Uh«J* »»k ém wêê> nedelj Im prasnitev.
Im ssdaaily dtya snd Holidays.
V


»LUN***
LKTO—YEAR XX.
Cms list« k MH
GLASILO SLOVENSKE N ÀROt>NE PODPORNE JEDNOTE
Urvdailkl la upranüikJ
prostori: BM7 S. LswwUlo An.
Offlos of Pabltoatlsai IMT South Lswndals As«. Telephon«, Rockwsll 4904.
BalmS M MeoMt^teM
M CkiM«o. -
^^^^^	»»•• •»	Palito.
»11^ u»4*r ttOSrt C«-«— of MinI I. im.
■4MP
Chicago, III., Četrtek, 1«. marca (March 10), 1927.

tekstilni baRONI so non
• osesurniku
Angleški tekstilni podjetniki priporočaj» svetovno konfe-• renco zastopnikov tekstilne industrije, da se izrečejo o 48
urah dela v tednu.
New York, N. Y. — Ameriški tekstilni podjetniki ne kažejo nobenë volje, da se udeleže svetovne konference zastopnikov tekstilne industrije, na kateri naj bi ee razpravljalo, da se vbe-povsod uvede 48 ur dela v tednu.
Tekstilni listi v New Yorku poročajo na podlagi poizvedovanj, ki so jih uvedli, da izvedo, kako ameriški podjetniki sodijo
0	predlogu angleških tekstilnih podjetnikov, da ameriški podjetniki zavzemajo reakcijonarno stališče.
Angleška federacija tekstilnih podjetnikov priporoča, da ee «kliče konferenca, na kateri se naj razpravlja o skrajšanju delavnika.	;	v
"Ne verjamem, cta se ameriški bombažni tovarnarji zanimajo za mednarodne delavske probleme," je izjavil William McLaurin napram zaa/topniku strokovnega lista "Daily News Raord".. McLaurin je namreč tajnik angleške podjetniške organizacije. Uradniki zvezne vlade v Washingtonu pa pravijo, da vlada ne more podpirati take konference, ker se tiče delavstva [in ker taka vprašanja spadajo področje ttosâmeznih držav. Ako bi bila eolnina * ♦¿¿stttaaL. ¿tdrike, hiwt podjetniki kaj hitro pričeli zanimati za mednarodno konferen-
1	Ce bi ameriški podjetniki ne Peli prilike selit svojh podjetij
[južne države, kjer dobe delav-ge moči poceni, kjer ni zaščite 5 otroke in žene pri tovarni-pem delu, bi se pa ameriški Njetniki še hjtreje prijavili, da so za mednarodno konferen-Taka je sodba med ameriškimi organiziranimi delavci, zakaj ameriški tekstilni podjetniki I zanimajo za mednarodno kon-Emnco, ki jo priporočajo angle-m podjetniki.
Arr.pface for ,.||tt>1 ,t >|MxUI >f	>rov|dr4 r>|> ^ ^^ |m A<t ^ ^ 1>|T Mtkarli#4 „„ JaM u lfU
lahtcriiÜM |UI
Tsar*?
ÄTEV.—NUMBER 58
Organizirano delavstvo se zanima za mladino
Delavska mladina je izpostav-1 vplivom. Razložil je. kako ti i jena direktnim in nedirekt- vplivi učinkujejo na mladino, <ta mM* protidelavskim vplivom, postane brezbrižna ali pa sovražna delavskemu gibanju. Mla-
New York, N. Y. — Strokovno organizirano delavstvo se je pričelo zanimati veliko bolj za delavsko mladino, kot v prejšnjih letih. Joshua Lieberman, tajnik mladinske organizacije "Pioneer Youth", poroča, da je pet in sedemdeset unij poslalo evoje zastopnike na četrti letni kongres organizacije.
Temu zborovanju je predsedo. val Thomas J. Curtis, predsednik tunelskih delavce,v in bivši predsednik Državne delavske federacije.
Liberman naglaša, da so otroci vedno izpostavljeni direktninj in nedirektnrrfi protidelavskim
dinska organizacija "Pioneer Youth" skuša te vplive odpraviti. Svoje delo vrši v klubih in svojih taborih.
A. J. Burger, podpredsednik organizacije železniških vozo-gradnikov, in Frederick A. Gaa, tajnik unije pleakarskih delavcev, štev. 51, sta bila med delegati. ki so naglašali, da je treba finalno podpirati mladinsko organizacijo.
Lieberman izjavlja, da so prišle zahteve iz raznih krajev Združenih držtiv, da se ustanove podružnice mladinske organizacije.
Akcija proti levemu krilu krznarske unije
Tri podružnice in skupni odbor suspendiran, štiri in trideset članov izključenih.
New York. N. Y. (F. P. —; Organizacija krznarskih delavcev "Int'l. Fur Workers" je na podlagi preiskave Ameriške delavske federacije podvzela dolgo pričafovano akcijo proti levemu krilu krznarskih delavcev, ki kontrolirajo štiri new-yorŠ/.e podružnice in skupni odbor. i
V smislu narodne politike odpravlja- ^Am^riško delavske federacije,
Tellez se vrne na svoje fflosto v Washingtonu
Mehiški poslanik se čudi, zakaj J* bilo toliko krika radi njenega odhoda.
Mexico City, 9. marca. — Üinuel Tellez, mehiški poslanik l^asliingtonu, je včeraj kon-¡2¡ral * predsednikom Calleaom
i!;
zunanjim tajnikom Saenzom.
planik k* rekel v intervjuvu z Pariškimi poročevalci, da se VrTle v Washington v par tednih.
Pj*11« je dalje rekel, da se Wj, zakaj je bilo toliko hrupa njihovega odhoda. Vse go-*oriu' f» krizi, napetosti in pri-prelomu med Ame-Ui MehHco so izmišljene, je f'al Planik. V notah, ki so Pj**»<'»i.iane zadnje tedne med |*r 1 > ladama,' ni nič važnega,
m*"j senzacionalnega, lü&od v Mehiko je pri-
značaja.
NV
•'^nbergov pepel na potu v
Musi jo. York. — Okrog tisoč čla-^unintična stranke je v !r< Ho žaro s pepelom * ' Kuthenberga, umr-m stranke, ko je do-'letajo Grand Central V l"»vorki so bile rde-»U-. Pepel bo v New trtka zvečer, naksr " v Moskvo, kjer bo <»l»zkljem Kremla u-volucijonarjev.
Strahote potresa na Japonskem vedno večje
Po uradnem poročilu je 2275 oseb ubitih in 3441 ranjenih; 20 mest in laal ter 7000 hiš je popolnoma razdejanih.
Tt^tio, 9. marca. — Oficijelno
poročilo, ki ga je danes objavil minister za notranje stvari, navaja 2275 oseb mrtvih in 3441 ranjenih v distriktu Tt ngo, kjer je potres v pondeijek zv«*čer uničil najmanj dvajset mest in vasi. Okroglo 7000 poslopij je popolnoma uničenih.
Poročila iz potresne cone izkazujejo zelo žalostno sliko. Na (	lcvpgs kriritujs pod jnUirnunahom ia.
izločujejo, so bile štiri podruž- tisoče paničnih beguncem preno-
■■
a
niče in skupni odbor suspendirani, 34 članov pa izključenih. Obtožbe, radi katerih je bila akcija podvzeta, so prišle za one, ki so prizadeti, nepričakovano z mednarodnimi odločbami. Največ obtožbe je povzročilo poročilo o preiskavi Ameriške delavske federacije, ki je preiskavala upravo sedemnajst tednov trajajoče stavke in ki je pridobila krznarskim delavcem štirideset ur dela v tednu.
Dasiravijo niso navedene obtožbe o podkupovanju policije v obtožbi internacijonale proti voditeljem stavke, bo izpoved Ameriške delavske federacije o
glad ter mraz. V hribih je sneg do pet čevljev debel in nesrečni prebivalci, ki nimajo drugega kot obleko na sebi, morajo ležati na prostem v snegu. Trpljenje ljudi, zlasti dece, je nepopisno. Vlada je poslala tja vojaštvo s šotori, koci in zdravili ter živežem. Ker so železnice razdejane, so poslali prvi materija! po eroplanih.
Požar, ki je sledil potresu, je uniči! brez malega vsrf bivališča v prefekturi Tango. Prefekt iz province K joto je snoči poročal:
Minejama, 1000 mrtvih in 1000 hiš porušenih; Ivataka 100 mrtvih in 500 hiš uničenih; Uli-
tem predmetu vseeno predložena! ¡¡»vs, 20 ubitih. 31 ranjenih in
županu Walkerju. Predložil bo|«« hiš uničenih; Ičlba, 20 to izpoved William Green v te ku enega tedna. Detajlirane od-
mrtvih in 358 hiš v pepelu. Itd. Kolikor je doslej znano, Je govore na obtožbeinternacijo-*! namo «n* belokožna oseba izgu-nale so pripravile podružnice, I bil» življenje. To je bila neka
fe hotela stopiti t* parriika na suho. Sunek je zagnal most in žensko v morje.
JOHN WALKER PKU'OKOCA NACIONALIZACIJO PREMOGOVNIKOV.
skupni odbor in prizadeti člani. Američanka, ki je utonila v pri Ben Gold, upravitelj skupnega ^^ K"jm v trttDotku' odbora in mladi vodja stavke, izjavlja za skupino, da akcija proti njim ni bila ustavna. Kršena je bila ustava organizacije krznarskih delavcev "Int'l. Fur( Workers" In Ameriške delavske) federacije, ker se niso obtože-1 nim izročile obtožnice ž«- nar>r«'j | in dala prilika, da zagovarjajo samega sebe pri obravnsvi. Ta-ko izjavlja Gold.
Medtem pa izločena skupina vedno funkcijonira. skupni, | u
odbor,in odborniki	^ ¡^lavske federacije, priporoča
izjavljajo, da so se odlogi k mi- ^	Mjf u	^ pr(4.
bovati odredbam. Izredn. od Kn	^ premogovnike in pre-
Ameriške delavske ieclerael e.,	žjk< ^ ^
ki ga je internacijonala določlls
strajk kroja (evoivrnjen v philaklphiji
Pogodba je veljavsa za pet tiaoč delavcev in pe|doset podjetniških tvrdk. '
— Organi-lavcev "Infl.
Workers a novo po-tvrdkami, ki jetniški or-ke izdelujejo uze. Delavcev isoč. Pogod-dela v tednu, •27.
ani za pet ena je mini-o je delo od koniitej do-slabe sezone razdeli. Od-jetnikov in go. da skrbi re v delavni-
Philadelphla, P», zacija krojaških I^adies G Union", je Ml><> « Pet so ie združile v. gsnitaciji. Je ženske obleke in je prizadetih pet ba ne prizna 40 u ampak 44 za leto
Delavci so prasnifcov in maiua mezda, kosa, tedaj loči cene. Ob se delo enakom bor, ki sestoji iz delavcev, ima za sanitarne ra cah.
Sporazum je stavko v tovar delujejo ženske Nekaj podjetni niso podpisali jetniki se bodo ker so ostali uih petdeset dr se že pogaja z petdeset neod kov» pridruži zaciji, je vpraša ae nt briga unij imajo odločiti Unija se podjetniki pod ae strogo ravn
rečil splošno v katerih is-eke in bluze, je pa še, ki be. Ti pod-orali podati, IJeni. Kakš-podjetnikov o. Ako ae teh ih podjetni-niški organi-za katerega mpak o njem jetniki sami. za to, da ti |)ogodbo in nji.
Velikf stavka na Mjakem .
180,000 tekatilnih delavcev ostdvllo to varne.
Varšava, Poljaka, 9. marca,—
V tekstilni industriji v Ix>dzu in drugih mestih Poljske je včeraj izbruhnila generalns stavka. Okrog 180,000 delavcev Je stopilo v boj in ustavilo obrat v vseh tekstilnih tovarnah.
DIJAKI V ARKANHAHU PKO-TKHTIKAJO PROTI NA-ZADNJAAKKMU ZA-KONU.
Oni menijo, da ne marajo, da ae Jim bodo amejali kol dijakom na tenneoeeeiki univerzi.
New York, N. Y. — Dijaki v državi Arkannas no poslali peticijo državnim poslancem lil senatorjem, da naj glasujejo proti protičvolucijskemu zakonu. Mi ne maramo, Izjavljajo v svoji peticiji, da se nsm bodo smejali kakor dijakom a tenneiveeške univerze in nas bojkotirali na večjih univerzah in na zdravniških šolah, ker prihajamo z privatni *rkan*aške državne univerze.
Arkansaški profesorji so protestirali v imenu akademične ____	svobode proti nameravanemu
Springfield. IH. — J. Walker, r-«konu-__
predsednik Illinojske državne t'hilski diktator i/ganja komu-
On priporoča, da se IsMtniki odškodujejo za mogovnikr.
pre-
mogo
On priporoča, rta
niste na ol«k. Santiago, Chile, 9. marca. — Vojaški diktator Ibanes je v
Diktator ukazal pomoriti ruske revolucionarje
Sovjetski diplomatjc odločno protestirajo in groiijo s prelomom, ako ne bodo emiiarji izpuščeni. Revo-lucijonarji blokadirajo fiangnj od auhe strani. Re-akcijonarnc Čete razpadajo.
London, 9. marca. — Iz "Pekinga je prišla vest, da je mandžurski diktator Cangtsolin odredil eksekucijo vseh ruskih komunističnih emisarjev, ki so bili ujeti 1. marca na parniku "Pamjat Lenina" v Nankingu. Na imrniku je bila tudi soproga Mihaela Borodina, ruskega svetovalca pri kitajski ljudski vladi v Hankovu. Borodinova žena je izvzeta od smrtne obsodbe. Ujetniki se zdaj nahajajo v Tsi-nanu, glavnem mestu province ftantung, kjer k« nahajajo čete ruskih belogardistov, ki so v službi Cangtsolina. Kksekucija se ima izvršiti na zahtevo teh bivših caristov.
Cangtsolin pravi, da j«, aov-jetski parnik "Pamjat Lenina" privede! v Nanking veliko število kitajskih in ruskih rcvoluci-jonarnih agitatorjev, ki so bili namenjeni za propagando v severnjaški armadi. Na parniku je bilo na tone kitajskih revolucl-jonarnih tiskovin.
Sovjetsko poslaništvo v Pekingu ljuto protestira proti izvršitvi odredbe ii> zahteva, da
morajo biti vsi Kusl izpuščeni. Ako se eksekucija zvrši, Ishko pride do preloma med sovjetsko Rusijo In severno Kitajsko.
ftangaj, 9. marca. — Bojna fronta v civilni vojni se zdaj nahaja zapadno in severno od gaja. Kantonake čete so včeraj okupirale Vuhu, 50 milj južno od Nsnkinga. Santungaka armada, ki je zbežala nazaj proti Nankingu, je v razkroju; polovica moštva je le preatopila na atran revolucijonarne armade. Kajšek, vodja revolucijonarne armade, je sporočil svojim pri-stašom v ftangaju, da ne vidi nobene potrebe za vojaško okupacijo Sangaju v tem momentu, dasl bi to lahko storil. Dovolj je, če Je Sangaj zaprt od suh« strani.
General Lipaočang, bivši vojaški komiaar v Sangaju, ki Je ob času zadnje generalne stavk« ukazal odrezati glave kakim sto delavcem in dijakom, je izginil. Neka vest se glasi, da so ga kuomintagovc) na tihem prijeli in poslali kot ujetnika v Tung-čov,
Mussoilnl podprl Anglijo proti sovjetom
Italijanska vlada je odobrila
pogodbo i HumunlJo, a kašero
prlsnava anekaljo BeaarablJe.
Ženeva, 9. marca. Angleški zunanji minister Ghamberlain, ki se mudi v Ženevi na seji sveta Lige narodov, se je včeraj očitno smehljal, ko je Italija naznanila, da je ratificirala pogodbo z Kuni unijo in s to (»ogodbo priznals, da ruska anektirana provinca Besarabija |s> pravici pripada Rumuni/i.
V Ženevi nihče ne taji, da je Velika Britanija pridobila Ita-IIjo za ta korak. Sovjetska vlada še vedno smatra Besarabijo ša del sovjetske Unije In pod no-IsMiim pogojem ne prizna aue-ksije, vsIihJ česar j« vedno v napetih odnošajih z Kumunijo. Kk-tiflkacija rumunsko-italljanske pogodbe je pokazala, da Musso-lini podpira Anglijo v njeni protisovjetski politiki.
Chamberlain zdaj poakuša pridobiti Nemčijo v kolo proti-sovjetskih sil, Vsak dan konfe-
Rekorden boj za
ohranitev življenja
Bolnik, ki je prenehal dihati t
nedeljo, Ae vedno dobiva kfcslti
v telo s umetnim dihanjem.
( hleago. — Množica moških z dvema zdravnikoma na čelu Je na delu noč in dan še tri dni v St, Franci« IJospitalu v Kvsn-stonu, da oživi človeka, ki je na-turno prenehal dihati zadnjo nedeljo zjutraj.
Albert Krlck Iz bližnjega predmestja Park Ridge, star 22 i«t, je zadnji četrtek , zbolel za črevesno influenco, ki se je kmalu razvila v paralizo. Odpeljali so ga v omenjeno bolnišnico. V nedeljo zjutraj je paraliza dosegla pljuča, ki so prenehala delati, Frick J« prenehal dihati in v eni minuti bi bila nastopila smrt.
Zdravnika dr. Thomas K. in li. H. i oniey sla takoj začela umetno dihanj« nf bolniku. Vsak J« delal na «ni strani pljuč, stiskal In spuščal kakor pri na-turnem dihanju, tako da j« telo dobivalo kisik. Ko sta se ulru-
denverski su-r0ve2i vredni ostre kazni
Unija sa ameriške civilne svo-bodičin« j« .apelirala na ftupa-na, da uvede takoj prelakavo o bičanju dijaka.
New York« N. Y. — Unija sa ameriško civilne svobodščine je brzojavno apelirala na ftüpana B. F. Stapletona v Denverju, da se takoj uvede stroga preiskava glmle bičanja dijaka Ralph Ba-techeleta, voditelja v dijaških aferah v Denverju In predsednika Društva mislecev, in do-žene, kdo so njegovi napadalci, nakar naj se najstrožje kaznujejo.
Neznani barttari so bičali dijaka Batcheleta, ker je aranžiral debato o zakonu med sodnikom Ben Lindseyjom, članom denverskega šodišča, in rev. dr. Burila A. Jenkinsom. ki je pastor, krščanske cerkve na Lln-woodovem bulevardu v Kansas City Ju. Dan kasneje, ko ao ga «1-rovlne bičale, da je ko*a vlaela s njega ,so ga neznani ilikovci ukradli Iz bolnišnice In odv«dll, neznano kam. Od tistega časa še ni bilo slišati besede o njem.
Dr. Harry F. Ward, ki J« predsednik Unije sa ameriške civilne avobodščine, izjavlja, da j« napad na dijaka najslrovajšl čin kukluksklanlzma In zaničevanje civilnih pravic, kar Jih Je bilo dosdaj poročanih. Zupanu je bilo priporočeno, da ščiti Lindseyja in Jenkinsa, ki sta debatirala,
Zaasril zahtevajo protilloiartko
Obrnili so ae na predaodnlka Cool Id g a sa podporo. Mlaaoor-«ki legi«laturl je bila predložena prolllinčaraka predloga.
New York. N. Y. — Voditelji zamorcev v New Yorku In drugih severnih mestih so s« obrnili na predsednika Coolidga, da apelira prod zaključkom kongresa v j to nebni poslanici na kongres, d« sprejme protillnčarsko predlogo. Dalje ao zamorci aHI-rail na predsednika, da si prizadeva odpraviti raslike med zamorci in lHilo|K)ltniml v vladnih departments In pomaga, da bodo zamorci v Južnih državah prišli do volilne pravice. Prvo linčanje v letu 1927 je bilo izvršeno v T«xa«u, Cestna drhsl je oltesils 11** t in trldaset let starega zamorca, ker Je z nožem i prizadjal rano nekemu belo|N>lt-I niku.
Protilinčarska predloga Je bila pilillttSni v legislatuil države Missouri. Predložil jo
je zamorce John Davis, poslanec
rlra privstno z nem Aim *una-jdj||í at g dobils pomočnike, Kyis njim ministrom Ktresemannom. ! ,u B0 ,„,1^11 Krlekove prljate-
HODNJIHKA PRKI'OVnO Ni ^ ÍL^L^Ímnanli.TlÍrt I^^"PW
Hervite kompanija v I ark proglaia	llnčanje za hudí»de|.
gu, pri kateri Je bil brick upo- fl k| ^ kMXnuJe , jtttnlško
sli-ii, Je (tosíala 6« mož, kl so , ^„jj,, IH\ ,|Veh do deset let. Po
organizirali v štiri skupine 1» j t4»m zakonu j« družina upraviče-
po dv« sr vedno vrstila pri deluL^ UriMll ^^„kraja, v kat«r«m
n« pljučih. To delo se nadalju*L^ izvršilo linčaiije, |»et tisoč
POMAGALA.
Keslavrarlja j« podpisala pogodbo z unijo.
Nt»«rk. N. J. — Hodnijska
---------	a,t i<*g« momenta, ko t<t dolsrn-v 1
puKudta ni |.r.v nlí	Mr|1 ^rMVnlk.. k.| J
iidšk<Mlnin«,
da prevzame sklade in lastnino še ni prišel v osebi ali P<mla
svojega agenta, da;	ali obveznice, ki se
fizično kontrolo.Mat. ^ ^H |((Kjo ¿„^v.le. s proiiUm, ki
hrdki Kyrio k Nelson, ki je Ujta I«, da s pomočjo sodnijske pre. PmvimII drži proč organizirane delavce <td svoje restavrarlje. T\rdks Je prtdplsala s«*daj p«t-godUt z unijo. Hodpijsko prepft-VI d je tvrdk« ¡¿poslovala že lani v metuH-u decembru. l/enar, iz-
n«dzoruJet« delo, upata, d« Krlck lirične sam dihati v pri-h'tdfijih štlrllridvajs«tlh urah.
rtodpn-dsednik Amertšk ske federacije in Izvršujoči ■ predsednik Narodne civične fe- Ja. derscije. Hugh Frsyne In YA.J. McGrsdy, organizatorja Amen-Ike dealvske Merscije. tvorijo odbor.	. . . .
Podružnice so obdr¿«v«le **)* ko so prejel« obvestilo o o > ' • in suspenziji. *> pet in dvajset dolsrjf ' (Dsljs «• * •uwrtL)
zadnjih dveh tednih de|tortir«l lastniki)yeé sto komunistov n« otok poslal 1 premogovnikov <tdsko<iljo za Mas-a-Fuero, ki se nahaja ftWi dan za MtdnIJsko predlogo/ J« bil premogm nike. Izroče se Jim naj mi|j (HJ obrežja v Pacifiku. Dt- slalxi naložen.
diktator J« dovolil komunistom,' da «o vzeli svoj« družine s selioj,
Ognjeg«*ri ne »m«jo prekll njsll!
rofOAtO '»nt. Kiméi Mestni svet v iVtersiMtroughu I sovjetskih republik,
Gorki J povabljen domov.
Moskva, U, marca. M«kslin (iorklj, in«ni ruski revolucijo-n«rni prs«telj. ki že več l«t tU I v Italiji, je bil t« dni povabljen «nI srn jetuke vlad«, na) B« V m« V Moskvo k desetletnici Unije ki s« pro-
i J« zaključil, d« ognjMga«i-i n*|H«vi lel'iAnJo jesen. Ako se «mejo preklinjati, kadar «o na G«,rkij «dzov«, g« |>očaka poseb.
VH daj« premogovniška industri*
Dvakrat rasporočena. trikrat omtri**a. želi rsrporoko.
ni vlak na meji in prip«lje v Moskvo, kjer najde častno m«sto
»o v a
iz«
/s
dne
Oljski /ahi«v«jo s%obodo po uka.
Minneapoli*. — kov 1 minne«rttske univerze j« B t, m. ¡«odpisalo proteit proti nameravanemu z«ki#nu u1 pre-(Krt-ed istučevanja J«vn
M »rime l zakonit« prišteti slaboumnim?
Hpringfield lil. — Ako bo po- d»«krat J« bila že razporočena. •tal« predluga. ki je sedaj pred ; »edsj /«hlev« sodnlj«ko r«zpf»-
roko « hI Isteg« moža. To Je žen« bog«t«g« pr«kupč«vak*a In po-
delu. Pr«dl«gaU*IJ nove postav« Je dejal, da ljudje, ki gledajo po-Chtcftgo — trikrat j« II« ÍMr' m"r*J0 uživati prizor«,| med st«rirnl revolucljonarjt prostovoljno v z«k<mski jarem.j^	kolnejp kot Italijani!
:>0(H) dij«-| llllnolško Irgislaturo, zakon, te d«j bodo takozvani moronci u
vrščeni v kategorijo umobolrih. «oj«v«lca denarja, Henrija lian Tozavedno predlogo J« predložil delna. Moža dolži, da JI Je krut,
■I Je
m »iah Minnesota.
nižji zbornici i iz £v«n«tona.
|MM»lanec Churrh kakor ga Je olaJol^la |irl prejš-i njih dveh raz porokah.
Pok lad ai*«- opek« j« dobil 14 let zapor«.
Chicago. — William '¿¡t let star zidar, J« bil včeraj j pred poroto spoznan krivim u-
MuMMollnl pobasaJ kalollške «al je.
Kun, 9 marca. — Musaolini je Green, I včeraj naznanil na kabinetni Ji, da «o v ai katoliški delavci Italiji Mlaj »rečno včlanjeni v
mora nekega neznanca ter ob«o- fašistov skih delavskih »indi-
jen na M 1st fpm*.
katttt.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA SLOVKNKKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
" Can« ofUnov po dogovoru. Rokopisi m no vrninjo.
razsodnosti, da bodo znali presoditi, ako bodo čitali zapisnike in okrožnice Bartulovičfe in njegove oberkoman-de, ako sta njegovo delo in delo njegove oberkomande v Pkodo ali korist Slovenske narodtie podporne^ jednote. Hartulovič, karte na mizo, Če igrate pošteno igro!
Naročnina: Zedinjene dri*v« (laven Chicago) $64)0 na »«to, $2.60 sa
pol UU in $1.26 sa tr! mesec«; Chicago in Cicoro $6.60 na l«to, $3.26 aa pol leta, $1.66 sa tri mesece, in sa inosem«tvo $8.00.	............<m
Naslov sa vae, kar Ima stik s tisto»:
"PROSVETA"
»867-68 Sa. Umidala Av«M|«. Cycag«^ Hll—Ia.	_
THE ENLldHTiJNMBNT-
Organ «f the Slovesa National 9m*fit Society.
O «roed by Um Slovene National BmmTR Society.
. mmi mm
Advertising rata« oa agreement.
¿2L
Subscription: UulUd S ta tea <MU*pt Chicego) . Chicagt* $dJR0,^and forei|p countries fMOper
) and Canada $6.00 p«r year. ' _
«■MeaaSMMaMM
MEMBER Of THE FEDERATED PRESS"
wmmmm
186
Datur. v oklepaju n. pr. (F«b. 26-1827) poleg vašega imena na naalovu pomeni, da ram j« ■ Um dnevom potekla narodnima. Ponovite Ja prsvofauu». da h v«as ne n«t»vi Uat.	.	^ ^ ' r ■ - T__■
bartuloviceva razlaga ne djtžl
Ernest Bartulovič, alias Charles Novak; je napisal sVojo razlago o pisanju jugoslovanske frakcije jugoslovanskim frakcijam. Taka razlaga kot jo je papisal Bartulovič, je mogoče dobra v norišnici, ni pa za javnost. V norišnici mu bodo verjeli, da lahko jugoslovanska frakcija, kot del komunistične enote izdaja f^rniane na jugoslovanske frakcije, ki so ravnotako komunistične kot ona frakcija, pri kateri načeluje Bartulovič. Ako bi bila resnica, kar trdi Bartulovič, bi lahko vsaka jugoslovanska frakcija razpošiljala fermane drugim jugoslovanskim frakcijam, torej tudi oni, pri kateri je za načelnika Bartulovič. Če so to narodne jugoslovanske komunistične frakcije, tedaj imajo tudi vse enake pravice do izdajanja fermanov drugim jugoslovanskim komunističnim frakcijam, torej tudi oni, kateri načpluje Bartulovič. Vprašanje pa nastane, zakaj ima pravico samo ona frakcija, kateri načeluje Bartulovič izdajati fermane drugim jugoslovanskim frakcijam, ako so vse jugoslovanske frakcije enakopravne?
Bartulovičeva razlaga ima namen, prikriti, kakšne so te jugoslovanske frakcije, ki so pod oberkomando Bartuloviča, katerih naloga je, da rujejo v bratskih podpornih organizacijah, dokler jih ne spravijo nazadnja-kom, službolovcem in drugi taki svojati v roke.
» •
Ce bi bild delo Bartuloviča odprto, kakor se Bartulovič trudi dokazati, da je, tedaj bi ne bil čakal, da sta izšli v "Zajedničarju" omenjeni okrožnici, ki dokazujeta, da nečlani jugoslovanskih podpornih organizacij hočejo ukazovati članom jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij, torej tudi članom SNPJ., kaj morajo storiti in kaj ne, ampak bi bil poslal ferman uredništvu "Rudnika" in "Delavca", da takoj priobčita obe okrožnici. Tega pa Bartulovič ni storil, ampak je bil silno presenečen, ko je videl, da sta bili obe okrožnici priobčeni v "Zajedničarju", skoraj dva tedna kasneje pa v "ProsvetVii^Na to je malo počakal, da je dobil malo sape in se je pričel po svoji Btari navadi kobacati iz kaše, v katero je zašel, češ, da se bojuje proti nazadnjastvu v jugoslovanskih bratskih podpornih organizacijah. Ako bi bila ta Bartulovičeva trditev resnična, tedaj bi delal to, da pride malo več naprednega duha v Kranjsko slovensko katoliško jednoto in bi se ne zaganjal v Slovensko narodno podporno jednoto, češ, da je to nazadnjaška bratska podporna organizacija, ki ima v svojem vodstvu Večinoma same nazadnjake. Bartulovič je šel še dalje in sicer tako daleč, da je črpal h napadov v frančiškanskem listu, t j. "Amerikanskemu Slovencu", da dokaže, da je S. N. P. J. nazadnjaška. Tako je Bartulovič postal idejni tovariš Kazimirjev, Crnetov, fratrov in patrov, katerim je Slovrnska narodna podporna jednota trn v peti.
V svoji razlagi se skrbno izogiblje dejstva, da je bilo od 140 delegatov, ki so tvorili progresivni Hlok na konvenciji HBZ., samo štirideset komunistov Ruthenl>erg-Fo-Fterjeve šole ali skupine. Kdo in kaj so bili oni, ki niso pripadali k tejiskupini? Ali je bil kraljevaški duhoven •Grškovič komunist ali človek, ki se lahko prišteva med napredne elemente? Ali ni to tisti Grškovič, ki je v vojnem času denunciral vse, ki niso trobili v njegov kraljevaški rog? Ako je to tisti Grškovič, tedaj je ta človek ravnotako napreden, kot tisti Stipanovič, ki je hotel po izjavi Bartuloviča pripeljati neke pobožne opatice v hrvatsko sirotišnico. In ta Grškovič je bil vodja "progresivnega" bloka na konvenciji H. B. Z.!
Ali je Bartulovič s svojim naprednim blokom delal v HBZ. za napredek, ko je v družbi tega Grškoviča delal nato, da so bili poraženi socialisti in komunisti, ki jiK on' nazivlja cvetkovce, ker niso hoteli priznati Uuthenberg-Fosterjeve oberkomande in Bartulovičeve podkomande?,
Bartulovič nas bo prepričal, da dela za napredek v jugoslovanskih bratskih podpornih organizacijah, kadar! bo od jugoslovanske komunistične frakcije objavil zapisnike in okrbžnice, |>oleg njih pa tudi okrožnic«, ki prihajajo od njegove oberkoniande. Bartulovič bo že dovolil, ;da imajo člani Slovenske narodne podporne jednote toliko
8UKE IZ NASELBIN
Delavci velite svoje kandidate!
Duluth, Minn. — V soboto dne 12. marca ae vršijo primarne volitve za dva komisarja za
mesto Duluth, Minn. Delavatvo in mali trgovci, organizirani v farmarsko-delavski stranki, ao postavili svoja kandidata, in sicer Jas. E. Fouhiaterja in Chrij E. Evansa. Če bo delavatvo nastopilo složno, smo zmage gotovi. Oba kandidata imata Čisto preteklost, sta napredna Iti imata oba več lfet karijere v delavskem naprednem gibanju; oba sta sposobna za urade in je dolžnost delavstva, da jih nomi-nira in pri glavnih volitvah dne 5. aprila izvoli v urade.
Kandidatov je trinajst, izmed katerih bodo nominirani štirje. Več jih bo prišlo in reklo^da so delavski kandidatje, delavstvo pa naj stoji pri svojih kandidatih. Zgoraj omenjena sta edina, ki sta postavljena od delavstva. Delavstvo, ne daj se blufati in voli svoje kandidate. — John Kobl.
Predpustna nedelja, kranjske klobase In veselice av. Janezov.
MUwaukee, Wis. — V S. S. Turn dvorani je vladalo običajno razpoloženje. Veleimenftni, veledostojni možje, možje s krščansko moralo, s polnimi žepi in plitkim razumom, držijo veleimenitne govore za baro, povzdigujejo "nalo" di^no jednoto v deveto nebo in cviček teče v potokih. Predpustna nedelja, predpustno razpoloženje, predpustna žeja. Po dvorani se razlegajo cvildči glasovi pred-pustnega jazza in mladina 8 predpustno maniro se vrti in zvija.
Zvečer. Bliža se slavnostni trenutek, ko mora častivredni predsednik častivrednega društva pozdraviti vredno občinstvo in se mu zahvaliti za običajno požrtvavalnost, solidarnost in proslaviti vse druge lepe čednosti.,
"Luči ugasni in kadar bom stal na odru, jih zopet prižgi." Svečanostno razpoloženje. — Tukaj sem, mož, ki vas vodi, vaš predsednik. Trobenta poje, pred odrom se zbere mala skupina, zbijajoč šale — v ozadju hrup, ropot — zopet trobenta — luči uganneje in za trenutek nastane tišina. Zopet se zažari po dvorani in luči vzbudijo prejšni nemir. Na odru predsednik —po-klon, dvigne roke — zopet po-klon. Kaj, ali ne bo miru? Ali me ne vidite? Poaluh prosim. Posluh, "spič", prosim — trobenta — tra ra ra ra — nemir, smeh — pustno razpoloženje, vinski duhovi. Končno zavlada mir — pred odrom — govor:
"Cenjeno* občinstvo, dragi bratje in sestre. Danes je predpustna nedelja in zahvalim so vam za obilno udeležbo. Udeležba ni tako obilna kakor smo pričakovali, toda danes je predpustna nedelja in se vam zahvalim za obisk" — ploskanje, smeh, ropot — konec.
Trudne pozne ure. Na bari kup klobas. Kam damo klobase? Tri funte jih je. Dajmo jih delavnim članom, ki ao celi dan delali. Klobase se razdele, potem ae šteje denar. Nastopi predsed-trik. Kam pa te klobase? Razdelili jih bomo med delavne člane. Kaj, kdo je to dovolil? Klobase se bodo delile kakor bom jaz rekel. jaz predsednik druAtva sv. Janeza K. S. K. J., da. Kaj ti, smrkavec? Jaz smrkavec? — Greenhorn, porka luj amen duš. Gnjcča. prerivanje. Klobase iw kup. Toda nenadoma sfrči nekaj po zraku — klobasa, in Ae ena. potem sledi ploha klobas. kriki, ropot, ponoven naskok na klobase. ki letijo po zraku poleg odtrganih kravat, ovratnikov, klo-bukov in čepic. Mir. mir proaim, saj sle vendar bratje in ne divjaki.
Zadnje dejanje: Kaj pa ti, ti bo* meni kaj očital? Ti se bo« postavljal? Vlačil ai ae. Ti tudi. orka luj. Kaj, ti boš mene? In
pričele so padati batine, nekdo zleti po stopnicah in za njim vpitje: "Da ne boš vrat polomu". Ropot, kriki in nenadoma — tema. Po National Ave, pa teče nekdo, kakor da bi iskal svojo izgubljeno moralo.1'-^ Tomaž.
. NAŠI ODRI
"Vdova Rošlinka."
Cleveland, Ohio. — Zelo redke so v naši literatdri daljše izvirne komedije, toda kolikor jih je, se vse odlikujejo po prist-hem domačem humorju, ki se dokaj razlikuje od drugih, recimo od francoskega'. Ena najnovejših in najduh&vitejših je brezdvomno C ve tli d' Golarjeva "Vdova 'Rošlinka", katero vpri-zori-v nedeljo iS. marca dramsko drufltVo "Verovšek" v Slovenskem delavskem domu v Col-linvoodu. Snov te komedije je pisatelj Črpal iz naše slikovite Gorenjske, in priznati mu moramo, da pozna do pičice ondot-ne razmere. Igra je lahko um-Ijiva in vsebuje poleg humorja tudi mnogo realizma. Je to povojno delo, kjer se še opazijo sledovi razburkanega družinskega življenja, ki je posledica zadnje svetovne vojne.. Življenje se pokaže tako kot je, brez vsake moralične krinke. Po merodajnih podatkih je bila vprizoritev te komedije na gotovih odrih v Sloveniji od strani licemercev prepovedana in zato je povsod dosegla velikanski uspeh, ker .. . saj veste prepovedana stvar vlečf, in ne brez vzroka. Vsa stvar" ¿e za vrši nekako tako-le: Postarana, toda imovita in še vedno frreha vredna vdova Rošlinka se s posredovanjem romarja BAlantača do ušes zaljubi v postavnega fanta Rožmanovega Janeza. Kljub starostni razliki ^a že skoraj v jame v svoje mr^e, toda muhasti Amor ji preprči njene nakane. Vdova ima namreč krasno hčef. Manfct^ originalno gorenjsko TTeČVo, V katero Me Janez nefhot^ zaljubf in tako povzroči ljubosumnost? med njima. Toda Rošlnika izkušena v ljubezenskih zadSvah se ne da kar tako ugnati v kozji rog, porabi vso svojo bistroumnost, ga povabi na sestanek tdr ga dehma upijani, no (n v takem stanju, kdo bi se ne ustavljal i— sledijo strastni objemi iai poljubi. Toda ojoj, nenadoma se pojavi Manica in konec je lepih sanj. Rošlinka se odpravi na božjo pot k sv. Antonu . . . Janez porabi to priliko in se zopet sprijazni z Manico — toda zopet smola v usodnem trenutku, je že zopet mati' za petivmi* Rošlinka zavzame sedaj drugo taktiko. Pod pretvezo bolezni pošlje po Janeza in ga skuša z Vso Žensko pretkanostjo zapeljati, čemur se pa.on odločno u-pre in zbeži;. Rošlinka se uda v svojo usodo in končno tudi dovoli v zakoif Janeza In Manict.
V igro so vpleteni tudi drugi nič manj važni karakter j}, kot snubači, svStje, precej navihan pastir itd. * Da be igra dobro v prizor jena, vam jamčijo naši marljivi diletantje, ki vsi pravi jo* da gredo "over tho top". No, kdor jih pri vajah opazuje, jim tudi verjame. .Zato pa pohitite vsi v nedeljo zvečer v Slovenski delavski dom, katerega cilj je kultura in napredek! — F. Tesen, režiser.
Vprizoritev "Hrbtenice" v Sheboyganu. v
Krasen spomladni dan me je silil, da sem ae prošlo nedeljo odpravil iz milijonskega mesta na štiriurno pot ii Chicaga v prijazno slovensko naselbino ob Michiganskem jezeru — v Sheboygan.	i , Omenjenega dno je tamkajšnje drultvo št. 844 SNPJ v pri-zorilo Molekovo igro "Hrbtenica". Program večera je bil obsežen: petje, deklamacije, nagovori in igra ter plea. Sicer je program pričel točno ob 7.30. a je vzelo uro časa predno je prišla igra na program. Radi tega in pa radi mojega povratka ob devetih, sem bil prikrajšan na igri za celi d te dejanji: videl sem jedva prvo.
Dvorana rojaka Fludernicka je bila polna, večje števili občinstva ni dobilo vstopa, ker se ni zdelo merodajnim faktorjem vredno aplicirati načrta Ribni-čanov, da bi jo razširili. Resno pa so se nekateri pričeli zanimati za vprašanje Slovenskega doma z namenom, da ostane ribniško razširjanje pri ribniški cerkvi.
Brat Franlj Sepič je nagovoril občinstvo ter mu pojasnil v par izbranih besedah pomen S. N. P. J. za delavce, kakor tudi pomen vprizorjene igre "Hrbtenica*. Nato je deklamirala Se-pičeva hčerka — I. Molekovo "Bratstva znak" — zavestno in povdarjajoče je izražala pomen^ Ijive besede deklamacije.
Nato je brst Anton Zorman povedal neko. dovtipno dogod-bico o slikarju in belem hudiču, ki ga je pokojni slovenski pesnik Aškerc nasvetoval slikarju, ter predstavil Sepiča, ki je * nasto* pil 2 Aškerčevo deklamaci-jo "Ahasver oznanja novo vero". Deklamacijo je izdelal dobro; maska je'bila pravilna.
Najbolj sem bli vesel, ko je nastopil moški pevski zbor "Danica". Omenjeni zbor ni deloval zadnjih par let, a se je oprijel svoj ¿ga dela z vso vnemo, da zopet nudi rojakom melodije slovenske pesmi! Zbor je prav lepo zapel par pesmi. Člani "Da-niete", le tako naprej, gojite slovenske pesmi! Pridobite «.si mladino v pevski zbor, da bodo tu rojeni Slovenci vedeli pomen svojega materinega jezika. Takoj za tem je nastopjlo žensko pevsko društvo, ki je odsek podpornega društva "Sloga". Vse pogoje ima tudi to društvo, da š? naprej goji slovensko pesem, ker po kratkem času učenja so pevke tega društva dobro zapele.
Igra "Hrbtenica", upam, je dobro izpadla. Ako sodim iz prvega dejanja, tedaj je šla tudi eksplozija v tretjem dejanju kakor vse ostale glavne scene v igri, brez kakih večjih hib naprej.
Vlogo Dvorška je imel John Zupančič. Videti je bilo, v p>-vem dejanju seveda, da ji je bil kos; igral*je dobrd, le mSsklrttn bi lahko bil boljše. Luca, ki jo je igrala ga. Grdenc, je tudi nastopila pohvalno. Glavna ženska vloga je bila v rokah ge. Josephine Ribičeve. Njej se je takoj poznalo, da pač ni novinka na odru. Kretnje je imela tako priproste, prepričevalne in domače, da se je zdelo gledalcem kot da jo vidijo pri njenem delu doma. Prav nič ni bila v zadregi, fcot se to kaj rado opaža uri igralcih diletantih. Kati, Rozina mati, se je sukala tudi spretno. Dobro je nastopal Frank Nagode v vlogi Bingelj-na. Seljana je igral Anfon De-bevec ter ga dobro pogodil, le malo premlad je zgledal za očeta velike "punce" Rozk Ostali, ki so nastopili v prvem dejanju, so pokazali, da so še precej pravilno vzeli celo igro.v pravem pomenu ter so jo predstavili publiki prav povoljno.
Scenerija za prolog kakor tudi za prvo dejanje je bila okusno urejena, kar pač nisem pričakoval. Vse je zgledalo, da so Člani društva, kateri so imeli stvar v rokah, prav z zanimanjem posegli v delo, da ao spravili igro kakor tudi ves ostali program v tako dober tir in harmonijo.
V Sheboyganu je veliko zanimanja za kulturna društva. Tudi ni nobenega vzroka, zakaj bi ga ne bilo. V svoji sredi imajo Sheboygančanje dovolj zmožnih igralcev, pevcev kakor tudi voditeljev, da gredo z započetim delom naprej, da pokažejo drugim narodom svoje zmožnosti ter da bo slovenska mladina znala ceniti kulturo svojih staršev.
Bilo še mnogo sličnih priredb v Sheboyganu! — L. Renlgtr.
Momarlčna konferenca treh držav. •
Washington. D. C. — Ameriška vlada se zdaj posvetuje z Anglijo in Japonsko glede konference v avrho redukcije bojnih mornaric. Konferenca se vrši v prihodnjem juniju v Ženevi. Francija in Italija, ki ata odklonili sodelovanje, boats povabljeni. da pošljeta opazovalce.
Uč#jJaki Utajo ttort, ■azora o dmiini ia vari
Sedanja forma družine izgine v 50 letih, nakar država prevzame vzgojo otrok.
Chicago. — Okrog tisoč učiteljev in učiteljic fcer očetov in mater je zadnJO s$>to poslušalo skelečo obsodbo starih tradicij in BMtimenta, ki drže pri Življenju stare nazore in sistem družine, vzgoje otrok in zakona. Obqpdbo je izrekerdr. John B. Watson, mlad in energičen psiholog ter vodja nove psiholo-giške šole, ki je govoril na konferenci o vzgoji mladipe v Palmer Housu, ki so jo sklicale tri organizacije: Centralni svet
za vzgojo otrok, Društvo v noisu za mentalno higijeno in Čikaška zveza za vzgojo mladine
Dr. Watson je napovedal, da sedanji sistem zakona in družine razpade popolnoma v prihodnjih petdesetih letih, in potem bo država prevezla vso skrb za otroke. On zastopa prepričanje, da je Človek plod razmer, v katerih se rodi in živi, zato ga drŽava ne sme uklepati v verige tradicij, ki *o že davno preživele svojo veljavnost, i s
"Človek je tak, hfrlerfnega naredi družba ,ne pa taik,«kakršnega bi gotovi ljudje radi imeli," je rekel dr. Watson. "Pisatelj in trgovec, slikar in morilec so vsi produkt enega in istega procesa na vrtu življenja. Kaj smo in kaj bomo, zavisi od življenja, Jcje smo in kaj delamo ter kako živimo. Današnja mladina je že zavrgla staro etiko in vero. Nahajamo se v prehod ni dobi. Nov red je le še vprašanje morda ene gen^acije. V petdesetih letih, ako. ne bo kake druge izpremembe, popolnoma izgine sedanja forma zakona in družine in v bodoče bo država ekrbela za otroke. • Družinskega življenja, kakršift poznamo danes, ne bo več.
"Večina ljudi ne razume, 3 vidi tega rapidnega preobrata. Starši in učitelji tudi ne vidijo, zato pa kriče, da mladina leti v propast in da je vse^ lyiy ma terijalizem. Vzgajatelji stare šole, namesto da bi pomagali mladini razviti novo etiko, jo pode nazaj, kar je Velika napa ka. Mladina ne pojde nazaj. Vera ni več pozitiveft stimulant, ker je stara in izčrpana; družinsko življenje in omejena ljubezen ne dajeta več komforta in sreče. Družinsko Življenje razpada očividno, in starši ga ne morejo ohraniti. Vsa dežela je alarmirana — toda mi nismo. Mi vemo, kaj je vzrok in česa je treba. Nova etika mora bazirati na biologičnih in sociologičnih faktih, ne pa več na tradicijah in sentimentu. Najti moremo nove koncepte."
Dr. Edwin A. Kirkpatrick, predsednik državne normalke v Massachusettsu, je govoril o spolnem problemu moderne mla. dinte. Rekel je, da bi oženjeni ljudtje več jcoristili sebi in drugim, če bi sami.Ijubindfali, namesto da protestirajq jfoti ljubimkanju med mladioQv jDanaš-nji zakon moža in žene propada največ radi tega, ker ljubimkanje med zakonci preneha takoj po' poroki. In ker sami ne vedo, Česa jim manjka, se znašajo nad mladimi ljudmi.	t
Mladina bi mor^a biti poučena v šolah o vse^.dejstvih glede spola. Morala bi znati, da spolni impulz igra zelo veliko vlogo v življenju posameanika, pa naj nam je to prav ali ne. Močan spolni nagon je ravno tako potreben kakor močne .mišice in bistri možgani. Staro idejo in nauk, da je spol nekaj grdega in nečistega, je treba zavreči. Tradicija, da je treba spol skrivati, je naredila več škode kot dobrega. Zakaj se bi ljudje sramovali avojega telesa, posebno če je lepo? Naj ae sramujejo grdega teless, ne ps lepegs. Največja nesreča je, ds oni, ki so poklicani. ali se sami pokličejo za regulatorje v spolnih zadevah, ne znajo ločiti dejstev, procesov in činov glede spola, ki jih izraiata znanstvenik in unetnik v besedi sliki od zlorabljanja spolnih stvsri v nenormalnih, neestetlč-nih in nsjmanj idejalnih manifestacijah.
----------- -----r --- -v J». U(/.(tli
oerkvene morale. To se pravi
lllr* A. nt	«n^u..:*..*.-,, . . '
Ignoraaca plačuje s smrtjo. Kristina gtobel iz Red Bank.
N. J., mati desetih ot*ok in ženi" revnega vrtnarje, je te dni u
strelila svojo šestnajstletno hčer Rozo in njenega nezakoa^ skega otroka takoj potem, ko Je deklica porodila y kleti. Morili je pojasnila dvojni umor s tem, da "jo je zgrabila prevelika jel za radi hčerine sramote."
Tragedija gre na rovaš nego. vane ignorante in onih hinav. cev, ki, so naredili nezakon-ski porod za greh in sramoto. Stavim deset dolarjey proti ene-mu, da je morilska mati strogo krščanska žena, ki se je držali
da ni hotela "pohujšati" hčere s "svinjarskimi" pojasnili glede spolnega impulza, in gotovo nI hotela ničesar slišati o porodni kontroli. Ker je sama imeli polno hišo otrok, ni imela dosti časa paziti na hčer, kaj da poče-nja zunaj hiše.
Posledica? Hči je mrtva, njen otrok je mrtev, mati je v ječi in oče je sam ostal z devetimi otroci. Družina je razbita, uničena. f In koliko je takih tragedij na krščanskem svetu! • • ♦
Kutarji gonijo svinje na pašo!
Cikaški in lemontski frančiškani, lenuharji po poklicu, se zdaj otepajo s starim svinjskim argumentom. Pri njih je vse! svinjsko, kar ni poštupano z limburškim sirom rimske morale. "Prosveta" je pornografič-na (haha!), ker je proti cenzuri na umetnost in ker včasi prinese vest o kakem škandalčku ali kak odlomek iz Bocaccija! Vae to je pornografija!
Frančiškani, ki žive v bedi-kovem paradižu in ne vidijo dejstev niti v svojih lastnih vrstah, pišejo in govore kot kaka stare, histerična terejalka, ki je jezni na vse ljudi, ker je nihče več ne mara. "Edino svinjam je vse svinjsko," je zapisal nekdo. To je le metafor, ki dela svinjam krivico. Svinje ne delajo tegi, kar delajo, ljudje-petveraneži, katerih se tudi po farovžih in
kloštrih ne manjka!
• • •
Zakaj ne sebi?
Pregovor pravi, da je vsik svoje sreče kovač. Delavci p« kujejo srečo svojim gospodarjem. — A. P.
* • •
Problem za ipecijaliste.
Cenjeni Zarkomet! Posveti sem v Canonsburg, Pa. in po-izvedi, kaj je s hrbtenicami he-katerih članov dram. kluba, ki se protivijo igri, katero je iatal» jednota, dasi so člani S. N. r.
J. — Old Timer.
• • •
/ Čakajte, da pride gripa!
Iz Alitjuippe: Ako bi bil ti tukaj ob dvajsetletnici dne lt februarja, bi bil videl čudno pogrebščino. Pogrebnik in pop sta bila, a mrtveca so zapili» "selarju". — Nace Nacetov,
»i»it
♦ • •
Kultura maršira
Slovenskim domovom, ki in* jo odre za igre, naj velja slede če toplo priporočilo: Druitvoro. ki žele prirediti igro, naj se izračuna visoka vsota za najemnino dvorane. Dramatika je * lo nemoralna reči Moralno!» je, da se pijanim kvartopirc* prepusti dvorana po cele noo, brezplačno, da niti za luč nO*-čajo! Tak bodi vaš naprej — Krtača št. 3. — K. T. B.
Ljubimkanje med mladinoJ« res igranje z ognjem, če je dina nevedna glede faktov »P* hega življenja. Mladina. poučena, pa ne bo zgorel* * ljubimkanja je potrebno. R^ ljubezen naj bo dovoljena * 1 daj. kadar se najde par.
hoče vzeti. Čezmerno^ j«^
varna, ker povzroča oslabi J* s živcev in vodi v impotentn»' poznejših letih. Popoln« ^ nost je todi nevarna. D«' se ne puati dotakniti od ga, lahko postane mrt»J pram vsakemu moškemu srečna v zakonu, ali pa kapitulira prvemu, ki * * dasi ni prikladna sanj kot
VZHODNO delavstvo opazuje STAVKO pitt6-m rških stavbin9kih
delavcev.
Zahteva ae pet dni dels v tednu Povišanj® meede je t ud vključene v delavske zahteve
pittsburgfc, Pa--Newyoršk
8tavbinski| delavci opazujejo stavko tukajšnjih stevbinskih delavcev, '¿eiezoetavbinski delavci zahtevajo pet dni dela v 'tednu, strojniki pri samotežni-kih, cementni delavci in paro-vodni monterji pa povišanje mezde. Te zahteve so napravile velik vtis na stavbinske delavce v drugih mestih.
Stavka je seveda ustavila delo na poslopjih »katerih agraditve-nistroški so proračunjeni na milijone dolarjev. Organizirani stavbinski podjetniki v Pitts-burphu so na svoji seji v mesecu decembru sklenili, da ne dajo delavcem nadeljnih koncesij. ¡Delavci, ki pribijajo letnike, in ometači so že izvojevali pet dni dela v tednu. Strojniki pri samotežnikih, cementni delavci in paro vodni monterji zahtevajo* da se jim mezda od ur$ poviša na $1.50.
194 SMRTNIH SLUČAJEV JA-NUARJA V ROVIH.
New York.—Nesreče v premo-gorovih so povzročile meseca januarja t. 1. 194 smrtnih slu čajev. To je uradno poročilo trgovskega departmenta. Od teh žrtev je bilo ubitih na antracit-nem polju premoga 37 rudarjev. Ostalih 167 je pa bilo ubi« tih v rovih mehkega premoga po raznih državah Unije.
Ako vzamemo za podlago celotno premogovo produkcijo v prvem mesecu, tedaj vidimo, da je znašala mortaliteta ravno nekaj več kot tri osebe na vsakih milijon ton izkopanega premoga. Glavne vzroke je bilo pripisati eksplozivnim snovem v ro* vih kot je smodnik in dinamit ter tudi električnemu toku. Eksplozije in udrtje atrope so povzročile v tem čaeu manj smrtnih slučajev.
i
Mati ubila hčer in njeno dete.
Red Bank, N. J__Kristina
Stobel je 7. t. m. ustrelila svojo 16-letno hčer Hozo in njeno pol ure staro nezakonsko dete. Mati je zadnje čase večkrat psovala her radi ljubezenske afere, katero je deklica imela z mladeničem v soseščini. Omenjenega dne je mati opazila, da se hčer-H čudno vede. Deklice je od-¿la v klet, mati pa se njo. Ko je mati videla, da deklica rodi, je Počakala, da je bil porod končan, nakar je vzSja revolver in izstrelila tri krogle v Izmučeno hčer in novorojenčke. Se tisti dan je bila mati aretirana. Morilka je imela deset otrok in družna je bila vedno v bedi. Oče j»' ubog vrtnar.
Zrakoplov pomaga zasneženim vaščanom.
Silverton, Colo. — Prvič v zgodovini tega mesteca ae je do-lorlilo te dni, da je eroplan plul nad mestecem eli veejo Silver-tonom, ko je prinesel in iz zra-ka «pu^ii v sredino vaai zdraha in poŠto. Veftčani so dalj ča*a pazili, kdaj se prikaže ero-Plan nad vasjo in končno so ga u"li. Va&ke sirene je tekoj de-'» «d m be močen piek. — Vesics ^ popolnome zasnežena v viso-lkjh wrah Skalnatega gorovje
lahko si predstevljsmo, ke-ko Hjno so prebivelci pričakovali, da dobe vesti in pomoči od ,unflnjega svete.
1,1 li»oč im cvetHčei rsartart
rhlrago. — Včeraj je obiska-0 deset tiaoč oseb resatavo cvst-llf v Sherman hotelu. Cele gore r*<nih cvetlic je bilo rsastevlje-P<> raznih organizecijeh
'«deljenih.
'Mjeli volka v čiksškent
hciago. — Včeraj popoldne I 0Vpi prijeli šlvegs volka v J^fnih gozdovih blizu Chlcage.
AKCIJA PODVZETA PROTI LEVEMU t ftlLU KRZNAR.
SKIH DELAVCEV.
(Nadaljevanje i 1. strani.) ga aseamenta, da bodo lahko nadaljevale boj progreaivcev proti internacijonali. Skupni odbor trdi, da newyorške podružnice tvorijo 86 odatokov Članstva , internacijonale, ki Šteje petnajst tisoč članov.
Skupni odbor, podružnice in posamezni člani so obtoženi, da so skovali zaroto, da se plačujejo prispevki skupnemu odboru mesto internacijonali, kar toliko pomeni, da so ustanovili dvoj-stveno organizacijo. Druge obtožbe očitajo zaroto, da se štraj-kovni, stroški prenesejo na splošni stavkovni komitej, od kontrole skupnega odbora, katerega predsednik je bil desničar Morris Zeitling, dalji da stavkovni računi niso v redu in da je bil poroštveni denar podjetnikov transferirán v stavkovne namene. Gold je obtožen, da je koval zarote, da izroči unijo ne-imenovanim strankam in da je obdržaval tajne konference, na katerih je odnehal od nekaterih unijskih zahtev.
Aairttka zpfcviaa v Mart«
Šahovski turnir v New Vorku.
New York. — Svetovni prvak Capablanca je v torek porazil drK Vidmarja,/ jugoslovanskege prvaka. To je bila dvanajsta igra v mednarodnem turnirju lestih prvakov za svetovno prvenstvo. Dr. Vidmar se je podal, ko je naredil 87 potez. Capa-blanka je doslej dobil pet iger in šest "drawov" (neodločitev) na svoj kredit. Zmagal je osemkrat in izgubil samo trikrat. Dr. Vidmar je zmagal petkrat, izgubil pa sedemkrat.
Eksekucija Jolietake Šestorice spej preložena.
Joliet, 111. — Sodnik De Young od illinoiskega vrhovnega sodišča je v sredo dovolil tretjo od-goditev eksekucije šestih morilcev, ki so ubili pomožnega jetni-Carja Kleina v tukajšnji držav-: ni .kaznilnici. Sestorica je imela biti obešena 11. marca.
Samomor v igralnici Monte Carlo.
Monte Carlo, Monaco, 9. mar. — Igralci v kazini Monte Carlo so bili včeraj v paniki, ko je pri eni igralnih miz počU strel in neki tujec se je zvrnil mrtev na tla. Samomorilec, o katerem so-dijo, da je Anglež, je zaigral ves svoj denar.
Stavka klobučeric.
Chicago.—Štirideset delavk v klobučarsKi tovarni Original Hat Works, 21 So. Wabash eve., je 7. t. m. zastavkalo v znek proteste, ko je bil odslovljen neki u-nijski delavec in uposlen neunij-ski po nižji mezdi. Delavke so organizirane. -
40 milijonov avtov do Ista 1940.
Chicago. — Ako bo šlo število avtov v Ameriki tako rapidno naprej» tedaj bo imela Amerika leta 1040 nad 40 milijonov av-tov. Tako je dejel včeraj v Palmer Heusu na konvenciji ameriških železniških lnženirejev H. C. CroweU, gievni pomožni inženir pennsylvsnske Železnice.
Brst generala Vrftnfla se je ustrelil.
Rim, 9. marca. — Baron jil-kolaj Vrangel, brat generala propadle bele armade na Krimu, se je včeraj ustrelil v Rimu. Star je bil 57 let. Beron je bil svoječasno «polkovnik v carski straži in pri dvornih gostijah je večkrat plesal s carico.
dan chileeneke vlade se je , UMtrelil.
8entiago, Chile, 9. marca. — Alfredo Rioseco. generalni direktor davčnega urada, se je včeraj uatrelil, ko ga je policija hotele aretirati radi poneverbe treh milijonov pesov («60.000).
Fašistov ski poataod se si povišali pleče.
Rim. 8. marca^—Italijanska fašistovsks zbornica je včeraj odglasovala zs povišanje pleče vsem poslancem $33 mesečno. Mussolini je proti povišku in
h bi no ga v nov zverinjak v nr.vL da vlada ae bo izplačala
I denar ja.
II.
II, marca, 1841. Parnik "Pre sidenr zginil na morju. Pred
dnevi brezžičnega brzojava bilo precejšnje število ladij, -so odplule iz pristenišča, ne da bi se kdaj več slišalo o njih. Ta ko je parnik "President" dne 11 marca, 1841, zapustil New York za Liverpool s 136 potniki. Par-nik ni nikdar prišel v Liverpool ali drugam in nikdar se ni izve-delo,, kje in kako se je parnik potopi^.
Sličnih tragedij je bilo precej. V maju, 1864, je ledje "Aurora", ki je odplule is New Yor-ke s potniki in dragocenim jto* vorom, izginila brez sledu. * V marcu ,1864, je parnik "City of Glasgow", ki je nosil 460 potni-kov, iaginil na poti is Liverpoola v Filadelfijo in nikdar se ni nič izvedelo o njegovi usodi. Par* nik "Tsmpest" je zapustil New York v februarju, 1867, s 160 potniki, In nikamor dospel. Na isti način je mnbgo drugih par-nikov izginilo brez sledu bodisi redi požara, eksplozije kotle, tr-čenja ali «viharja.
Več morskih nezgod se je pripetilo tudi v zadnjih letih, ali da bi ladja brez sledu izginila, je postalo nemogoče vsled brezžičnega brzojava. Vest o nezgodi se takoj javlja potom radie in parniki v bližini drvijo k rešitvi, vsaj ob pravem času, da poberejo ponesrečence iz rešilnih čolnov.
30. marce, 1868. Predefcdnlk Johnson pod obtožbo. Konstitu-cija Združenih držav daje poslanski zbornici (House of Representatives) izključno prsvico obtožiti (impeaeh) sodne in elcsekutivne uradnike federelne vlade radi prestopkov, tikaj o-čih se zlorabo uradniške dolžnosti. Senat je edine oblast, ki «ms voditi obravnavo na podlagi ta. ke obtožbe. V takem slučaju predseduje senatu glavni sodnik vrhovnege sodišča.
Predsednik in podpredsednik Združenih držav, kakor tudi vsi federalni civilni uradniki, morejo biti odstavljeni, ako so obdol-ženi in spoznani krivim rafii iz* dajatve in drugih težkih zločinov in prestopkov. Le enajst* krat v zgodovini Združenih drŽav se js zgodilo, da js kongres začel to sodno postopanje (im-peachment). Posledica js bila, da je bil en senator izgnan In trije federalni sodniki so bili odstavljeni.
Najslovitejši "Impeachment" je bila obtožba proti Andrew Johnson u, 17. predsedniku Združenih držsv. Johnson js bi) krojač v avojlh mladih letih in je začel švojo politično karijero kot vodja delavske stranke In agitator proti močno organiziranim veleposestnikom v Tennes-sssju. Kasneje je ssstotfal to državo v obeh zbornicah kongresa. Bil je imenovan podpredsedniškim kandidatom 1. 1864 In zvo-ljen skupaj i Lincolnom. Po u-moru Lincolna je avtomatično postal predsednik Združenih držav. •	J.
Kot predsednik je Johnson postopal proti južnim državam prizanesljivoštjo, odprl Južns pristanišče se trgovino In pro-glssil splošno smpestljo. Teke in eneke odredbe so ogortile večino kongresa. Večkrat so poskusili dvigniti obtožbo proti predsedniku, končno Js bile v poslsnski zbornici sprejeta resolucija v tem smislu in ¿ne 80. marca. 1866. js začela obravnave pred senatom. Predsednik je bil obdolžen zlorabe zakona, korupcije v rabi svoje pravice ve-tiranja in vmsftevanje v volitve in "drugih visokih zločinov In prestopkov". Senst je glsaovsl 86 proti 19 te obsodbo; ker pe ni bilo zs obsodbo pfrtrebn«* d v«*-tretjlnske večine. Je bil predaed-nik oproščen.
Ob prihodnjih predsedniških volitvsh je Johnson propadrl pri nominaciji za predssdniške-ga kandidate, ali I. 1876 ga je država Tennessee zopet poslale v senst.
JO. marca, 1867. — Nakep A laske. Alaako sta odkril* Be-ring In Cirikov I. 1741. Ruski krsnerji so ustanovili stalne ne-«etbfne I. 1784. med tetSl mesteca Bitka in druge.
Rusija ni nikdar imela nika-kega dohodka iz Alaake. na drugi atrani pa ni Angleška hotela priznati ruskih pravic do Ala-ske in sosednih otokov. Zato se je Rusija hotela iznebiti Alaske kot mogočega vira mednarodnih homatij in prepustila je to o-gromno severno ozemlje Združenim državam proti plačilu $7.200,000.
Senat je nekoliko časa nasprotoval temu nakupu, češ da je škoda za denar. Državni tajnik Sewar^ ja pe navdušeno ve-roval v bodočnost Alaske in po-
eba je bila končno odobrene, je pokesal, da je to bila res izvrstna kupčija. Dodala je k. Združenim državam ozemlje z obsežnim naravnim bogatatvom, katerega površina—vštevši Ale. vške otoke -t- meri 690,000 kvadratnih milj, torej približno toliko kot površina španske Francije in Nemčije skupaj. Do 1. 1926 je Alaake producirela čez 868 miljonov vrednosti zlata in vslike količine srebra, bakra, premoga in patroleja. Alaske je pravcat raj za lovee. V primorju ss nahajajo velikanski gosdovi. Najvažnejša doma* ča industrija pa js ribolov.
L. 1912 je bila Alaske organizirana kot teritorij Združenih držsv. Ima legislaturo, Izvoljeno potom direktnega glasovanja. Predsednik Združenih dr-šev imenuje govsrnorjs za dobo štirih lst. Glavno mesto js Junesu. Po ljudskem štetju l 1920 js prebivalstvo Alasks štelo 66,000 ljudji, skoraj 28,000 btlokošosv in čez 27,000 Indi-jancev in Eskimov.
F. L. I. S.
ObMalot zaamaitih
mšmm ii§ i^^iiniii
vvtn iz Mgusumjt
Ivan Vevpotič, znsni slovenski slikar, je 21. februarja obhajal svojo petdesetletnico.
Policijo na koajlh je dobils Ljubljana. To pa js napredek I
Huda ebeodba Ijubljanakega škofa Jegliča. "Križ na gori", ki izhaja kot "glasilo kstoliške mladine" pripsšs prevod enega govorov "Also sptach Zarathu-stra" (Indeks?), nato pa pod rubriko "Katoliško dnevno časopisje" izjavi je doslovno sledeče; "Katoliškega dnevnega časopisja pri nas ni. Ljudske straiti se z vssh strani botajo in negujejo, povsod prsvilo: zob za zob: — kakor pred Rešenikom . . ." Kaj pa ja potsm "Slovenec", glaailo ljubljanske škofije? Glasilu katoliških najmlajših se mora tudi od nasprotne strani priznati načslnost. .
Za ktsrikales so dslavcl ssdsj "občinski tepčki". Socijslistični "Delsvec" js objsvil socijslni progrsm krščsnsklh socijslcev tsr obenem izrszil pričskovsnje, ds bo krščanski socijslsc dr. Go-sar kot minister zs socljslno politiko nsmudome Izvsdsl ts progrsm. "Slovenec" označuje to zahtevo kot neumno demsgogi-jo in prsvl, da mors zshtevsti ksj takega samo kak "občinski tepček". Končno se še čudi, zs-kaj "Dslavsc" ne zehteve, nsj bi dr. Gosar prinesel vsakemu članu socljallstlčnlh strokovnih zvez povrh vssgs Še "zlsto uro". S tem je "Slovenec" poverfsl vse, koliko Js vreden klerikslnl socijslni program v praksi. Po zatrdilu "Slovenca" so delavci ssdej "občinski tepčki", eko mislijo, da bodo klerikalci Uvršlli svoj socijslni progrsm. Pred volltvsml, ko bodo klsrikslci zopet potrebovsll delsvske glsso-vs, ps bo SLS delavce zopet posadile, če trebs tudi ns pspežev prestol. Tedsj klerikslci ne bodo dclsvcem obljubovsli samo zlete ure. smpak tudi zlata nebesa.
Volitev obratnih »upnikov v
Hrastnik«. Pri volitvah obrat nih zaupnikov v steklarni so bili izvoljeni: Alojz Hudi, Pram VraUhun, Frunc Zaletel ml.^Viljem Strešnik, Jožef Goete; ns mestnlkl: Meti je Kotnik, Franr Zaletel st., Friderik Hanlne. Fran fclbret In Edmund Stokles Kot obrtni zeupnlki v kemični tovarni so bili ozvoljenl: Vrnnc Zupane, Anton Sekota. Anton Zeieznlk. Mlhs Kovač, Karo I Camfč; nsmestnlki: Anton Zu panek Iv. Jošt. Ivan Jevšlnsk. Ivsn Kozjsk in Frsn Jeršin
I.
Augustus Salnt-Geudens.
(1. marce 1848) Augustus St. Gaudens. ameriški kipar, se je rodil v Dubli-nu na Irskem in prišel je že kot otrok v Združene države. L. 1867 je šel v Pariz radi umetniških študij. " V Rimu je izdelal svoj prvi kip "Hiawatha". Leto potem se je povrnil v Ameriko. Ismsd njegovih del naj omenimo saiijo petih kipov, prosla-vljajočih junake civilne vojna; najbolj znani izmed teh je kip Farraguta, ki stoji na Madison Squaru v New Yorku, kakor tudi kip gensrsls Shermana na konju, stoječ na Plaza ob new-yoršksm Central Parku. Izmsd njegovih idealnih kipov slovi "The Puritan", ki proslavlja snsrgMsn duh prvih purltan-skih naselmkov. Izmed drugih
njegovih del trebs omeniti tudi V*™^	ustvsrjenje
kip Lincolna, ki se nshajs v Linoolnovem Parku v Chicsgu. St. Gaudans js bil kipir, ki se js odlikoval po originalnosti in sve-Šostl; franooski okus je bil v njem očividen. Umrl le 1. 1907
WtlHam Dean Hewslb. , (1. marca, 1837.)
William Dean Howells ss je rodil pri Martin's Ferry ju, Ohio. On slesr ne bo kot pisatelj zavzemal važnega mesta v ameriški literaturi, ali pomemben je bil njegov vpliv na ameriško književnost med leti 1870 in 1890.
Bil js vslškegs pokoljenja in njegovi atarši so bili kvskerji. Oče mu Js bil tiskar in novinar in tako js Hopslls že v mladih Istih prišsl v dotlko s plsate-Ijevsnjem In tiskarskim črnilom. Služil js najprsj kot urednik v Clncinnatiju in Columbu-su, O. L. 1860 je zaslovel s svojo knjigo "Lincolnovo življenje" in prvi časopisi in revije so se sačeli trgati za njegove članke. Postsl je urednik slovite revije "Atlsntic Monthly", ki je bila tedsj največja literarna revija v Ameriki. Njene književne kritike so bile v Ameriki merodaj-ne. Zato je Howells postal nekak patrijarh ameriškega književni-štve.
Spisal je sam jako mnogo novel in posmi ter izredno mnogo literarnih kritik.
James Lans Allsn.
(3. marca, 1849.)
Jsmes Lane Allen ss Js rodil v Lexingtonu, Ky. V svojih poznih letih je postal popularen pisatelj, ki Je v svojih povsstlh tolmačil življenje in znsčaj pre-blvslcsv svoje države. Njegova dela preveva odločen moralni ton, kar Je pričakovati od pisatelja, ki je dobil svojo vzgojo v strogo verskem miljsju Kentucky Js prsd civilno vojno. Istočssno nosijo njegovi spisi žig svežosti in plemenitosti. Nsjbolj znsns njsgovs knjig» js mords "The Kentucky Csrdi-nsl", tsko imenovsns po krssni ptici z rdečim perjsm, ki Js ksj domača v taj državi. "The choir Invisible" in "The Doctor's Christmas' Eve" ate dvs drugi izmed najslovltejšlh Alle-novih novel.
Resfmlr Pelaekl.
(4. marca, 1748.)
Grof Kezimir Pulsski. poljski re vol uri joner, ss js rodil v Litvi. L. 1769 se Js ob strsni svoje-gs oče t In brstov udslečil uporu proti polskemu krslju Stsnlsla vu Avgustu in po očetovi smrti| Je ssm povelje vel upornikom.1 Koalicija Rusijs, Avstriji In Prusije. ki Je rszkossls Poljsko. | pa je kmalu neprevik vas upoi , nepotrebnim. Pulaski js sbetal na Francosko, kjer ss je srsčsl s Frsnklinom in mu ponudil svojo službo v borbi ss smeriško nt odvislost. L. 1777 je kol prost«»-j voljsc vstopil v Waahingtonm" vojsko. V bitki pri Hrandywinu se js odlikoval in kongre« mu J« podelil čin brigadnega g#nersl« in poveljnlštvo konjeniške divizije. Po petih mesecih ps je po dal ostavko; kasneje pa se jr. priključil glavni vojsJü. ki je bi-j le vtel>orJene pri Velley Forgu Dobil Je dovoljuje, ds organlzl-'
ra neo<lvisan kor konjenlštva in lahke infanterije. Ta kor je bil znan ptnl imenom Pulaskega legija. Pri obleganju mesta $a-vannah je poveljeval francoski lil ameriški kavalerlji in pri napadu dne 9. oktobra, 1779. je bil smrtno ranjen. Umrl je dva dni kasneje.
Luther llurbank.
7. marca. 1N49.
' Veliki ameriški botanik Luther Burbank je imel le malo šolske vzgoje. Kot deček je delal nekaj časa v tovarni za pluge In potem postsl vrtnar. L. 1876 se je naaelil pri Santa Rosi, Celi-fornia, katero mesto je zaslovelo po vsem svetu po novih vrstah sadja, cvetlic in zelišč, ki Jih je ustvaril "Čarovnik rastlin" — kot so ga imenovsll.
Leta učenja in eksperimentiranja so napravila iz Rurbanks velikega strokovnjaka v rastlinski vedi. Ali njegovo strogo znanstven^ pomembnost daleč nadkriljujsjo1 njegovi veliki
novega in boljšega sadja, cvet lic, zelišč In drevea za neposredni blagor človeštva. Burbank je le malo spisal o svojem delu; ali trebalo bi mnogo knjig za opis tegs, ksr je dejanski ustvsril na polju rastlinstva. Rdsn njegovih prvih uspehov je bil rszvoj slovitega Btirbankovega krompirja. Ustvaril je tudi ksklh dvajsst novih vrst češpelj. Vzredil je tudi nove vrste ssdjs potom hibridizscijs (skrižania rasnih vrst v nove polutanke). Znsmonits so njsgove polutanke med japonako slivo in marelico, mod broskvijo In mandeljnom, slivo In mandeljnom itd. Tekom 26 let je eksperimentiral s Jagodami in razvil novs vrste rsznih Jagod. Nove vrste parsdlžnlka. špargeijnov In drugih zelišč, ki so se sedaj vdomačlla po vsem svetu, izvirajo iz Hurbankovlh gredic pri 8anta Roal.
William Jennings Hrysn.
William Jennings Brysn, ameriški politični voditelj tekom četrtstolet Ja, bo ostsl v spominu zlasti kot velik govornik, ns-sprotnlk sedanjega sistema zlatega novčanstva, ki ga je smatral neugodnega za farmarje in delavce, In kot zagovornik med-
Florida, in nlulil je nekoliko let v kongresu. Kasneje se je večinoma posvetil novinarstvu In politiki. Hil je trikrat kandidat demokratske stranke za predsednika Združenih držav, spell-ral je zlasti ns farmarje, delavce in male obrtnike,'ali Izvoljen ni bil nikoli.
Za časa predsedniških volitev 1. 1012 je Bryan pris|>el k nominaciji Wilsons s tem, da je v zadnjem trenotku privedel glasove delegatov iz Nebraske in drugih .drlav na Wilsonovo stran. Ko je Wilson |M>stal predsednik, Je imenoval Hryana svojim državnim tajnikom. Kot tak je sklenil razne dogovore z inozemskimi državami glede poravnave vzajemnih sporov potom rassodništva, sli kmalu je podal ostsvko, ko je svetovna vojna sačela zapletati Združeno d rta ve v resen položaj. Povrnil st! je k urejevanju svojega tednike "The Commoner".
Ko je sgltscijs rsdi zlatega novčanstva prešla, je (me Brys-na ostalo spojeno z dvojico drugih Mitičnih vprašanj: bilje proti imperijalizmu in za Inlcl-jatvo In referendum. Pobijal Je, kar Js smstral ss posnemsnjo starokrajskega imperijalizma v politiki Združenih driav napram Filipinom, Srednji Ameriki in Zapadni Indiji. Zastopal je tudi stslišče, naj ima ljudstvo pravico inicijative in referenduma, t. j. pravice predlagati In sklepati zakone potom splošnih volitev, kakor tudi prsvico odpozlva (recall), t. j. ako določeno število volilcev zahteva, da se vničl kak mandat, ker se Je isvoljenec pokazal nevrednim danega mu zaupanja.	f
Hryan Je zlasti v zadnjih letih svojega Življenja nastopal kot nasprostnlk evolucije, nauku o razvoju človeka iz nižjih oblik «Ivalstva. In bil je gtsvna figura v slovitem "opičjem pro-cesu" v Day tonu, Tenn. Par dni |M) tej obravnavi je nenadno umrl,
Profesor, ki uči Einsteinovo teorijo, obtožen blaafemlje!
Klrhmond, Va. •*» Profeimr James Carter, ki Je v srednji šoli razlagal učencem Einsteinovo relatIvltetveno teorijo, Je bil obtožen bllsfemlje! nsrodnegs miru in zskonov pro»	■
ti trustom. "Hrebrnoustnl gol	||anke pokajo,
vornlk" Je bil njegov popularni p*!,* «eneh, Fia.—First Ame-pridevek,	1	rican |ÍMnk g Trust Co„ ki Je
Hryan je zsčel svojo ksrijero Imela 13 milijonov dolarjev kot odvetnik v Jacksonvlllu, vlog, Je zaprla vrata.
DRšMšTIŠNO DRUŠTVO "VEROVfeK"
vprisorl	.......____j,
v nedeljo, dne 13, marca NA ODRU HLOVENSKKC.A DKL DOMA
v COI.I.INWOOIH' 1	»Iislaw koaMHill«
"VDOVA ROiUNKA"
Hpl.-I Cvetko <i«Ur ONKIIKi
Vdov» Mlirtka ........................*..........f.»tU Birkova
Maniea, aj«na Mi................................ H»»l Bukuvnlk
Tonika, Mšniin» pHJaUlJIca ..................... JesesMas Türk
Kutmaunv J»not .............. i.....................lUarjr Prlm-
H* I« n tal, romar ...................................Antun Doliniir
Jvrnaj«; )	...................................M»* Vovk
Ossfiar [. .u ..,................................ iom, Ciud»e
Temsšln (	................. ..... J"» JUkraJAok
..................................Itu<li Tow4W
i h i ¿ i rt i' t t~f i rm rr, m rrm »*i , • KfSak	ml.
K. ^•••n, raštMr, Andy Buli«, »«krbnik o<lra. John Uorjanr •Ukirl/«r. - <)rk»»i«r^ M luv, filharmoniji kluh. - Xaiivr m švIsm lo/m* oh 7. »♦»/»», ČRNA VSTOPNICAM 91 S«. 71« la ftS«. Vahl uljudnu - Odhor.
)km*ij«
_____
tlné* pMilr » t 11 *
VELIKONOČNI IZLET JUGOSLAVIJO
(mimo < k,rtm*rg») » »f)«4klM SrsetaralU«
BERENOARIA —
....... <M,l«|r i. N.« V«t.
V T0REK 8. ŠFMLŠ
PridrvftlU m Umu lihi« la pra^nujlo tvlikmiul v krogu vai» dratlM, v turi domovini. <i»»»p S. Vukovi/, M«i4»pnik Cuaard prog», va« bo apr«ml)al du rllja, potil na val« prtljaf«*, Ur akriM>l ta udntm<i«ll In mImvo, iJubra domala ka-hlnja In pt)*fe.
fukrl.it« «I prutior takoj; vpralajlo vaUfa lo-kaleos« M«t«pnlka, aH pa plMU na t
OUNŠRD UME .
O« N. Drurbon, tU.	(1llr.ro, 10.
PROS VET*
I BISERI IZ SVETOVNE LITERATHE |
IV.
Leonid Andrejev:
BREZDNO
(Dalj«.)
Izbuljene oči m a* vodno bolj ^ jjrcem nekwn nj4V2dol uda napenjale m vedno bolj svetile. L,, g VMtfm	ob Mm,j0 in
In ko se je Njemovecki «rl , bU wveBt
Htrun. j,	Dolgin in rdečelaaec, ki ata
zaj in ga udaril brez zamaha •	. u
od «podaj v brado. .Njcmove-	Njemoveckega v globelj,
ckemu je glava omahnila, zob- fko»k<> P°«tala » prisluš-
je j kovala, kaj ae godi na dnu.
Njemoveckemu se je nabrala prst v ustih in mu ¿kripala med zobmi. Prvo, kar je najsilnejše
tekla pred par dnevi, ko so se <**util. ko je prišel k zavesti.
lovili —- za njo pa ae je podil z J* bil K°8ti ,n mlrni auV fm,Je-majhnimi koraki obriti in jo do- , Glava mu je bila topa, kakor da hiteval. Potem je začutil okrog M zaliU z motnim svincem, aebe praznino, letel z zamirajo- <*» J« ¿e težko obračal; bolelo ga
je mo zaškripali, čepica mu zlezla na čelo in odletela; zakrilil je z rokama in padel vznak. Molče, brez'krika ae je obrnila Zinočka in zbežela z vro hitrostjo, kolikor je mogla. Obriti je zakričal zategnjeno in čudno:
— A-a-a!
In ne je n krikom pognal za
njo.
Njemovecki je vata! opotekajo ae, toda ni ae utegnil vzravnati, ko ga je zopet zbil z nog u-darec v tilnik. Njih je bilo dvoje, on pa je bil nam, alab in boja nevajen. Dolgo ae je boril, praakal z nohti kakor pretepajoča ae ženska, včasih pa zaih-tel v poi^avestnem obupu in grizel. Ko je popolnoma omagal, sta ga vzdignila in ponesla; upiral se je, toda v glavi mu je šumelo, prenehal je razumevati, kaj se godi z njim, in je onemoglo obvisel na neso-čih ga rokah. Zadnje, kar je videl, je bil koAček rdeče brade, ki mu je skoro zlezla v usta, za njo pa tema gozda in svetlo bluzo bežečega dekleta. Bežala je molče in hitro, tako kot je
Njihova obraza in oči pa so bili obrnjeni v ono stran, kjer je o-stala Zinočka. Odtam se je za slišal visok, pridušen ženski krfk in je takoj zamrl. Dolgin je jezno vskliknil:
—Baraba — lomeč veje kot 'medved, je stekel naravnost tja.
Jaz tudi; Jaz tudi! — je vpil z visokim glasom rdečelasi in se spustil za njim. Bil je slaboten, aopihal je; v boju je dobil sunek v koleno, in jezilo ga je, da se je prvi domislil dekleti* da pa ga bo dobil poslednji. U-stavil se je, podrgnil z roko koleno, pristavil palec k nosu, se osmrkal in spet stekel z žalostnim krikom.
— Jaz tudi! Jaz tudi!
■ • .
Temni oblak se je že razlezel po vsem nebu in nastopila je temna, tiha noč. Nizka postava rdečelases je izginila v temi, toda še dolgo se je sliial neenaki to [Kil njegovih nog, šum pohoje-nega listja in trepetajoči, žalostni krik:
—Jaz tudi! Jaz tudi!
je vse telo, najbolj pa rama, toda ničesar si ni zlomil ali razbil.
Vsedei se je in je dolgo gledal navzgor; ničesar ni mislil in ni« česar se ni spominjal. Ravno na^l njim se je povešal navzdol grm s črnimi širokimi listi; in skozi liste je pogledovalo očiščeno nebo. Oblak je prešel, niti kaplje dežja ni padlo, zrak je po-* stal suh in lahek, in ščip, s pol-zračnim, tajajočim se krajem, se je vzdignil visoko na sredino neba. Poslednje dni je svetil zemlji in svetil je hladno, žalostno in samotno. Majhni kosmi oblakov so se hitro gnali v višini, kjer je očividno še vedno vlekel močan veter. Mesecu so se previdno ogibali in ga niso zakrivali na svoji poti. V samoti meseca, v previdnosti oblakov, visokih in svetlih, v vejanju vetra, ki gl Um doli ni bilo čutiti, — v vsem tem se je pojavljala tajna globina noči, kraljujoče nad zemljo.
Njemovecki se je spomnil vsega, kar se je zgodilo, a ni verjel. Tako strašno je bilo vse to, da ni bilo podobno resnici, ki ne more biti tako grozna. In nam on, ki je sedel sredi noči in gledal od nekod spodaj na pre-vrnjeni mesec in bežeče oblake, je bil ravno tako tuj in neznan
Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje
češki spisal Svatopluk čech.—Poslovenil Stanko Svetina.
(Dalja.)
Zgovorni starec je umolknil, ker ga je zmotil glas 'zvona, ki se je zaslišal iz doline. Zakaj solnce se je nagnilo medtem k zapadu in modri-kaati obzor se je spremenil v nekak odsev rdečice in zlata. Iz praških mest pa je zadonel večerni iKjzdrav, naprvo iz enega, potem iz drugega, pa iz ostalih stolpov, tu jasneje tam temneje, v različnih mogočnih in ljubkih glasovih, ki so se spojili v velikansko himno, slavno in ganljivo.
"To je nekako dolgo in slagno klekanje,"
je spregovoril brat Matija.
"Slavijo predvečer nedelje," je razjasnil brat SUh.
"Predvečer nedelje? Saj je danes šele petek!!" je zaklical brat Matija, ki se je z goto-vostjo spominjal, da je imej včeraj pred nesrečnim izletom na Hračane po navadi grah s svinjino.
"Motiš ae; sobota jo danes, dan svete Marjete," Je odvrnil Stah.
"Ravno zato je danes |>etok. Saj sem se včeraj, v četrtek po obedu spomnil, ali pa knkor na svoje grehe pozabil, da bi moral na poti na Hračane kupiti kak dar svoji »gospodinji k današnjemu godu," je odgovoril brat Matija In je tiho vzdlhnil: Lepo slavim njen god!
Stah je zopet osUl pri svoji trditvi in gospod Brouček se ni dalje z njim prepiral, misleč, da so se s časom zmotili tudi svetniki.
Bil je tudi ž« zaupan po dnevnem trudu. Sedaj je prifcla v njegovih spominih do časti tudi spalnica, da, tudi kurnik z nebom in a pisanimi pernicami mu je vzbudil žalosten vzdih. Kako bi «eduj tam sit in napojen, zleknil svoje utrujene ude v oni varni tihi Akrinji, na mehkih. puhovih ja-rnicah — sedaj pa mora tukaj spati na gol j, trdi zemlji, pod širnim nebom, v sredi med divjim, oboroženim ljudstvom. Natanko se je odločil dat pri pr\'i\ugodni priliki tudi tabor Žižkov zapusti, ne skrije kje v krč-kem gozdn in ne vrne po tadušeni vstaji v Prago. Taka družba njemu absolutno ne priatoja. Z vsakim si t m-¿« m se bratiti — ko bi vsaj pametno pili bratovščino! Ampak takole! Brat sem. brat tja, pa te jiotitavi k obzidju, da bi podajal kamne! Živeti se s črnim kruhom, napiva-ti se vode, hpati na goli remiji in ko prideš do groAa zagnati jim ga v kad — hvala lepa za tako živi jen je!	'—
S tem »klopom je potegnil kapo Se trdneje na glavo, da bi mu kaj n« zlezlo v ušesa, zavil se je v plafc in ne je pripravil k Mpanju.
Uovor »n *uni v talw»ru Jr ravnokar utihnil, toda takoj na to je zazvenel močan, nt rasten glap, ki je nehote obudil i>ozorno*t vcakega. Tudi brat Matija *».• je obrnil |m njem in je zapazil Korando, dojet <*ga na ytvifa>n«m mestu v mili- m«nl brati ki so se zbrali okoli njega Tu« du K t ah j<* /aptiMtil svoje mesto )K>leg goa|M»da Broučkn tn je nrietopil bliije k pripovedniku.
V poalttfrijih solmnih tarkih *e je svetila sloka postava bledega duhovnika, iz katerega očij •e je /delo, da m- \ »jpijejo bli«kl in katere-jra roki sta bili iztegnjeni doli. v smeri k taWu križarjev.
Govoril je iz razodetij *v. Janeza o ¿maju mjavemr sedmoflavem in s sedmimi kronami,
ki prihaja pogubit dete zvezdnate žene, novorojeno Resnico . ..
To je dobra misel — pridiga ponoči, ko hoče človek po tej težaški tlaki vsaj v miru zadremati ! se je jezil brat. Matija. •
Zavil si je glavo še s plaščem in se je obrnil na drugo stran. Toda mogočni navdušeni govor je predrl tudi dvojno pokrivalo in je prisilil braU Matijo po večkratnem obračanju iz ene strani na drugo k temu, da je razkačen zopet sedel in le ušesa zatisnil z dlanmi.
Vkljub temu je slišal glas Korandov in pritrjujoče klice navdušenih bratov in sester. Medtem se je že stemnilo. Doli po Letni, po polju holešoviškem In ovenskem so zamigljali v noč ognji v taborih križarjev in tudi tu na temenu Žižkova so zanetili ogenj Taboriti, ki so /Strsžili. Razsvetljevali so pošastne skupine poslušalcev, v sredi med njimi je nejasno migala postava zamaknjenega govornika, ki je imel razprostrte obe roki, kakor da bi se hotel s svojo gorečo vnemo povspeti k zvezdnatemu nebu.
Slednjič je končal svojo pridigo in odzvalo se je burno pritrjevanje navdušenih poslušalcev. x
Hvala bogu! se je oddahnil brat Matija in je zopet legel.
Toda v tem je zadonela pesem:
Vi. ki ste božji bojevniki iz zakona «njegovega, od Boga pomoči prosite in v njega upajte da končno z njim vselej zmagate.
(Znana husitska pesem iz 15. stoletja, ki Je v originalu tiskana z rdečimi nemškimi črkami.)
Najprvo je pel le eden glas, tpda hitro so poprijel! novi in novi glasovi» Uko da je druga kitica zadonela že v mogočnem grmečem
zboru:
Ta Gospod veli se ne bati Pogubnikov telesnih, veli življenje zgubiti za ljubesen bližnjih svojih, zatorej okrepite se srčno v srcih svojih.
Moj bog! Tako vpitje! Niti zaspati ne mo-re Človek! je toži! in s*» Jezil na tihem obupani brat Matija.
Toda moral Je poslušati še poslednje kitice taborske pesmi:
Kristus vam povrne škodo, stokrat več obljublja; Ako kdo življenje da, imel ga bode večno i blagor vsakemu, -ki resnico najde.
Zatorej arelci, kopjarji, vrst viteških, cepni k i In suličarji, , trum različnih. |K>mnite vsi , l«os|H>da svetega. Sovražnikov ne bojte se ne glejte na množino — —..
In naprej, naprej ae Je razlegala it tiaoč grl ta pesem neufnetnišks, toda s krepko silo In t vročo vero napolnjena. U pesem, ki jo Je baje Žižka sam zložil, pred katere glasovi ao pobegle bojne čete. ko ao jo zaslišale še ii daljave — naprej je grmela veličaatno in navduše-no iz grebena Vltkove gore daleč v molčečo noč-
aamemu sebi. In pomislil je, da ao to aamo strašne sanje, zelo atrašne in odurne. Tudi te ženske, ki sU jih srečavala tako pogosto, so sanje.
—	Ni mogoče — je dejal odločno in je» slabotno zmajal težko glavo.- Ni mogoče.
Stegnil je roko, da bi zatipal čepifco, da bi šei, toda čepice ni biki. In to, da je ni bilo, je naenkrat razjasnilo vse; in razumel je, da vse to niso sanje, temveč grozna resnica. Zamrl je od strahu in prihodnjo minuto je že lezel navzgor, se udirjal s posipajočo se zemljo in zopet lezel in se prijemal za Šibko grmičevje.	s..
Ko je prilezel na vrh, je stekel kar naravnost, ne da bi presojal in izbiral smer ; in tekel je dolgo in dolgo bloditaied drevjem. Ravno Uko nenadno in nepremišljeno je stekrt na drugo stran in zopet so ga praskale veje po obrazu in zopet je vse postalo podobno sanjam. In zazdelo se je Njemoveckemu, da je nekoč že doživel nekaj podobnega: tema, nevidne veje, ki mu praskajo obraz, on pa teče z zaprtimi očmi in misli, da so to sanje. Njemovecki se je usUvil; potem se je vsedei v neudobno pozo Človeka, ki sedi na čisto ravnih tleh, brez vzvišenega me-sU. In zopet je pomislli na čepi co in dejal:
—	To sem jaz. Ubiti se moram. Ubiti se moram, tudi Če so to le sanje.
Skočil je na noge in zopet stekel, toda domislil se je in je začel iti počasi. Megleno si je predstavljal mesto, kjer .so ju napadli. y. gozdu je bilo popolnoma temno, le včasih ga je varal bled mesečni žarek, ki je - osvetljeval bela debla, in zdelo se mu je, da je gozd poln nepremičnih in botfve zakaj molčečih ljudi. Tudi to je že bilo nekdaj, tudi to je bilb podobno sanjam. »
- Zanaida Nikolajevna! >— je klical Njemovecki. Prvo besedo Je izgovarjal glasno, drugo pa tiho, kakor da otoenem z zvokom izgublja nado, da se kdo oglasi. ' In ni se ofrlasil nihče. . (Konec jutri.)
Četrtek, 10. marca:
NA PRODAJ JE
Enonadstropna iz opeke sezidana za trgovino narejena hiša in poleg je loU severozapadni vogal 28 ulica in Spaulding Av., prodamo tudi potrebno opravo za salun. Oglasite se na: 2441 S. Albany Ave. 1. nadstrop. Tel. RockweH 3277. (Adv.)
na PRODAJ je
Dvonadstropna hiša 4 sobna stanovanja/ iz opeke sezidana. Lastnik lahko zida še eno hišo spredaj. Cena je le $4,640. 0-glasite se na: 2441 So. Albany Ave., I, nadstrop. Tel. Rockwell 3277. (Adv.)
Iščemo mladega/ brivca, delo stalno, unijske plač«. Oglasite se pri: Louis Knezevich, Sanitary Barber Shop, 5508 »Archer., cor.
Center Ave. Summit, III. ■-»
FARMA NA PRODAJ
Proda se 60 akrov, obsegajoča farma, zagrajeno in obsejano je 30 akrov, 18 akrov je pripravljeno za kositi z strojem. 12 akrov pa za košnjo z rokami, ostalo Je pa pašnik in gozd. Sterna za vodo, dve sobna hiša in spodaj klet sezidana. Dovolj lesa za napraviti štalo. Za več pojasnila in za ceno pišite lastniku: Frank Arko, P. O. Box 112, Willard, Wis. (Adv.)
goljsa odpravljena
za vedno
N» •totUo«e ljudi Ima voito In k«c, n« redo kako bi i« odpravili. HUi •• jim pftdrulljo I« druff* nvvarnr bo-W»nl kot t «rine In led-vlin» napako ter »pk.-tna na lah» to« t. %l naj. »»¿kral konta a Mirti«. SlovMI ui ravnik Dr. Thomai Je iiniM «dra-vlt«, katero odpravi UOI.ŠO iM>p»inaaia. NI nobvn» raslih« kak las UOLAo Imata. I« kako dol» maaov» Zlia AV|i.O raOTI UOLŠI. jo odpravi, In fkoljka vato «tananjnat. Impmo na tiM^a prlinanj od «a*k. ki ao kila oarfravlja. n» Ako nr |<oMfi mi vam |Mivrnamo vat danar, h« aadaj aa vam nudi prilika da vata (iOLftO odprava* kltr* In vara«. ENO M UMEVNO /l>RAVI.JKNJK vaa prrpri«a o tudovttam «.|>*ku U*a adravtla Cana aama It.M t )am»lv«MB.
Na patllfejta danarja naprvj. I-m ve* Ura-4,1 r »« "«'a» In prilniita Mf «a poitnia«. «• alalo «s 00 pladata kadar adravilo aprajmH«.
kar dr. Tho-
M A It IH)L
IWpl. M«.
(klraaa
LABORATORY
ITil N. Kadila A«.
IU.
no pokra lino.
(Konec prihodnji«.)
Hitr.i
odpvmoc /o/Jt'/
KASLJE
StVE!<Ms
Pri svetem le
A|MraJI» n im Um
Nadušljevim zastonj na spomlad
Znamenita metoda, ki j* t poma« na-duiljavlm In ki vatavl tudi najhujfta napad« — naročite brezplačno poakuinj». I« danaa.
Ako trpita v.led napadov naduha aadaj ko J« ar« Ia v lajno ritma*, «ko vaa davi kot bi vaa ioMlo taduftitl ok udnjem zdlhljaju, tadaj a« posabite naročiti al od FrontUr Asthma Co. bra*p|a#no adravlla m poskui-njo. Brežic jeme k j« ftivita, «a imate |« kaj Mapanja v tdravUa*pod tam aoineam ali na, naročita al veamo taca sdravll« a« poakuiajo. Ako ravno trpiU če dolgo let (n ste poaku-•III t« vaa na svetu m naduho in tudi ča sU raa nad vaan obupali, vMano *i naročit« Usa brasplačnaga sdravila.	,
To va» j« adina pot, da Uvast« kak len napradak i« bil isvrftan v Um osiru, n« orni-raju m kaj vm «t« Aa poskusili, da m raftiU
se vsakdo lahko poaluti ta napradn« metui« sdravljcnja naduh« In da to brrtplačno sdravilo poakuai, kaUro J« snano tiso čari m kot najboljka, ki ao Jih JI« kadaj v ilvljenju poakuaili. PočlJiU U kupon M dan«. N« odlaftaju. •
Tovarniška razprodaja zagriajai—♦ pare za S5
ŽENSKE! Se nikdar v živl>„Ju^H

-. "I
i. ■ • ÍHrRaiHS?** {* W^ t^/Jr v. X rV •
le Uko usodne prilike dobiti tako čudi!!! zaffrinjal po tako nizki ceni kot vam " ■ mi. Samo mislite, 4 pare krasno i^J j •agrinjal za $6.60, dva para z. $,.58 ^ potrebuje za vpako okno.	*
Ta zasrinjaU so narejena iz francoskJ blaga, bogato pletenje, , artističnim . ? ko» na vrhu; flanie in ¿opki na N,,(Ja!|j vrvico obrobljena in krasno obšiu. v? koat je 60 inč široka in 3 jarde dola* ■
Na »aiUjaita denarja! Samo pothL ,, in naslov, povejte koliko parov ¿¡ij
v
vam zagrinjala prinese „a
kadar
.	, -	------r'illl'SI1 (lil . .
dom, plačajte piamonoiu našo posebno
n par centov za poštnino. Zadovolj* jam^eno ali vam vrnemo denar.
western trading COMPANY I
Dept. C 14 8148 Chicago Av. Chic.J I
Velika ponudba! Fonograf zastonj! Pošljite samo $u
mm.
w* g coupon
raaa tkial
FRONTIER ASTHMA 00.
1087 E FrontUr Bid«.. 4«t NIaaara St. Buffalo, N. Y. Brad ft«« trial of toot method toi
til IHIU.IIIJI
iitiititiiiiiii
Močkil čitaju to i»r«dno ponudbo. Naročiu I« danaa kraano 21 kam,, „ ur04 vritico in noi dobi.i bodeU fonorraf pol« U,a sastonj. ij''.ÏT I 3 in hmt piotč «aotonj , v^ko u>^««rliico in Airm, ki jih kupiU od nas v ti s p S Ura je p«« dobre vraU v vU ozlrih. Pokrov ja j. ^dldno poalačeno inin.tî SlTT? k:Mn° ^^ In jamčapo m« lat. Koleaja Jo najflnejie vrste irdrlk. , .Í lnt* an- Vr*Jen" ^ v-	in Jamèena drtati pravi čas. V«JU ™
UoZ!	Ure	k t k° Pnknt lm,t* en# Uh ur- bi « i' "".di iznebih ni5
niotor ¡i
VELIKA PRODAJA SVILE
avli« davalj blaaa sa dv« ianaki aklakl sUne samo Ot.lt.
ŽENSKE I 6« nikoli pMj niaU imele prilik« kupiti Uko een«ea vrednostnega blaga.
nekaj Cesar vsaka ženska lahko
uporabl Samo .nllsllU al — a jardov pra-rayon svil« bla«a, «viti« vrste, jamčena barva Jn «vit. Zelo krasne vraU v »orel kot n. pr. nal No.. 1. s rasnimi črtami, No. S.
rasnimi kvadrati, No. t. s pleUmi, ki ao sedaj v seaonakl modi. To isvrstno blaito ae dobro pere in Je telo trp«ino in m navadno prodaja po »&« jard. a po nail posebni ceni vam damo 6 yardov ta 01.40.
Ne poillJaJU denarja. Samo vale ime in naaiov. povejte luvliko vsorca blaaa. ki «a »elite. PlačaJU pismonolu naio poaebno oeno M.40 in par oentov sa poitnino in U vrednostno blago J« val«. Ihtnar s« vam draaavolj« povrn« ako niaU sado^oijni.
HOME MAIL ORDER CO.
D«pt. a—t.	Oft W. Madlaen St.
Ckicaaa, III.
. a» ^ VM •M,naB,mo •	vilJavmtniml MesniČanklmi urami KHuE
"no - ^»tlH. d. bomo dali čudovit fonoar.f In le«t plolč prvm
Fonoaraf Je iavrsUn instrument, igra vseh vrst *>loftče glasno In ima mo«sn je v krasnem sabojii. To je darilo kaUrega bo<l«U gotovo veseli.	H
SAMO NAM POŠLJITE 01.00 . valim imenom in naalovom in pUčajte^uKT prinaM U krasna poalač«na ura. varliiea in not . fotografom in last plolč darilom, z* dovoljstvo uničeno ali pa vam vrnemo, denar.	hs
WESTERN PHONOGRAPH, go., Ž148 Chicago Av„ Dapt. P. 21, Chi go, I|
KNJIŽEVNA MATICA S.N.P.J,
< ima y zalogi sledeče knjige:
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani,.trdo vezana, vredna svoje cene, stane..$5.00 Slovensko-Anglefika Slovnica—žejo pouŽna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih
koristnih informacij, stane samo..............................$2.00
Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov
za telesno in duševno dobro........................................$1.50
Pater Malaventura—V Kabaretu—zsniihiva povest iz živ-ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s* slikami.....................................$1.50
Zajedale!—re&ična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovanskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmie Hlggins—krasna povest, ki jo je spisal éloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek............................................................................$1.00
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 252 strani mehko
vezana, atane samo......................................................50c
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stana ««»o.............................25c
"Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c
i .	Pišite pon Je na:
~ ! KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. "
2657 ^o. Lawndale Ave., Chicago, I1L
in^«imiiiiiu;tHfnf i' i iur'HniuK:iiniiinif iii!Ui'i;itiiii:i luiit t**i • j i n niiitimi •: iñfmñtmiiñítñiíi^	•
Kampanja za dnevnik
^ -
Vsi aktivni člani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje, ki \ bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade.
v
Kampanja sa nove naročnike na dnevnik "Proaveto" aa otvori 15. februarja 1927 in ae zaključi 15. novembra 1027.
Vaakd* ki aa naroči na dnevnik "Proaveto" in ki doalej ia nI bU naročnik, bodla! sa pol leta ali za celo leto, ali če stari naročnik pošlje dve ali več naroinin NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrada v knjigah iz zaloge Književna Matice S. N. P. J.
Pogoj sa nagrado ja NOV NAROČNIK in vsakdo mora poslati eele. vsoto naročnina brez vsakega odbitka poštnine ali provizija upravnlštva "Prosvete". V tej kampanji ni dovoljena nobena provizija. Kdor al vzame provizijo, na dobi nagrade.
Za eno polletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj deležen knjige "Jlmmle Higgina," ki je vredna $1.00. Za eno celoletno naročnino ja paši-Ijatelj deležen "Slovensko-anglefike slovnice/' vredna $2.00, aH pa dragih knjig Iz zaloga Književnf Matice v vrednosti $2.00.
Za dva celoletni naročnini dobi pošiljatelj knjigo "Ameriški Slovenci," vradno $1.00, a» pa dragih knjig iz zaloge Književne Matica v vredno-atl $5.00. '
Bratje In aaatre g. N. P. J„ kakor tudi dragi rojaki in rojakinja, ki ia nlate naročeni na dhevnlk Troaveto," aedaj ae vam nudi ugodna prilika, da al aa majhno vsatko nabavite dober Hat in pola« toga dobita fte dobre knjiga ZASTONJ I	^^
Požnrite se s naročbo! Pošljite naročnino še danes! Naročnina "Pro-aveta- sa ene leto je $5.00, sa pol leta $2.50. (Za Chicago in Cleero Ja $6.50. sa Evropo pa $8.00.) člani 8. N. P. J. doplačajo $3.80 ta eele )»U aH $1.90 aa pel lata, kar Sani plačajo pri
Vaa
Ava^ Chicago, m.
In denar pošljiU na
enta $1.20 na lato sa tednik. Praaveta, 2657 So. U%n4ak