10
jiv
po
Cil
'he Oldest Slovene Daily inOhlo
Best Ad/ertlsing Medium
ma 'LUME XXIII—LETO XXIII.
e 1
P(
n (
Vilf
lOZ
še i d( blii ebu
ENAKOPRAVNOST
E Q U A L IT Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SL0\|ENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tenn listu so uspešni
CLi^VELAND, OHIO, THURSDAY, tOETRTEK) JUNE 13, 1940.
ŠTEVILKA (NUMBER) 139
ESET NIIIJONOV BAJONETOV SE NI il NIKJER Z&BLISK&LO
inaške italijanske armade niso še nikjer stopile v akcijo; italijanska obala je podminirana.
Egipt prekinil diplomatske odnošaje z
italijo
5tS
unijski pleskarji zdaj zaposleni
' RIM, 13. junija. — Italija je pričela snoči polagati pomorske mine okoli angleškega otoka Malte v prizadevanju, da preseka Sredozemske morje na dvo-. .	j& Poleg tega je podminirala
M je prvikrat po več letih, vodovje svoje obale in svo-U ni nobenega unijskega'jih otokov, dočim so zavezniki »leskarja več na relifni od svoje strani že prej podmini-
i
Turčija ostane začasno izven vojne

Kratke vesti
iz življenja sveta
acawata^acacacEagaw
Turčija bo vstopila v vojno
tedaj, ko bo zagotovljena, vEDNO VEČJA da nima za svojim hrbtom poMOČ IZ AMER||iE
Eksplozija bomb na angleški ladji v Argentini
sovražne Rusije.
ANKARA, 12. junija. — Turška vlada je. danes sklenila, da
London. — Materialna pomoč zaveznikom iz Amefike je z vsakim dnem večja, kakor naznanja Herbert Morrisbn, minister
Na angleškem tovornem par-n,iku je eksplodiralo dvoje bomb, ki so bile tja pod j taknjene.
bo začasno ostala izven vojne, za dobave in zaloge. Minister je
«ti.
ourtney D. Ward, ponovno ''jeni tajnik Painters' Dis-Councila, je izjavil, da je po dolgem času napočila ^ ko ni nobenega unijskega karja, če je le zmožen de-^eč na relifni listi, ^sko leto ob tem času je bi-koraj 500 unijskih pleskar-Zaposlenih pri WPA delih so prejemali direkten re-^anes pa zaslužijo vsi unij-Weskarji v Clevelandu doda se pošteno prežive, je ' Ward.
^ imajo vsi unijski pleskar-delo, je v prvi vrsti za-
rali celotno italijansko obalo ter zaprli Italijo v notranjost teh min.
Bombardiranje Milana, Tiirina in Genove
Zavezniki so včeraj zopet zanesli vojno v Italijo, ko so njihova letala bombardirala velika italijanska industrijska mesta v notranjosti države, kakor Milan, Turin in Genovo.
Znano je, da je Italija koncentrirala veliko armado na francoski meji, ki je pripravljena za udar preko Alp, kjer so Francozje dobro utrjeni. Sodi se, da imajo Italijani tukaj 00 do 70 divizij, in če računamo di-
vizijo po 15,000 mož, iz tega sle-' izvrševanja clevelandske-[ da imajo Italijani na meji
•r Tnni SA^^nslrpp*a riPin v'____% '
toda da bo podvojila svoje obrambne priprave.
Turčija je predvsem zainteresirana na stališču Rusije in vsekakor ne bo vstopila v vojno ob strani zaveznikov, dokler ne bo zagotovljena, da ne bo imela za svojim hrbtom sovražne Rusije.
Turška vlada je pojasnila, da njen nocojšnji odlok ne pomeni, da Turčija ne bi šla v vojno ob strani Angležev in Francozov v slučaju, če se razvije v Sredozemlju splošna vojna. — Krogi, ki so blizu turški vladi, izjavljajo, da Anglija in Francija ne izvajata še nobenega pritiska na Turčijo, da bi slednja že zdaj vstopila v vojno.
ISTANBUL, Turčija, 12. junija. — Turške podmornice so odplule nocoj na patrolno službo med Dardanele in Bospor, turške obrežne baterije pa so se pričele vežbati s streljanjem v tarče. Avtoritativni krogi izjavljajo, da turška vlada čaka iz-kristaliziranja ruskega stališča, preden se sama odloči za vstop v vojno.
imoz.
barski stroki. Ward je izja-1 Angleži so zopet bombardira-a. je sicer še približno 200 jj letališča in razne objektive v ^elih pleskarjev, unijskih	kjer so bombe ankleških
ki bi bili še zdaj odvisni letalcev potopile dvojjG italijan-^vnega relifa, če ne bi unija bojnih ladij in neko pod-
wla novega sistema, po ka-' ^ Se skrbi za ostarele čla-
■i
mornico.
Odnošaji s Sovjetsko Rusijo Italija je vzpostavila normalne diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Ruski' poslanik Nikolaj Gorelčin se je vrnil v Italijo skozi Jugoslavijo,
Egipt ukazal ital. poslaniku naj gre
KAIRO, Egipt, 12. junija. — Danes sta obe zbornici egipt-skega parlamenta odjglasovali, da prekine egipčanska vlada vse
Novi odborniki
društvo Anton Verov-izvolilo sledeči odbor za 'Cc leto: preds. John Zaic;
'^eds. Joe Qodec; tajnica in Nničarka, Anna Vadnal,
^ Arcade Ave.; zapisnikar ® Elovar; nadzorni odbor Petrič, Tony Prime in '^eth Matko; arhivarja Joe
in Anna Vadnal; oskrb- i stike z Italijo ter da da Egipt Mra: Frank Branisel, Tony j vso možno pomoč zaveznikom v 'al in Joe Godec; električar i njihovem boju proti državam o-' F'rimc. Seje se vršijo vsa-1 sišča. Egiptska vlada je izročila petek v mesecu v Slov. | italijanskemu poslaniku Serafi-
^omu na Waterloo Rd. Ko ^eseli dramatika, je vab-da pristopi k dram. dru-■^nton Verovšek.
^®ja 80C. bluba št. 27
Petek, 14. junija ob 8. uri ^ se vrši redna mesečna ®0c. kluba št. 27. Ker se piknik in proslava klubove ^ttiice obstoja, obenem pa ' konvencija JSZ, je važno, 1^ Udeležite seje v polnem brez izjeme, da se ukre-
potrebno za prireditve.
Jnik.
^ Poroka
j^pboto zjutraj ob 9:00 uri I i v cerkvi sv. Vida poroka t B^lorence Legat, hčerke J poznanih Thoma in Fran-^gat, 6922 Hecker Ave., z 1 IaZalokar, sinom Johna '	Zalokar, 19094 Kil-
I^Ave. Svatba se bo vršila v ■ Domu na St. Clair Ave. Se pa novoporočenca od-za teden dni v državo ^Ofk. Naše čestitke, v Graduirala i^^aj je graduirala Miss , ttrovat, hčerka Mr. in Louis Hrovat, 6411 St L ^ve. iz East High šole
čestitke.
nu Mazzoliniju njegove potne listine ter ga vprašala, po katerem potu želi oditi v Italijo, da mu da varno spremstvo. Vlada pa je naglasila, da se mora e-gipčanskjm diplomatom v Italiji dovoliti odhod dežele prej, preden odide iz Egipta italijanski poslanik.
Egipčanski premier se pripravlja zdaj na nujen razgovor s poveljnikom angleške armade na Srednjem vzhodu sirom Ar-chibaldom Wavelom, in z angleškim poslanikom.
Cimperman
Včeraj popoldne je preminil na svojem domu dobro poznani rojak John Cimperman, star 68 let. Doma je bil iz Nereda, fara Rob, odkoder je prišel v Cleveland pred 40. leti. Leta 1904 je začel gostilno na Marquette Ave. in je tam bival 15. let, potem se je pa preselil v West Park, kjer je živel do svoje smrti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Klaus, doma od Sv. Gregorja, sinove Johna, Antona, Franka in Louisa in hčere Mary Vehar, Jennie, Ano, Bertho Glau, Helen in Mario ter sedem vnukov, v starem kraju pa brate Franka, Antona in Louisa in sestre Jo-hanno Kočevar in Karolino Bobnar, ter več sorodnikov. Bil je član društev Srca Jezusovega, št. 172 KSKJ, katerega je bil ustanovni član, Valentin Vodnik, št. 32, SDZ in Sokola. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob deseti uri pod vodstvom Frank Zakrajška iz hiše žalosti na 4770 W. 130th St. v cerkev Marije Oznanenje, katere fare je bil tudi ustanovitelj. Naj mu bo lahko ameriška zemlja. Preostalim pa izrekamo naše so-žal je.
izjavil, da so zavezniki zelo hvaležni Ameriki za i^eno pomoč, ki jim bo v veliki mjpri pripomogla izvojevati zmago.
POLJSKE DRUŽINje BREZ DOMA '
Berlin, — List "Warsaw Zei-tung" poroča, da je,; ostalo petdeset poljskih in ukrajinskih rodbin brez doma, k(^ ogenj u-ničil njihovo vas Iferodysceze, ki je stala v bližini ^helma. — Zgorelo je 25 hiš in mnogo konj in govedi.
POLICIJA ZAPLENILA DVOJE KLOPOTAČ}
Cincinnati. — Policija je zaplenila včeraj dvoje kač klopotač, ki jih je imela R^nična cer- j kev Boga v religiozne svrhe. Policija je zasegla kače, ko je prejela poročilo, da sta bila tekom "službe božje" pičena pd teh kač dva moža, ki pa st^ odklonila vsako zdravniško pomoč, češ, da ju bo že Bog rešil. Kači sta bili izročeni zoološkemu vrtu. LETALSKA BOMBA NA POLJU V MISSOURI
St. Joseph, Mo. — ^a nekem tukajšnjem polju so a^Ii dokaj veliko boihbo,
Ijajo ameriški letalci. Sodi se, da je bomba padla s kakega vojaškega letala in da pri padcu ni eksplodirala.
Kultura
Veselje v družini
Po jako nevarni operaciji se je pred par tedni vrnila iz bolnišnice poznana Helen, hčerka družine Prelogar iz 1137 East 172nd St. Včeraj pa je graduirala iz Vila Angela Acade my vsa srečna in vesela življe nja. Snoči pa je v krogu svojih sošolk prejela diplomo v Severance hall. Iskrene čestitke in obilo sreče v njenih nadaljnih študijah!
Seja
Jutri večer se vrši seja društvo Svoboda, št. 748 SNPJ ob 18. uri v navadnih prostorih. Člani so prošeni, da se udeležijo.
UČENCI SLOVENSKE ŠOLE SND
Opozarja se učence in učenke Slovenske šole S. N. Doma, da pridejo vsi za gotovo do 3:30 popoldne v soboto 15. junija v šolsko dvorano v S. N. Domu, pripravljeni za slikanje. Zbero naj se vsi razredi skupaj; pridejo naj tudi vsi oni učenci, ki niso v seziji redno obiskovali razredov, so vseeno upravičeni do slikanja. Nato se bo odšlo v spremstvu učiteljice Mrs. Mary Ivanusch na prostor slikanja. Bodite točni in pridite vsi! — E. Gorshe, tajnik.
SEJA
V petek 14. junija ob 7:30 uri zvečer se vrši letna seja dram. društva Naša Zvezda v Slov. društ. domu na . Recher Ave. Člani so prošeni, da se gotovo udeležijo.
BUENOS AIRES, 12. junija. —Na angleškem tovornem par-niku Gascony sta se nocoj primerili dve eksploziji, o katerih se smatra, da so ju povzročile podtaknjene bombe. Ena oseba je bila ubita, pet pa ranjenih.
Pomorska policija je uvedla nemudoma preiskavo in okoli polnoči je aretirala 40 oseb, med njimi tudi nekaj članov posadke/ Pri preiskavi so bili navzoči tudi predstavniki angleškega poslaništva.
Na parnik, ki ima 4,716 ton prostornine, so tovorih prekaje-no govedino, ko se je primerila prva eksplozija in sicer ob petih popoldne. Exploziji je takoj sledil požar, iz česar se sklepa, da je eksplodirala vžigalna bomba. Tej eksploziji je kmalu sledila nadaljna.
ANGLEŠKO VOJAŠTVO HITI SVOJIM ZAVEZNIKOM NA POMOČ
Anglija hiti s pošiljanjem svojega vojaštva in bojne opreme na pomoč Francozom, ki se bore na življenje in smrt.
velike pomorske izgube italije
BERLIN, 13. junija. — Nem-*"
ška armada ki prodira proti Anglija SC prfpravlja
Parizu, je obkolila glavno me- j	r *
sto od treh strani. Nemške čete so uzrle zdaj iz daljave slavni Eiffelov stolp v Parizu, ki je zdaj že v dosegu njihovih topov.
Francozje pravijo, da so vrgli Angleška mornarica bo od*
dati Italiji, kar ji gre
poljska podmornica pogrešana
LONDON, 12. junija. — Poljsko mornariško poveljstvo naznanja, da se pogreša poljsko podmornico Orzel (6rel), ki je imela 1,100 ton prostornine in 56 mož posadke. Podmornico se
Nemci v boj 80,000 ali več vojakov in 3,000 tankov.
Ojačenja Franciji LONDON, 13. junija. — Velika Britanija je pričela z največjo naglico in z vsemi razpo- i
rezala Italijo od vseh njenih komunikacij zunaj Sredozemskega morja.
LONDON, 11. junija. — Tu-
ložljivimi ladjami prevažati mo-l^aj se avtoritativno poroča, da štvo, tanke in topove preko Ka-1»^ Velika Britanija pripravlja, nala na pomoč težko preizkuše- udari z vso silo svoje sredo-ni Franciji, ki se bori tako re-1 ^^emske mornarice napram Ita-koč sama proti ogromni nemški I
mehanizirani premoči.	Vesti, da je Italija vdrla v
Med ojačenji, ki jih je An-i Francijo, pričakujejo tukaj glija poslala Franciji, so tudil^sak trenutek in prav tako se
angleški in poljski vojaki, ki so prišli iz Narvika, kjer so se borili proti Nemcem. Ti vojaki so
pričakuje, da si bo Mussolini prizadeval prerezati francoske komunikacije z Afriko ter zaseči
Podmornica Orzel je pobegnila iz poljskih vod ob izbruhu vojne s Poljsko, nakar je po a-vanturni vožnji in po neštetih izbegih priplula preko Baltika in Severnega morja v Anglijo. V Angliji se je pridružila angleški mornarici ter je tekom norveške kampanje torpedirala in potopila več nemških transportnih ladij. Orzel je deseta zavezniška podmornica, ki je bila pogreznjena tekom sedanje vojne. Poljski rušilec Grom je bil pogreznjen v pomorskih bojih pri Narviku.
le vsa a'rigleSka sila v Fn&h^jb,	^ njeno laštnb deže-
celo one čete, ki še niso dovolj > to predvsem na morju izvežbane in dovolj opremljene.! Rečeno je, da je v Sredozemlju Časopis Times pravi, da pomeni kakor tudi drugod že vse pri-
komaj dobro stopili po svojem i ^alto, angleško ^morsko b:y prihodu iz Narvika na angleška	^^ži med Sicilijo in Itali-
tla, ko so bili prepeljani v Francijo.
Pozivi angleškega časopisje Vse angleško časopisje pou
jansko Libijo.
Iz verodostojnih krogov se poroča, da se zavezniki ne bodo zadovoljili z obrambno vojno roti Italiji, temveč da bodo za-
obramba Pariza — obrambo civilizacije. Ako bo sovražnik vržen izpred vrat Pariza, je vojna
pravljeno, da bo Italija kmalu ugotovila, da to ni nobena enostranska zadeva in da bo poleg
zanj izgubljena. Ako pa vstopi Italije v tem delu Evrope še kdo
v Pariz, se bomo borili dalje, dokler ga ne vržemo iz Pariza in iz vse Francije.
Pomoč Amerike
drug govoril.
Vojaški in pomorski strokovnjaki predvidevajo možnost, da bo Italiji morda uspelo prerezati Sredozemsko morje na dvoje.
Vsakdo v Angliji mora do-	zlasti v njegovem najož-
prinesti svoj del, na svoje ame- pasu med Sicilijo in Sever-
riSkft nriifltplip na ar>ftliramo ' _. .	_____•_
v soboto zopet na farme SNPJ
V	poročilu na drugi strani tega lista vidite, da se peljemo v soboto zjutraj TOČNO OB 7 URI izpred S. N. Doma na St. Clair Ave., zopet na našo SNPJ Zadružno farmo, kjer je še veliko dela. Člani SNPJ, kateri imate prost dan v soboto ste toraj vljudno prošeni, da se pridružite. Prosim bodite tudi točni, torej ob 7. zjutraj pred SND. — Predsednik.
Piknik
V	nedeljo 16. junija se vrši piknik pev. zbora Jadran na Pintarjevi farmi. Igrali bodo Krištof bratje za ples. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži.
Seja
V petek večer ob 8. uri se vrši seja pevskega zbora Slovan v navadnih prostorih. — Tajnik.
Iz urada urednice "Progresivnih Slovenk"
V tekočem mesecu ima naša "Progresivna" priloga v "Enakopravnosti" nekoliko zamude in bo izšla v torek 18. junija in nadalje zopet vsak prvi torek v mesecu.
Uradnice in članice so prošene, da pošljejo svoja naznanila, članke, poročila in druge prispevke direktno na naslov urednice: Mary Ivanusch, R. F. D. I, Char-don, Ohio, in sicer mora biti vsa korespondenca v u-radu najkasneje v petek pred prvim torkom v mesecu. — Torej blagovolite sodelovati. — Uredništvo
V bolnišnici
Danes je bila operirana Miss Elsie Klinek, hčerka Mr. in Mrs. Joe Klinek iz 1133 East 168th St. Nahaja se v Huron Road bolnišnici, , kjer jo prijatelji lahko obisščejo. Želimo ji sko-rajšno okrevanje.
Žalostno vest
Mrs. Jennie Mezgec z Dove Ave. je prejela žalostno vest iz stare domovine, da ji je tam umrla sestra Kristina Karnel, rojena Curk, v vasi Rakitnik pri Postojni. Pred 20 leti je živela v Clevelandu kjer zapušča sestro Jennie in brata Louisa Curk. V stari domovini pa zapušča hčerko Josephino, očeta, mater in sestro. Bodi ji ohranjen blag spomin.
Piknik na zapadni strani
Društvo Velebit št. 544 priredi v nedeljo 16. junija piknik v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. ter vabi članstvo in ostalo občinstvo na obilen poset.
Piknik društva Vipavski raj
Društvo Vipavski raj št. 312 SNPJ priredi v nedeljo 16. junija piknik na SNPJ Zadružni farmi. Vabljeno je članstvo kot tudi ostalo občinstvo, da se udeleži.
riške prijatelje pa apeliramo za ' ^ Afriko. Toda prav tako je nujno in takojšnjo pomoč, pra-	da bodo zavezniki odre-
vi list dalje. "Velika ameriška ^ ^aii Italijo od vseh njenih komu-republika je končno spoznala. :;^}kacij izven Sredozemskega
da pomenita nacizem in fašizem takojšnjo ^ neposredno nevarnost tudi njenim lastnim idealom, zato so se ameriški državniki odločili, da ne bodo igrali samo vloge mlačnih simpatičar-
morja.
Iz urada gl. tajnice "Progresivnih Slovenk"
Opozarja se vse glavne urad-jev, temveč da bodo dali zavez- |n»ce, da se vrši odborova seja v nikom vso pomoč svojih neiz- ponedeljek.. 17. junija. v Slov. črpnih virov.	nar. domu na St. Clair Ave. ob
Italijanske pomorske izgube
V dveh dneh vojne je Italija
8. uri zvečer.
Tajnice krožkov in članice so
izgubila že 70,000 ton svojih la- prošene, da vrnejo vse vstopnice dij, ko je indijska .vlada zase-jod igre "Razvalina življenja", gla v.Kalkuti italijanski 9,515- Prosim, da to storite takoj, ker tonski parnik Calabria, posadka' računi se morajo urediti , pred italijanskega parnika Romolo, glavno sejo.
ki je imel 9,780 tin prostornine, pa je na Pacifiku parnik sama zažgala in potopila, ko je uzrla v bližini neko avstralsko bojno ladjo.
V Dubrovnik so prispeli zastopniki slovaškega monopola, ki nameravajo kupiti 300,000 kilogramov jugoslovanskega to baka.
Umrl je Sokol
Včeraj je umrl član društva Slovenski Sokol — John Cimperman. Njegovo truplo počiva
Prosim, da to vpoštevate!
Josie Zakrajšek, gl. taj.
Pozor, Legijonarji!
člane Lake Shore Post 273
American Legion se opozarja,
da se gotovo udeleže parade
Dneva zastave jutri, v petek 14.
junija. Zberemo se v Knausovi
dvorani pred sedmo uro, odko-
j Arrnn ur i ! čler se odpeljemo na 21. cesto in na njegovem domu 4770 West'	, ,•	.
•iOA oi. lir 1. -o 1 n . I Euclid Ave. Zakasneli pridejo 130 St., v West Parku. Pogreb	^ •'
se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti, ob deseti uri. Bil je član Sokola 31 let. Sokoli, poslovite se od njega ter se udeležite njegovega pogreba.
Janko N. Rogelj, tajnik
Graduirala
Danes zvečer bo graduirala Miss Mary Rose Susnik, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Susnik, 18711 Abbey Ave., iz Euclid
lahko na omenjeno cesto 7:30 —R. F. G., Adjt.
do
Vodnikov venec
članstvo društva "Vodnikov venec" št. 147 S. N. P. J. je pro-šeno, da obišče in izkaže zadnjo čast pokojni sestri Frances Be-čaj in se po možnosti tudi udeleže pogreba. Pogreb se vrši v petek ob 1:30 uri popoldne iz Že-letovega pogrebnega zavoda v
Central High School. Naše če- Collinwoodu na Highland poko-stitke.	pališče. — Tajnik.
'
Ž.
ENAKOPRAVNOSl:
13. junija, II
!
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
------—--— -	-	-	-- - - ---prrrrfla
»ENAKOPRAVNOST« | UREDNIKOVA POSTA
Owned and Published by ma AMEBICAN JUGOSLAV PKINTING AND PDBUSHINQ CO. 6381 ST. CLAIR AVENUE - HENDERSON 6311-3312 Istued Every Day Except Sunday* and Holiday«
•fo nuDoatelcu t Clevelandu, i» celo leto....... .........................WM
la fl mesecev....................#3.00: za 3 mesece......................$1.50
Po pcitl v Olevdiandu, v Kanadi In Mezld la celo leto.................96.0(j
M O mesecev....................MJU; m» 3 mesece......................$2.00
Ba ZedUUeoe diteve n celo leto ........................................$4.50
M I meeecev....................$3.60; sa 3 mesece......................$1>BQ
Za Evropo, Juta« Amerike in druse inowmake (Wave:
m celo leto.......................$8.00 sa 8 meeecev....................$4-00;
mtereo as Second Class Matter AprU aetb, xiiia at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congrees of March Srd, 1879.
mislili, da bomo zamogli našim nemškim postojankam. Neki posetnikom postreči z domačimi' francoski stražni vojak jih je z
PRIJATELJU, UMETNIKU V SPOMIN
Ko sem videl prvo in kratko mirno in sladko počivajo Tvo-
PRIPRAVLJEN BODI, TO JE VSE
Ljubljansko "Jutro" je objavilo izpod peresa največjega slovenskega pesnika Otona Župančiča sledeči 1.rasen in značilen uvodnik, ki ga podajamo v ponatisu:
Dogodki zadnjih let in mesecev in tednov in dni in ur in trenutkov so menda jasen, glasen in nadvse nazoren nauk in opomin. Kako jalovo se mi sliši spričo pretresov okoli nas tisto modrovanje o narodu in o državi kot o nečem prvotnem in drugotnem, absolutnem in relativnem, absolutnem in relativnem, ali celo kot o dveh nespravlji-vih nasprotjih; modrovanje, ki se zdi nekaterim pri nas tako važno za izživljanje naše miselnosti. Kri teče v potokih, narodi, veliki, zavedni, s čudovito tradicijo, ječe kakor pod kopiti apokaliptičnih jezdecev, ti modrijani pa sredi groze, krivic, trpljenja in brezupa mirno filozo-firajo, kakor da sede na luni in se jih dokajanje tad daleč doli na trdih zemeljskih tleh niti malo ne tiče. Glavno je, da se osnuje lepa teorija, da se zgradi z besedami podprta doktrina, ki jo en sam hip resničnosti raznese na vseh dva in trideset kompasnih vetrov. O, modrijan na mesecu, povej mi: kaj je živemu človeku' razpravljanje, ali je zanj važnejša kri ali koža? Po tvojem bi bil nas narod srečen, ako bi bil kakor iz kože snet sveti Jernej, ki bi mu ponujali v okrepčilo vina brez posode. Narodi, ki države res ustanavljajo, urejajo in branijo, o njih dosti manj modrujejo: to je prepuščeno nam, ki utegnemo plavati po absolutnosti, .
Preprosta pamet, Tci še ne dahne po teoriji, temveč raste iz naravnih tal resničnega sveta, pa bi dejala: Slovenci smo v državi, v kateri živimo, ohranili vse svoje kulturne dobrine in ustanove, ki smo jih imeli, dosegli smo nove, najvišje učne in znanstvene zavode, za katere smo se prej desetletja in desetletja zaman poganjali. In kar je v tej državi še pomanjkljivega in za nas neugodnega v duševnem in gmotnem pogledu, vse si lahko priborimo — danes, jutri, v desetih letih, kadarkoli — toda samo v tej državi. Povsod drugod pa bi nam celo dosedanje pridobitve utegnila ena sama minuta tako globoko pokopati, da ne bi vedeli, kam postaviti križ svoji preteklosti in bodočnosti.
In ta pamet, vidim, je v naših ljudeh: vidim, da narod ne posluša dobrih naukov, ne tvojih, ne mojih, temveč gleda dejstva, in ta dejstva ga uče tega, kar je izrekel Shakespeare na usta Hamletova:
"Pripravljen bodi, to je vse."
Oton Župančič
poročilo v listu E., o Tvoji nagli smrti, dragi prijatelj Gregory Perushek, nisem mogel svojim lastnim očem verjeti in sem moral ponovno in ponovno pre-čitati.
Ker se pa besedilo ni spremenilo, sem, hočeš, nočeš, moral verjeti. Dobro vem, da je tudi mnogim drugim Tvojim prijateljem bil6 grenko presenečenje, ko so zvedeli o Tvoji nagli smrti
ji ostanki v še svobodni zemlji ameriške dežele, katero si ljubil.
Še eiArat prijatelj. Mirno, srečno, srečno. Tvojim preostalim, soprogi, hčerki in sorodnikom, pa moje iskreno sožalje.
Anton Jankovich.
Piknik v Conneautu
Conneaut, Ohio. — Mercury Club, S. D. Z. No. 63 priredi prvi %% M t%#tn t«k,e,pryatdj)^kn*v	16 junUa^na
(3»%ory Pamshek, ko mmune- Pr%aznmn prodoru ]Log Ck&m b dolg pogovore mretovni	Road,
ni, o krvoločnosti diktatorjev, o
(%vr!mzapadute(bžde,o awi- i Vtiudno vabrn^obcmatmod
mivostih hribovite države Colorado,
blizu in daleč. Več ko nas bo.
o deželi divjega pelina,"olje se bomo zabavali! in deželi sončnih rož, o lepoti,! Godba bo izvrstna _ iz Cleve-bogastvu in zanimivostih ame- landa m za žejne m laene bo do-riške prestolice, mesta Wash- "ro preskrbljeno. Pridite v Con-ington, D. C.	^neant v nedeljo, 16. junija na
i piknik!
Končno sva prišla na pogovor o Boginji Svobode, ki še orjaško stoji v ospredju New-Yorške lu-ke.
Vabi vas
John Prijatelj
črešnjami, pa smo se za enkrat všteli.
V prvi vrsti nam je to preprečila zima, ker jp bila daljša kot smo pričakovali. Drugi načrt, ki smo ga imeli, je bil, da jih bomo iz starega kraja dobili.
Imeli smo, oziroma smo brzojavno zarentali že osla, pa nam ta vražji Mussolini naenkrat napove vojno in pozove tudi našega sivčka pod • svojo zastavo.
Ostaja nam toraj še edino sredstvo, da pošljemo par mož na Zadružno farmo, da poiščejo kako črešnjevo drevo, ter zakurijo pod njim, kar bo morda pomagalo, da naš toliko šteti sad dozori do nedelje, 16. junija.
To je namreč dan, katerega priredi društvo Vipavski raj štev. 312 SNPJ, piknik na SNPJ farmi.
Uljudno so vabljeni člani društva, kakor tudi drugi. Prostora je dovolj, saj je sobrat Terbižan pisal, da je na naši farmi prostora za 5000 ljudi in ne samo 500.
Toraj ne bodite presenečeni,
ako vam ne bomo s črešnjami postregli, kajti imeli bomo dovolj vseh drugih dobrin, kakor Pr&Gcni.
znaki z zastavo še pravočasno ustavil, da so se obrnili nazaj komaj nekoliko sto metrov od žične ovire, ki označuje nemško-francosko mejo. To navaja poročevalec kot dokaz, da je ozemlje brez gospodarja ob svetlem dnevu popolnoma nenevarno. Le redkokdaj je videti tam vojaka in mir je popoln. Ponoči je seveda drugače. Tedaj mrgoli tam patrulj z obeh strani, ki se po-gostoma spopadejo. To je pač tudi skoraj vsa vojna akcija na zapadni fronti.
Dežela brez gospodarja je pust. kakšnih 15 km širok pas, ki ga je civilno prebivalstvo zapustilo. V njem stoji kakšnih 300 praznih vasi. Te vasi bi lahko zasedli tako Francozi, kakor
tudi mrzle in gorke pijače.
Za plesaželjne pa bo igral dobro poznani Jankovičev orkester.
Toraj na svidenje v nedeljo!
Vinko Zgonik
Izletniški prostori SNPJ
Uredništvo Enakopravnosti mi naj oprosti, ker Vas zopet nadlegujem z dopisom o izletniških prostorih SNPJ.
Članstvo SNPJ v Clevelandu i ženci tudi naše Vipavčane, ki so ' okolici ponovno opozarjam, II i tudi pridno pomagali graditi in j* gaka še veliko dela na naši
v imenu
farmskega odbora, da se čim več
UkAT
miiiuij.uauiiiiai.
13.
Mihec: "Zlate."
Piknik Vipavčanov
O vsem tem in še drugem sva |	Vipavčani gredo radi
se pogovarjala, ker sva vse to in	zatohlega mestnega zi-
tie mnogo drugega videla, ko	na deželo, v gozd, da se
sva potovala po naši Ameriki. j^jgjQ ohlade in razvedre in na-V pogovoru o Boginji Ameriške y^jjg svežega zraka.
Svobode si izrekel ponienljive i zato bo naše društvo Vipav-besede. Prijatelj, dejal si mi.	raj štev. 312 SNPJ priredilo
"Tone, dobro me zapomni. Bo- \ nedeljo 16. junija izlet na S.
jim se, da bodo v nekaj letih oni p j zadružno farmo na kip spremenili. Krvoloki se dvi-.^eath Rd. in Chardon Rd., ka-•^ajo. Midva sva ^ ze stara i'^jtera je že marsikomu znana, saj,
boljše je da sva že stara. Jaz^ j^ oni ki je zahajal na te farme nimam sinov in l^oljše je, da jih jg^^ko videl med drugimi vdele-nimam in ako bi jih imel, bi jih i rad žrtvoval za to še deloma
ivobodno deželo. Tvoji s™ovi;^^gjg^^^.	izletniške pro- f^rmi, zato apeliram
bodo pa skoraj gotovo marsi-;
kaj poskusili, tako tudi drugi a- j	.. .
V nedeljo 16. junija toraj vsi ^ delavcev prijavi za delo na
farmi. Prihodnjo soboto bomo
uri jate! j in skoraj, da se nisi I Za one, ki nimajo svojega' usedih nadaljm^ dve turistični motil. Boljše bi bilo stokrat, [lastnega avta bo vozil truk in;kabini, zato potrebujemo moc--la bi se, to želimo menda vsi: sicer odpelje ob 12:30 in 2:30	e avni an ov.
pošteni in nvroljubni ljudje. j popoldne izpred Slov. Doma na |	yo to soboto popoldne pi-
Prvikrat sva se spoznala pred j Holmes Ave. ter se ustavi pred ^ ggg zaposlen drugje, bom prišel 12 leti, ako se ne motim v cikaš- ^Rlov. Del. Domom na Waterloo p^ed Narodni dom že ob sedmih
Nemci, pa tega ne store,, ker se j človek najnazadn je ?" na obeh straneh boje, da bi to potem izzvalo sovražni ogenj,
ki bi mu bilo treba odgovarjati spet z govorico topov. Vasi so zato cele. Zdi se, kakor da so jih ljudje šele včeraj zapustili,
med tem ko so že pol leta brez stanovalcev. Le če pogledaš bližje, opaziš, da so mnoga okna ' razbita in da so zastbri vsi za-V
ineriški mladi fantje in ljudstvo splošnem. "Tako si mi govoril, j iia našo Zadružno farmo SNPJ. j
kem Lincoln Parku in me je raj-
j zjutraj ill odpeljal delavce na
BESEDA HRVATSKEGA KMETA
V "Seljačkem domu," glavnem glasilu Hi;vatske seljačke stranke je napisal dalmatinski kmet Ivo Pelajič članek, ki pravi med drugim:
"Čujemo glasove, da se neka pokvarjena gospoda med Hrvati navdušuje za nekake tuje protektorje nad nami in našo zemljo. Mi stari hrvatski kmetje in gospodarji pa se še vse preveč spominjamo tujih gospodarjev, ko smo bili poniževani pri vsakem našem koraku. Zato se bomo uprli vedno z vsemi silami vsakemu poskusu, da bi se še kdaj vrnili v suženjstvo in pod tuje gospostvo. Resnica je, da so nas pritiskali zadnji dve desetletji srbski šovinisti. Toda njihove hegemonije je konec in se tudi ne bo več vrnila. Resnica je, da smo siromaki in da smo v težkih gospodarskih in socialnih neprilikah. Zadnja štiri leta nam je toča trikrat pobila naše vinograde. Mnogi med nami tožijo zaradi težkih prilik. Toda danes se dviga nad vsemi temi težavami in skrbmi skrb za varnost naših meja, ki jih bomo branili pred vsakim napadalcem."
ni Frank Stonich Tebi predsta-1 bo tudi za lačne in žejne farmo. Prosim, da ste vsi točni yij. Bil si vedno miren, tih in j^jobro preskrbljeni ste lahko go- na mestu.
skromen, obenem pa plemenite , kajti Vipavčani ne pozabi- Zadnjo soboto se je odzvalo duše. Ko se je prišlo na idejo, daij^ ^jti gostoljubni.
3C ustanovi pod Tvojem okri- j ^a mladino, ki se rada zavrti, gg res pridni pri delu.
Ijcm slikarsko - umetniško šolo, bo pa	Jankovičev orke-j Sledeči bratje so delali
sem z veseljem podpiral predlo-	'
go pri Soc. Klubu štev. 27 J. S.
Z., da se da v podporo šoli $50. j samo člani društva Vipav-Tudi pri društvih in drugod sem ""^j' ampak tudi članstvo dru-rodnr. nndnirnl to idpin	Igih druŠteV kot tudi OStalo ob-
Ostal si zvest svobodni misli, 'činstvo je ptav uljudno vabljeno ^^ič, ^
umetnikov nas poseti in se z nami pove-	F^rank Šustersič, Jo-
iggli y hladni senci.	jSeph Koporc od št. 142. Zadnji i drug od drugega skozi ozemlje
j lepo število bratov za delo in
na
farmi: John Simčič, Fr. Tratnik, Louis Virant in Louis Zor-ko, vsi člani od št. 126 SNPJ. Anton Certalič od št. 5, Andy
'vot pretežna večina
n znanstvenikov, ki verjamejo,	,_
- ..aravo. Kakor si Mel, da sej Na svidenje na Zadružni far- «
Pred neko hišo je bil prevr-njen otroški voziček — znak, v kakšni naglici so ljudje zapuščali te kraje. Drugače pa so izginili celo psi in mačke brez gospodarja.
Glad in mraz letošnje zime sta jih pregnala. Kmetje so govedo odgnali s seboj in ga prodajali v najbližjih mestih vojski. Prešiči so ostali brez krme doma, dokler jih niso vojaki poklali. Tako ni v ozemlju brez gospodarja danes nobenega živega bitja. Polj ne obdeluje nihče.
Takšen je torej ta pas, v katerem se ponoči srečujejo patrulje. Na francoski strani sestoje te patrulje po velikem delu iz bivših skavtov, ki sedaj lahko pokažejo, kar . so se v i-gri naučili.
Čete tega prostovoljskega zbora so spravljene drugje nego ostale francoske čete. Po navadi bivajo v velikih kmečkih hišah, kjer imajo več udobnosti. Vadijo se ponoči in sicer v vseh gozdovniških spretnostih, kakor tudi v rabi avtomatskega o-rožja. Njih člani morajo biti prvovrstni strelci, ki znajo ravnati tudi z ročnimi granatami in posnemati celo ptičje glasove, da se med seboj lahko sporazumevajo, kadar se plazijo ponoči, v oddaljenosti kakšnih 20 m
Sf
Ija č Iona' gim: "Ž je 1: same oper: talne njosi akcr Hitel njevj katei ko p drža^ prede iz pi dar
Novoporočenja: "Ah, Braif vitirr kaj je lepše na syetu od ljul lazvi ni?"	je v
Novoporočenec: "Nič ni ' naroi šega. Zora . . . Sicer pa, ali so s kosilo že kuhano ?"	Ijavl,
Voje\ žave zirati zasec ftebo Vojni Se p tlej :
skih
ftiorr
nikit
jatnh trgo^ turis zbira ^ačri '^čen ^ nt leč C «Iitn. Ca h ^iče\ )ektc Se p
^ za
Učitelj: "Katere zobe
Sinko; "Mama, kaj še ni kosila?"
Mati: "Ne, šele čez pol Mihec."
Sinko: "Tako? Moj žel" torej prehiteva za pol ure?''
Knjigarnar (izredno de' dami): "Ko boste lastnica knjige, boste shujšali za kil."
Dama: "Dobro, vzela bo0 izvode ..."
A: "V Kurji vasi imajo z dvema glavama."
B: "To je pa gotovo raca. A: "Oprosti, kozo bo0 vendar ločil od race."
i
Volkova v magazi®
RIM, Ga., 11. junija. — mier MussoUni je podaril 1929 temu kraju, ki nosi talijanskega glavnega ni® bronasto soho dveh volkovi sta simbol mesta Rima. Zda] sta bila volkova po ukazu ne^a sveta vzeta s postavk^ katerem sta stala in "pren^"! v neko skladišče, kjer
na
sta poslej svedočila o ma.
slavi
tie
:Va lie"
,v^
I
Andy
Tvoje truplo upepeli, tako se je | nedeljo!
Andy Božič,
predsednik
Združeni brati vas vabijo
V nedeljo 16. junija priredi [ Torej bratje, ne pozabite, da društvo Združeni bratje, št. 26 nas čaka veliko dela, zato naj ^ SI prijatelj j ggpg piknik na Stuškovi farmi, se vsakdo prijavi za delo, ki i-olovenske na- ^ g gg v&bi člane sobratskih ma kaj časa na razpolago. Saj
udi zgodilo, ob veliki vdelež-najsi bo obiskovalcev aH po-jrebcev na pokopališču. Skoraj /si napredni slovenski pevski ;bori, mladinski in odrasli so irišli in ob Tvoji krsti zapeli iiilostinke. In ker Perushek ljubil
rodne, domove. Ti je bilo dano, i	prijatelje,
:la si tudi v enem največjih in	apelira na člane tega dru-
lajlepših domov (SND) v me-	udeležijo v polnem
uropoli, ležal na mrtvaškem o-, g^evilu, ker to je vaša društvena
i dolžnost, da se udeležite pikni-Od Tebe smo se poslovili mol- ^bšega društva, da s tem ječe, povešenih glav in solznih,	^obro voljo do
oči, Tvoji sorodniki, mnogi pri-l^ruštva za boljši uspeh.
jatelji in znanci, tako tudi Tvo- j pozabite pa tudi pripeljali učenci in društveni bratjeg^^oj vaših prijateljev.
člana društva št. 53
Skoro bi pozabil na brata (Ravnikarja, ki je bil že veliko-i krat na farmi in pomagal bratu ■Šorcu.
posebno
in društveni društva Cleveland, štev. 126 S. P. J, na čelu jim predsednik
na zdravem zraku in v lepi naravi je res prijetno delati.
Milan Medvešek
V deželi brez gospodarja
Vdjor Nemčije na Holandsko in Belgijo je dal prav
angleški vladi, ki je trdila, da je "norveško akcijo" 1?^' . _, . . , .
®	' , . 1 M I i. •	J i m tajmk. Od Tebe se je tudi t
omejila radi tega, ker je bila med tem njena pozornost	govorom poslovil
obrnjena na bojišča in področja, ki so važnejša, kot pa Tvoj prijatelj Vatro J. Grill.
Tudi mnogo drugih članov te
Jednote se je prišlo poslovit. —
Spoštoval si društvo in Jednoto
Na svidenje v nedeljo 16. junija na Stuškovi farmi.
J. Bohinc, tajnik
Piknik Črešnjarjev
Napočil je čas, ko smo se Črešnjarji ali Ipavci po več le- ^ najnevarnejše mesto vse zapad-
Posebni poročevalec agencije United Press poroča, kako je v maskiranem avtomobilu francoske armade obiskal vse "o-zemlje brez gospodarja" med Maginotovo in Siegfriedovo črto od Vogezov do Mozele.
Peljal se je celo skozi baje
je norveško
Vsega tega angleški parlament ni vedel, ko je raz
nravijal o vladini izjavi glede "norveške akcije."	^
T J 1 • u-171 1 • >> - u,-i^ lin tako so tudi društvo, članstvo tih zopet sestali m sklenih, da	ne fronte v Mozelski dolini, kjer
Londonski Excelsior pise, da je bila norveška . , j ^ . i ^	. , v,
. t.. ' ., im Jednota spostovah Tebe. — se moramo zopet enkrat podat v	se stikajo francoska, nemška
akcija res samo poskus Nemčije, da spiavi ^avezni e v Tebe je nenadomestljiva. |naravo in sicer na S.N.P.J. Za-	in luksemburška meja.
zmoto in jih zaposli tamkaj, da bi imela proti Belgiji in Jn tako Ti prijatelj Gregory | družno famo.	I Na nekem križišču je vozač dočim znaša vojakova plača v
Holandiji svobodno pot. , Perushek vsi skupaj želimo, da 1 Ko smo o tem ukrepali, smo	zgrešil pot in je zapeljal proti zaledju poldrug frank.
brez gospodarja.
Končno porabijo ti prostovoljci- mnogo časa za študiran je vseh mogočih kart. Vedeti morajo natančno za sovražne strelske jarke, žične ovire in pasti. Napade, ki jih nameravajo izvršiti, poskušajo najprvo za fronto, dokler ne gre vse kakor po vrvici. Ker gre pri njihovih nočnih sprehodih v prvi vrsti za to, da ujamejo kakšne sovražnikove vojake, se izogibajo rabe orožja. Najrajši se plazijo do sovražnikovih žičnih ovir in jih stresajo, da prične nasprotnik streljati s strojnicami in izda tako njih položaj. Potem z nekoliko ročnimi granatami razbi-jejo izsledena strojniška gnezda skočijo v strelski jarek, pograbijo nekoliko mož in izginejo spet v temi.
Nagrada za to delovanje so vojni križci in druga odlikovanja.
Prostovoljci ne dobivajo nobene posebne plače raz^n desetih frankov dnevno, ki jih dobi vsak francoski vojak na fronti,
ZASEG ITALIJANSK PARNIKA
LONDON, 11. junija. ^ miraliteta poroča, da je ka mornarica danes zase: Rdečem morju italijanski to ^ ni parnik Umbria, ki je bil vorjen s 5,000 tonami bo0^ letalce in s tisoči vreč ceni^'' Pošiljatev je bila namenj^^' tahjanski "posadki v AbeS toda italijanske bombe zdaj vporabili anglšeki Ict^
?ori]
če še ne veš, izveš;
da so v Pragi odkrili Mozartove skladbe, in sicC, kvarteta in sonato za kl®^' A duru;
Di 'fot ifit: U.
litot
Og
■Olj:
' D), ifl V,

da je Finska v vojni s izgubila tudi 1000 kufi
iVf
gO'
ti
"nic;
da stoji v Južni Afrik' poveljstvom Wawela j armada črnih in belih voj®
ki šteje 100,000 mož; | da so našli v Saxonu
Rhone) v temeljih neke vile sarkofag iz svinca izvira iz galsko-rimske V krsti so odkrili dobro njeno človeško okostje;
da je angleška' podin^ "Tetis," ki je zaradi
NaJ'

Cp'
sreče gotovo se vsem v ^ nu, popravljena in bo p"", gim imenom uvrščena ^ tivne ladje angleške vojn® narice;	_
da je Italija v zadnjil^ ^ letih izvršila moderniz^'^^; klopnic "Andrea Dore& "Duilio";
r
, 1! ats'
13. junija, 1940.
fiJNAKOfiflAS^Oa®
STRAN 3,
"Peta kolona"
100
ni
all
J ni
ol
želC re?''
de" lica :a (
bofli

)O0
Splitski "Narodni list" objavlja članek z naslovom "Peta kolona" in pravi v njem med drugim:
"Že doslej je bilo znano, da je lahko država napadena ne samo z neposrednimi vojaškimi operacijami, temveč tudi s podtalno razrvalno akcijo v notranjosti sami. Desorganizacijska akcija postaja zadnje čase či-nitelj, ki ga ni prav nič podcenjevati. Špijonaža je orožje, s katerim spretni sovražnik lahko prizadene tujemu narodu in državi neprecenljivo, škodo, še preden je bil izstreljen prvi strel iz puške. 'Peta kolona' ni nikdar delovala odkrito in z raz-3rai vitimi zastavami, temveč je i Ijuli lazvijala svoje opasne operacije v mraku in sredi ogroženega tiaroda'. Danes so minili časi, ko So se vojne napovedale! Uveljavlja se povsem nova taktika bojevanja. V male nevtralne države vdarijo preko noči motorizirane oklopne divizije. Luke Zasedajo tuje vojne ladje in ftebo pokrivajo eskadre tujih bojnih letal. V takih trenutkih Se pretvarjajo preko noči dotlej miroljubni mornarji trgovskih ladij v mornarje vojne Mornarice, na trgovinskih par-^ikih se pojavijo topovi, na jamborih pa zavihrajo namesto trgovskih vojne zastave. Razni turisti in trgovski potniki se obirajo po že naprej določenem Načrtu na odrejenih mestih, ob-'sčeni v uniforme svoje vojske. ^ nekaj urah se organizira da-leč od državnih meja mala, a elitna vojska osvajalcev, ki mo-izvršiti posebne naloge z u-'^ičevanjem važnih vojaških ob-aca. kktov. Na pomoč jim prihajajo ^ padalci, ki poskušajo sejati ^ zaledju strah in trepet.
^lj(fc Glavna naloga napadalca, v takih usodnih trenutkih je, naj-
__P v vrstah napadenega naroda
ril (Posamezne stranke, ljudi in or-si iiU^ Kanizacije, ki bi bile pripravi je-iiic^ **6 stopiti v službo osvajalcev. IkoVi Sestavljajo se takoj tako zvane Zdajf'^^'Cionalne vlade, ki krijejo svoj zu if^l^^avi značaj z raznimi več ali ivkfij^^^nj zvenečimi frazami. )re0''j Nedavno je predsednik bel-kjer J^'jske vlade Spaak opozoril na 3laV> 'j'^^varnost operacij "pete kolo-v Belgiji. Pogumno je opo-^fil na izkušnje v skandinav-državah. Sledila sta mu ^ Mi predsednika vlad na Nizo-^ftiskem in Švedskem.
Danes ni več dovolj boriti se ;	armadam napadalcev, ki
iztiskajo od meje proti zaledji	Nič manj važna ni borba bil n^'P^'oti "peti koloni," borba, ki je boW'''^°&oča samo z zavednimi in v cero®''za očuvanje svobode neiz-;njc''''J*^snimi državljani.Državne ob-^bcsj^^;
le
lasti pa so nujno poklicane, da zatro že v kali brez prizanaša-nja vsak poskus ustvarjanja kake "pete kolone." Odslej moramo bedeti nad vsakim korakom tujcev, ki hodijo po naši državi, ne glede na narodnost, ki ji pripadajo. Paziti moramo nad vsakim, o katerem sumimo, da se bavi z nedovoljenimi posli.
Vojna bo trajala še zelo dol-
go in ni izključeno, da bodo nekega dne proti naši volji segli njeni plameni tudi na našo streho. Dotlej pa čuvajmo. mi vsi, da se med nami ne pojavi "peta kolona," ki bi nam bila bolj nevarna, kakor vse vojske na-padalcey, s katerimi se bomo že znali pogledati globoko in junaško iz oči v oči, kakor je naša stara navada ..."

lEHSlI VESINII
BESEDA O OHRANITVI OTROKOVE LJUBEZNI
Zdrav otrok ni lahko miren, zato ne zahtevaj, naj bo doma čisto miren in tih, ker mu boš osovražila dom.
Ko ga predstavljaš gostom, ne govori, da je sramežljiv, marveč ga prijateljsko potrep-Ijaj po ramah,
Ce je prevrnil kakšno posodo ali razbil črnilo, ga ne kregaj ker gotovo ni napravil tega nalašč.
Ne govori mu: "Nisi za nobeno rabo," če ni prav opravil tvojega naročila, marveč se mu zahvali in pripomni, naj drugič bolje opravi.
, Ne brani mu branja, zakaj knjige so prvo, kar otrok res-
da bi bil zadovoljen, če bi imel popolno, idealno ženo. Še manj bi se razumela, če bi ne bilo med njima nobenih težkoč, kajti bas v težkočah se zaneti in vzdržuje ljubezen. Če je kdo trajno navdušen za predmet svoje ljubezni, je to zanj že utrudljivo in potem ni nič več srečen. Ce bi kdo imel popolno ženo, bi se zdel vpričo nje vedno osramočen in milostno obdarovan z ljubeznijo. Vzemimo slučaj, da bi imel kdo popolno ženo, ženo, ki bi bila doma vzorna gospodinja, in odlična kuharica; ženo, ki bi mu bila ljubezniva, vesela, vdana, mila, ognjevita in zvesta ženica, ženo, ki bi bila v družbi pametna, ljubka, taktna in odlična gospa. Ali mislite, da bi tak mož ne
žak, razen tega ni bilo na postaji nobenega nosača ali vozača, tako da je morala mlada dama peš v hotel. Ves sključen od težkega kovčega je capljal kavalir za njo, a v mislih si je že slikal nagrado, ki ga čaka za njegovo galantnost. Kako veliko pa je bilo njegovo razočaranje, ko se je v hotelski veži izkazalo, da kovčeg sploh ni pripadal mladi dami! Ves izčrpan in s hudim mačkom je kavalir vlekel kovčeg na postajo nazaj. Tam bi ga bil neki velikan kot domnevnega tatu kovčega kmalu grdo pretepel.
Na policijski stanici na postaji se je potem pojasnilo, kako je bilo s stvarjo. Velikan je bil prej sedel s plavolasko v kupeju, potem je našel v sosednem kupeju neke znance in se je preselil k njim, kovčeg pa je pustil v mreži. Ko se je vrnil v kupe, je ugotovil, da je kovčeg izginil. V tem pretetem kovčegu je bila vsa njegova zaloga vzorcev, kajti velikan je bil ^0 poklicu zastopnik neke tvrdke za železnino.
POMOČ ZA ZAVEZNIKE
Zedinjene države so odredile, da pošlje zaveznikom zaloge o-rožja in municije v vrednosti 37 milijonov dolarjev.
Proda se
nUbo vdjubLj&esejgT^ nni r* 2*2^ s&UKrnialmprmeti po ban,
skrivaj boljših igrač, češ da jih bo dobil v nedeljo, ker mu s tem vzameš vse veselje do igranja. Zlasti pa ne poskušaj brati pisma, ki ga je napisal svojemu prijatelju, razen če ti sam dovoli. Spomni se, da si tudi ti sama bila nekoč majhna in večkrat mu pripoveduj kaj iz svojih otroških' let, kako si strgala krilo ali zagrešila kako drugo nerodnost. Tako mu boš postala najboljša prijateljica.
Morda si želi drsalke ali kako drugo malenkost. Ce le moreš, mu jo kupi in ga preseneti z njo. Napravila ga boš zelo srečnega. Ce ti kaj pripoveduje, ga poslušaj pazljivo, zakaj otroci imajo radi, da jih sta-'rejši poslušajo z zanimanjem
Ce ga moraš vesti k zobnemu zdravniku, mu nikar ne govori: "Ne bo te bolelo," marveč mu reci: "Malo poguma, pa bo vse prav
da Bi imela žena vsaj en kaveljček, da bi polagoma ne začel strastno želeti, da bi svoji ženi vsaj enkrat mogel kaj odpustiti, vsaj strto skledo, raz-kuštrane lase, jezno besedo. Mož je dostikrat jezen, ko mora ženi kaj očitati, pa še bolj bi bil najbrže jezen, ko bi ji ne imfel ničesar očitati. Zakon je prisrčen le tedaj, če se oba zakonca zavedata svoje nepopolnosti in si odkritosrčno prizadevata, odpustiti si vsaj one napake, ki najbolj motijo zakonsko življenje.
Pregalantni sopotnik
I"
POPOLNA ŽENA
Z moškimi je prav za prav križ, zlasti v zakonu. Vsak zakonski mož najde na svoji ženi najmanj ducat napak, ki jih po njegovem mnenju druge nimajo. Napačno pa bi bilo misliti.
Podjeten potnik je v bližini Cunea v Italiji stopil v lokalni vlak, pogledal po kupejih in našel, kar je iskal; mlado, mično plavolasko, ki je sedela sama v oddelku. Hitro se je z njo seznanil in ko je vlak privozil v Cuneo, je bilo za takšnega kavalir j a samo ob sebi umevno, da je dvignil veliki kovčeg, ki je ležal v mreži nad mlado damo.
hiša za dve družini, 8 sob, dva furneza, garaža. — Nahaja se v središču slovenske naselbine v Collinwoodu. — Cena $5000. — M.''PETROVICH, 253 E. 151st Street. — Tel.: KEnmore 2641 J.
Išče se
Dekle q^e išče za delati kot strežnica v restavraciji. Mora živeti v Collinwood^ ali Euclidu. Vpraša naj pri Plynn Tavern, 21939 Lake Shore Blvd.
MOLEDOVALNA PISMA ZA FILMSKE VELIČINE
Poročevalec nekega ameriškega lista je povprašal večino znanih ameriških filmskih zvezdnic in zvezdnikov glede mole-dovalnih pisem, ki jih prejemajo. Zvedel je, da dobiva dvajse-torica najodličnejših umetnikov in umetnic dnevno 50 do 200 takšnih pisem. Posebno po pre-mierah nastane pravcat poplah. Kadar igrajo ulogo kakšnega bogataša, dobe dvakrat toliko moledovalnih pisem kakor običajno, a če bi ustregli vsaki želji, bi morali izdati desetkrat toliko, kolikor znašajo njih dohodki.
MADŽARI ZA OSIŠČE
Kmalu nato, ko je madžarska vlada izjavila, da bo ostala nevtralna v sedanjem konfliktu, so priredili madžarski veterani velike demonstracije, pri katerih so zahtevali, da da Madžarska Nemčiji in Italiji vso podporo, ki jo more dati, in da vstopi, če bi bilo potrebno, tudi ob njuni strani v vojno.
VSE KARKOLI
potrebuje se od zobozdravnilia, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti Knausovo poslopje
mi da ta o-svezujoc občutek

Vedno varna po znanstvenih poizkusih, Coca-Cola je znana po čistosti, zdravstvenosti in ^5 osvežujočnosti. Kupite Coca-Cola in se osvežite.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
PRospect 0333


Naprodaj
Proda ali zamenja se kroma-tična harmonika, 120 basov. Po-izve se na 15420 Lucknow Ave.
V nedeljo 16. junija
PIKNIK
društva
Združeni bratje, št. 26 SSPZ
na Stuškovi farmi.
Odda se
opremljena soba s kopališčem v najem poštenemu fantu. — Vprašajte na 1141 E. 66th St.
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
L.
/* V
^ /
•cqoaluted wldt thla hew franiScr Mital that cooks better, pemauwody Mttka ka gleaminx hartr«, won't Kti% or dulcen, cleaun eaider, Iiuitx imi^ ■■d Mfecnards hwalth. Try it in joixt kitchen—it's the be«t deuonstni-tfon yon can make of the economy tul valns cl tiiia beaatifiu cooldnc war*>

\'
\
SEE IT TODAY AT
JUL ILJ
SUPERIOR HOME SUPPLY
6401-03 SUPERIOR AVENUE. %»++++++*+**+*++++«*++++****+»++$
Išče se
I Išče se moža za pomagati na i farmi. — Za naslov se poizve v j uradu tega lista ali pokličite Kovčeg jo bil neznansko te- HEnderson 5311.

leta
rili

iicer
IclaV'f
s S""! m ^
riki 0'
voj*'

;ke %
k« >
)ro ^

dmo:
svoj" v sp'
,jne
f
zacJ p ,rea /j
THE MAY CO.'S BASEMENT
I
Razprodaja!
CUDOVITNA
5000 LEPIH IN NOVIH
I
Klobukov
Ki so bili narejeni za prodati za večjo ceno . .. samo
88

Dekleta! Ženske! Hitite po te lepe nove klobuke... po tako nizki ceni. Najnovejši modeli... iz bele slame ali "felt" (klobučevine). Vsake mere.
The May Co. Basement


t. *


Največ za vaš "gasolinski" dolar! To je naš cilj . . . zato je bil ]{.JQ QQ
1935 NAPREJ 22 KRAT IZBOLJŠAN petkrat samo v preteklem letu!
Ti uspehi so rezultat stalnega raziskovanja, da SOHlO X-70 slej ko prej prednjači v vseh ozirih — glede milj, hitre akcije, moči in tihe motorne funkcije. Ali ste ga poskusili zadnji čas? Storite to — sedaj!
%
SOHlO X-70
THE PROGRESSIVE GASOLINE
Oopyrlarht 1940, Th« StamlMd OH Company (Ohio)
- — ■ m - ■ ■ ■■■ ■■ ■■■ T HTB TAN & D O & L^C
WORTH SWITCHING TOl

STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST

JANEZ JALEN:
a
CYETKOYA CILKA
ZGODBA
asaisaae36s6st$iexse$3sxsesexss$$ssx3ex8txx363ex56xi6x$a6se3txxx3exxse3t3e3exs?
. Po bregu naxzdol je prihajala Cilka. Pisan jerbas, pregrnjen z belim prtom, je nesla na glavi. Levico je uprla v bok, z desno pa je ob vsakem koraku narahlo zmahnila. Svetlomodro krilo, ukrojeno po šegi gorenj-
"Zakaj pa ne," se je spet nasmehnila Cilka.
"Hinavka!" je zasikalo Ro-zalki skozi dušo. Jezno se je o-zrla Cilki v obraz in iz njega razbrala, da ji dela krivico. Cilka je bila kar črna pod očmi.
] vrtincu javorov grdo zadrle šo-
Ije.
!	Narejeno cvetje
j Vrhove gora je zapadel sneg. S polja je bilo do malega po-i spravljeno. Le nekaj rep in ko-renjev še ni bilo populjenih. V zelnikih so posekqvali le še u-i hance. Med zeleno ozimino se je ; tu pa tam črnila v praho preorana njiva.
Slane so prebarvale drevje in rahli zaleti vetra so nastlali tla z zlatopisanim listjem.
Jug je prinesel dež, pobral dokaj snega po gorah in namočil zemljo globoko pod brazdo.
Na novo oprana se je vračala živina s planin in se pasla po se-
skih deklet, ^ M predpasnik in Saj se ji je podalo. Ali Eozalka	^krog domov, Nastlati
bleščeči se životnik so ji pristajali, kakor bi ji za tak dan nobena druga obleka ne mogla lepše. Rdečo ruto ji pa večji del zakrivala svitek in jerbas.
"Se pa čudiš, če se poteguje Viktor za takega dekliča?" Teta je s srpom pokazala proti Cilki.
"Preklicano!" Viktor si je popravil klobuk in stopil naproti brhki gospodinji Cvetkove domačije.
Srpi so se začeli ustavljati. Kar nikamor več se jim ni mudilo.
Rozalka je na pol glasno prišepnila Minci: "Kaj nisem rekla takrat, ko je konjederec odpeljal kobilo, da ne bo ostalo samo pri eni nesreči?"
"Le počemu rine med nas!"
"Uboga Cilka!"
"Kaj govorita o nesreči?" je teta na pol ujela pogovor Cilki-nih sester.
"O, nič!"
"Naj reče kdo, kar hoče," je hotela biti Franca na obe strani pravična, "če bi se navadila, kar čeden par bi bila."
"Samo kako bi vozila, tega še nihče ne ve. Bi morala šele poskusiti. Viktorja bi utegnil kaj hitro prijeti dolgčas po dolini, kakor je že marsikoga pred njim," je. iz skušnje povedala Jera,
Na vasi je nastal vrišč. Otroci so podili lisico, ki se je pritihotapila iz grmovja, da ujame vsaj drobno pišče za lačne gobčke mladičev. Tako trdo so ji stopili za ;košati rep, da je pri-bežala po razoru Cvetkovega krompirja komaj za pol streljaj od žanjic. Vse oči so se obrnile za lisico in niso videle, kdaj je prišla Cilka do njih. Bolj kakor lisici, ki je v svoji stiski pritekla skoraj pod srpe, se je čudila Rozalka Cilki.
Viktor se je ponudil sestri: "Cilka, naj ti vzamem jerbas z glave!"
"No le, samo varno delaj, da se kaj ne zvrne in ne ubije," je bila Cilka koj voljna sprejeti po-nudeno postrežbo. Še več. Cilka se je prijazno smejala. Pa v tem smehu ni bila samo vljudnost; nekaj več je bilo. Ali je bilo tisto le narejeno in prisiljeno, ali je prihajalo iz srca? Rozalka ni mogla razbrati. Pa naj je bilo kakor koli, lepo se ji ni zdelo. Kaj bi rekel Jan^z, če bi videl. Saj bi lastnim očem in ušesom ne mogel verjeti.
"Viktor! Sedaj boš moral pa še prisesti in z nami malicati, ko si pomagal," je Cilkft povabila dolinca.
"Prav rad, če bom smel sedeti na tvoji strani."
je vedela, da je Cilka ves dan na skrivnem v kuhinji prejokala in da je sestri tako pri srcu, da bi bila gotovo rajši lisica, ki so jo prejle podili otroci, kakor pa Cvetkova.
Ocvrti flancati, še gorki so bili in vsak je imel pašček, so kaj dobro teknili vsem, tudi Viktorju, Rozalka in Cilka sla pa le s. težavo vsaka po enega stlačili skozi stisnjeno grlo. Smejali sta se pa z drugimi vred. Kako jima je bilo v resnici, pa nihče ni vedel. Druga za drugo sta samo slutili.
Na vrhu klanca je Cvetek počil z bičem. Frva je opazila očeta Minca. Sedel je na lestveniku, klobuk pa si je potisnil v zatil-nik prav kakor mlad fant. Očitno se mu je brhko zdelo, da vozi z eno izmed najlepših kobil v Bohinju, čeprav ni bila njegova.
"Ata in moja rjavka se pa dobro razumeta, kakor je videti," je zadovoljno pribil Viktor.
"Dobro," mu je kratko pritrdila Cilka.
Rozalko je pa grizlo, ker je Viktor rekel kar "ata" in ne "vaš ata" in je kar skoraj poudaril "moja rjavka". "Lep ba-hač sili v našo hišo. In kakor je videti, je ata že čisto premotil s kobilo. Uboga Cilka!"
Cvetek se je ustavil na oza-rah in urejal verige pri vozu. Kobila se je pa koj začela pasti. /
Viktor je vstal: pomagat."'
'Atu grem
Kako rada bi bila videla Cilka, da bi katera druga kaj re-&la, pa so vse molčale. Sama ga je morala spet pohvaliti: "Pa si res priden."
"Saj utegnem. Do noči še dvakrat lahko pridem k Mrzlemu studencu. In pa malico moram še zaslužiti." Grede po njivi navzdol je Ravnikov zaklical: "Rjava!" Kobila je dvignila glavo in se mu še s travo v gobcu oglasila z rahlim razgetom.
Jera je vstala in spet vzela srp: "Živini zna biti dober; če zna biti tudi ljudem tako, ni napačen človek."
"Kdo mu pa kaj reče?" se je kakor branila Rozalkd.
Spet je zapela osla in spet so zahreščali srpi.
Voz je bil hitro naložen. Viktor je znal tako napeljati, da je sam peljal pšenico k stogu. Povabil je Cilko, naj mu gre podajat.
"Zakaj pa ne. Saj moram tako spet proti domu," se je prisiljeno prijazno nasmehnila Cilka. Odšla je za vozom vsa mlada, korak pa ji je bil truden.
pa skoraj pri nobeni hiši ni bilo s čim.
Težko so pričakovali pri Cvetku in Se pri marsikateri drugi hiši, da bi veter in sonce zopet posušila nastil. Pa se je le zgodilo tudi to.
Vsaka s svojimi grabljami, z nosilno rjuho in česminovo metlo so se zgodaj zjutraj odpravile Cvetkove tri dekleta pod Goreljek grabit listje. V oprtniku je nosila Minca kruh in sir za prigrizek, jagodov čaj pa za žejo. Po vrhu oprtnika se je pa narahlo vil iz papirnatih rož spleten venec. Na pološčenih zelenih lističih so rdeli med snež-nobelimi kepicami in modrišu podobnimi cveti dobro ponarejeni nageljni. Sama je bila Minca naredila cvetje in sama je privarčevala denar za vse, kar je bilo treba kupiti. Od zgodnje pomladi do zadnjih jesenskih cvetov je vselej, kadar je šla po mleko na Goreljek, nabrala svež šopek za križ, za Cvetkov križ, kakor so rekli ljudje. Pa naj bi bogec ostal čez zimo v burjah in mrazu brez okrasa in tako sam? In kaj bi rekli vozniki, ki bodo vsako jutro pripokali mimo križa in se vračali popoldne z visoko naloženimi in trdno po-rajtljanimi vozovi hlodoV.
Cvetkov križ. Zadnjo jesen pred Vojsko, na vernih duš dan je bilo. Lisco so bili čez poletje naučili voziti. Pa so šli oče, Blaž in Andrej pod Goreljek po listje. Oče prav za prav le na lov s puško in psom. Fanta sta hitro naložila, povezala voz in brž spet vpregla kobilo; tedaj je Pe-run vzdignil srnjaka in ga gnal skoraj tik mimo voza. Cvetek je dvignil puško in počil. Smrtno zadet se je zvalil srnjak Lisci pod noge in jo splašil. Sinova nista mogla obdržati ne kobile ne voza. Oboje, voz in kobila, se je zvrnilo pod pot in se valilo po bregu navzdol. Fanta sta bila zdaj nad vozom zdaj pod vozom. Kar grozno je bilo gledati. Cvetek je mislil, da bo ob vse, ob sinove in kobilo. Pa se Lisci ni prav nič naredilo. Sama je vstala. Fanta sta bila pa oba precej opraskana. Andreju je zlomilo celo eno rebro, pa čez nekaj tednov že ni več čutil.
Preden je Blaž pobral srnjaka, se je zoobljubil, da bo na tistem kraju postavil križ v zahvalo. Saj ni dosti manjkalo, da bi bil moral postavljati znamenje v spomin na nesrečo in na naglo in neprevideno smrt. — Htqrov Balant bi naslikal in napisal, kako je bilo.
Pa človek hitro obljubi, spol-niti se mu pa nič ne mudi. Tudi
Blaž in Andrej res oba prej mrtva. Kakor bi bil nejevoljen na Boga, okroglo leto potem še slišati ni maral več o križu. Cilka se pa ni mogla ubraniti misli, da bi Blaž in Andrej morebiti ne bila padla, ali pa vsaj oba ne, ko bi bil ata svojo zaobljubo izpolnil. Seveda svoje misli ni u-pala raaodeti nikomur. Bala se je pa novih nesreč. Zato je brez očetove vednosti odšla čez Jelovico na selško stran in prinesla lepo izrezljanega bogca in kar sama ukazala tesarju postaviti križ.
"Križ so blagoslovili še rajni gospod Stržaj. Bog jim povrni, kar so meni in drugim dobrega storili. Sami so, morali zadnja leta dokaj pretrpeti."
Za dolgo pot in v zahvalo za podeljeni blagoslov je nesla Cilka v župnišče grebo presnega masla. Gospodovega hvaležnega pogleda ne bo, do smrti pozabila. Hudo je moralo manjkati med vojsko v župnišču.
Na vsako stran križa je rasel za moža visok macesen. Bajtni-kov Janez ju je bil zasadil koj prvo jesen, ko se je vrnil iz vojske. Morebiti bi bilo bolj prav, da bi sfe tega ne bil domislil. Čez dve pomladi je pognala z macesni vred v Cilkovem srcu tudi ljubezen do Janeza in se je od leta do leta razraščala kakor macesna.
Dekleta so obstale pri križu in prepodile z macesnovih vejic drobno čopasto seničko. Minca se ji kar načuditi ni mogla. Tudi Rozalka je še nikoli ni videla. Cilka pa samo enkrat v življenju v Ozebovici. Davno je že tega. Hodila je še v šolo.
Utrujeni od pota navkreber sta Cilka in Rozalka sedli. Minca pa ni utegnila nič počivati. Ročno je snela suhi venec raz oprtnik in ga pritrdila na glavo, mimo obeh rok prav doli pod krvave noge okrog in o-krog bridke n^artre. Zadovoljna s svojim delom, se je pokrižala in naprej molila očenaš za mir in pokoj dušam padlih bratov.
Sestri sta Minco pozabili pohvaliti. Sama je morala opomni-
ti: "Kaj ni lepo?"
"Lepo, Minca, lepo! Kar škoda je narejenih rož za v snego-ve in burje," je podvomila Rozalka v trpežnost papirnega cvetja.
"Saj varujeta venec široka streha in zadaj paž."
"Minca! Šopki, s katerimi si od zgodnje pomladi do pozne jeseni krasila križe, so bili lepši." Cilki je donel glas zamolklo, žalostno.
"Sama dobro vem. Pa kaj hočem. Še pesem pravi, da pozimi rožice ne cveto."
Cilka ni hotela sestri podirati veselja. Še vedno z otožnim glasom je skušala razložiti, kako je prav za prav mislila: "Minca, ne bodi žalostna zavoljo nio-jih besed. Hotela sem le reči, da v Blažu in Andreju ni bilo prav nič narejenega. Tako sta odrasla kakor bosta odrasla macesna ob križu, če ju prej ne odlomi vihar ali ne prevrne teža snega. Morebiti bi bilo bolj prav, da bi bila pustila čez zimo v spomin padlima bratoma zadnja dva šopka, ki sta se posušila bogcu v okrvavljenih rokah. — Blaž in Andrej sta živo cvetela. Narejeno- cvetje je pa koj prvo minuto mrtvo, še ovene ne nikoli, Samo obledi, spači se in razpade. Blaž in Andrej pa sta umrla, kakor umrje gorska roža, ki jo utrga presita roka in zanese v mestni smrad. Bog jima daj dobro! Vse se mi pa zdi , če bi še živela, da bi ne bilo treba, da še nekdo od naše hiše prezgodaj ovene."
"Cilka!"
Rozalka je skrivaj sočutno prijela sestro za roko. Minca pa je samo gledala in ni vedela kaj reči. Cilki je kar nekako odleglo. Vstala je. S spremenjenim glasom je odgovorila: "Dekleti! Odpočile smo se. Za grab-Ije in metlo bo' treba prijeti. Modrovanje ne bo zgrnilo listja in ga nanosilo.na kup."
Vstale so. Zašumelo je sujio listje. Misli Cvetkovih deklet pa so se razšle od skupnega dela na različna pota.
Sonce se je nagnilo že čez poldne. Cilka je znova navezala rjuho. Vogle ji je držala in jih podajala Minca. Pomagala ji je tudi zadevati rjuhe. Preden je pa to pot odšla Cilka z bremenom na hrbtu po bregu navzdol, je Minca odločno izjavila: "Lačna sem. če nočeta iti jest tudi ve-dve, grem pa sama."
"Ob delu in mislih človek na jed kar pozabi. Čas je pa rvs že. Še Rozalko pokliči in pridita za mano. Gnale smo se tudi dovolj. Potrebne smo počitka."
"Rozalkaaaa^! Jest! Pa brž!" 1"h je hitro posliišala Minca.
Cilka je odvrgla težak tovor na velik kup k poti nanošenega listja. Na en s^ voz bi ga nihče ne bil mogel n^ožiti. Znosila je I pa vsega sama. Obrisala si je pot in razvezalaxrjuho. Nejevolja se je oglasili v njej: "Za Ss= moškega moram vleči pri hiši in 'qlui ne vem, če se mi bo kaj prida . spremenilo. Janez hi mi pač pustil tako garati. Viktor pa?
Od te strani ga še n? poznam."
(Dalje prihodnjič)
1940 FRIGIDIE LEDENICA
Vsa porcelanasta, se je prej prodajala najnižje za $204.50, sedaj samo
Pod vrhom so se v zelenečem Cvetek je odlašal, da sta bila
E-4
Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki, ali pa zadnjo skupino, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09.
Ime
Naslov__________________________________—
Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za G ali 12 oseb. Cena prvi $1.75 in drugi $2.25.
Ako želite imeti ta pribor, pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo se dva tedna, potem pi'ide na vrsto zadnja sekcija. >»oooooooo»o»oooi»ooccio<ico«»ocioooco<K»c«>»ocooooo»oooooo%>oo<(>ooapooooooooooo—
Nikdar niste imeli prilike kupiti vso porcelanasto Frigidaire za tako nizko ceno. Dobite jo na lahka mesečna odplačila ali na brezplačno preizkušnjo.
Drugi modeli družinske velikosti 75 in več
Norwood Appliance & Furniture
6104 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185th STREET
ZAHVALA
Potrtim srcem naznanjamo vsem, da je umrl naš dragi ^oprog in oče
MATT ZDRAVJE
Preminil je 2. junija in pogreb se je vršil 5. junija iz Svetkovih prostorov ter na sv. Pavla pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročju matere zemlje.
Tem potom se želimo zahvaliti vsem prijateljem, ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti. Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Najlepše se zahvaljujemo August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in najboljše poslugo.
Ti, dragi soprog in oče počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda.
Žalujoči ostali
Ursula, soproga sinova in hčere Cleveland, Ohio, 13. junija, 194Q
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je izdihnil svojo blago dušo naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče
Anton Sterle
ki je previden s svetimi zakramenti po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 15. aprila, 194.0, v starosti 70 let.
Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida, smo ga položili k večnemu počitku dne 18. aprila, 1940 na Calvary pokopališče.
Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Monsignorju Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Iskreno se želimo zahvaliti Miss Amalia Marentic in Mrs. Mary Zelko, E. 60th St.; za prvo pomoč in tolažbo v teh" težkih in žalostnih dnevih kakor tudi vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili na en način ali drugi. Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter se udeležili svete maše in pogreba. .
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem onim, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega s krasnimi venci kakor tudi naša prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za svete maše in ravno tako tudi naša iskrena zahvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu
Prav lepp se želimo zahvaliti družini Louis Dornik in Mr. Frank Dornik, ki so prišli sem iz Pennsylvanije in se udeležili pogreba.
Iskrena hvala tudi članom društva sv. Srca Jezusovega (samostojno) in društva Cleveland, št. 126 SNPJ 'za lepo udeležbo pri pogrebu. Posebna zahvala naj pa velja nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku.
Prav Ippa hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Zele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb.
Preljubi in nikdar pozabljeni soprog in oče, moral si nas za vedno zapustiti,- toda ostal nam boš v sladkem spominu. Globoko potrti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš v miru v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
ANNA STERLE, soproga.
ANTON, sin.
Cleveland, O., 13. junija, 1940.
NAZNANILO
Posebna voznina za šolarje in dijake raztegnjena preko dobe poletnih počitnic
Tekom dobe poletnih počitnic bodo na razpolago vozne karte po 50c za otroke, stare nad dvanajst let, in 2-centnl listki (pet za deset centov) za otroke pod 12. letom, kar velja za dijake vseh javnih in farnih šol širšega Clevelanda.
Dijaške vozne karte in listki se bodo prodajali na vseh Cleveland Railway uličnih karah in busih. Dijaki ki želijo kupiti vozne karte, se morajo izkazati z identilikacljskiml kartami, ki jih izdajo šolske oblasti.
Oni, ki so do tega upravičeni, lahko rabijo dijaške vozne karte in listke vsak čas podnevi ali ponoči na vseh Cleveland Railway progah, z izjemo ekspresnih motornih busnih prog.	''
THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY