant. lina . . „ 1H2.- 1 5.- .lava Mslang. zelena . „ 118. - 120.- Campinas..... » —. - —.— Kio oprana . . . . „ — — — „ 112.- 113.- „ srednja .... „ 106.— 108.— Oassla-ligaea v zabojih . . n 29.50 30.— „ 390. - 400.- Injer Bengal...... n •»•>_ 23. - „ 06.— 07 - 54.— 55.- Batuvia...... „ 55.- 56.— Plmeat Jumaika..... H9.- 40.- Petrolej ru*Ui v sodili . . 11)0 K. 7.75 — .— v zabojih . „ 9.— —. — Ulje bombažno ainerik. . . „ 32. — S4.- Lečo« jedilno j. F. gar. „ 41.— 42 - •lalmut. h certifikat. . „ 44. — 45.- namizno M.S.A.j.f. gar, * 53.- 51.- Aix Viergo .... v 04.— 06. - t;<) — — r.r>o -. - 12.50 13 — 4.— IJSO l25 A.Id 100.- 102.- 69.-18.50 17.- 1555 14.2.5 12 -38.— 21.-o»>_ 71.- 19.- 17.50 15.50 14.50 40.- - 23.- Sod -.— -.— 33.- 100 K. 31.25 30.75 10.75 8.25 «.50 8.25 9.-9.— 9.50 0.25 —.- o.— —. — 94.- 96.- •j _ ;-i.oo ■S.00 3.20 3.— 8 80 ftožici pulješki ..... dalmat. * cert. . . „ Smckre puljeske t sodih . „ „ v vencih . „ Limoni Meaina......zaboj Pomaranče sicilijanske . . Kanalji Hari I.»i.....UM) K ditlm. I.h, i cert. „ Pigiiolli......... „ Bi: italij. najtineji .... » „ srednji .... „ Rangoon exrra .... „ - 1 a..... „ ll.ii .... Sultanice dobre vrsti . . Suho grozdje (opaia) ... „ Citoebe.......... Slatiki Varmouth .... Polanovke s redne velikosti velike..... Sladkor centrifug, v vrečah certifisk. . . . FaiolCoks....... Mamioloni..... »vetlormleči .... temnoruilečl .... bohinjski...... kanarček ...... beli, veliki .... zeleni, dolgi .... „ okrogli . . . mešani, štajerski . . Maslo . Seno konjsko ....... „ voiovsko ...... Slama ......... Kdor nema apetita, ali ima obloženi jezik, j slab okus v ustih, ako mu pwha iz želodca in so te slabosti prouzročene po norednej prebavi — temu pomorejo takoj prave lekarnarja Ribarila ! Bramltu švicarske krogljice. katere ho dobivajo po lekarnah po 70 kr. jedna škatljiea. Gosp. Ant. Germeku. Najsrčnejše častitanje k tvojem« stalnemu imenovanju. Za Idi čem Ti: „Tvrd neizprosen hodi mož jeklen !" Tvoj stari pajdaš I). Naravna mineralna voda iz Kraljevega vrelca ■ (Konigsbrunn). Ima v sebi največ ogljončov« kisline ne samo med vsemi Iiogatskimi vrelci kislin, ampak tudi v vsej okolici iu preseza v tem pogledu radi njenih penečih svojstev iu radi njene nespremenljivosti večino vseli poznanih inozemskih vrelcev. Mešana z vinom ali so miicI »a iilil Mlropi nam da izborno pijačo zbog obilice v njej nahajajoče se oglenčeve kisline. Vodstvo vrelcev v KoMtrcMiicl (Kostrcinitz). Glavna zaloga za Trst, Istro in Dalmacijo pri ■>. A. v l i-Mttl, Via C.m-intln »tv. 3«. 1—lo Kraljica sesalk. IT tel —. Ln Riccardo Dinelli i Via S. Lazzaro št. 15, Trst. W Zal F I Tovarna za gips I rikl MšTI različnih vrst na drobno in debelo. IT4 Jjkj Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih fTL| cenah. 17—44 [Unf oga alahastra vsake kvalitete ft in oblike. lili m Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic'4 (Millefiori). Cisti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in so dobi v odlikovanoj lekarni Praxmarer „Ai due Mori" Piaz/a Grande. 10 — 10 Znaten postransk zaslužek, ki se vedno vekša in ki dolgo let traja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandar j i imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati : „(i. S. 189#* Ornz. postlugernd. 6-25 Proti boleznim v krvi pomanjkanju krvi. obč.ej onemoglosti priporočajo zdravniki 1-8 „Železno-tamariiidni sok4' kemika in lekarničarja l^raii/oni. Kna steklenica stane 4>0 k i*. Dobiva se le v lekarni Frnnzoni, Via S. Antonio 5. Suknene tvari razašilje za gotovo ili pouzetjem za jnko jeftine ciene i samo dobre vrsti 3,10 m za I odielo samo 3.10 „ „ , , , for. 3 30 „ 4.KO 3.10 * „ n * K.80 3.10 „ „ . „ lino „ 12.— 3.10 „ „ „ n vrlo fino „ 15.— 2.10 n „ „ n za kaput lino „ H,— 2.10 „ » n „ vrlo tino „ 9 — 1.00 „ darovao for. 2.20-3.20 6.30 „ kaingaru za prati for. 280 Tvornica i skladišče sukna E. Flasser u Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franko. 10—2*'—13 sok in sadni mošt n m tlo V pritisk Garant • jše izborne konstrukcije s trajno delujočim dvostrukim oni in z 1'egulatorji'in stiskaJne sile, Irana delujoča sila! do 20"/o večja, netjo pri druzih stiskalnicah. Odlikovane s prvo nagrado na državnoj sadnej razstavi, ki je bila meseca oktobra leia I8H8 na Dunaju, o katerej priliki -o te stiskalnice strokovnjaški izskusili. 0flT SADNE IN GROZDNE MLINE izdelujejo iu z Dunaja oddajajo PH. MAYFAHRT & COMP. Tovarne za poljedelske in vinorejnke stroje, livarna za žolezo iu kladivo na par. Dunaj II, Frankobrod na M. in Uerlin N. Ilustrnvani ceniki, ]»rospukti iu pohvalna spričevala itd. gratis iu l'r.inko, ako se jili želi. Vzprejmejo se tudi zmožni iu solidni za-^opm^^z^^tninim Odlikovan na svetevnej Farižkej razstavi 1889, prve vrste, dovršene po najnovejših Dunajskih modelih v vsakem zlogu, po nizkih cenah in prieti garanciji IGNACIJ KRON podružnica v Trstu Via del T e a t o IV. 3 (T e x» g e s t «-« Katalogi na zahtevanje gratis . Pošilja se eolnine prosto ^s?**-^..---— o) SESALKAVERMOREL (zvana I' Eclair) ORIGINALNA -»G Jedina z neprestajnim agitatorjem, bruhajočim tekočino, s prašnikoin Riley-Vermorel. Popolno in trdno izdelana iz rudefiega bakra, dober po-moček proti PERONOSPORI (strupenej rosi) tako na nizkih trtah, kakor na visocih ; jamči dobro delo in ekonomijo s tekočino za 317 daril poleg dekoracij za poljedelske zasluge NB. Tekmujemo v rabi te sesalke z vsako drugo seealko. C: E A original lic popolne sesalke Vermorel s pridejanimi aparati in prosto eolnine 7» zavoj brezplačno. Eazprodaialcem se dovoljuje navadni rabat. - Razpošilja se le proti prej pla-čanej gotovini. ENHIGO PEGAN Trieste Palazzo del Lloyd Navod in pouk o rabi te sesalke iu skropenju trt dajeta se brezplačno. 5 5 Prva Umska firma za razpošiljanje num Bernhard Ticho — n it t 11» tt It t št. I - razpošilja po poštnem povzetju. italciurnega bla^a Brno 10-20 RAJE CREPE SIFON ■ista volna, dvojna širokoat I] 1 kom.30 vatlov I. vrste g. ft 50 10 metrov gld. 5. Hj najboljše kakovosti g. 11.5© NOUVEAUTES snovij za ženake obleke: z modnimi črtami in carreaux, dvojna širokost, 10 m. ^1-H PISANO praktična snov za hišno obleko 10 metrov gld. I. Gladkobarvena moderna snov v vseh novih barvali dvojna širokost 10 met. gld. «.— CHEVRON novo vrste, črtana snov, dvojnoširokost H)m.gl.5'50 Trožica (Draidraht) dobre kakovosti 10 m . g.$'80 ČRNI TERNO saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 in, gld I "tO DOMAČE PLATNO 1 komad ItO vatlov gld. l ,'iO 1 n 30 „ „ EING-WEBE boljo nego platno 1 kom. širok,30 vatlov gld. 4t. KANEVAS I k. 30 vatlov lila gl. 4'80, 1 k. 30 vatlov rudeč gl. J»'20 Kane vas iz niti 1 k 30 vatlov lila iu rudeč gld. O.— RAJE-RIPS v vseh barvah,lOm.gl. 50 OKSPORD ki se more prati, dobre kakovo-vosti, 1 kom. 30 vatlov gld- 1-50 Zefir za srajce najboljše, kar se inoro priporočati, t kom 30 vatlov gl.«l"50 BOSTON ki so more prati, najnovejši doBoni, 10 metrov gld. JI' - Jedna Bips-garnitura obstoječa odpogrinjal za posteljom 1 za mizo, se svilenimi fran /umi gld. I — Tunis-portiere za I okno,kompletne2 dela f.3-5ft Jedna garnitura od jute 12 posteljna in 1 namizno pregrinjalo /. fran Jan i gld.tl.&O Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld 9'£BO llolandske dolge preproge (o-stanki) 10—12 met. dolge 1 o-| stanek gld :i UO Najnovejši francoski voili, kisel morejo prati, krasnih načrtov. 10| metrov gld tt 50 Rjuhe brez šiva iz dobrega doma-| čega platna 3 kom. gld. :i'50f Platneni Java-robci z zavozlani mi franzami rikom. gld. t IO Ženske srajce is šifonainplatnal lino Stikarijo3 kom.gld. %'*>Ol Ženske srajce ia trpeinega ])lat.| obrobljene sčipkami lik. g. Il '2">| Možke srt]0B Ubtnoga izdelka be«l le ali barvane 1 kon. I vrste gldj I 'NO II. vrste gld. I'^O Srajce za delalce i/. rumburSkognl oksforda, kompletne, velike, 8| kom. gld Normalna srajca kompletna veli ka, 1 kom.g 1.50Normalne hlačel komp. velike, 1 kom. gld l ■">' )| i Poletnoogrinjalo^dolgog.l.2o| I konjska plahta najboljšega iz-l delku, 180om dolga. 130 em ši-l roka, gl. I SO, Carskoruinena' plahta za fijakerje i kom g «t»Ol Otvoritev. V n