Št. 238 (16.275) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-J. Montecchi 6-Tel 040 7786300_______
GORICA-Drevaed 24 maggtol-Tel. 0481533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_____
ie* POSINNA RAČANA V GOIOVH
I 500 LIR Spedizrone in abbonamenio postale 45% Art 2, comme 2M>, lagoe 66M6 - Fiate d Triesle
CARSO
last. Giraldi R.
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
OKRASNE PECI
'LUCEN VGRADNE PECI ZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
tel. 040/200238
ČETRTEK, 8. OKTOBRA 1998
Politični nasprotnik in ne sovramik
Vojmir Tavčar
Kocka je zelo verjetno Padla. Čeprav se včeraj v rimski razstavni palači Se ti rodila nova komunistična stranka, je Stranka komunistične prenove, kot smo jo poznali doslej, razdvojena. Eno krilo bo z bivšim predsednikom Arman-dom Cossutto podprlo Prodijevo vlado, drugo se bo s tajnikom Faustom Bertinot-hjem umaknilo v opozicijo.
Razbitje v SKP je se jasneje kot dogajanje zadnjih mesecev opozorilo na dve tied samo zelo različni duši radikalne levice, na dva ra-dicna pogleda. Bertinotti se je odločil za antagonistično levico, ki je po definiciji proti reformistični vladi in levici, Cossutta je izbral pot sodelovanja in skupnega napora z reformisti za dosego možnih ciljev.
Bertinotti in Cossutta sta si bila dokaj edina v kritičnem ocenjevanju finančnega zakona, ki po mnenju pbeh ne ustreza potrebam itahjanske družbe in se zlasti njenega najsibkejsega dela. Toda tajnik SKP je svojo kritično oceno izpeljal do konca, umaknil se je v opo-dcijo, ne glede na posledice, ki jih bo ta njegova odločitev imela za stranko in za državo. Cossutta je ocenil, da je Prodijeva vlada v sedanjih italijanskih razmerah najmanjše zlo in se je °dlocil, da jo podpre in sku-Sa za podporo Se nekaj iztr-fiti prav za tiste najsibkejse, ki jih želi zastopati.
Podoben razkol je SKP doživela 14. junija 1995, ko se je morala odločiti, ah naj Podpre Dinijevo vlado. Devetnajst poslancev - med njuni bivši tajnik Sergio Ga-ravini - se je tedaj ločilo od SKP z utemeljitvijo, ki je bila dokaj podobna tisti, s katero je Cossuta včeraj utemeljil svoj »tokrat ne bom ubogal«.
Tokratni razkol se zdi Veliko hujši od tistega pred tremi leti, navadni elani so razdvojeni, med pripadniki enega in drugega krila je zti-Znati že veliko hude krvi. Razcep bo nedvomno vplival tudi na odnose med slovenskimi komunisti, saj so ■Stališča, ki so bila objavljena tudi v tem Časopisu, pokazala, da je slovenska komponenta SKP krepko razdeljena.
Osebno mislim, da je bila rzbira Cossutte in njegovih Somišljenikov trezna, neizbežna in edina perspektiva, medtem ko je Bertinot-tijeva opredelitev milo rečeno utopisticna. Toda politične razlike se ne smejo sprevreči tudi v osebno nasprotje. Ko bi se to zgodilo (in v zgodovini levice, itati-janske pa Se posebej, se je Politično razhajanje velikokrat sprevrglo v sovraštvo), ti levica dobila dodaten udarec, ki bi bil tem izrazitejši prav v manjšini.
RIM / JUTRI SE BO POSLANSKA ZBORNICA IZREKLA O ZAUPNICI VLADI
Prodijeva usoda na nitki SKP se je dokončno razbila
RIM - Poslanska zbornica bo jutri glasovala o zaupnici vladi, ki ji predseduje Romano Prodi (levo). Po včerajšnji začetni razpravi je usoda levosredinske vlade še na nitki, Čeprav ni povsem brezupna. Podprl jo bo tisti del parlamentarcev SKP, ki se prepoznava v stališčih bivšega predsednika Ar-manda Cossutte (desno). Vsekakor bo morebitna večina izredno pičla.
Prav to dejstvo je bilo izhodišče za izvajanje Kartela svoboščin, ki je povabil Prodija, naj odstopi in naj prispeva k jasnejšemu položaju. Nasprotnega mnenja so bili pri Oljki, kjer ocenjujejo, da je glavna dolžnost rešiti vlado in predvsem finančni zakon, nato pa se bo treba spoprijeti s proble-
momn krepitve večine. O tem, kdo lahko okrepi levosredinsko zavezništvo, pa v Oljki ni soglasja.
So trenutki v življenju, ko ne smeš ubogati. S temi besedami je Cossutta v bistvu ne samo priznal dokončni razkol v stranki, ampak hkrati odprl pot ustanovitvi novih parlamentarnih skupin in tudi nove stranke, ki se bo baje rodila v nedeljo. Rimska skupščina Berti-nottijevih nasprotnikov se je začela z vzklikanjem imena bivšega predsednika SKP in s petjem Internacionale. Na skupščini so bili seveda navzoči vsi senatorji in poslanci, ki nasprotujejo vladni krizi (teh je večina) in ki so napovedali podporo Prodijevemu kabinetu.
Na S.strani
VREME / NA GORIŠKEM IN VIDEMSKEM TER DRUGOD PO ITALIJI IN V SLOVENIJI
Poplave in zemeljski usadi prizadeli večino naših krajev
Za danes napovedane vsaj začasne vremenske izboljšave
Srbe je žeslrah, Nato pa okleva
BEOGRAD, BRUSELJ - Medtem ko so z izjemo Beograda skoraj vsa srbska mesta doživela vajo o letalskem napadu, pa se diplomacija še vedno vrti v začaranem krogu. Sekretar zveze Nato Solana je navedel, da je vse pripravljeno za napad, a kaj, ko se s tem vsi ne strinjajo.
Na 11. strani
Francija:
izročitev
Gellija
Italiji
PARIZ - Prizivno sodišče iz Aix-au-Provanca je odredilo ekstradikcijo nekdanjega velikega mojstra tajne prostozidarske lože PC Li-cia Gellija. Slednjega so aretirali 10. septembra v Cannesu. V Italiji bo moral prestati 8 let zapora zaradi kraha zavoda Banco Ambrosiano. Na 2. strani
GORICA, LJUBLANA, RIM - Goriška je bila tudi včeraj ves dan v primežu poplav, Čeprav je noC minila brez izdatnejših padavin in prispevala k občutnemu izboljšanju stanja na prizadetem območju med Krminom, Medejo in Romansom. Včeraj Cez dan je spet moCno deževalo, zlasti v prvih popoldanskih urah, ko je padlo še 70 mm dežja. Naglo naraščanje Birše in Idrijce se je na srečo zaustavilo zvečer, ko je. dež prenehal. Popoldanski dež je povzročil težave tudi na
Renato
Cureio
pogojno
prost
RIM - Nadzorno sodišCe je v teh dneh prispustilo bivšega voditelja RdeCih brigad Renata Curcia na pogojno svobodo, in sicer potem ko je odsedel 24 od skupnih 30 let zaporne kazni, na katero je bil obsojen zaradi svoje teroristične dejavnosti.
Na 2. strani
Tržiškem. V Ronkah so zaprli cesto proti letališču, v Škocjanu je zaradi narasle SoCe voda pronicala iz tal, poplavljala polja in kleti in tudi novo županstvo, ki naj bi ga odprli prav včeraj. SoCa je Cez dan nekoliko upadla, tako da tudi zvečer napovedana rast (v gornjem Posočju je še deževalo) ni preveč za-skrbljala. Težave na cestah povzročajo plazovi pri Krminu, Steverjanu ter drugod v Brdih in Posočju.
Vremenska ujma pa se je včeraj znesla tudi v drugih krajih Furlanije-Julijske krajine, zlasti v Beneški Sloveniji in drugod po Videmskem. Nadiža ter druge reke in potoki so marsikje prestopili bregove ter pola-vili naselja, ceste in kmetijske površine. V Beneški Sloveniji je bilo najbolj kriticnio v občini Podbonesec, med kraji v deželi, ki jih je vodna ujma najbolj prizadela, pa velja omeniti Lestizzo.
Obilno deževje je včeraj povzročilo poplave, zemeljske usade in drugo škodo tudi v Sloveniji, zlasti v njenih zahodnih in osrednjih predelih. Podobno je bilo tudi v Italiji, zlasti v severovzhodnih pokrajinah. Povsod težko pričakujejo vremenske izboljšave, ki so napovedane za danes.
Na 2. in 13. strani
Trst: StališCe v prid tajniku Bertinottiju
TRST - Skupina vodilnih predstavnikov tržaške federacije SKP in znanih komunistov se je opredelila za tajnika Fausta Bertinottija. Med podpisniki so tudi Giorgio in Igor Canciani, Stanka Mokole in Oskar Kjuder. Zavzemajo se za spoštovanje sklepov nedavnega vsedržavnega političnega sveta SKP in nasprotujejo razkolu v stranki.
Na S.strani
Turistična ponudba Benečija-PosoCje
TRST - Na sedežu deželne uprave so včeraj predstavili javnosti skupno turistično ponudbo Nadiških dolin in Posočja. Na predstavitvi sta uvodoma spregovorila deželni odbornik Sergio Dressi in predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin Giuseppe Marinig.
Na 15.strani
Ul. Cicerone 8 Tel. 662111 Fax: 634301
Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente
brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja
VIDEM / ZARADI STALNIH NALIVOV
Stanje v Furianiji včeraj še zelo kritično, danes naj bi se vreme delno zboljšalo
Poplave in plazovi tudi v Beneški Sloveniji - Deželna vlada zaprosila za pomoč vojske
VIDEM - Za današnji dan napovedujejo meteorologi postopno izboljšanje vremena. Bil bi že skrajni čas, da do tega pride, kajti položaj v Furlaniji je bil tudi včeraj ves dan kritičen.
Deževalo je skoraj neprenehoma, reke in potoki so se kar naprej izlivali izven strug in zlasti v komunikacijah so bili veliki problemi. Operativni center Civilne zaščite iz Palmanove je bil neprestano na delu in je koordiniral aktivnosti več stotin prostovoljcev. Prav tako so bile stalno mobilizirane vse razpoložljive enote gasilcev v deželi, da bi se položaj obdržal vsaj kolikor toliko pod nadzorstvom.
O kritičnosti položaja priča tudi dejstvo, da je v popoldanskih urah podpredsednik Dežele in odbornik za civilno zaščito Paolo Ciani uradno pozval vsedržavne organe Civilne zaščite za pomoč vojske. Odbornik je dejal, da je vojska potrebna ne le kot pomoč v trenutnih
izrednih razmerah, pač pa bo njena prisotnost potrebna tudi tedaj, ko bo dež ponehal in bo treba iz poplavljenih naselij in cestišč odstranjevati vodo, blato in naplavine. Potrebna pa bo tudi učinkovita pomoč prebivalstvu prizadetih krajev.
Medtem je bilo tudi v teku včerajšnjega dne sko-ro nemogoče doseči nekatere kraje, več pa jih je bilo tudi povsem izoliranih. V krajih Lestizza in Santa Maria di Slaunicco je voda narasle reke Cormor vdrla v stanovanja kakih 800 družin, voda je v naseljih dosegla višino preko enega metra ter je zalila kleti, trgovine in pritlična stanovanja. Oba kraja sta bila z vso okolico praktično izolirana in ju je bilo možno doseči le z an-fibijskimi sredstvi.
Severno od Vidma je deževna ujma pestila zlasi občine Tavagnacco, Pa-gnacco, Povoletto, Trice-simo, Bertiolo in Rivigna-no, vzhodneje pa se je najhuje zlilo nad Cento, Nemarni, Ahtnom in Foj-
Razdejanje, ki ga je voda povzročila v Manzanu (Ap)
do. Reka Tilment je pri Pušji vasi izkazovala vodostaj 2, 65 m preko normalne meje, naraščal pa je z ritmom 20 cm na uro. Podobno se je dogajalo tudi nekoliko severneje z reko Fella, v bližini kraja Moggio Udinese.
Zaskrbljujoče vesti so popoldan prišle tudi iz Krmina, kjer se je položaj še poslabšal. Nižji predeli mesta so bili povsem poplavljeni in zapreti so morali tudi državno cesto Krmin-Brazzano. O nekaterih poplavljenih kleteh so včeraj poročali tudi iz Ronk, v Fiumicellu pa je bila okolica poplavljena zaradi podzemskih izvirov, ki so začeli bruhati na dan velike količine vode.
Položaj se včeraj ni izboljšal niti na območju Beneške Slovenije, kjer se je vsulo več novih plazov v občini Podbonesec. Cest, ki peljejo na območja Ruonca in v Cmi Vrh niso uspeli ponovno od-
preti, tako da je bilo več stotin ljudi iz okoliških zaselkov še naprej odrezanih od poti v dolino.
V občini Centa se je pojavila nova plazovita fronta na pobočjih hriba Ber-nadija. V občini Bardo pa so zaradi plazov po odredbi župana zaprli občinski cesti med Bardom in Sedlišči in med Zavar-hom ter Viškoršo. V občini Fojda je bila zaradi zemeljskega usada izolirana tudi Cenebola, tako da je bil zaprt še edini možen dohod do Črnega vrha. Ob usadih je bilo zabeleženih tudi nič koliko cestnih udorov, tako na cesti Savorgnan-Neme in v okolici Cente. Plaz se je pojavil tudi v Tamorah, v občini Tavorjana, v bližini Fojde pa se je zrušil most na reki Bistrici.
Včeraj so tudi poročali, da je vodostaj večjih rek sicer pod nadzorstvom, Nediža se je na nekaterih mestih nekoliko unesla, nevarno se je v višjem to-
ku dvigal Tilment, Soča pa je povzročala skrbi v spodnjem toku, nekje blizu Fiumicella. Pozno popoldne so se razširile govorice, da se bliža Latisa-ni deroči val narasle reke Tilment, vendar so z operativnega centra v Palmanovi, kot tudi z županstva v Latisani sporočili, da je položaj pod nadzorstvom in ni neposredne nevarnosti, da bi tudi Tilment prestopil bregove.
Poplave, ki jih je povzročila reka Cormor pa so kar za štiri ure prekinile promet na železniški progi Trst-Benetke in sicer na odseku med Latisano in krajem San Giorgio di Nogam. Do poplave je prišlo, ker zaradi izredno visoke morske plime rečna voda ni imela kam odtekati.
Kot rečeno so sedaj vsa pričakovanja uprta v današnji in jutrišnji dan, ko je po podatkih deželnega meteorološkega zavoda napovedano vsaj delno izboljšanje. (D.U.)
Zaradi močnih padavin težave po vsej Sloveniji
LJUBLJANA - Obilno deževje je v zadnjih dneh povzročilo težave po vsej Sloveniji, največ pa v zahodnem in osrednjem delu države. Močno so narasli hudourniki ter večji vodotoki, sprožili pa so se tudi številni zemeljski plazovi. Voda je po vsej Sloveniji zalila številne stanovanjske hiše in ceste ter povzročila veliko škodo na kmetijskih površinah, so sporočili iz uprave RS za zaščito in reševanje.
Na območju Nove Gorice, zgornjega Posočja in Idrije so težave, zlasti na lokalnih in stranskih cestah povzročali številni hudourniki in zemeljski ter kamniti plazovi. Zaradi narasle Soče so včeraj v HE Solkan in HE Doblar morali ustaviti proizvodnjo energije, v Bovcu pa so imeli težave s telefonskimi zvezami. Na območju občine Brda je škoda velika na kmetijskih površinah, v občini Cerkno pa skupna škoda znaša blizu 250 milijonov tolarjev.
Na Gorenjskem je bilo najhuje v selški dolini. Sora je včeraj največje razdejanje napravila v Seleznikih, ki so bili v starem delu skoraj v celoti poplavljeni, v naraslo reko pa je zdrsnil tudi osebni avtomobil. V
škofjeloški občini je zaradi vode brez telefonskih priključkov ostalo več kot 700 naročnikov, morali pa so preusmeriti tudi promet iz železniškega predora Bohinjska Bistrica - Podbrdo.
Na območju Ljubljane so imeli precej težav v medvoški občini, ob Savi med Ljubljano in Litijo, ter v okolici Ribnice in Sodražice. Na Ljubljanskem barju poplavlja Ljubljanica. Težave zaradi padavin so včeraj imeli tudi v Zasavju, Posavju in na Notranjskem, na širšem celjskem območju je bilo najhuje v Laškem in Radečah, na Dolenjskem pa so poplave in zemeljski plazovi začeli groziti šele v noči na 7. oktober.
Po prehodnem umirjanju razmer bodo vodotoki v Sloveniji spet naraščali. Opozorilo velja sprva za zahodno Slovenijo, proti večeru pa tudi za osrednjo, južno, jugovzhodno in vzhodno Slovenijo. Obstaja možnost vnovičnih poplav. Velika pa je tudi verjetnost proženja zemeljskih plazov, saj so tla zelo namočena. Danes bo dež predvidoma ponehal, močnejšega deževja pa ne pričakujejo niti v prihodnjih dneh.
- MOJSTER LOŽE P2 / PO ARETACIJI V FRANCIJI -n
Gellija bodo izročili Italiji
Tako je včeraj razsodilo prizivno sodišče v Aix-au- Provance
PARIZ - Prizivno sodišče iz Aix-en-Provenca je včeraj izdalo dovoljenje za ekstradikcijo Licia Gellija, nekdanjega velikega mojstra tajne prostozidarske lože P2, ki so ga 10. septembra aretirali v Cannesu.
Sodna obravnava je trajala vsega deset minut. 2e pred obravnavo je Gellija obšla slabost (podobno kot po aretaciji), a sodišče je kljub temu nadaljevalo svoje delo. Gel-li je pristal na izgon, kot je bil napovedal že konec septembra, potem ko so ga iz bolnišnice Sv. Margherite premestili v marsejski zapor Baumet-tes. Po razsodbi je Gellija spet obšla slabost, da so ga morali odpeljati z re-šilcem, a ne v zapor, temveč spet v bolnišnico za jetnike Sv. Margherite.
Njegov francoski odvetnik Maxime Gorra je po razsodbi izjavil, da je prizivno sodišče
izgnalo Gellija, ker je sam privolil v ekstradikcijo. Dejal je, da bo moral sedaj odlok o izgonu podpisati francoski premier. Po njegovih predvidevanjih naj bi ves postopek trajal mesec ali dva.
Povsem drugačnega mnenja sta bila Gellijeva italijanska odvetnika Raffaello Giorgetti in Stefane Angiolini. Namignila sta, da bi lahko nekdanjega voditelja lože P2 izročili italijanskim oblastem že čez nekaj dni: tri ali štiri.
Licio Gelli je bil aprila letos dokončno obsojen na osem let zapora na prizivnem procesu o stečaju Calvijevega Banco Ambrosiano. Nekaj dni pred razsodbo pa je prostozidar zbežal. Italijanska policija je takoj uvedla preiskavo, ki je 10. septembra obrodila sadove: italijanski policisti so v sodelovanju s franco-
skimi žandarji iztaknili velikega mojstra in ga aretirali v Cannesu skupaj z njegovo romunsko prijateljico Gabriello Va-sile. V zaporu naj bi Gelli poskusil samomor, nato se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico. V nadaljevanju italijanske preiskave so v njegovi Vili Wandi'pri Arezzu našli 164 kilogramov zlata, ki so bili skriti na vrtu v velikih vazah. Gelli je takoj po aretaciji dal vedeti, da ne bo privolil v izgon. To je ponavljal vse dokler ga niso iz bolnišnice prepeljali v marsejsko ječo. Tam je sprevidel, da bi bilo življenje v samici, brez vsakršnih ugodnosti, zanj pretežko. Zato je že naslednjega dne spremenil prvotno mnenje in vendarle privolil v ekstradikcijo. Prizivno sodišče je včeraj ugodilo njegovi želji.
TERORIZEM / PO 24 LETIH ZAPORA
Bivši rdeči biigadist Renato Curcio na začasni svobodi
RIM - Bivši ideolog Rdečih brigad Renato Curcio je že nekaj dni dejansko na svobodi. Nadzorno sodišče ga je namreč pripustilo na pogojno svobodo. In tako je Curcio zdaj na prostosti, pa čeprav je v zaporu odsedel le 24 od skupnih 30 let, na katera je bil obsojen zaradi teroristične dejavnosti. Spomnimo naj, da je bil eden izmed ustanoviteljev Rdečih brigad, se pravi ene izmed najbolj krvoločnih teoristi-čnih organizacij v Italiji, ki so dosegle višek svoje dejavnosti leta 1976, ko so ugrabile in umorile državnika in politika Alda Mora.
Curcio se je rodil leta 1941 v kraju Monterotondo pri Rimu, politično pa se je izoblikoval med študijem sociologije v Trentu, kjer je med drugim spoznal Maura Rostagna, Marca Boata in Maro Cagol, s katero je potem delil življenjsko in politično usodo. Curcio se je namreč s Cagolovo poročil leta 1969, naslednje leto pa sta se oba odločila za skrajnolevičarsko teroristično dejavnost.
Curcia so zaradi teroristične dejavnosti obsodili na 30 let zapora ter ga prijeli leta 1974 in zaprli v kaznilnico v kraju Casale Monferato. Od tu ga je naslednje leto rešila skupina rdečih brigadistov, med katerimi je bila tudi njegova žepa. Slenja je nekaj mesecev potem umrla v oboroženem spopadu s policijo, Curcia pa so ponovno aretirali leta 1976 v Milanu.
Odtlej je Curcio prestajal svojo zaporno kazen najprej v kaznilnici, od leta 1993 pa v režimu delne svobode. Kot rečeno, ga je nadzorno sodišče pred kratkim pripustilo na začasno svobodo. To je po eni strani omogočilo Curciovo vedenje, po drugi strani pa tudi dejstvo, da je rdeči terorizem danes v Italiji povsem zaključeno poglavje.
VREME / V LIGURIJI SPET SONCE
Vodna ujma včeraj prizadela zlasti severovzhodno Italijo
RIM - Val slabega vremena je tudi včeraj prizadel večji del Apeninskega polotoka ter povzročil poplave in zemske usade. K sreči ni nikjer zahteval človeških žrtev, prizadel pa je veliko gmotno škodo, ki jo bodo lahko dokončno ocenili samo, ko bo ujma mimo.
Včeraj je bilo posebno kritično v severovzhodnih predelih Italije. V Benetkah so že tretji dan zapored beležili pojav visoke vode. Voda se je dvignila za skoraj 130 centri-metrov od srednje višine morske gladine, kar je največ v tem letu, ter poplavila vse pritlične prostore. Ne gre za rekordno vrednost, saj se je 18. novembra 1996 voda dvignila za 136 centimetrov in v bližnji preteklosti še več. Gotovo pa gre za vse prej kot prijetno situacijo.
Sicer pa je vodna ujma prizadela tudi druge predele Veneta. Posebno hudo se je znesla nad pokra-
jino Belluno. Tu so mnoge reke in potoki prestopili bregove ter poplavili obdelane kmetijske površine, pa tudi naselja. Zaradi zemskih usadov so zaprte mnoge ceste, med temi državni cesti št. 203 Agordina pri kraju Mas in št. 348 med Feltrami in Comudo.
Služba civilne zaščite je bila ves včerajšnji dan v alarmnem stanju tudi na Tridentinskem-Ju-žnem Tirolskem, vendar hujšega naposled ni bilo. O obilnem deževju, poplavah in usadih pa so včeraj poročali iz mnogih krajev srednje in južne Italije, zlasti iz Lacija in Kampanije.
V Liguriji in Toskani, kjer je slabo vreme v minulih dneh najbolj pustošilo, pa je včeraj prvič po daljšem času posijalo sonce. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo vremenske razmere danes postopoma izboljšale tudi v ostalih predelih Italije.
ITALIJANSKA POLITIČNA KRIZA
Četrtek, 8. oktobra 1998
3
Do zadnjega trenutka na nitki usoda Prodijeve levosredinske vlade
RIM - Samo jutri, ko se bo poslanska zbornica izrekla o zaupnici, bo jasno, ali je prva povojna levosredinska vlada v Italiji prebrodila najhujšo Cer. Včerajšnja razprava v spodnjem domu italijanskega parlamenta namreč ni dala še jasnega odgovora. Vlada ni bila dokončno obsojena na odstop, a tudi zaupnice ni-nia še v žepu. Njena usoda bo v znatni meri odvisna od sklepa tistega krila Stranke komunistične prenove, ki se prepoznava v stališčih bivšega predsednika Armanda Cossutte, v mnogocem pa tudi od tega, ali bodo pozorni za Prodijev poziv vsi parlamntarci Oljke, tudi tisti, ki so se opredelili za sredinsko UDR Francesca Cossige.
Kot je napovedal že v torek, se je Romano Prodi
v	svojem nagovoru včeraj obrnil samo na dosedanjo večino. Dober del 40-mi-nutnega govora pa je namenil SKP in njenemu tajniku Faustu Bertinotti-ju. »Ne morem se sprijazniti z mislijo, da bo zaradi tako nerazumljive izbite pokopana vlada, ki je odraz sil, v katerih so se zbrale italijanske reformistične stranke. Prav zaradi tega se je Prodi v zaključku obrnil »do vseh poslancev, ki so bili izvoljeni z glasovi volilcev, ki so verjeli v to večino«.
»Ne morem verjeti, poslanec Bertinotti, da bi se
vi	lahko zares borili proti vladi, ki je nastala tudi s Prispevkom tisocev vaših aktivistov. Ne morem verjeti, da nameravate res zavrniti prvi finančni zakon, ki je po mnogih letih res pozoren za proble-
me šibkih, za potrebe najrevnejši upokojencev, za mlade brezposelne in izkazuje posluh tudi za razvoj manj razvitih področij,« je dejal predsednik vlade. Dodal je, da bi padec te vlade vrnil krmilo oblasti »tistim, proti katerim smo se skupaj borili in zmagali«, sedanja vlada »in to podčrtujem s ponosom, je vlcada, ki so jo hoteli tudi volilci SKP«.
Sicer pa je premier obnovil vse dosežke svoje vlade, poudaril je pristop k skupni evropski devizi, podčrtal, da je le-trošnji finančni zakon v skladu s programom, na osnovi katerega so volilci zaupali mandat levosredinskim silam. Kot vrednoto je izpostavil politi-
čno stabilnost, s katero si je Italija pridobila zaupanje evropskih partnerjev. Odobritev finančnega zakona bi še okrepila zaupanje Evrope v Italijo, celoten javnofinančni sistem bi postal bolj upra-vljiv.
Ploskanje ob koncu premierovega izvajanja je nazorno pokazalo, kako je vladina usoda na nitki. Predsedniku vlade so ploskali poslanci Olje in Dinijeve Italijanske prenove, medtem ko so predstavniki SKP srepo zrli predse, njihovo stisko in razdvojenost pa je orisal nato predsednik skupine Oliviero Diliber-to, ki je sicer v skladu s sklepom strankinega političnega komiteja napovedal nasproten glas,
obenem pa kritiziral slepoto te izbire.
V debati, v kateri so sodelovali vsi liderji, ni prišlo do izraza velikih novosti. Predstavniki opozicijskega Kartela svoboščin so napadli predsednika vlade, kritizirali finančni zakon, ga pozvali, naj odstopi in naj s tem prispeva k razjasnitvi političnega položaja. V mnogih odstavkih pa je vsebinsko kritiko nadomestila zbadljivka. Tako je predsednik FI Silvio Berlusconi govoril o »vladi, ki je na dražbi«, sedanje težave pa naj bi razgalile dejstvo, da je »levica pred dvema letoma prevzela oblast samo z goljufijo«. Fini je pristavil, da bo Prodi pokopal bipolarnost, za katero se
je doslej zavzemal, ker bo prisiljen sprejeti glasove sredine. Predsedniku je tudi očital, da je s tem zavezništvom izpostavil vlado »muham majhne trockistične skupine«, s čimer naj bi se Italija vračala v politično prazgodovino.
Domenico Comino je v imenu Severne lige napovedal glasovanje proti zaupnici, polovico Časa pa je posvetil kritiki Oljke, drugo polovico pa prav tako ostremu napadu na Kartel svoboščin. Tudi Salvatore Cardinale je v imenu Cossigove stranke napovedal negativen glas in se je, kot bivši predsednik republike, zavzel za spremembo političnih ravnovesij in za oblikovanje širokega zaveznštva,
ki bi združevalo vse zmerne in osamilo skrajno levo in skrajno desno politično krilo. Dodal je, da njegovi stranki finančni zakon ni všeC, vendar ga je pripravljena podpreti »Ce bo to potrebno v interesu države«.
Tudi v Oljki so prišli do izraza nekoliko različni poudarki. Na eni strani se je tajnik Ljudske stranke Franco Marini zavzel za razširitev večine na sredinsko UDR, čeprav Cossigove stranke ni izrecno imenoval. Po drugi pa se je tej hipotezi odločno zoperstavil predstavnik Zelenih Mauro Paissan. Tajnik Levih demokratov Massimo D’Alema pa o tem vprašanju ni bil zelo jasen. Poudaril je, da bo treba okre-
Zelo značilna fotografija včerajšnje debate v zbornici: Cossutta in Diliberto sta ploskala Prodiju, Bertinotti pa si je nekaj zapisoval
piti večino, Ce bo Prodi dobil zaupnico in obšel Cer takojšnje krize. »Sedaj je naša dolžnost, tudi zaradi odgovornosti do države in do Evrope, da odobrimo finančni zakon. Pot bo težavna. Ali bo možno okrepiti levosredinsko zavezništvo? Osebno upam, da bomo temu zavezništvu dali zadostno moc, da bi se lahko spet lotili ustavne reforme in s tem osmislili pot te zakonodajne dobe«. D’Alema je v tem okviru dokaj ostro polemniziral z Berlusconijem, ker preprečil pot reform, Finiju pa je polemično očital, da je opustil »politično razmišljanje in se posvetil strankarski propagandi«. Tudi v tem je D’Alema videl dokaz, da je sedanje levosredinsko zavezništvo edino sposobno vladati Italiji.
Tajnik Levih demokratov je istočasno tudi spet zaprl duri za pogovarjanje z Bertinottijevo levico. Njegovo izbiro je ocenil kot »politično norost«, očital mu je, da ne »pretrga sodelovanja z Oljko, ampak zavrača izročilo italijanskega in evropskega komunizma«.
Kolikšne so možnosti, da Prodi in Oljka obplu-jeta to Cer? Veliko je odvisno od Cossuttovega krila, veliko pa tudi od poslancev, ki so bili izvoljeni na listi Oljke in se nato oddaljili od leve sredine. Elisa Pozza Tasca je na primer dejal, da mora še premisliti, vendar se bo vzdržala ali podprla vlado, Diego Masi in Giuseppe Bicocchi pa sta dejal, da bosta kot je sklenila poslanska skupina UDR, glasovala proti.
RIM / OSTRA RAZHAJANJA V KOMUNISTIČNI PRENOVI
Pristaši Cossutte bodo podprti vlado Že v nedeljo najbrž nova politična sila
RIM - So trenutku v življenju, ko ne smeš ubogati. S temi besedami je Armando Cossutta v bistvu ne samo priznal dokončni razkol v Stranki komunistične prenove, a hkrati odprl pot ustanovitvi novih Parlamentarnih skupin in skoraj gotovo tudi nove stranke. »Finančni zakon Prodijeve vlade ni naš zakon in tudi politika te vlade ni naša politika, kljub vsemu pa bi nas umik iz večine imel dramatične posledice za levico in za vso državo, na morebitnih volitvah pa bi morda prevladala desnica. Umik ni v tem primeru izraz poguma, a Prav nasprotno«. Priletni lider ni niti za milimeter odstopil od svojih stalisc in odstopil ni niti Fausto Bertinotti, očitno že dva liderja dveh ločenih strank.
Rimska skupščina Bertmottijevih nasprotnikov se je začela z vzklikanjem imena bivšega predsednika SKP in z Internacionalo. Dvorana razstavne palače je bila pretesna za udeležence, kr so prišli iz skoraj vse
države, tako da so mnogi spremljali razpravo kar na hodnikih, drugi pa celo na ulici s pomočjo zvočnikov. Na skupščini so bili seveda navzoči vsi senatorji in poslanci, ki nasprotujejo (teh je večina) vladni krizi, v Rim pa so prišli tudi mnogi deželni in pokrajinski tajniki SKP. Med njimi je bil tudi tržaCan Jacopo Venier, ki je bil zelo oster ter polemičen do sklepov in .stališč vsedržavnega političnega sveta stranke.
NajveCje pričakovanje je seveda vladalo za poseg Cossutte, ki je v bistvu potrdil nepremostljiva razhajanja s tajnikom. Poti nazaj ni vec in tudi ni vec Časa za kompromise ali posredovanja. Dejal je, da njegovi poslanci in senatorji sprejemajo apel Romana Prodija za zaupnico vladi, Čeprav - in to je večkrat ponovil - smo kritični do njegovega dela in do vsebine državnega proračuna. Tudi Ce bo vlada dobila zaupnico pa naj nihče ne misli, da smo s tem končali. Očitno je bilo to svarilo namenjeno Massimu D’Alemi, pri Če-
mer je bil Cossutta najbrž pred sabo usodo skupine »Komunistov za enotnost«, ki so se s Časom »izgubi-li« v LD oziroma v Oljki.
Da mislijo Cossutta in njegovi zapustiti Bertinottijevo SKP je odkrito poudaril senator Leonardo Caponi. Napovedal je, da se bo v nedeljo rodila nova komunistična stranka s svojim simbolom in imenom »Co-munisti italiani« (Italijanski komunisti), odgovornost za takšen razplet dogajanj pa nosi po njegovem izključno Bertinotti. Caponi je tudi dodal, da se bosta nova parlamentarni skupini zavzemali za vsebinsko izboljšanje finančnega zakona, Ce bo seveda Prodijev kabinet vzdržal to silovito in za SKP najbrž usodno politično nevihto.
Da so odnosi v stranki dokončno kompromitirani je sicer med dopoldansko razpravo v zbornici priznal tudi načelnik poslancev Oliviero Diliberto. Istega mnenja je tudi predsednik senatorjev SKP Luigi Marino.
Bertinotti: Za oporečnike ne bo več mesta v stranki
RIM - »Ce bo kdo od poslancev in senatorjev glasoval proti odločitvam strankinega političnega sveta in bo torej podprl Prodijevo vlado se bo sam izključil iz Stranke komunistične prenove«. Fausto Bertinotti vztraja pri svoji radikalni politični usmeritvi, ki, kot znano, ne uživa večinske podpore v parlamentarnih skupinah, ki sta na strani Armanda Cossutte.
Bertinotti je negativno ocenil parlamentarni govor premiera Romana Prodija, ki je -
tako sekretar SKP - se naprej integralistiCno in nekritično zagovarjal vladni finančni zakon. S to vlado ni vec možnosti dialoga, po njenem odstopu pa se bodo morda odprle nove perspektive, meni še Bertinotti, ki je še dalje prepričan, da so v Italiji možna leva politična ravnovesja. Na vprašanje, zakaj ni v poslanski zbornici oporekal stališčem načelnika skupine Olivie-ra Diliberta je tajnik odgovoril, da je hotel s tem zaščititi demokratičnost in svobodo
izražanja v stranki, Čeprav ni soglašal s stališči Diliberta.
Bertinotti je še naprej prepričan, da je večina članov stranke na njegovi strani, kaj v resnici mislijo volilci SKP pa bo težko preveriti, Čeprav nekatere ankete dokazuje, da jih velika večina odločno nasprotuje padcu Prodijeve vlade. To lahko tolmačimo tudi iz vsebine pisem dnevniku Manifeste ter iz številnih telefonskih klicev, ki jih v teh dneh dobivajo levo usmerjene zasebne radijske postaje.
GLOSA
Kohlova pomoč odločilna za Slovenijo
Jože Pirjevec
Zadnje Čase vzbuja moje pisanje kar živahne, vendar pretirane reakcije, ki ga izkrivljajo. Protestiram proti političnemu mitingu, ki so si ga privoščili PuCnik, Janša in Peterle na zadnji Dragi ter proti njihovi interpretaciji zgodovine, sloneči na opravičevanju kolaboracije z nacifaši-zmom, pa me gospod Furlan obtoži, da sem proti odpiranju arhivov, v katerih naj bi sedanje slovenske oblasti skrivale dokumente o poboju domobrancev. Skušam oceniti vlogo Helmuta Kohla v sodobni zgodovini Evrope in Ravel Kodrič takoj napise Primorskemu dnevniku odprto pismo, v katerem me obtožuje, da s svojo hvalnico poraženemu nemškemu kanclerju kratim slovenskim žrtvam nacizma pravico do odškodnine. Seveda se ne Čutim prizadetega ne zaradi prvega in tudi ne zaradi drugega oCitka, vendar se mi zdi primemo, kakor sem storil že v prejšnjem primeru, da Ravlu odgovorim, saj je med nami še tako premalo kresanja mnenj in odkritega dialoga.
Problema vojnih odškodnin sicer nisem nikoli posebej poglobil, vendar se iz svojega raziskovanja ob pisanju knjige o Jugoslaviji spomnim, da vprašanje ni bilo rešeno bolj po jugoslovanski kot po nemški krivdi. Konkretno je bilo zastavljeno že v petdesetih letih, pa ga je izničil sam Tito, ko je leta 1957 iz ideološko-politicnih razlogov sklenil, da pri-
zna Nemško demokratično republiko. Kljub nasprotovanju zunanjega ministra KoCe Popoviča, • je s tem kršil t.i. Hallstei-novo doktrino, s katero je vlada v Bonnu skušala izolirati svojo dvojčico v Pankowu, to pa je imelo za posledico, da je kancler Adenauer pretrgal diplomatske stike z Beogradom. S tem so propadli tudi pogovori o izplačilu odškodnin, ki pa bi jih - Ce hoCemo biti pošteni - prizadeti tako in tako ne dobili. Kajti bivša jugoslovanska vlada je v svojem hlastanju po devizah še prerada preusmerjala denar, ki ga je dobivala - in kolikor ga je dobivala - na raCun medvojnega trpljenja svojih državljanov, v lastne blagajne.
V kakšni fazi je sedaj vprašanje odškodnin, ne vem. Ker Nemčija ni z nikomer podpisala mirovne pogodbe, si vsekakor predstavljam, da je še odprto. O tem zgovorno govori tudi proble-
matika tistih nesrečnežev, ki so bili med drugo svetovno vojno na prisilnem delu v Tretjem Reichu, in ki zdaj zahtevajo plačilo za svoje trpljenje. Kljub temu da je ■ preteklo že pol stoletja, mislim da imajo pravico do finančnega povračila za suženjstvo, ki so ga morali prestati, kakor imajo pravico do svoje lastnine tisti Judje, katerih zlato je ostalo v trezorjih švicarskih bank. Jasno pa je, da odnosov med državami in narodi ne moremo reducirati samo na dimenzijo odplačevanja vojne škode, ker bi bilo sicer mednarodno življenje preprosto nemogoče. Politično življenje je preveč kompleksno in polivalentno, da bi ga mogli oblikovati z miselnostjo računovodje. V tem smislu se mi zdi, da se nam je Slovencem kot narodu kancler Kohl povsem oddolžil za krivice, ki so nam jih med vojno prizadejali Nemci, ko je odločilno vplival na priznanje naše suverenosti. Prav tega pa mu, bojim se, nekateri naši levičarji ne morejo odpustiti. V svoji zagledanosti najprej v proletarski inter-nacionalizem stalinističnega kova, nato v jugoslovanski socializem, danes v multikulturnost preprosto ne morejo prenesti dejstva, da smo se Slovenci postavili na lastne noge in da skušamo oblikovati svojo usodo v sozvočju z drugimi narodi, a vendar na svojo odgovornost. Mislim, da v tem grmu tiči zajec Kodričevega protesta.
MARIBOR / (NE) ZNANO ZAMEJSTVO V OKVIRU SEJMA GOSTTUR
Sodelovanje mladih z obeh strani meje
Za neposredno seznanitev z manjšinsko stvarnostjo
MARIBOR - Tudi v Mariboru dež pošteno nagaja prirediteljem in obiskovalcem mednarodnega sejma turizma in gostinstva, saj so razstavne površine praktično vse pod šotori, gastronomska po-nuda pa na prostem. Moča in vlaga se seveda poznata pri omejenem številu obiskovalcev sejma na Taboru, zato prireditelji upajo, da se jih bo vreme do sobote, ko se bo letošnji 6. GOSTTUR končal, vendarle usmililo, in jim podarilo kak žarek jesenskega sonca. Nanj računajo seveda tudi vinogradniki, ki prav te dni načrtujejo trgatev težko obloženih trt v mariborskem vinskem okolišu. Ko smo že pri vremenu: tudi gladina Drave hitro narašča in je njen pretok že presegel kritično mejo 800 kub. metrov na sekundo, vendar v mestu nevarnosti poplav ni, paC pa lahko do njih pride v stari strugi Drave v smeri proti Dravskemu polju.
Toda vrnimo se k sejmu, kjer je
bila tudi včeraj vrsta spremljevalnih prireditev, med katerimi naj omenimo tudi obisk Črnogorske gospodarske delegacije pod vodstvom ministra za turizem Vlada Mitroviča. Neuradno se je izvedelo, da je ob tej priložnosti prišlo do dogovora, da bo slovenski letalski prevoznik Adria Airways opravljal prevoz turistov dveh velikih nemških touroperaterjev v črnogorsko primorje.
Posebej zanimiva za nas, pa je bila včerajšnja predstavitev projekta (NE) znano Zamejstvo, čeprav je predvidena novinarska delavnica na to temo zaradi premajhnega odziva žal odpadla. Gonilna sila tega projekta, Slavko Mežek, ki je organiziral sejemsko predstavitev vsega manjšinskega tiska iz Italije, Avstrije in Madžarske, pa je skupaj s strokovno sodelavko Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Ido KavCiC predstavil zamisel o sodelovanju šolske mladine z obeh strani meja.
Pri projektu sodeluje tudi srednja ekonomsko-turistična šola iz Radovljice, ki jo je na predstavitvi zastopal ravnatelj Jože PogaCar.
Projekt, ki ga bomo v eni naslednjih nedeljskih številk dnevnika podrobneje predstavili, ima namen seznanjati slovensko šolsko mladino s kulturno-zgodovinski-mi in naravnimi značilnostmi s slovenskimi manjšinami poseljenih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem in to prek neposrednega stika z mladimi in z manjšinskimi ogranizacijami. Ti spoznavni tokovi, ki nimajo turistične, paC pa vzgojno-izobraže-valno vsebino, pa ne bodo le enosmerni, saj v program centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki deluje pod okriljem slovenskega šolskega ministrstva, sodi tudi posebna pozornost za šolsko mladino iz zamejstva, ki se bo lahko posluževala struktur in servisa tega centra.
Vlasta Bernard
________VOLITVE / PO SKLEPU USTAVNEGA SODIŠČA________
Koprski upravitelji pri Janezu Podobniku
Ustavna pritožba predsednika koprskega občinskega odbora LDS
LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je v torek na delovnem pogovoru v Ljubljani z županjo Mestne občine Koper Ireno Fister pogovarjal o zapletih, do katerih je prišlo zaradi odločbe ustavnega sodišča glede neustavnosti Mestne občine Koper. Kot je po pogovorih povedal Janez Podobnik, so ob pomoti pravnih strokovnjakov ugotovili, da obstajajo še nekatere pravne poti, s katerimi bi lahko obstoječi problem Čimbolj ustrezno rešili. Zato so se dogovorili, da se v kratkem še srečajo in preučijo ne-
katere nove vidike, ki so se odprli v današnjem pogovoru, ter da vanje vključijo vse državne institucije, ki so odgovorne za razrešitev tega problema, tj. vlado, Republiško volilno komisijo in še nekatere druge institucije.
Koprska županja Irena Fister pa je med drugim poudarila zadovoljstvo nad ponovnim srečanjem. Ker pa Cas hitro teCe, v mestni občini Koper nadaljujejo s pripravami na lokalne volitve, ker pričakujejo, da bo lahko občani koprske občine tako kot vsi drugi državljani 22. novembra odšli na voli-
POLITIKA / DEŽELA
Polemika v SRP: Pecplo zavrača kritike Zoizinijeve
TRST - Deželna svetovalska skupina Stranke komunistične prenove je v vrtincu ostre notranje polemike. Kot smo poročali, je svetovalka Bruna Zorzini Spetič predvčerajšnjim kritizirala odsotnost somišljenika in kolege Gianluigija Pegola pri glasovanju o rebalansu deželnega proračuna, ki je bil odobren z razliko enega samega glasu. Zor-zinijeva, ki podpira stališča Armanda Cossutte, je Pegolovo odsotnost (tajnik je pristaš Fausta Ber-tinottija) povezala z znanimi razhajanji v stranki, ki je tudi pri nas na robu dokončnega razkola.
Pegolo, ki je tudi deželni tajnik SKP, ocenjuje kritike somišljenice za smešne in popolnoma neosnovane. Svojo odsotnost pri ključnem glasovanju utemeljuje z neodložljivimi političnimi obvezami, o katerih je pravočasno obvestil kolege. Nobenih natolcevanj
torej, pravi Pegolo, ki izpostavlja jasno opozicijsko usmeritev SKP proti deželni vladi Roberta Antonioneja.
Tajnik glasno očita Zorzinijevi, da je štru-mentalno izkoristila ta dogodek, potem ko je bila sama v ponedeljek popoldne odsotna na deželni seji. Dobro vemo, pravi Pegolo,-da je svetovalka že pred časom podprla politična stališča predsednika naše stranke in sedaj imamo vsi pred oCmi ogromno škodo, ki ga njegovo zadržanje povzroča Komunistični prenovi. »Vsekakor sem upal, da bomo, vsaj dokler še pripadamo isti stranki, ohranili korektnost, kar se očitno ne dogaja veC, saj so nekateri že ubrali pot obrekovanja z namenom, da bi diskreditirali podobo SKP«, je v zelo polemični noti pristavil še pordfe-nonski deželni svetovalec in sekretar SKP.
VIDEM / OBČINSKE VOLITVE
Zavezništvo LS in Fl razdvaja Pol
Županski kandidat centra bo primarij bolnišnice Gervasutta
VIDEM - V Vidmu se je na vidiku predčasnih občinskih volitev, ki bodo 15. novembra, naposled rodil tudi ta-koimenovani "center". Malo manj "veliki" sicer od napovedi, njegovo rojstvo pa je že izzvalo val polemik, ki najbrž ne bodo mogle mimo kar tako.
Ljudski avtonomistični center, tako je ime novopečenemu zavezništvu med Ljudsko stranko, Forza Italia in Unione Friuli, ima tudi svojega županskega kandidata. To je zdravnik Piero Commessatti, primarij iz videmske bolnišnice Gervasutta, za katerega ni podatka, da bi vsaj formalno kdajkoli pripadal kaki stranki.
Vsekakor je dejstvo, da je ta dokaj atipična koalicija povrzocila vrsto negodovanj, predvsen v samen polu svoboščin.
Kaže, da rimske desnosredinske centrale še niso dale formalnega blagoslova videmskemu "centru", kar je včeraj izjavil deželni koordinator Forza Italia Ettore Romoli, ki je koalicijo opredelil kot sad specifičnih krajevnih razmer. Koordinator je dejal, da bi se omenjena formula lahko uprabila tudi v drugih sredinah, obenem pa je tudi izjavil, da se bo moral center v primeru balotaže povezati z Nacionalnim zavezništvom.
Deželni tajnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo ni tega mnenja in je dejal, da dogovor Ljudske stranke s Forza Italia ne predvideva nikakršnega povezovanja z NZ v drugem krogu volitev.
Na to izjavo se je takoj odzval Gio-vanni Collino, ki je med drugim elan vsedržavnega tajništva NZ. Izrazil je nasprotovanje dogovoru LS-FI, kajti ni predvideval, da se Ljudska stranka v drugem krogu volitev ne namerava povezovati z njegovo. Collino je še dejal, da sploh ni reCeno, da bodo vsedržavni desnosredinski vrhovi odobrili videmski dogovor. Ce pa Ljudska stranka ne bo hotela sprejeti povezave z Nacionalnim zavezništvom za drugi krog volitev, se bo NZ predstavilo s svojo listo, v katero bo vključilo svoje najboljše deželne predstavnike.
Negodovanja v Polu svoboščin pa so vsekakor širša in trenutno je na obzorju skupna lista NZ in Krščansko demokratskega centra, ki skuša prodreti tudi z župansko kandidatinjo, nekdanjo odbornico Marisanta di Prampero.
Deželni tajnik SKP Gianluigi Pegolo pa je medtem izjavil, da komunisti ne nameravajo podpreti v drugem krogu liste, ki so jo osnovah Levi demokrati, kajti slednji komunistov niso želeli v koalicijo že v prvem krogu, (du)
tve, je še povedala Irena Fister.
Sestanka v Ljubljani so se iz koprske mestne občine udeležili še predsednik občinskega sveta Lojze Peric, pooblaščeni predstavniki krajevnih skupnosti Črni Kal, Šmarje in Gradin ter predsednik samoupravne narodne skupnosti Italijanov Mario Steffe.
Predsednik koprskega občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Branko Kodrič pa je včeraj skupaj s šestimi elani odbora na ustavno sodišče poslal ustavno pritožbo v zvezi z
Da bo tudi Slovenija na internetu
LJUBLJANA - Namen skupne akcije urada vlade za informiranje in družbe Microsoft Slovenija Počistimo mrežo, ki bo potekala do prihodnjega junija, je promocija Slovenije. Veliko ponudnikov storitev in informacij na internetu Slovenije namreč pogosto ne uvršča na sezname držav sveta ali Evrope. Z akcijo pa bodo skrbnike tovrstnih "oporečnih" strani opozorili na odsotnost Slovenije ter jih pozvali, naj jo uvrstijo na seznam.
Vsak uporabnik interneta, ki bo naletel na spletne strani s seznami brez Slovenije, je povabljen, da svoje protestno pismo pošlje skrbniku omenjene strani, kopijo pa usmeri na naslov slovenijaasploh-si.-net. Najbolj duhoviti in najprizadevnejši protestniki bodo tudi nagrajeni.
Osnovne informacije o namenu in pravilih akcije je mogoCe dobiti tudi na spletni strani www.sploh-si.net. (STA)
odločbo tega sodišča o neustavnosti mestne občine Koper.
V	obrazložitvi ustavne pritožbe Kodrič najprej ugotavja svoj pravni interes, ki ga ima kot občan mestne občine Koper na volitvah lokalnih skupnostih, ki jih je državni zbor razpisal za nedeljo, 22. novembra. Kodrič meni, da mu je ustavno sodišče z odločbo, ki jo je glede koprske občine sprejelo 17. septembra, kratilo temeljno ustavno pravico do volitev organov lokalne skupnosti.
Pri tem se Kodrič ne spušCa v utemeljenost odločitve ustavnega sodišča v delu, ki razveljavlja sedanjo oblikovanost koprske občine, temveč v delu, kjer mu v tretjem odstavku navedena odločba onemogoča izražanje njegove volje voliti organe, kar je po ustavi upravičen in dolžan storiti. V kolikor mu je kratena pravica voliti in biti voljen, je s tem bistveno spremenjena njegova državljanska volja glede sodelovanja pri upravljanju javnih zadev po svojih izvoljenih predstavnikih v občini Koper, saj sedanji obseg te občine (volilne enote) vpliva na možnost oblikovanja njegovega zaželjenega predstavništva.
V	skladu s še ostalimi navedbami v utemeljitvi ustavne pritožbe Branko Kodrič ustavnemu sodišču predlaga, naj pritožbo sprejme ter razveljavi ali v celoti zadrži 17. septembra sprejeto odločbo o neustavnosti koprske občine. Ustavno sodišče naj razveljavi ali zadrži tretjo točko navedene 'odločbe in mu na ta način omogoči opravljanje njegove državljanske pravice do volitev, kot to določata 43. in 44. člen ustave. (STA)
SINDIKATI / PO PROŠNJI ZA VPIS 250 DELAVCEV V DOPOLNILNO BLAGAJNO
POLITIKA / RAZHAJANJA V SKP
TVM ponovno pred resnejšimi težavami?
Danes dopolne sindikalni vrh v boljunškem obratu
Pristaši Bertinottija odklanjajo razkol
Med podpisniki dokumenta Giorgio in Igor Canciani, Stanka Mokole in Oskar Kjuder
Danes ob 11. uri se bodo v Tovarni velikih motorjev v Boljuncu zbrali predstavniki tovarniškega sveta in pokrajinskih sindikatov kovinarjev FIM-CGIL, FIOM-CISL in UlLM. Na sestanku bodo skušali poglobiti ponedeljkovo nepričakovano sporočilo vodstva tovarne, da je na ministrstvu za industrijo vložilo prošnjo za vpis 250 delavcev v dopolnilno blagajno v letu 1999, kakor se seveda tudi dogovoriti o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli na sindikalni ravni za zaščito interesov delavcev.
Sporočilo vodstva Podjetja je resnici na ljubo udarilo kot strela z jasnega, tako da bodo sindikalni predstavniki danes skuSali najprej razu-nieti, kaj se pravzaprav dogaja. Ne gre namreč pozabiti, da je šele pred dobrimi desetimi meseci prišlo do podpisa sporazuma med sindikati in družbo Fincantieri, tedanjim edinim lastnikom TVM, na osnovi katerega je ob vstopu finske grupe Watsila v lastništvo prišlo do klestenja 170 delovnih niest. Sporazum pa je predvideval, da bo za odvečno delovno silo zagotovljena ali predčasna upokojitev ali alternativno delovno mesto, pred-sem pa da bo prišlo do globljega preustroja tovarne, tako da bi ji zagotovili proizvodno prihodnost.
2e površen pregled sedanjega stanja pove, da je sklenjeni sporazum do danes ostal v veliki meri mrtva črka. Tako mnogi odpuščeni delavci Se vedno čakajo na alternativno zaposlitev (80 bi jih morala prevzeti nova tovarna
posebnih cevi v bivšem Arzenalu sv. Marka, ki pa je še vedno zgolj v načrtih); obljubljene nove proizvodne linije še vedno niso stekle (to velja predvsem za motorje W64 in motorje na plin). Se več. Zanimiv je podatek, da finska družba VVatsila, ki bi na osnovi sporazuma morala prevzeti glavnino lastništva, ima do danes v rokah le 40% delnic, medtem ko ostalih 60% Se vedno kontrolira Fincantieri.
Kaj naj sklepamo iz vsega tega? Smo priča resnejšim težavam? Ali pa imajo prav tisti, ki pravijo, da je vodstvo TVM zaprosilo za vpis 250 uslužbencev v dopolnilno blagajno samo zato, da bi si nekako zavarovalo hrbet pred grozečo svetovno recesijo, podobno kot so storile druge velike tvrdke v Italiji s Fiatom na čelu?
Cas bo seveda marsikaj razjasnil. Sindikati pa vsekakor ne nameravajo
čakati križem rok in so že dali vedeti, da bodo zahtevali temeljito razčiš-
čenje z lastništvom TVM, kakor tudi s predstavniki oblasti.
Ne razkolu v stranki, a dosledno izvajanje sklepov vsedržavnega političnega sveta SKP. To je v bistvu poziv tržaških pristašev Fausta Bertinottija somišljenikom, ki so se opredelili za Armanda Cossutto, a tudi vsem članom in volilcem Komunistične prenove. Prvi podpisnik dokumenta je pokrajinski predsednik Giorgio Canciani, med podpisniki pa so tudi tržaški občinski svetovalec Igor Canciani, nabrežinska svetovalka Stanka Mokole, načelnik pokrajinske skupine Dennis Visioli, odgovorni za zunanjo politiko Fabio Feri, dirigent partizanskega pevskega zbora P.Tomažič Oskar Kjuder, dolinska občinska svetovalka Nadja Hrovatin Jerin, nato Raffaele Doven-na, Giuliana Vlacci, Giulio Lauri, Silvia Robba, Vin-cenzo Cerceo, Deborah Berton, Sergio Facchini, Mari ta Russo Lauri, Lavi-nia Minozzi in Adriana Donim.
Pobudniki tega stališča soglašajo s sklepi najvisje-ga strankinega telesa in močno kritizirajo finančni zakon Prodijeve vlade, Ces da sploh ne upošteva potreb in pričakovanj delovnih ljudi in šibkih družbenih slojev. SKP ne more in ne sme še naprej podpirati takšne vladne politike, saj bi na tak način prepustila socialni protest desnici, ki bi tako gotovo zmagala na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Komunisti -piSe v dokumentu - se ne morejo izneveriti svoji samostojni politični vlogi.
Glede govoric, da se v stranki nekateri že vzhajno pripravljajo ne samo na ' razkol, temveč tudi na
_________OBČINA TRST_______________
Prvi tečaj s tehniko video konference
Ta.petek se bo pričel teCaj o zakonu za decentralizacijo javne uprave, znanem kot Bassanini 2, za fukcionarje in uslužbence tržaške občine, ki ga bo označevala pomembna tehnična novost. Slo bo namreč za prvi tečaj tržaške občine, ki se bo po-služil t.i. video konference, kot se imenuje sistem video komunikacije v živo.
TeCaj bodo vodili izvedenci združenja za upravno pravo iz Pordenona, in sicer v prostorih pordenonskega županstva, z njimi pa bo preko video konference povezana tržaška občinska izpostava v Ul. Locchi pri Sv. Vidu v Trstu, kjer bodo zbrani funcionarji in uslužbenci občinske uprave, ki se bodo udeležili izpopolnjevalnega tečaja o javni decentralizaciji. Tečaj se bo odvijal vsak petek od 15. do 18. ure do 27. novembra.
Tržaški občinski odbornik za splošne zadeve Mauro Tommasini je v tiskovni noti podčrtal, da so izpopolnjevalni tečaji z video konferenco med drugim veliko cenejši kot tradicionalni.
ŽELEZNICA / VČERAJ
ZARADI OBILNEGA DEŽJA
»Pendolino« pripeljal v Trst
Poskusna vožnja slovenskega hitrega vlaka - Danes nova vožnja
Potniki na tržaški železniški postaji So se včeraj le nekaj minut pred poldnem kar malce začudili, ko je na postajo privozil najbolj prestižni italijanski hitri vlak »pendolino«. Kake pol ure prej je Pripeljal iz Sežane na Opčine, od koder )e nadaljeval pot do Trsta.
Slo je za poskusno vožnjo hitrega vlaka z nagibno tehniko, ki so ga sloven-
ske železnice kupile prav od italijanskega Fiata. Vlak je odpotoval iz Ljubljane. Po torkovi poskusni vožnji do Sežane, je bil vCeraj na vrsti prestop meje. Danes bo na vrsti še ena poskusna ponovitev. Tokrat pa se bodo z vlakom pripeljali tudi slovenski politični predstavniki in novinarji, da bi se na lastne oči prepričali o kvalitetah hitrega vlaka.
Gasilci so imeli polno dela, poplavljeni kletni prostori
Zaradi obilnih padavin je bilo včeraj nekaj težav tudi v Trstu, vendar se razmere pri nas še zdaleč ne morejo primerjati s tem, kar se dogaja v go-riski in Se zlasti videmski pokrajini, kjer je položaj dobesedno dramatičen. Tamkajšnjim gasilcem so priskočili na pomoč tudi tržaški in miljski kolegi, ki so na pot krenili z ustrezno opremo, podobno kot so naredili gasilci iz drugih krajev dežele.
Pri nas pa so se v glavnem ukvarjali s poplavljenimi kletmi in nasploh nižje ležečimi prostori. Opravili so sicer precej posegov, vendar nobeden ni bil posebno zahteven, popoldne je nehalo deževati, voda je odtekla in je celo posijalo sonce. V Miljah je voda preplavila staro mestno jedro, nabralo se je je nekaj decimetrov, na površje je prišla tudi neprijetna nesnaga iz mestne kanalizacije. V nekate-
rih prostorih so se z vodo spoprijeli s Črpalkami, v glavnem pa je od vsepovsod kmalu odtekla. Nekaj podobnega je bilo tudi v Trstu, od koder pa ne poročajo o zaprtih cestah ali čim podobnem. Marsikje je v glavnem zadoščala večja previdnost, kot na primer pod železniškim mostom na Miramarskem drevoredu, nedaleč od železniške postaje, kjer se običajno ustvari pravo je-zerce.
Tudi vCeraj pa je bil zaprt Korzo Saba ob Goldonijevem trgu, kjer polagajo plinske cevi, kar že nekaj dni povzroča hude težave v prometu v tem mestnem predelu. Sinoči so cesto za lažja vozila, avtomobile in motorna kolesa, sicer odprli, tako da so lahko peljala proti Stari mitnici, vendar bo danes zjutraj spet zaprta. Zaradi deževnega vremena se bodo dela verjetno zavlekla* dlje, kot je bilo predvideno.
ustanovitev nove politične skupine (ali jim bodo levi demokrati dobrohotno prepustili simbol nekdanje KPI, ki jim pripada?), so Bertinottijevi pristaši mnenja, da bi šlo za zelo hudo in enostransko dejanje. Takšen korak bi bil v kričečem nasprotju z demokratičnimi stališči članstva ter s svobodno in demokratično odločitvijo vsedržavnega sveta SKP, ki se je z dvotretjinsko večino izrekel za izstop iz Prodijeve koalicije. Za notranje razCiščenje in preverjanje je bil vsekakor že sklican izredni kongres, ki bo v začetku prihodnjega leta.
Canciani in somišljeniki so trdno prepričani, da bi bilo kakršno koli zadržanje parlamentarcev proti sklepom vsedržavnega sveta, ne samo v škodo SKP, a
tudi in predvsem v škodo interesov delavcev, brezposelnih in upokojencev. Takšna izbira bi bila vrh vsega, kot dokazuje zgodovina italijanskega delavskega gibanja, veliko darilo za desnico in za t.i. močne interese, konec koncev za vse tiste, ki si prizadevajo za uničenje komunistične stranke.
Podpisniki dokumenta se bodo z vsemi silami borili za ohranitev enotnosti v SKP na osnovi svobodnega soočenja ter hkrati za izvajanje političnih sklepov nedavnega rimskega zasedanja vsedržavnega sveta. Od tod poziv vsem somišljenikom, naj se mobilizirajo za ljudsko in enotno gibanje v korist prave alternative, ki mora sloneti na realnih potrebah.
NOVICE
V	Trstu v soboto srečanje notranjih ministrov držav članic SEP
V	petek in soboto se bodo v Trstu sestali notranji ministri držav Članic Srednjeevropske pobude. Srečanje, ki mu bo predsedoval italijanski notranji minister Giorgio Napolitano, je namenjeno skupni proučitvi nevarnosti organiziranega kriminala, načrtovanju skupnega nastopanja proti kriminalnim organizacijam ter usklajevanju državnih zakonov na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Prisotni bodo ministri za notranje zadeve Italije, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Poljske, Moldove, Albanije, Bolgarije, Romunije, Belorusije in Ukrajine.
Prijave za tri delovna mesta
Deželna agencija za zaposlovanje sporoča, da bodo v ponedeljek, 12. in v torek, 13. oktobra, na sedežu v Ul. Severo 46/1 od 9.30 do 12.30 zbirali prijave za tri delovna mesta pri tržaški občini, in sicer za mesto upravnika za določen čas (najverjetneje do 22. aprila 1999) ter za dve mesti služkinj za nedoločen Cas. Prednostna lestvica bo objavljena v petek, 16. oktobra na oglasni deski urada, in sicer ob 10. uri.
Delovno mesto v bolnišnici
Tržaško bolnišniško podjetje razpisuje delovno mesto za vodjo oddelka za zdravstveno fiziko za določen čas. Interesenti morajo predložiti diplomo iz fizike in potrdilo o opravljeni specializaciji iz zdravstvene fizike. Zainteresirani naj pošljejo svoje prošnje glavnemu ravnatelju podjetja, Ul. Farneto 3, in sicer do 15. oktobra letos.
Srečanje o uporabi teritorija
Svetoivanski rajonski svet, krajevne organizacije in številna naravovarstvena združenja prirejata danes ob 18. uri na šoli Codermatz v Ul. Pinde-monte 11 javno srečanje na temo Kako lahko občani vplivajo na izbire pri uporabi teritorija.
Fotografski natečaj
Združenje Cultura viva in Podjetje za turistično promocijo sta razpisali tretji fotografski natečaj Trst v modrem. Izbrani sta bili dve temi: Trst, mesto na morju ter Ljudje in mesto. Razpisalo je tudi posebno sekcijo natečaja, in sicer za posebne efekte v fotografiji na temo Spremenjeno mesto. Sodelovanje na natečaju je brezplačno. Udeleženci lahko predstavijo svoje fotografije do 14. novembra na sedežu Podjetja za turistično promocijo v Ul. S. Nicolo 20, 3. nadstropje.
Kongres združenja Tina Modotti
V	ljudskem domu A. Gramsci na PonCani bo jutri ob 18. uri redni občni zbor Združenja Tina Modotti. Na njem bodo pregledali opravljeno dejavnost, začrtali nove smernice delovanja in obnovili funkcije.
PONEDELJEK	ZAPRTO	
TOREK	9.00	NEPREKINJENO	19.00	
SREDA	9.00 - 12.45	15.00 - 19.00
ČETRTEK	9.00	NEPREKINJENO	19.00	
PETEK	9.00 - 12.45	15.00 - 19.00
SOBOTA	9.00	NEPREKINJENO	19.30	
NEDELJA	ZAPRTO	
MBUIESE ■ RABOJEZ |TS| • TAKOJ ZA MEJNIM PREHODOM ŠKOFIJE
OPČINE / PREDSTAVITEV
GLAVNA BOLNIŠNICA / ODPRTJE 23. OKTOBRA
Galebov »naj« šolski dnevnik rekordov
Izdan v2.400 izvodih - Namenjen učencem in nižješolcem
Kmalu center za presaditev mozga
Sodelovanje med tržaškimi bolnišnicami Ob odprtju mednarodni onkološki posvet
»Zakaj je na prvi strani narisana tako velika lubenica?« je vprašal glasek iz vrste učencev in učenk. »Zato, ker je v letošnjem dnevniku vse ”naj“: naj-Večje, najdaljše, najvišje...« je odgovoril slikar Klavdij Palčič, ilustrator Galebovega šolskega dnevnika med včerajšnjo predstavitvijo publikacije v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Odgovorni u-rednik Dušan Udovič je
malo prej omenil, da se skozi strani letošnjega dnevnika kot rdeča nit prepletajo raznorazni rekordi iz znane Guinnessove knjige, ki jih je Palčič upodobil s svojimi zabavnimi risbami, da bi med napornimi resnimi učnimi urami ponudile učencem in nižješolcem kanček zabave.
Na predstavitvi je ravnatelj Zadružne kraske banke Klavdij Brajnik poudaril,
da je Galebov šolski dnevnik zapolnil veliko vrzel; saj so bili pred izdajanjem publikacije slovenski otroci primorani posegati po podobnih italijanskih dnevnikih. Dejstvo, da je Zadruga Novi Matajur, izdajatelj dnevnika, predstavila publikacijo v dvorani Zadružne kraške banke, ni naključje, saj je openska banka z zadružnima bankama iz Doberdoba in Sovodenj ter goriško
Kmečko banko (predstavljal jo je Hilarij Kobal) gmotno podprla izdajo. Predstavitve so se udeležih številni slovenski didaktični ravnatelji in ravnatelji nižjih srednjih šol, učitelji, pa tudi osnovnošolci. Udovič jim je povedal, da se Galebov šolski dnevnik vsako leto prenavlja, da bi čim bolj odgovarjal potrebam slovenskih šol. Ob tem je naglasil, da so pripombe in sugestije šolnikov nadvse dobrodošle, saj bo z njimi mogoče pripraviti še bolj kvalitetno publikacijo.
Dnevnik je izšel letos v 2.400 izvodih. Namenjen je osnovnošolcem in nižješolcem, pa tudi na višjih srednjih šolah so začeli povpraševati po njem.
Učenci so izkoristili priložnost predstavitve in postavili slikarju Palčiču celo vrsto vprašanj: Zeleh so izvedeti, v kolikem času nariše risbo, kje je »tovarna«, v kateri tiskajo Galeb, ali so vsi dogodki, ki so zabeleženi v dnevniku, resnični. Slikar jim je pojasnil, da lahko nastane slika v nekaj minutah, lahko pa je potrebno zanjo več časa; »tovarna« Galeba se nahaja v dolinski obrtni coni pri podjetju Graphart, ki bi ga lahko tudi obiskah; dogodki, zbrani v dnevniku so resnični, saj so vpisani v Guinnessovo knjigo rekordov. Prav zaradi tega se je letos v sam naslov publikacije vrinila tista besedica »naj«, in jo spremenila v Galebov »naj« šolski dnevnik. Tudi Palčičevo voščilo učencem in učiteljem je bli polno presežnikov, saj jim je zaželel »najbolj uspešen potek šolskega leta za najboljše učence in dijake najboljših slovenskih šol.«
V tržaški glavni bolnišnici bodo 23. oktobra na onkološkem oddelku odprli center za transplantacije, kjer bodo opravljali presaditve mozga. Slednje so učinkovite pri terapijah proti levkemiji in limfatični levkemiji, v zadnjih letih pa uporabljajo to tehniko tudi pri rakastih obolenjih, ki se ne tičejo krvi in limfatič-nega sistema. Pacientu, ki je podvržen visoko intenzivni kemoterapiji (ki hudo poškoduje mozeg), vzamejo vzorec mozga, ga zamrznejo in mu ga po končani kemoterapiji transplantirajo. Kar zadeva levkemijo, je mogoča presaditev mozga drugih darovalcev, pri rakastih obolenjih, ki prizadenejo tkiva, pa so v zdravniških krogih študije osredo-
Danes zečer se bo na prireditvenem prostoru pod borovci v Praprotu začel 3. Kraški Oktober-fešt v organizaciji šem-polajskega kulturnega društa Vigred.
Ker skrajno spremenljivo jesensko vreme ne more nuditi nikakršnih jamstev, so tudi letos prireditveni prostor opremih z ogromnim šotorom, pod katerim se bo lahko praznik nemoteno odvijal tudi v primem najhujše ujme.
Letošnji Kraški Okto-berfešt bo tako danes ot-vorila breška godba Long Zlunk, nakar bo
točene na samotransplan-tacijo.
Isti dan bo v hotelu Sa-voia Excelsior celodnevno mednarodno onkološko zasedanje »Visoko intenzivna kemoterapija v hemo-onkologiji: kako, kdo, kje in zakaj?«, ki so ga predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na onkološkem oddelku glavne bolnišnice. Posvet in center za presaditve mozga je predstavil vodja onkološkega oddelka podjetja tržaške bolnišnice Guido Tuveri, spregovorili pa so tudi glavni direktor Gino To-solini, vodja transfuzijskega centra Alessandro Alu, vodja hematološkega oddelka Giorgio Pala-dini, vodja centra za transplantacije mozga otroške bolnišnice Burlo Garofo-
praznični večer dodatno popestril ansambel Dori iz Laškega. Ansambel je prvič nastopil v zamej-stu na šagri v Prebenegu, sicer pa je redni gost raznih avstrijskih »pivskih« šotorov.
Poskrbljeno bo seveda tudi za lačne in žejne, saj so oiganizatorji zago-tovili odlično vino, pivo, pa tudi pečen kostanj ter klobase z zeljem. Današnjo tekmovalno točko bo predstaljalo tekmovanje v zobanju grozdja, ki se že napoveduje kot zelo zanimivo, predvsem pa zabavno.
(gb)
lo Marino Andolina in odgovoren pri transfuzijskem centru Garofolo dr. Zorzini.
Odprtje centra, ki je z ustreznimi napravami prvi v deželi, je sad plodnega sodelovanja med bolnišniškim podjetjem in bolnišnico Burlo Garofolo. Gre za novost, so povedali, pri kateri bodo delali skupno, pomembno pa je gledati na probleme ljudi. Nadah so si doseči konkretne rezultate, saj gre za zgodovinsko priložnost. Malokje po svetu so združili toliko različnega znanja, kar je treba izkoristiti v dobrobit ljudi. V Trstu je vsako leto na desetine bolanih, sedaj pa so združili tri skupine različnih specialistov in dve banki krvi. Bolnišnica Garofolo bo posredovala svoje izkušnje, glavna bolnišnica bo dala na razpolago strukturo.
Dandanes je možna presaditev mozga tudi pri osebah nad 65 leti, s tovrstnim posegom se možnost preživetja podvoji, v zadnjih letih pa so v Evropi opravili že
5.000	presaditev. Bivanje v bolnišnici traja navadno približno 15 dni. V glavni bolnišnici bosta na razpolago dve sobi, tako da bodo lahko potencialno sprejeli letno 50 bolnikov.
Pomembno je tudi osveščati javnost in druge zdravnike z delovanjem in rezultati, kar bodo obširno obrazložili ob priliki zasedanja. V slabemu italijanskem zdravstvu, so povedali, je vse to dokaz dobre volje številnih oseb.
Aljoša Gašperlin
Od sobote prikaz sodobne madžarske umetnosti
Sodobni Trst razkriva današnje umetniško snovanje na Madžarskem: v soboto bodo v deželni palači na Trgu Unita odprli razstavo sodobne madžarske umetnosti Bel Tempo (Lepo vreme). Gre za uvodno prireditev osrednjega niza četrte izvedbe Dialogov z umetnostjo srednje-vzhodne Evrope, ki jo organizira odbor Sodobni Trst. Kot so organizatorji Dialogov poudarili že na predstavitveni konferenci, so pozornost tokrat namenili
Madžarski, ki se je na predlog zelo pozitivno odzvala. Razstavo, ki jo bodo odprli v soboto ob 19.uri, so namreč pripravili v tesnem sodelovanju z muzejem za sodobno umetnost Ludvvig iz Budimpešte. Odprtja se bodo udeležili tudi madžarski podtajnik na zunanjem ministrstvu Janos Herman, madžarski generalni konzul Gabor Solyom, predsednik deželnega odbora FJK Antonione in odbornik za kulturo Franzutti.
KD VIGRED
Od danes v Praprotu Kraški Okroberfešt
V SOBOTO V BOLJUNCU / POKRAJ1NASKUPAJ
Zaključek z akrobatskim plesom
Nastopila je izbrana skupina Flip iz Pirana - Žal malo občinstva
jASEPANJE / DANES PRIČETEK
Kako preprečiti spolno izkoriščanje mladoletnikov
V veliki dvorani zavoda »A. Volta« v Ul. Monte Grap-pa 1 se bo danes pričelo zasedanje - izpopolnjevalni tečaj rta temo »Maltretiranje in spolno izkoriščanje mladolet-rtikov: kako ju prepoznami in preprečujemo«. Za pobudo se je zavzela deželna koordinacija za zaščito mladoletnikov iz Furlanije-Julijske krajine v soorganizaciji z Občino Trst in pod pokroviteljstvom ter doprinosom tržaške Pokrajme. Vpisalo se je kar 300 oseb, med katerimi so učitelji ter državni in občinski koordinatorji otroških jasli in otroških vrtcev ter osnovnih Sol.
Kot so poudarili na včerajšnji predstavitveni konferenci. je zasedanje sad skupnega prizadevanja in naporov rasnih voluntaristiCnih združenj in ustanov. Tako bomo prvič lahko prisostvovah deželnemu simpoziju o temi, ki je izredno in tudi dramatično aktualna, obenem pa bodo organizatorji ustregli vse večji potrebi samih vzgojiteljev, da pridobijo primerno in potrebno znanje, ki jim bo omogočilo, da se soočajo z vprašanjem, s katerim se spoprijema tudi naša dežela. Na tiskovni konferenci, ki so se je med drugimi udeležili odbornik za socialna in zdravstvena vprašanja Gianni Pecol Cominotto, odbornica za Šolstvo in za mladino Maria Teresa Bassa Poropat ter Klarisa Semeraro, odgovorna za deželno koordinacijo za mladoletnike, so orisali tudi program zasedanja, ki se prične ob 15. uri. Po pozdravih bo Francesco Milanese, javni varuh za mladoletnike dežele FJK, bo govoril o protislovjih in perspektivah preventive s posebnim ozirom rta naše razmere. Sledil bo poseg Marise Biancardi iz središča za varstvo otroka iz Mester, ki bo orisala težave rnladih in odgovornosti odraslih. Po krajšem odmoru ob 17-15 bodo srečanje nadaljevati s skupinskim delom, ki se bo zaključilo ob 19. uri. Simpozij se bo nadaljeval juhi, 9. t.m. in pa prihodnji teden, 15. in 16. t.m.
Prejšnjo soboto se je v občinskem gledališču France Prešeren v Boljun-cu predstavila plesno-akrobatska skupina Flip iz Pirana. Z nastopom mla-' dih članic in članov te državno in mednarodno uveljavljene skupine, ki v svoji redni dejavnosti združuje preko 400 deklet in fantov, se je zaključil tudi niz pobud, ki jih je v
sodelovanju z vsemi občinskimi upravami ponudila tržaška pokrajina. V svoji drugi izvedbi je niz Provin-ciassieme - Porkajinaskupaj ponudil ne le plesne, temveč tudi razstavne, filmske, koncertne in predavateljske prireditve, ki so se vrstile po raznih krajih naše pokrajine vse od srede avgusta do konca septembra.
NOVICE
Nov tečaj slovenskega jezika za začetnike
Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture iz Trsta sporoča, da bo ta mesec na njenem sedežu v Ul. Valdirivo 30 stekel nov tečaj slovenskega jezika za začetnike. Tečaj se bo odvijal ob ponedeljkih in četrtkih v večernih urah. Ustanova ob tem sporoča tudi, da je še vedno odprto vpisovanje v brezplačni izpopolnjevalni tečaj za učitelje in profesorje, ki bi želeli vključiti v svojo didaktično ali pedagosško dejavnost tudi elemente slovenske kulture. Podrobnejše informacije nudi tajništvo ustanove vsak delavnik od 17. ure do 19.30, tel. 761470.
Tečaji glasbene vzgoje
Zbor Cappella civica prireja v sodelovanju z gledališkim muzejem C. Schmidi, glasbeno nagrado Otta di Trieste in zdniženjem Promusica troje tečajev glasbene vzgoje. Prvi je namenjen novim pevcem cerkvenega zbora, drugi novim članom otroškega zbora, tretji pa vsem tistim, ki bi hoteti izpopolniti svojo glasbeno vzgojo, tako da bi lahko kritično poslušati glasbo. Podrobnejše informacije nudi zbor Cappella civica v Trstu, Ul. Imbriani 5, tel. in faks 040-636263.
Brezplačna služba pregledovanja gob
Tržaško podjetje za zdravstvene storitve obvešča, da v Trstu deluje brezplačna služba pregledovanja gob. Služba je na razpolago na pokriti tržnici na Nabrežju Ottaviano Augusto 12 vsak delavnik od 8. do 9. ure. Kot je znano, so nekatere vrste gob hudo strupene in so že neštetokrat prevarale ljudi, ki so se imeli za njih velike poznavalce. Kdor ima tudi rahel dvom o kakovosti gob, ki jih namerava užiti, bo zatorej previdno ravnal, če se bo poslužil uslug omenjene službe.
SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER
Se enkrat zazrti v »Budovo oko«
Srečanje z Jelinčičem odprlo novo sezono
Pri Slovenskem klubu so se odločili, da otvo-rijo letošnjo sezono s predstavitvijo najno-vejSega dela enega naj-plodovitejsih in najuspešnejših zamejskih pisateljev. Tako so v Gregorčičevi dvorani v torek predstavili Budovo oko časnikarja, alpinista, romanopisca in esejista Duška Jelinčiča. Po enominutnem molku, s katerim so prisotni želeli počastiti spomin dveh zaslužnih elanov: prof. Franca Škrlja in Milana BolCiCa, ki sta nas zapustila v minuli sezoni, je Daria Betocchi orisala lik avtorja in njegovega literarnega opusa. Spregovorila je o vseh Jelinčičevih delih (Tema na pomolu, Prazne sobe, Zvezdnate noči, Biseri pod snegom) in o številnih prestižnih nagradah, ki jih je bil avtor deležen, predvsem z italijanskim prevodom Zvezdnatih noCi - Le notti stellate. NajveC pozrnosti je seveda bilo namenjene zadnji Jelinčičevi knjigi, Budovo oko, ki je v lanskem letu izšla pri založbi Lipa iz Kopra, v pripravi pa je že tudi italijanski prevod. Budovo oko je po mnenju Betocchijeve pisano v težko opredeljivem žanru, saj vsebuje v sebi tako elemente alpinističnega romana kot pustolovskega in detektivke. V knjigi namreč poleg alpinistov, nosačev, šerp in najvisjih gora na svetu nastopajo tudi napetost, akcija in skrivnostnost, ki se kaže že v večkrat prisotni »mlečno beli megli«, ki povzroča amnezijo, mo-mentalno neuravnovešenost, morda celo norost... Govornica se, »zato
da ne bi kratila veselja do branja potencialnim bralcem«, ni preveč zaustavljala o poteku zgodbe, temveč je svojo pozornost preusmerila predvsem v simboliko, ki je prisotna v tem »in skorajda vseh Jelinčičevih delih«. To simboliko morda Se najbolje pooseblja šerpa Aktemba, nekakšna himalajska Ka-sandra, ki je tako kot ona, deležen daru prerokovanja in ravno tako kot ona tudi obsojen na nevernost ljudi. Bralec lahko na lik šerpe gleda iz dvojne perspektive: iz perspektive zahodne civilizacije, ki vidi v njem predvsem pijanca in iz perspektive njegovih ljudi, »teh šerp, ki živijo z vero v srcu«, torej vzhoda, ki vidi v njem nosilca višjih vrednot. Simboliko, ki jo nudi ta dvojnost perspektive je sedaj lažje razbrati: stalni kontrast med zahodom, ki je v krizi, morda zato ker je ves svoj smisel bivanja zgradil na tehniki (ki med drugim junake romana stalno puSCa na cedilu) in vzhodom, kjer tehniki ni Se uspelo izkoreniniti iz ljudi nekih višjih vrednot in mistike. »Pomislila sem, da imamo morda med sabo zamejskega Paula Coelha ali Susanno Ta-
maro,« se je Se pošalila Betocchijeva, a ker je avtor ob tej drugi primerjavi odločno zmajal z glavo, takoj za tem dodala: »No, no, saj je skupno le to iskanje stika s pravimi vrednotami...«
V izvedbi mladega violinista Mateja Santija sta bili nato na vrsti Mas-senotova Meditacija in Paganinijev Mojzes. Medtem pa je Milica Kravos prebrala dva odlomka iz JeliCiCeve knjige, iz katerih je izstopala vsa skrivnostnost, vsa orientalskost, »vsa ta mistična odeja, v katero sem ovil svojo knjigo«, kot je kasneje dejal avtor sam. Jelinčič je s svojimi privlačnimi anekdotami in Čudovitimi diapozitivi (nanašali so se pretežno na odpravo Alpe Adria Sagarmata Expedition 1990) prisotne popeljal najprej v Katmandu, pogledati Budovo oko, »ki imaš občutek, da ti vedno sledi, da vidi vse, kar delaš«, in potem skozi dva tedna aklimatizacij-skega marša, vse do vznožja Sagarmate, ali po naše Everesta. Sagarmata ni Everest pravi menih Lama Deva, ki nastopa v zadnji Jelinčičevi knjigi. Sagarmata je kraljestvo tistih, ki Čakajo.
Poljanka Dolhar
DOLINA / 120 LET DRUŠTVA
Celovečerni
koncert
dekliške skupine Valentin Vodnik
Vztrajno delo lahko rodi kar zadovoljive sadove: sicer je treba veliko rednosti in požrtvovalnosti, prej ali slej pa se vloženi trud le obrestuje. Z zadoščenjem se torej Članice dekliške pevske skupine Valentin Vodnik pripravljajo na svoj celovečerni koncert. Predstavile se nam bodo jutri, v petek, 9. oktobra, ob
20.30	v čudovitem okolju, ki ga ustvarja dolinska cerkvica sv. Martina.
Koncert, ki mu daje pokroviteljstvo Zveza slovenskih kulturnih društev, se vključuje v letošnja praznovja 120-letnice SKD Valentin Vodnik, obeležil pa bo tudi drobni jubilej dolinske pevske skupine, ki je pred petimi leti začela stopati na poti zborovskega petja pod vodstvom Tva Tula. Kmalu zatem je vodstvo prevzela Tatjana Jercog, sicer pianistka in dotlej tudi pevka. V teh letih se je DPS Valentin Vodnik redno predstavila na zborovski reviji Primorska poje, zapela je na mnogih vaških prireditvah, ob raznih priložnostih pa je nastopila tudi izven teh domačih krogov. Se posebno v pretekli sezoni je bilo delovanje dolinskega dekliškega zbora nadvse pestro in vsebinsko bogato: lanskega decembra so pevke skupaj s elani MoPZ Valentin Vodnik in harmonikarskim orkestrom Synthesis 4 oblikovale uspešen in učinkovit kocnert v vzdušju božiCno-novolet-nega praznovanja. Prav tako skupaj z moškim zborom iz Doline se je spomladi udeležila gostovanja pri Dvojezičnem zboru v Borovljah,
ob nastopu poletja pa zapela pri prijateljskem društvu na koroških Ra-dišah. Sodelovala je na raznih nastopih po okoliških društvih, pred zaključkom sezone v mali cerkvici sv. Barbare pri Korošcih, še julija pa na mednarodni zborovski reviji Brez meja, ki jo je domaCe društvo uspešno priredilo na dolinskem trgu.
Jutrišnji koncert pomeni za 13-clansko pevsko skupino, ki jo sestavljajo dekleta iz Doline, Boljunca in Milj, pravi mejnik. Polne dobre volje so zaCele z vajami že v prvih dneh septembra, da bi že v tem zgodnjem prireditvam Času uspele predstaviti svoj prvi celovečerni koncert. Svoj spored so oblikovale s posvetilom ljudski pesmi, zamejski, širše slovenski in furlanski, a z drobnim korakom tudi v mednarodni prostor, (dam)
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
8.	oktobra 1998 SERGIJ
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 18.33 - Dolžina dneva 11.21 - Luna vzide ob 20.39 in zatone ob 10.08
Jutri, PETEK,
9.	oktobra 1998
JANEZ
VREME VČERAJ OB
12.	URI: temperatura zraka 18,3 stopinje, zračni tlak 1008,5 mb pada, veter 8,3 km na uro vzhodnik, vlaga 76-od-stotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 3 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Nicolo Pu-rich, Giulia Bernardi, Glo-ria Tironi, Valentina Franz, Emma Trobiz, Cri-stina Ferretti, Agnese Pod-da, Chiara in Martina Zu-dich Ruan.
Umrli so: 33-letni An-drea Bucavelli, 87-letni Giuseppe Settimo, 75-let-na Leda Terracina, 97-let-na Anna Maria Clarich, 96-letni Attilio Pagan, 59-letni Giuseppe Granzotto, 83-letni Francesco Bonet-ta, 81-letna Renza Petro-nio, 93-letna Antonia Aloi-sio, 80-letna Iva Ragusin, 81-letna Pierina Miniussi, 65-letni Lauro Perini, 73-letni Giorgio Busdon, 57-letna Antonia Smaltino, 81-letni Dante Cuttin-Zer-nich, 83-letni Ettore Jovi-ne, 84-letni Riccardo Mari, 90-letna Alfreda Bernar-dis, 75-letni Bruno Saule.
LEKARNE
Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. oktobra 1998
Normalen urilik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 040 300940), Barkovlje - Mira-marski drevored 117 (tel. 040 410928).
Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored
117,	Ul. Oriani 2.
Boljunec (tel. 040
228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 040 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040
118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
NA POBUDO ZGONIŠKE IN REPENTABRSKE OBČINE
KINO
CAPITOL -	16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.10 »II dottor Dolittle«, i. Ed-die Murphy.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »I piccoli maestri«, r. Daniele Luc-chetti, i. Stefano Accorsi in Stefania Montorsi.
PRIREDITVE
DEKLIŠKA PEVSKA SKUPINA VALENTIN VODNIK vabi na prvi samostojni koncertni večer, ki ga pod pokroviteljstvom ZSKD prireja v okviru 120-letnice SKD Valentin Vodnik jutri, v petek, 9. oktobra 1998 ob
20.30	v cerkvici Sv. Martina v Dolini.
SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabita v soboto, 10. oktobra ob 20. uri v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna 89, na ogled komedije F. G. Lor-ce Lepa Cevljarka. Nastopila bo gledališka skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem.
GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 11. oktobra, ob 16. uri v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, na lutkovno predstavo Ferija Lainšcka »Brat-je, škratje, tat-je«. Nastopa Lutkovno gledališče Buba iz Šmihela na Koroškem.
SKD VIGRED prireja v okviru III. kraškega Okto-berfešta 3. izvedbo Kraškega Muzikfesta -srečanje amaterskih glasbenih skupin domače glasbe, v nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri. Vabljeni so amaterski godci, ki igrajo različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do kvinteta ali večje skupine. Dobrodošli so tudi pevci. Udeleženci se lahko prijavijo pri društvenih odbornikih, na ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 od 10. do 16. ure oziroma na prireditvenem prostoru v Praprotu od Četrtka, 8. oktobra do nedelje, 11. oktobra.
SPOMIN NA PADLE -KD Lipa in Mladinski krožek Bazovica pod pokroviteljstvom ZSKD vabita na koncert ob 25-letnici postavitve spomenika padlim vaščanom, ki bo v nedeljo, 11. oktobra 1998 ob 18. uri v Kinodvorani v Bazovici. Sodelujejo: GD Viktor Parma, MePZ Lipa, M1PZ Bazovica in gledališka igralca Tanja Pečar in Danijel Malalan.
Počitnice za upokojence v Cervii
Repentabrska in zgoniška občina sta tudi letos, kot že vrsto let, organizirali počitnice za upokojence. Med precejšnimi ponudbami iz raznih krajev nase dežele je bilo izbrano mesto »Cervia - Milano Maritti-ma«. Cervia je mesto, v katerem se takoj prilagodiš. Sprehajaš se lahko po dolgih drevoredih, po katerih se v poletni vročini kar dobro počutiš. Vse je v zelenju in številne hotele senčijo krošnje visokih dreves. Četudi so bile naše počitnice šele v septembru, smo lahko Se občudovali cvetje na vrtovih in oknih.
Ti krasni obmorski kraji, ki jih objema kilometrska plaža, so v poletnem Času zelo živi. Tudi mi smo imeli še nekaj sreče. Četudi že proti koncu poletja, je imelo sonce še svojo moC, da smo na plaži lahko še uživali nekaj toplote. Mrzle morske vode smo se skoro vsi odmikali. A tudi brez morja so bili naši dnevi polni in tudi zabave ni manjkalo. Na plaži smo imeli
balinarski turnir in v hotelu razne druge igre. Seveda, tudi izletov nismo zamudili. Nepozabni je bil izlet z ladjo, ki je last orkestra »Casadei«. Na ladji smo se združili z- drugimi skupinami raznih .narodnosti, saj je bilo prostora za tristo oseb. Tisti popoldan smo preživeli s ple-
som in raznimi zabavnimi igrami. A to ni zadostovalo, postregli so nam tudi z ribami in pijačo. Zvečer smo se vsi navdušeni vrnili v hotel, kjer nas je čakala še večerja.
Obiskali smo tudi najveCji komercialni center »Oliviero«, tovarno Čevljev »Valleverde«.
Ker se ta tovarna nahaja v San Marinu, smo izkoristili priložnost in si ogledali zanimivosti tega mesta.
V dneh našega letovanja je bila v Cervii tridnevna Sagra sonca, na kateri je bila pokušnja tipičnih jedi. Ogledali smo si muzej, v katerem je bilo razstavljeno orodje, ki so ga nekoč uporabljali v solinah. Prisluhnili smo tudi koncertu mešanega pevskega zbora, glasbi in občudovali romanjolske plese. S tem praznikom Cervia zaključi poletno sezono.
Žal 22. septembra je prišel tudi za nas čas slovesa. Nas odhod je bil ganljiv, saj sta se lastnika hotela s solzami v očeh od nas poslovilla z željo, da se drugo leto zopet vrnemo.
Pot proti domu se nam je zdela krajša, ker smo v avtobusu obujali počitniške dneve in poslušali zabavne vice nase simpatične družbe. V večernih urah, četudi nekoliko utrujeni, smo se srečno vrnili domov.
s.m.
ARISTON -	17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »L’eta inquieta«, r. Bruno Du-mont. - Prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Elisabeth«, i. Cate Blanchett.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 20.00, 22.15 »The Holle - II bučo«, r. Tsai Ming-Liang.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Sei giorni, sette notti«, i. Harrison Ford, Anne He-che.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.15, »Godzilla«, i. M. Broderick. 20.30, 22.15 »Dark City« i. VVilliam Hurt.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sli-ding Doors«, i. Gwyneth Paltrovv.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II si-gnor 15 palle«, i. Francesco Nuti, Sabrina Ferilli.
NAZIONALE 4 - 17.00,
19.30,	22.00 »Armaged-don« i. Bruce VVillis, Liv Tyler.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Le perversioni anali di Caligola«, prepovedan mladini pod 18. letom.
51 SOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
jS______________IZLETI
SEKCIJA SSK DOLINA sporoča udeležencem izleta v Rezijo v nedeljo, 11. oktobra, da bo odhod avtobusa ob 7.15 iz Doline, ob 7.30 iz Boljunca in ob 7.40 iz Boršta.
50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabreži-na prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Poklici ob uri obedov na tel. št. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi-Izlet je tudi za nečlane.
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG organizira izlet v Benetke, v nedeljo, 18. oktobra 1998. Vpisovanje še danes, 8. oktobra od 19.30 do 21-ure v Kulturnem domu v Ricmanjih.
ihmM®
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1998-99 HENRIK IBSEN
H£Wfi CjAglBZ
Režija: BOJAN JABLANOVEC
Premiera jutri, 9. t. m., ob 20.30 - RED A
PONOVITVE:
V	soboto,	10. t. m.,	ob 20.30	REDB
v	nedeljo.	11. t. m.,	ob 16.00	RED C
v sredo,		14. t. m.,	ob 20.30	RED D
V	četrtek,	15. t. m.,	ob 20.30	REDE
v	petek,	16. t. m.,	ob 20.30	RED F
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do-14. ure Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 - tel. 040 362542.
1878	SKD VALENTIN VODNIK	1998
DOLINA
pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev KONCERTNI VEČER
Dekliške skupine Valentin Vodnik
zborovodja: TATJANA JERCOG
Jutri, 9. oktobra 1998, ob 20.30
v cerkvici sv. Martina
23 OBVESTILA
fotokrožek trst
80 vabi na običajno sejo, jutri, v petek, 9. t.m., Bled 20.00 in 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Priporočamo se za udeležbo.
klub slovenskih ŠTUDENTOV TRST prireja v soboto, 10. oktobra Pri jadralnem klubu Ču-Pa BIG ŠTUDENT 2UR v sklopu vseslovenskega Studentskega srečanja Trst 98. Začetek ob 20. uri: Ples, pivo, vino, golaž in dobra glasba v družbi St-uentov iz Ljubljane, Kopra, Nove Gorice in Se in Se. Tržaški Študentje in Študentke pridružite se nam!
V DOMU JAKOBA UKMARJA v Skednju bo
v nedeljo, 11. t.m., na sporedu predvajanje videokasete »Recital ob 50. jubilejnem Marijanskem shodu«. Začetek ob
15.30.
knjižnica pinko Tomažič in tovariši, skupina trst
85, CIRCOLO ISTRO-VE-NETO ISTRIA, KULTURNI KROŽEK OB PECINI-LA RUPE - v po-Uedeljek, 12.10.1998, ob 20. uri predstavitev knji-8e: Anton Kacin »Gram-matica della lingua slo-Vena«. O delu bosta spregovorila Marija Kacin, ki je izdajo dopolnila, in Marko Tavčar, predstavnik založbe. Srečanje bo uvedla Patrizia Vascotto.
društvo slovenskih IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 12. oktobra, na srečanje s Predstavniki KrSCanske kulturne zveze in instituta Urban Jarnik iz Celov-Ca- Predstavili bodo jiekaj svojih publikacij in jzid raziskave o bralni kulturi med Slovenci na Koroškem. Začetek srečanja v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva Ulica 3, ob 20.30.
OSNOVNA SOLA F. ŠALEŠKEGA FINŽGARJA V BARKOVLJAH
organizira v okviru Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika za začetnike. Prvo srečanje bo v torek,
13.	oktobra, ob 19.30, v prostorih osnovne šole v Ul. Cerreto 19.
SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče teCaje: začetni tečaj angleščine za odrasle, kuharski tečaj za zaCetnrce-ke, kuharski tečaj prve stopnje, tečaj vezenja »Stikanja«, in šivanje nos. Informacije in vpisovanje na 3. Kraškem Oktoberfeštu v Praprotu, oz. pri odbornikih društva.
V PROSTORIH SKD ■VIGRED bo v primeru zadostnega zanimanja potekal tečaj šivanja vseh stopenj. Informacije na tel. 040/225322.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo ponovno odprta v ponedeljek 12. oktobra. Prvi teden (od 12. do 16.10.) bo poslovala samo za izposojo in vračanje knjig od 12. do 16. ure, od ponedeljka 19. oktobra bo ponovno odprta z običajnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure.
SO TI VSEC Back Street boys in si star od 10 do 14 let? Pridi na TEČAJ MODERNEGA PLESA, ki ga prireja KD Lonjer-Katina-ra vsako sredo od 17.30 do 18.30. Info. Jana (tel. 910178) in Tamara (tel. 910387).
SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice, vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 31.10.1998 prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, .12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem šotoru na vrtu Ljudskega
Loterija_____________7. oktobra 1998
BARI '	83	23	12	79	32
CAGLIARI	77	1	19	35	46
FIRENCE	13	74	26	44	82
GENOVA	2	53	75	87	9
MILANO	6	62	56	• 17	22
NEAPELJ	49	85	9	27	50
PALERMO	51	79	6	84	4
RIM	17	32	47	53	84
TURIN ■	35	73	6	51	69
BENETKE	76	52	20	48	77
fiPer	JOLLV
Enalotto 6 is 17 49 si ss
Nagradni sklad	14.808.246.635 - lir
Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot 13.314.844.863 - lir Dobitnik s 5+1 - Jackpot	10.384.174.100 - lir
61 dobitnikov s 5 točkami	48.551,600 - lir
6.417 dobitnikov s 4 točkami	641.500 - lir
222.493 dobitnikov s 3 točkami	13.300 - lir
RADIJSKI ODER v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETO
Gledališki vrtiljak
ŠEST OTROŠKIH GLEDALIŠKIH PREDSTAV
od 11. oktobra do 14. marca
Vse predstave bodo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu ob nedeljah, ob 16. uri.
Cena abonmajev: 35.000 lir za prvega otroka + 25.000 lir za drugega otroka oz. spremljevalca ostali abonmaji za člane iste družine so zastonj
Vstopnice za posamezne predstave bodo stale 7.000 lir. Prodaja in informacije: Radijski oder, Trst - Ul. Donizetti 3, Tel. 040-370846.
doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure na tel. št. 040-212811 ter vsako sredo, od 19.30 do 22. ure na tel. št. 0338/4482535.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja tečaj avtogenega treninga pod strokovnim vodstvom. Tečaj bo vseboval sedem lekcij, ki bodo potekale enkrat tedensko. Informacije in vpisovanja še danes, 8. oktobra na tel. št. 040 228614 od 19. do 20. ure (Sonja).
SKD VIGRED prireja od 8. do 12. oktobra 3. KRAŠKIOKTOBERFEST pod šotorom v Praprotu. Danes nastop godbe Long Žlunk, tekmovanje v zobanju grozdja, ples z ansamblom Dori iz Laškega. Jutri, ples z ansamblom Annie Oakley country band, med plesom tekmovanje v žaganju. V soboto, ob 15. uri ex-tempore za otroke in mladino, ples z ansambom Zamejski kvintet. V nedeljo, od 10. do 11. ure zbirališče in vpisovanje za pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi, ob 16. uri 3. kraški Muzikfešt, ples z ansamblom Gašperji. V ponedeljek nastop plesne skupine Shovv chance, ples z ansamblom Status sym-bol.
TPK SIRENA sporoča, da je reprodukcija Cupe na ogled v sosednjem klubu SV Barcola-Grignano -organizatorju Barcolane.
ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing) v nedeljo, 11. oktobra bo v dijaškem domu Simon Gregorčič, Ul. Monte Santo 84 v Gorici, celodnevna delavnica od
10.	do 13.30 in od 15. do
18.30.	Delavnico bo vodil dr. Gustavo Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Tre-visu (inf. na tel. št. 040-220130 Milena).
SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da je po posvetu s starši določil treninge od 16.30 za prvo in od 17.30 za drugo skupino, dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, v osnovni šoli A. Sirk v Križu. Ob navedenih dneh sprejema tudi vpisovanja.
PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo vaje v novi sezoni ob Četrtkih v društvenih prostorih v Sempolaju od 16.15 do 17.30. Prvo srečanje v Četrtek, 15. oktobra.
RADIJSKI ODER obvešča, da lahko kupite ali rezervirate abonma za GLEDALIŠKI VRTILJAK, to je abonma za 6 otroških gledaliških predstav, vsak dan od ponedeljka do petka (od 9. do 17. ure) v uradih Slovenske prosvete v Trstu, Ul. Donizetti 3 ali tudi po telefonu na št. 040-370846. Dvignete jih lahko tudi pred začetkom prve predstave, ki bo že to
nedeljo, ob 16. uri, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Na sporedu bo lutkovna predstava BRATJE, ŠK-
RATJE, TATJE.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH organizira v ponedeljek, 12. oktobra romanje po poteh škofa Antona Martina Slomška. Na Slomškovem grobu v mariborski stolnici bo romarska sveta maša. Ogledali si bomo St. Andraž, St. Pavel v Labotski dolini in Tinje na Koroškem. Po Slomškovih poteh nas bo vodil poseben vodic. Odhod ob 7. uri izpred openske cerkve (Pro-seška ulica). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Plačilo na avtobusu. Prijave sprejemamo na tel. št.
040/212200 vsak dan od 13. do 14. ure in od 20. do 21. ure.
SKD CEROVLJE Mavhinje prireja v nedeljo 18. oktobra 7. Jesenski pohod na Grmado in okolico, od 9. do 10.30 izpod Kohišča. Delovale bodo tudi okrepCevalne točke. Vljudno vabljeni!
SKD SLAVEC Ric-manje-Log prireja tudi letos'v mesecu novembru kuharski tečaj. Datum vpisovanja in vse potrebne informacije bomo sporoči-
li.
KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ul. 124 - obvešča, da je vpisovanje za tečaj slovenščine ob ponedeljkih in sredah od 20. do 20.30 v društvenih prostorih do
14.	oktobra 1998. Tečaj je odprt tudi za začetnike.
TPK SIRENA, Miramar-ski drevored 32, vabi ob priložnosti 30. regate Barcolane na ogled razstave RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. št. 040-
422696.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 98/99. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. št. 040-362542.
TEČAJI: ANGLEŠČINA
(30 ur) tečaj za začetnike in tečaj konverzacije; ITALIJANŠČINA (20 ur) za vi-sokošolce - sestava spisov, literarne vaje, obnavljanje; SLOVENŠČINA (25 ur) za tujce in za utrjevanje materinščine. SKLAD MITJA CUK - vpisnina in potrebne informacije na tel. št. 040-212289 d 9. d 15. ure.
TEZE: SKLAD MITJA CUK nudi lektoriranje tez v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Za interesente tel. št. 040-212289 vsaj 15 dni pred oddajo te-
UNIVERZITETNI IZPITI: priprava, ponavljanje, utrjevanje, uCne tehnike. Pomoč pri SKLADU MITJA CUK. Informacije od 9. do 15. ure na tel. št. 040-212289.
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
in SERVIS Dzoj-Srl
obveščata cenjene člane in stranke, da bodo
od 9. 10. 1998 dalje
uradi sedeža v Trstu in podružnic zaprti ob petkih popoldne
_______________:________Prosimo za razumevanje:
Za informacije kličite na tajništvo: tel. 040/362949
SKLAD MITJA CUK
obvešCa, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. št. 040-212289
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da vsak dan potekajo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel. št. 040-212289.
VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK zbira majhne lesene predmete (omarice, police, pručke, stole ipd.) in blago. Informacije na tel. št. 040-212289.
ARHIV SLOVENSKE ZAMEJSKE SKAVTSKE ORGANIZACIJE išče material za razstavo (stare rute, srajce, značke ipd.). Pokličite na tel. št. 040-417829 (Rudi).
V BorStu praznuje danes okrogla leta
Stevo Zahar
Vse najboljše in kar tako naprej mu kličejo žena Sonja, sin Mitja z Moniko, hčerka Martina z Diegom in sestra Boža z družino Dragemu nonotu pošiljata koS poljubčkov vnučka Jan in Petra
Danes še sreCa z Abrahamom naš dolgoletni pevec in kulturni delavec
Stevo Zahar
Se veliko zdravja, sreče in veselja v življenju mu želita
PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec
Ob pomembnem priznanju na Šolskem področju se veselimo s
prof.
Nado Pertot
in ji iz srca Čestitamo vsi na liceju Prešeren
E3 ČESTITKE
Danes praznuje 2. rojstni dan naša KATERI-NA. Vse najboljše ji želijo Lara, mama, očka in no-noti.
Sedaj, ko je trgatev pod streho in osmica zagotovljena, je STEVO ZAHAR sklenil, da se sreča z Abrahamom. Dogodek bomo primerno obeležili, zaenkrat pa mu iz srca voščimo: neukrotljivi z Drevja, Potoka in vizavi.
Danes slavi prvi rojstni dan nas IVAN PELICON. Vse najboljše in da bi bil vedno priden in nasmejan, mu želijo starši in vsi sorodniki.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM 10-hektolitr-ski sod iz nerjavečega jekla (inox) v dobrem stanju. Tel. 040-281376 ob uri obedov.
NUJNO iščem delo kot pleskar. Tel. št. 0481-78188.
GOSTILNA na Krasu išče natakarico ali natakarja in kuharja. Tel. 040-200151.
PICERIJA VETO - Opčine (tel. št. 040/211629) sprejme takoj v službo 18/25-letno natakarico za večerno izmeno. Intere-sentke z resnim namenom naj se javijo po telefonu ali osebno na Opčinah, Proseška ul. 37 (g. Rino).
PODARIM dve volneni žimnici v zelo dpbrem stanju. Tel. 040/8320135.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Za informacije tel. št. 040/232151 ali 0335/8045700.
LEKCIJE RUŠČINE, tolmačenje, strokovne in tehnične prevode, nudi poklicna prevajalka - nosilka jezika. Tel. št. 040-813161.
IŠČEMO izkušeno osebje z lastnim prevoznim sredstvom, za zadrugo za čiščenje. Tel. na št. 040-307391 izključno od 19.30 do 21. ure.
IZVAJAMO vsa gradbena dela ter keramična in pleskarska dela. Firma SEGATA, tel. št. 0038666-33640 ali 0338-3801540.
UGODNO PRODAM Fiat 500 Suite, letnik ’97, rdeče barve, 11.000 pre-vožeih km s klimatizacijo in radiom. Tel. v večernih urah na št. 040-231685.
ISCEM ljudi, ki jih zanima preventivna medicina. Tel. na št. 040-327171.
30-LETNO dekle z diplomo učiteljišča išče delo kot uradnica ali katerokoli drugo resno delo. Tel. št. 040-946393.
OPREMLJENO kuhinjo staro dve leti, dolžina 3 m, prodamo po zelo ugodni ceni. Ogled v Devinu. Tel. št. 040-208592 ali 040-229191.
PRODAM VVINDSURF
Fantaic Fox Lightvvind race 370 s tremi jamborji (2 x 4,20 m in 1 x 4 m) in burni (spremenljive dolžine), dve jadri North sail (površina 5,5 in 4,4 kv.m.), eno jadro UP (Kevlar, 6,4 kv. m.). Kupcu podarim še manjšo desko ročne izdelave (približno 3,10 m) in trapez. Cena vsega je
700.000	lir. Tel. ob jutranjih urah ali zvečer na št. 040-212736.
ZADRUGA zaposli žensko in moško osebje, z italijanskim državljanstvom, za čiščenje uradov. Tel. 040 943294 ali 0335-6776696.
UCENCI GOS FINKA TOMAŽIČA v Trebčah
potrebujemo italijansko čtivo. Sprejemamo tudi že rabljene knjige. Darovalci se lahko glasijo vsak dan od 8.15 do 16.15 na tel. št. 040-214300.
POLO Volkswagen, 1300 GT, avgust ’91 v zelo dobrem stanju prodam. Tel. na St. 040-220216 ob uri kosila.
NUDIM NEGO starejši osebi 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure.
PRANJE IN LIKANJE -
poceni in hitro - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote.
FOTOKOPIJE - tudi barvne do formata A3 - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote.
FAXI - pošljanje in sprejemanje od 8. do 19. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 8. do 12.30. List, Ul. Vena 1 -Opčine.
KOVAČEVI v Doberdobu imajo spet odprto. Kmečki turizem nudi kot vedno samo domačo proizvodnjo. Za rezervacije tel. 0481-78125.
PRISPEVKI
Ob priliki svoje poroke darujeta Matejka in Massi-mo 50.000 lir za KD Slovan, 50.000 lir za SKD Skala iz Gropade, 50.000 lir za cerkev sv. Cirila in Metoda na Padričah,
50.000	lir za spomenik padlim v NOB na Padričah in 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob 4. obletnici smrti mame Dore Košuta In dri darujeta Eda in Luciana
40.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V spomin na teto Tončko darujejo nečaki Angela, Milan, Rado in Saško 150.000 lir za SKD Skala iz Gropade.
V	spomin na Danjo Daneu daruje družina Zorn
50.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Ob 55. obletnici smrti dragega moža Slavkota Olenika se ga z ljubeznijo spominja žena Danila in daruje 100.000 lir za Mešani pevski zbor Primorsko -Mačkolje.
V	spomin Fiorette Pertot daruje Sonja KroSelj 20.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše.
V	počastitev spomina ljubljene žene Pine Rustja daruje mož Nino in družina Polduzzi 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Gabrovcu.
V	spomin Fiorette Pertot daruje Mara Puntar
50.000	lir za popravilo SKD Barkovlje.
V	spomin na Romana Grgiča darujejo Resnjakovi
50.000	lir za KD Slovan.
V	spomin na Danjo Daneu darujeta Laura in Ivan Ban 50.000 Ib za SD Kon-tovel.
V	spomin na Danjo Daneu darujeta Jana in Stefi Pertot 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Danjo Daneu darujejo VVanda, Eda in Anita 80.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na drago Danjo darujeta Erika in Savica 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož in oče
Giuseppe
Granzotto
(PINO)
Pogreb bo jutri, 9. oktobra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Bazovico.
Žalostno vest sporočajo žena Livija, sin Moreno in drugo sorodstvo
Bazovica, 8. oktobra 1998
Ganjeni ob prerani izgubi dragega očeta izrekamo Morenu in družini iskreno sožalje
Alen, Danjel, Devan, Ksenija, Maja, Maksi, Maurizio, Milena, Peter, Valentina, VValter
Ob prerani izgubi dragega očeta izreka Morenu iskreno sožalje
Mladinski krožek Bazovica
Lokostrelska sekcija ŠD Zarja izreka občuteno sožalje Morenu in Liviji ob izgubi dragega očeta oz. moža
PRED PRVO PREMIERO SSG / RAZGOVOR Z REŽISERJEM JABLANOVCEM
»Realizem me ne zanima, zanima me pa realnost«
Prva bo v letošnji sezoni zaživelo Ibsnovo dramo Heddo Gobler
Novo sezono Slovenskega stalnega gledališča v Trstu bo jutri uvedla drama Hedda Gabler. Avtor dela je nordijski dramatik Henrik Ibsen (1828-1906), prav gotovo med najbolj genialnimi gledališkimi mojstri vseh časov. Tokratno postavitev Hedde Gabler so zaupali režiserju Bojanu Ja-blanovcu (na sliki), predstavniku mlajše generacije slovenskih gledaliških ustvarjalcev, ki se je tržaškemu občinstvu že predstavil z delom Dom Bernarde Alba. V odmoru med jutranjo in popoldansko vajo smo režiserja prosili za krajši intervju.
Hedda Gabler - ženski lik, »ženska drama«, bi lahko rekli. Kako se režiser, moški spuSCa v psiho ženske junakinje, ki jo mora interpretirati?
»Mene so vedno zanimale ženske igre, ženski liki. To me je vznemirjalo. Morda je interpetacija lika prav zaradi razlike med moškim in žensko lažja. Na žensko gledam z neke distance, predpostavljam neko razliko med mano in junakinjo. Pri moškem vedno preveč težim, da bi se jaz vživel v njegovo situacijo.
Sicer pa so bile t.i. ženske igre vedno nekoliko zmistificirane zadeve; slovenska Lepa Vida, Ce naj navedem primer. Ta misti-fikacija pa je bila posledica moškega pogleda. Ženski filmi so na primer zelo za-
nimivi. Bilo je obdobje, ko so bili taki filmi na žensko tematiko zelo popularni. Ženska je kajpak hvaležen material, zelo teatraličen.«
Kaj pa generacijske razlike? Pri Heddi Gabler morda ne pridejo do tolikšnega izraza, vendar pa se režiserji srečujejo tudi s takimi liki, ki so za dve, tri desetletja starejši od njih. Kako se spopadate s takim delom?
»Sploh ni problem v tem - vživljati se v junaka. Problem je v tem, da si ustvarimo predstavo, podobo o nekem človeku. Tako podobo pa si lahko ustvarimo Cisto vsi, od majhnega otroka do najstarejšega igralca. Gre za opazovanje, za opazovanje podob, ne pa za to, ali se nekdo vživi v junaka ali ne. Vse je dejansko že v nas, od otroka do najstarejšega človeka, ker imamo v sebi to možnost, da si o ljudeh, pa
V STIVANSKI CERKVI j
Prisrčen in prepričljiv nastop Vasje Legiše
Veliko število ljubiteljev violončela je v ponedeljek napolnilo staro in vlažno Stivansko cerkev za zaključni koncert niza »Note Timave«. Nastopil je mlad in zelo priljubljen violončelist Vasja Legiša, ki je zaCel, poleg mnogih izpopolnjevalnih tečajev v Italiji in v tujini, svojo samostojno pot kot solist.
Ko se je predstavil s prijaznim nasmehom, je takoj spodbudil dobro razpoloženje prisotnih, in porušil ves pregrade med publiko in izvajalcem. Nasmejan in pojoč pa je bil tudi njegov Bach v Suiti v G-duru, ki je bila prva skladba na programu. Pristop, ki ga je violončelist imel do velikega nemškega skladatelja, je bil prijetno presenetljiv.
Kdor je pričakoval strogo, konkretno izvedbo, je lahko prisluhnil svežemu in razbremenjenemu zvoku. Kjer je navadno bil patos, je ostala zdaj samo poezija skladbe, ki sproščeno igra s svojim baročnim bistvom. Navdušeno, a tudi neizkušeno občinstvo je kar dvakrat prekinilo z aplavzom izvedbo te mojstrovine.
Iz nebeških višin Bachove Suite nas je tek koncerta obrnil proti zemeljski menjavi značaja Sonate madžarskega skladatelja Sandora Veressa. Izpre-minjajoCe dogajanje tega dela s kratkimi stavki je zaposlilo izvajalca z dolgo vrsto zvočnih efektov v premišljeni in ognjeviti izvedbi.
Po odmoru se je Car Bachove glasbe spet pojavil, tokrat s Suito v C-duru. Solist je se enkrat uspel obdržati globino te skladbe na površju (kar ne pomeni seveda zanemarjati vsebino) in ustvariti očarljivo ozračje, v katerem je glasba težila proti razpustu svoje konkretne narave.
Suita španskega skladatelja Gasparja Cassadoja je zaključila glasbeni veCer. V njej je izvajalec osvobodil svojo ekspresivnost in razkril velik elan in globoko občutljivost.
Nasprotje zelo različnih del programa, ki je združil Barok in 20. stoletje, je dokazalo, da je Vasja Legiša res mnogostranski glasbenik, ki lahko izrazi s svojim instrumentom najbolj različna vzdušja.
'	Rossana Paliaga
tudi o dogodkih ustvarjamo podobe.«
Ansambel Hedde Gabler je tokrat relativno mlad (Lučka Počkaj v naslovni vlogi, Vesna Pernarčič, Barbara Cerar, Gregor Gec, Vladimir Jurc in Mira Sardoč). Kako je teklo delo z njimi?
»Zdi se mi perfektno, da se je toliko mladih ljudi znašlo v istem gledališču. Samo s tem, da v svoje vrste vključi mlade igralce, si nek teater lahko nadeja rasti. Pri tej predstavi, Ce se povrnemo k njej, smo res dobro delah. ždelo se mi je pomembno, da so takoj razumeli metodo, po kateri delam... Mladi ljudje predstavljajo eneigijo, moč, ki jo imajo v sebi.«
Ko so Ibsenovo dramo prvič uprizorih, je doživela neuspeh. Občinstvo in kritika so bili do nje skeptični, mnogi so sploh pravili, da so Ibsnova dela nemoralna. Ta pečat se jih je držal Se nekaj desetletij. Kaj menite, kako bo danes sprejelo to delo tržaško občinstvo?
»Ah, tega pa ne bi vedel. Hedda Gabler je res bila škandal, ko jo je Ibsen napisal. Po drugi strani pa so delo mnogi interpretirah kot avtorjev alter ego. Tu gre potem spet za tisti odnos moški-ženska, o katerem sva se prej pogovarjala. Hedda Gabler naj bi v resnici bila nositeljica njegovih problemov: Ibsen se je zelo bal škandalov, bil je seksualno zavrt, nesrečen v zakonu.
Psihologija lika je v primem Hedde Gabler zelo Cista, berljiva... je pa tudi težko uprizorljiva. Je skrajna, in to je tu škandalozno. S svojo logiko gre do konca, do skrajnosti. Hedda Gabler nosi v sebi razmišljanje o samomora, to pa je vedno aktualna, vznemirljiva, tudi nevarna tema.«
Ibsen je svoje drame pisal v zlatem obdobju meščanstva in s tem tudi meščanskega gledališča. Odtlej so se v teatru mnoge stvari spremenile, med drugim so se spremenili tudi okusi in pričakovanja publike. Ste delo v čem prilagodili (morda v besedilu, scenskih elementih...) ali pa ne?
»Nasa iztočnica je bila, da to ne bo salonska igra. Meščanski drami, ki se je uveljavila v Ibsnovih Časih, pravimo tudi salonska igra. Nasa Hedda Gabler pa naj ne bi bila to. Meni se zdi, da moramo tu igrati predvsem probleme - to je moj princip dela. Treba je igrati probleme igre, ne pa stanja v njej. Realizem me ne zanima, zanima me pa realnost. Prevajanje dialogov v konsekventne akcije - to je zame pomembno. Odpade seveda vsa realistična sce-
nografija, vsi realistično zasnovani kostumi - vse to se mora prevesti v neke jasne, preproste, funkcionalne likovne in vsebinske znake. Igra je tu mišljena kot cisto igralsko delo.«
Rekli ste, da se z reakcijo občinstva na določeno delo ne ukvarjate med vajami. Mislim pa, da se vsak režiser kdaj pa kdaj vpraša, kako bo delo sprejeto...
»S tem sem se že večkrat muCil, pa zaman. Moram reci, da ne razumem niti kritike niti publike. Zato sem prišel do .zaključka, da se s tem ne velja mučiti. NaSa naloga je, da tu občinstvo »požremo«. Tiste racionalizacije lahko pridejo samo potem, ko so ljudje delo videli, ne pa prej.«
Pravijo, da je tržaško občinstvo »težko«. V Trstu niste Se delali, vaSe delo Dom Bernarde Alba pa so tu uprizorili pred dvema sezonama. Kaj menite, so ta razlikovanja med tržaško in osrednjo slovensko publiko mogoča?
»Dolgo sem mislil, da je publika paC publika. Zdaj poCasi spreminjam to mnenje. Res so neke razlike, pa ne samo med Trstom in Ljubljano, paC pa tudi v Sloveniji, celo v istem mestu. V Ljubljani so
na primer velike razlike med publiko Mestnega gledališča, Drame, Mladinskega gledahsca in tako dalje. Gledališče si z repertorjem paC profilira svojo publiko. Kaj pa je publika? To je masa nekih ljudi, ki funkcionira po logiki pričakovanj, ta pa so sad prejšnjih sezon. Ce tem pričakovanjem ne zadovoljiš, padeš paC v črno luknjo.
Prepričan pa sem, da bi bilo narobe, ko bi se režiser in igralci samo spraševali, kako naj ugodijo občinstvu. Nasa naloga je tudi, da ljudem odpiramo nova vrata, da jih peljemo po neki poti. Seveda so ljudje nezaupljivi. To je naravno: ko zapustiš staro za novo, nikoli ne veš, kaj te tam Čaka.«
Matejka Grgič
V Pragi bodo odkrili spominsko ploščo Jacobusu Gallusu
Pred-poslopjem Divadla Na zabradli na ulici Anenske namesti 5 v Pragi bodo prihodnji torek, 13. oktobra, na priložnostni slovesnosti odkrili spominsko ploščo renesančnemu skladatelju Jacobusu Gallusu. Slovesnosti naj bi se udeležili visoki predstavniki Slovenije in Češke, o pomenu dogodka bo spregovoril veleposlanik Republike Slovenije v Pragi Damjan Prelovšek, v izvedbi Ljubljanskih madrigalistov pa bo zazvenela tudi Gallusova pesem.
Postavitev spominske plošče je plod pobude in prizadevanj kulturnega društva Ljubljanski madrigahsti. Pristojni organi Republike Slovenije so pobudo podprli, mestne oblasti v Pragi pa so jo sprejele z razumevanjem. Za ploščo je po grafiki iz skladateljevega časa izdelal
reliefni portret in ga poklonil slovenski akademski kipar Peter Čeme. Po lastnih načrtih jo je izdelal Pavle Mrak.
Gallus je svoja zadnja, skladateljsko najplodnejša leta preživel v Pragi kot kan-tor v cerkvi sv. Jana, ki je stala na mestu sedanje zgradbe divadla (gledališča). V svetovni glasbeni zgodovini velja Jacobus Gallus Camiolus za enega od velikanov renesančnega obdobja, v kulturni zgodovini Slovencev pa za največjega glasbenika njihovega rodu. S svojo življenjsko zgodbo pa je še ena žlahtna vez med češko in slovensko kulturo.
Z Gallusovim opusom je vse od svoje ustanovitve leta 1991 tesno povezano delo Ljubljanskih madrigalistov. Njihvo prvo pomembno pojavljanje v javnosti je bilo ob 400-letnici Gallusove smrti. (STA)
KOMEN / OBČINA IN GOSTINCI
Posrečen kulinarično-kulturni Mesec Krasa
Jesen je morda najprimernejši letni Cas za sprehod v naravo. V naših krajih je za krajše izlete Se najenostavneje, Ce se odpravimo na kraško planoto, ki ni v tej sezoni posuta le z brinjem, ampak tudi z razžarjenim rajem. Oddih ob koncu tedna lahko kronamo tudi z ogledom Številnih arhitekturnih lepot in kulturnih atrakcij kraja, ki jih še posebej na slovenski strani meje ne primanjkuje. Izbira je res pestra. Štanjel, Spacalo-va in Černigojeva galerija, Fabianijeva murva v Kobdilju itd. Tej stalni ponudbi pa gre prišteti še pestro septembrsko-oktobrsko dogajanje.
Kdor se v tem Času rad potepa po komenskih gmajnah, so mu po vsej verjetnosti ostale v spominu prireditve v okviru programa Meseca Krasa in kraške kuhinje iz prejšnjih let. V sklopu kulturnega dela te obenem gastronomske manifestacije, je lansko leto obiskovalce Se najbolj očarala peč za žganje apna, ki so jo Ko-menci postavili ob glavni cesti izven vasi. Fr-nažo si je ogledalo kar sedemtisoC radovednežev in to veliko zanimanje za obujanje nekdanjih gospodarskih dejavnosti je bilo prirediteljem potrdilo za nadaljevanje po začrtani poti. In v kohkor so lanskoletno apno odpeljali furmani, so se prireditelji letos odločili za tematsko povezavo ter postavili furmanstvo v središče letošnjega dogajanja.
Furmanstvo: ta oblika prevozništva je doživela razcvet v dragi polovici prejšnjega stoletja, ko je kot dodatna gospodarska dejavnost zaznamovala dobršen del slovenskega ozemlja. S fur-manstvom so se začeli ukvarjati pretežno kmetje, ki so iz notranjosti dežele prevažali proti Trstu ladjedelniški les, led, oglje, vino, v obratno smer pa sol, riž in južno sadje. Led so furmani Črpali iz ledenih jam trnovskih in nanoških gozdov ter ga prevažali v tržaško pristanišče, kjer so ga ladjarji potrebovali za hlajenje občutljivih tovorov. Za posebne vrste tovor so pa veljali jam-borji, ki so tudi po izgradnji južne železnice, ki je prevzela prevažanje krajšega lesa, ostali v domeni furmanov. Tovrstni prevoz pa ni bil namreC od muh. Poti, po katerih so vozili dolga debla, so morale biti enostavne in s Cim manj ovinki. Potrebnih je bilo veC ljudi, da so krmarili še zadnjo in srednjo premo in neredko je bilo treba vozove tudi odnašati. S fur-
mansko dejavnostjo so se razvijale tudi vzporedne obrti, kot je bilo kolarstvo, kovaštvo, sedlarstvo ter gostinstvo.
Iz nanoških gozdov so jamborje za jadrnice furmani vozili tudi v Tržič. Zato so v okvira Meseca Krasa spet opravili to nekdanjo vožnjo in s konjsko vprego pripeljali dolgo deblo do Braniske doline, kjer je potekalo tudi slavje ob stoletnici postavitve spomenika Andreju baronu Čehovinu. Do konCne postaje - pristaniškega mesta na Goriškem - pa nameravajo posebni tovor prenesti prihodnje leto. Na komenski občini, ki je glavna pobudnica tega kulturnega dogajanja, pa že razmišljajo o nadalj-nih prireditvah. Tako nameravajo čez dve leti obeležiti kulturno manifestacijo s prevozom primorskega vina čez VršiC v Vrbo. V istem času bo namreC gorenjska vas prizorišče proslav ob dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna. Tolikšna vnema pri načrtovanju pa dejansko le potrjuje, da so komenski upravitelji in gostinci s kulinariCno-kulturnim Mesecem zadeli v črno.
Na Kras prihaja ob tej priložnosti vsako leto veC gostov iz Slovenije in s tostran meje. Tudi letos so v šestih gostinskih obratih v občini Komen, ki so pristopili k pobudi, z dosedanjimi obiski zadovoljni.
Uspehu pa prav gotovo botruje tudi dejstvo, da si organizatorji iz leta v leto prizadevajo za izboljšanje širše ponudbe območja. Kar se tiCe rekreacije, so na primer tokrat uredili pešpoti, ki so kot nalašč postavljene za popoldansko hojo oziroma prebavo okusnih obedov, ki jih gostilničarji pripravljajo po receptih “naših starih non”. Ena izmed stez, ki so jo domačini oblikovali v okviru evropskega projekta Phare, teče po vasi Sveto in njeni okolici. Poti so navadno speljane tako, da lahko sprehajalec na lep način doživi kraske pojave in krajevno kulturno dediščino. Med dragim lahko sprehajalci vidijo eno največjih jelk in smrek na Krasu, pridejo v stik z edinstveno osmerokotno cerkvijo v Svetem, itn. Tistim, ki pa tovrstno razvedrilo ni dovolj in bi si radi na primer osvežili znanje botanike, se lahko podajo na gozdno uCno pot Cirje pri Komnu. Slednjo je prav tako uredila krajevna vaška skupnost s finančno podporo EU. Tu pa so obiskovalcem na voljo borov gozdič, drevesnica ter večji in manjši kal.
Matej Caharij{i
KOSOVO / ZA VAJO PROTIZRAČNI ALARMI, NAKUPOVALNA MRZLICA IN BEG TUJCEV
Srbija se že pripravlja na najhujše, med zavezniki ni enotnosti o napadu
Bojijo se posledic in nasprotovanja Rusije - Holbrooke se iz Beograda vrača praznih rok?
Albanska begunka z otrokom pri zasilnem taborišču v Kišni Reki (Telefoto AP)
BEOGRAD - Kljub predhodnemu opozorilu, da gre za vajo, je marsikoga oblil mrzel pot, ko so v Številnih srbskih mestih in vaseh sirene turobno oznanjale začetek letalskega napada. Oblasti tega niso storile v Beogradu, ker so se zbale skoraj neizbežne panike. Srbsko glavno mesto že nekaj dni živi pod mučnim vtisom, da bi lahko vsak trenutek zaCel zračni napad zveze Nato proti srbskim vojaškim ciljem. Ker se ti nahajajo na samem obrobju mesta, je torej strah več kot upravičen. Beograjčane je obšla prava nakupovalna mrzlica, saj si delajo zaloge najnujnejših življenjskih potrebščin v primeru napada. Zmanjkalo je bencina, prav tako jedilnega olja, konzerv suhomesnatih prehrambenih izdelkov in vsega, kar bi lahko prav prišlo v primeru napada. Sirene pa so zavijale v Nišu, Kragujevcu, v Novem Sadu, Užicah in v številnih večjih in manjših srbskih krajih. Ljudem so delili brošure z navodili o ravnanju v primeru letalskega napada in z navedbo najbližjih protiletalskih zaklonišč. Grozljivo psihozo še stopnjujejo vesti, da so iz številnih bolnišnic zaceli odpuščati lažje bolnike, tako da bi imeli prostor za morebitne ranjence. Po težko predvidljivih vesteh, naj bi številni že zbežali na varno na Madžarsko in celo v Republiko Srbsko.
Nedvomno pa Jugoslavijo zapuščajo skoraj vsi tuji državljani, po ZDA in Veliki Britaniji, so svojim državljanom ukazala naj takoj zupustijo ZRJ tudi veleposlaništva Francije,
Nemčije, Danske in Norveške. Drugi tujci pa zapuščajo Srbijo tudi brez takih ukazov, saj se vsi bojijo morebitnega srbskega maščevanja. Ob strahu pa se je prebudil tudi srbski ponos, ki ga državni mediji skrbno razpihujejo, tako da je med najštevilnejšimi grafiti najzgovornejši tisti, ki trdi, da »za izdajo svete srbske dežele Kosova ni opravičila«.
Sinoči se je končal že tretji in odločilni pogovor posebnega Clintonovega odposlanca za nekdanjo Jugoslavijo Richarda Holbrooka z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Holbrook je takoj odletel v Bruselj, kjer bo o skoraj gotovem neuspehu pogovorov poročal tako ameriški državni sekretarki Albrightovi kot sekretarju zveze Nato Solani. Prav Solana je včeraj navedel, da zveza
Nato ne potrebuje dodatnega mandata Varnostnega sveta OZN za napad na ZR Jugoslavijo. Do tega pa skoraj gotovo ne bo prišlo pred prihodnjim tednom, saj so med šestnajsterico precejšnja razhajanja, tako da so morali odložiti za danes napovedane ministrske sestanke. Grčija odločno nasprotuje napadu, »nenavdušeni« sta Španija in Italija, Francija in Nemčija tega ne izključujeta, medtem ko se za napad najbolj ogrevajo ZDA in Velika Britanija. Ob pomanjkanju jasnega političnega cilja, ki naj bi ga dosegel letalski napad, je treba tudi poudariti slabo prikrite grožnje Rusije, ki odločno nasprotuje vojaškemu posegu in že namiguje, da bi napad sprožil novo hladno vojno, če ne celo še kaj hujšega. Evroposlanec francoskih Zelenih Daniel
Cohen Bendit je zato včeraj jasno zahteval, da se Moskvi pošlje enostavno sporočilo, če ne spremeni svojega zadržanja do Kosova, ne bo dobila od Zahoda finančnih injekcij. Tudi evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek je obsodil rusko zadržanje, ker je minil čas klepetanja in je treba kaj ukreniti, ker kosovski begunci pred humanitarno katastrofo ne bodo bežali v Rusijo temveč v zahodno Evropo. Prav pri poskusu, da bi v reševanje kosovske krize aktivno vključili tudi Rusijo, naj bi Holbrook Miloševiču predlagal, da bi na Kosovo poslali ruske in zahodne mirovne sile. Miloševičev odgovor ni znan, a sodeč po vesteh iz Srbije je v teku že prikrita mobilizacija vojaških obveznikov, tako da je bil odgovor skoraj gotovo odklonilen.
Soglasje v VS, a brez odločitve o uporabi sile
NEW YORK - Varnostni svet OZN je v torek popoldne po ameriškem času razpravljal o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o Kosovu. Razpravo je po sedmih urah in pol zaključil z ustno izjavo predsedujoči, britanski veleposlanik Jeremy Green-stock, ki je v bistvu potrdil ugotovitev generalnega sekretarja OZN, da nasilje proti civilnemu prebivalstvu ni prenehalo, čeprav je na posredovanje ruske delegacije vsebovala izjava tudi ugotovitev, da je bil dosežen »določen napredek pri umiku varnostnih sil s Kosova«. Odločitev o uporabi sile pa ni bila sprejeta.
Prvotni osnutek izjave je pripravil slovenski veleposlanik Danilo Tiirk v sodelovanju z misijami nekaterih drugih držav, na primer Švedske, Velike Britanije in Francije, vendar je bil ta po vsem sodeč preoster za Rusijo in Kitajsko. Razprava, med katero so se, kot pravijo nekateri diplomatski viri, veleposlaniki »prepirali« za skorajda vsako besedo, se je končala ob 5. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Pred novinarje je najprej stopil vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika pri VS Peter Burleigh, ki je zbranim novinarjem pred vhodom v VS povedal, da so člani VS ugotovili, da še vedno niso izpolnjene zahteve resolucij VS št. 1160 in 1199 ter opozoril jugoslovanske oblasti, da so odgovorne za blaginjo vseh prebivalcev v državi in ne le enega dela. Na vprašanje, ali pomanjkanje konkretnih ukrepov po razpravi pomeni, da so se ZDA odpovedale uporabi sile, je Burleigh odločno odgovoril, da ne. Britanski veleposlanik Greenstock je takoj za njim napovedal, da bo podal ustno izjavo, ki ne bo razmnožena v pisni obliki in da po koncu izjave ne
bo odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki so pred vrati VS preždeli več kot sedem ur.
Greenstock je dejal, da so člani VS razpravljali o poročilu generalnega sekretarja v zvezi z izpolnjevanjem določil resolucij 1160 in 1199 in ugotovili, da so se »vojaške aktivnosti deloma umirile in da poteka umik varnostnih sil s Kosova«. »Obenem člani VS ugotavljamo, da akcije varnostnih sil še potekajo in obsojamo uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu ter vse teroristične aktivnosti,« je dejal Greenstock. Takoj nato pa dodal, da VS še vedno izraža podporo ozemeljski nedotakljivosti in suverenosti ZR Jugoslavije. Članice VS podpirajo začetek preiskave o grozotah in zločinih na Kosovu in v zvezi s tem pozivajo Mednarodno sodišče za področje nekdanje Jugoslavije, naj te zločine preišče. Generalnemu sekretarju Kofiju Annanu so po Green-stockovih besedah predlagali, naj razmisli o načinih, kako bo v bodoče priskrbel točne in neposredne podatke o dogajanju na Kosovu, saj je sam Annan v svojem poročilu dejal, da se je moral pri njegovi sestavi opreti na vire drugih organizacij. Greenstock je še dejal, da se VS strinja z Annanovo oceno o bližajoči se humanitrani katastrofi in poziva odgovorne, naj omogočijo neomejen dostop do vseh beguncev ter in njihovo vrnitev na domove. »VS posebej poudarja poziv mednarodni skupnosti, da sprejme nujne ukrepe za preprečitev humanitarne katastofe. VS tudi ugotavlja, da se resoluciji ne spoštujeta in je odločen, da se stori vse za izpolnjevanje njunih določil v skladu z pooblastili, ki izhajajo iz ustanovne listine OZN,« je zaključil Greenstock.
(Robi Poredoš/STA)
IZRAEL / PRVI PREMIK
Albrightova naj bi dosegla napredek v mirovnih naporih
Boljši izgledi za washingtonski vrh
EREZ (IZRAEL) -Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je včeraj napovedala pomembne premike v iz-raelsko-palestinskih odnosih. Z vrhom v Wa-shingtonu 15. oktobra naj bi z mrtve točke premaknili bližnjevzhodni mirovni proces, ki se je začel v Oslu leta 1993, a je v bistvu že 19 mesecev zamrznjen. »Naši pogovori so bili zelo pomembni in uspešni in smo dosegli konkretne ukrepe glede nekaterih točk, kot so umik izraelskih sil, glede večje varnosti, glede letališča v Gazi in palestinske industrijske cone, kot tudi glede stikov med obema narodoma o drugih vprašanjih,« je na tiskov-
ni konferenci na mejnem prehodu Erez izjavila šefica ameriške diplomacije po treh urah in pol tristranskih pogovorov z Netanjahujem in Arafatom. Albrightova je spregovorila o »mini sporazumu« in o »novem duhu«, ki vzbujata upanja, da bodo bodoča pogajanja uspešna.
Seveda pa Albrightova ni skrivala, da še obstajajo razhajanja. Glede teh je omenila izraelske zahteve o palestinskih naporih v boju proti islamskemu terorizmu, ki morajo biti stalni in ne občasni. »Sem zelo zadovoljna in prijetno presenečena,« je navedla Albrightova, ki je pri sogovornikih ugotovila voljo za napredek.
Ruski delavci, upokojenci in uslužbenci zahtevali plače in odstop Borisa Jelcina
MOSKVA - Od Dalnega vzhoda do skrajnega ruskega zahoda so bile včeraj na pobudo prenovljenih komunistov in sindikalnih organizacij ob vihranju rdečih zastav množične protestne manifestacije delavcev, upokojencev, šolnikov in znanstvenikov (na sliki AP) , ki so zahtevali izplačilo zaostalih plač in odstop predsednika Borisa Jelcina. Po ulicah sibirskega Krasnojarska je manifestacijo vodili guverner Aleksander Lebed. Se prej so bili po-
dobni protesti tudi v Vladivostoku, včeraj popoldne v Moskvi, kasneje pa tudi v zahodnoruskih mestih. Manifestanti so ob zahtevah po plačah -in Jelcinovemu odstopu zagrozili, da bodo na barikadah uveljavili svoje pravice.
Nič čudnega torej, da so Jelcina ministri za javni red, obrambo in notranje zadeve ter vodja zvezne varnostne službe že zgodaj zjutraj po telefonu obvestili o poteku protestov.
NOVICE
Na Portugalskem se širi bolezen norih krav
BRUSELJ - Po povratku vetrinarskih izvedencev iz Portugalske je včeraj evropska komisarka Erama Bonino navedla, da v tej državi bolezen norih krav (BSE) napreduje. Inšpektorji so namreč ugotovili kakih 60 primerov BSE in obenem ugotovili, da govedo še vedno hranijo s prepovedano živalsko moko, ki je bo mnenju strokovnjakov glavni vzrok za bolezen norih krav. Lizbona ima sedaj deset dni časa, da odgovori, a kot kaže bo evropska Komisija poverila evropskemu komisarju za kmetijstvo Franzu Fischerju, naj sprejme konkreten akcijski načrt, ki bi lahko sprožil celo embargo portugalskega mesa
Zeleni kritizirajo stališča SPD do davčne reforme
BONN - Nemški Zeleni so tik pred nadaljevanjem koalicijskih pogajanj včeraj izrazili nezadovoljstvo zaradi stališča socialdemokratske stranke (SPD) do načrtovane davčne reforme. Pogajalska komisija Zelenih, ki se je dopoldne sestala v Bonnu, je kritizirala preveč obotavljiv odnos SPD do davčnih vprašanj, predvsem do znižanja nekaterih davčnih stopenj, ki jih je sama obljubila. Ob teh polemikah pa se vedno bolj govori o »proračunskih luknjah«, ki naj bi jih pustila prejšnja Kohlova vlada. Bodoči kancler Gerhard Schroder je navedel, da proračunski primanjkljaji dokazujejo neresnost prejšnje vlade. Kritike na račun prejšnje koalicije CDU-CSU/FDP so prišle tudi s strani načelnika poslanske skupine SPD Rudolfa Schar-pinga, ki je navedel, da je to ogrozilo finančno trdnost Nemčije. CDU je te kritike zavrnila, ker naj bi SPD z njimi poskušala opravičiti zvišanje davkov.
LDL
ocKetrtko, 8. oktobra
Kl^Pin
■rChard
V 11% Vol, (
Peneče vino Riž Parboiled ; Pinot	2 Kg, 1.595 lir/Kg ™
Chardonnav	/1	lOfl
11% Vol, 0,75 I,	/	l/V
3.987 lir/l	J
®avars^' wf
i \	8.975 lir/Kg
Riž Roma f»;'
Emmental----»—i
400 g,
U95 lir/Kg
Prepečenec
45 rezin, 660 g, 2.864 lir/Kg
m

^,0 j 17.933 lir/Kg
Čokoladni bonboni nadevani s češnjo
t^/1690
isti-Jž V_ i .J j
Polnozrnati prepečenec ^
AAA 45 rezin'660 9' I yy(/ 3.015 lir/Kg
■; s,
Dimljena panceta
na Kg
Artikel v navadni prodaji

Čokoladni bonboni z brandviem 250 g,^ ^	Dvorezna britev za
490 wS/SSis 0 002190 10
>
a
Oljne
lučke*
p0t6QW%
SIL P
50 do 70 ur
990
OD ČETRTKA. 08.10.98 PO SREDE, 21.10.98
Slaščičarski proizvod sprej J-^90'
250 ml, 5.960 lir/l	J 490
Ženska ieans srajca
Moška srajca
Omaka Pesto
190 g, 7.842 lir/Kg
Torteloni z mesom
250 g, 3.560 lir/Kg
Razstopljivi ječmen
200 g, 9.950 lir/Kg
Kava Prestige
500 g, 14.980 lir/Kg
Polenta instant
500 g, 980 lir/Kg
Bardolino classico
11,5% Vol.
0,751,3.987 lir/l______
Fine čebulice v kisu
neto teža 190 g, 4.158 lir/Kg
U996-
1.490


A390-
1.990
7.490
JZ9Qr
490
M90-
2.990 790
2-496-
1.990
Otroške športne nogavice
pripravljena za napajanje z akumulatorjem skozi vžigalnik,! 2 V, 8 W jakosti, kabel napajanja M A A dolg 4 m in 50 cm.
Lepilni trak
■ i UVIVC	za popravila *
90%bombaž! 10% poliamnid, do[žinaum' širi"a f Cm'
_ 22 2Q	iz bombozo in poli6st6r|Q/
_ — —	primeren za različna ^ "
n Ufi --------------v popravila
mere slike: 68x44 cm, motivi: jadrnica, konji, psi, razgled
Izolacija iz penaste guma za vrata in okna * Martinike, grad 2 zvitka po 5 m, širina 9 mm,	Neuschv/anstein,
debelina 3,5 cm, v različnih barvah avtomobil Bugatti
Okrogli prt iz bombaža
z vezenji
Moški čevlji iz gamsovega usnja z
gum rjava in črna
Ženski salonarji z nizko peto *
črne barve
vezalkami ,
lijasti podplat, ban/i: j(^)f J ^ 900
Kožasti otroški škornjčki Večbarvni iz gamsovega usnja * športni copati *
podplat iz mehke gume,	zapora na	■ ■ A A A
s kožasti m notranjikom, ban/i:	ježek, gumijasti	1	jUU
plava in rjava	podplat, v
MA A	različnih barvah
Št-: 24-£
Večbarvni visoki čevlji z vezalkami* ■ ■ AAA
gumijasti podplat, J jC" /v V v različnih barvah
. ^ *
Koš/krožnik i rastlinami
990
LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511
* ARTIKLE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 8.10.98 DO 14.10.98 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV • VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA
___VODNA UJMA / DRUGI DAN V PRIMEŽU POPLAV_
Dež zavira postopno normalizacijo razmer
Bolje v Krminu, Versi in Medeji - Težave na Tržiškem
Goriška je bila tudi včeraj ves dan v primežu poplav, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo v primerjavi s torkom, ko je voda zalila najprej Krmin in bližnje vasi, potem pa Se huje Verso, Medejo in Sirse območje pri Roman-su. Prav na tem območju se je vso noč nadaljevalo prizadevanje reševalcev, da bi omilili posledice ujme in pomagali prizadetemu prebivalstvu. Tehniki Enel so okrog 2. ure ponoči spet vzpostavili električni tok, ki je izpadel zaradi poplav, kar je omogočilo gasilcem in krajanom, da so včeraj s črpalkami začeli prazniti poplavljene kleti in pritličja.
Voda je iz zaselkov včeraj zjutraj v glavnem odtekla in se je zadrževala le Se na poljih in ponekod v nižjih legah. Pokrajinske ceste med Romansom in Medejo so bile zaradi blata in vode Se neprevozne, prav tako tudi cesta proti
Palmanovi, ker je bil zjutraj Se zaprt most čez Idrijco. Pri Krminu so spet odprli državno cesto 56 proti Vidmu, zaradi plazov pa so bile neprevozne skoraj vse ceste na pobočjih Kr-minske gore. O problemih zaradi plazov pri Steverja-nu poročamo posebej.
Stanje na Goriškem se je občutno izboljšalo čez
noč, ko se je dež nekoliko polegel. Intenzivneje je spet začelo deževati po 8. uri, zlasti pa med 13. in 16. uro, ko je po podatkih Erse padlo na območju Koprivnega in Gradišča okrog 60-70 mm dežja, v najvzhodnejšem delu pokrajine (kjer nimajo me-ritvenih postaj) pa najbrž nekaj več. Skupno so v
dveh dneh izmerili 200 milimetrov dežja, kar dvakrat več pa ga je padlo v višjih legah porečja Soče, v katero sodijo tudi Birsa, Idrijca, Nadiža in Ter.
Popoldanski dež je povzročil nov preplah zaradi naglega naraščanja Idrijce in Birse, ki sta spet ogrožali zaselke pri Ro-mansu in Medeji. Od-- stranjevanje posledic poplave je bilo zaradi tega ovirano, saj je voda spet pronicala v garaže in kletne prostore, ki so jih gasilci praznili s črpalkami. Napovedi meteorološke službe so bile zmerno optimistične, saj je bil frontalni val pozno popoldne v glavnem mimo, v večernih urah pa so pričakovali le Se manjše padavine. V Gorici je Zaradi popoldanskega neurja sesulo debelo drevo v Ul. Brolo in pri tem poškodovalo plinsko cev. Posegli so gasilci in tehniki AMG.
Večje probleme so vče-
raj imeli na Tržiškem. V Ronkah je voda poplavila Ul. Metlika in razne predele Ronk, Romjana in drugih zaselkov. Zaradi vode so zaprli Ul. 1. maja, tj. odsek državne ceste 14 proti letališču, kar je povzročilo hude zastoje pri San Polu, kamor so preusmerjali promet. Se huje je bilo pri Pierisu in Škocjanu, kjer je zaradi narasle Soče, ki sicer ni prestopila bregov, podtalna voda pronicala na površje in poplavljala polja in nižje postore Številnih poslopij. Gasilci so na tem območju opravili na desetine posegov. Voda je med
drugim zalila kletne prostore novega županstva občine Škocjan, ki bi ga bili morali otvoriti prav včeraj.
Soča je včeraj popoldne ogrožala predel Faletti pri Gradišču, kjer se vanjo steka potok Roggia. Višina vode in tudi pretok sta na Soči včeraj nekoliko upadla. Za večerne ure so pričakovali ponovno povečanje zaradi popoldanskih padavin v višjih legah, kar pa ne bi smelo povzročati pretiranih skrbi. Iz hidrometeorološkega zavoda Slovenije smo dobili podatek, da je pozno popoldne pretok pri Solkanu znašal nekaj manj kot 900 kubičnih metrov na sekundo. Pretok je rahlo upadal, višje (v Logu) pa je še rasel. V Posočju so bile zaradi plazov Se zaprte ceste Plave-Vrhovlje, Ročinj-Kam-bresko, Peternelj-Golo Brdo, Ljubinj-Kneža-Podbr-do in razne ceste v Bre-ginjskem kotu. Zaradi spodkopanega vozišča je bila v Mostu na Soči zaprta cesta proti Idriji. Plaz pri Avčah je povzročal zastoje v železniškem prometu na progi Nova Gori-ca-Jesenice.
Na slikah (foto Bumba-ca): gasilci prečrpavajo vodo; plaz pod Krminsko goro; narasli BirSa (levo) in Idrijca včeraj
ŠTEVERJAN / ZARADI DEŽJA
Plaz na Bukovju
Zaprta cesta - Avtobus APT skozi Bčedno
Večji zemeljski plaz se je včeraj popoldne usul na pokrajinsko cesto iz Grojne v Steverjan tik nad Bukovjem. Na istem mestu se je plaz pojavil že predvčerajšnjim. »Takoj smo poskrbeli za odstranitev«, nam je povedal župan Hadrijan Corsi, »toda s ponovnim povečanjem padavin včeraj popoldne se je na cesto spet usul plaz«. Zaradi tega so odredili zaprtje ceste od Bukovja proti Dvoru do odstranitve usada. Za dokončno sanacijo bodo po vsej verjetnosti morali sezidati oporni zid. Poleg tega sta se v teh dneh na Ste-veijanskem pojavila se dva nova plazova na občinskih cestah, ki se jih poslužujejo večinoma kmetovalci.
Avtobusno podjetje APT nam je sporočilo, da so zaradi zaprtja ceste preusmerili vožnje na avtobusni progi Številka 9 med Gorico in Steverjanom. Po postajališču v Grojni bo odslej avtobus peljal skozi Sčedno. Zaradi tega odpadejo vsa postajališča med Bukovjem in Dvorom.
V Gorici je že dovoljeno ogrevanje stanovanj
Goriški občinski odbor je na včerajšnji seji sprejel sklep, ki dovoljuje ogrevanje stanovanj v goriski občini že z včerajšnjim dnem. Sklep so sprejeli zaradi znižanja temperatur v teh dneh. Do 14. oktobra bo dovoljeno ogrevanje stanovanjskih in drugih prostorov do največ 7 ur dnevno med 5. in 23. uro. Od 15. oktobra do 15. aprila 1999 pa bo na osnovi rednih predpisov dovoljeno ogrevanje do največ 14 ur dnevno prav tako v časovnem pasu med 5. in 23. uro.
OSLAVJE / NA POBUDO CENTRA ZA ZGODOVINSKE RAZISKAVE
Razstava Ljudje in ozemlje 1915-1918
Ob odprtju je spregovoril sen. Mitja Volčič - Gradivo opremljeno z napisi v petih jezikih
Ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti so v notranji veži kostnice na Oslavju odprli zanimive fotografsko-zgodovinske razstave. Razstavo si je omislilo gorisko društvo »Center za zgodovinske in arheološke raziskave«, ki mu predseduje Mario Muto in je postalo že pravi »strokovnjak« za podobne prikaze gradiva zgodovinskega pomena. Razstava z nazivom»Ljudje in ozemlje 1915-1918«je posvečena 80-letnici konca prve svetovne vojne, ki je prav Gorisko in vse Posočje nasploh tako hudo prizadela. Namen razstave je prikazati vsakodnevno življenje ljudi, vojakov in civilistov Številnih narodov, ki so v tistih Strašnih in grozljivih letih .»živeli« z ozemljem, ki je postalo prizorišče dvanajstih soskih bitk. Razstavljene fotografije so velikega formata in v veliki večini primerov gre za posnetke, ki Se niso bili objavljeni. Fotografsko gradivo so prispevali zasebni zbiralci, pa tudi Pokrajinski muzej iz Gorice in Goriski muzej iz Nove Gorice. Gre pa za posnetke, ki prikazujejo srhljive prizore z razmeroma kratkega odseka bojišča, od Plavi do Lečnika.
Oslavsko razstavo je odprl podpolkovnik vojske Armando Di Giu-
gno, sicer direktor vojnega muzeja v Sredipolju, nakar je daljši nagovor imel senator Mitja Volčič, ki se je zelo pohvalno izrazil o razstavi. Pobudo je označil tudi kot pomemben prispevek k spoznavanju takratnega dogajanja, ki naj spodbudi k razmišljanju, da bi se upodobljeni prizori nikoli več ne pojavili.
Vsi razstavljeni teksti in vsi podnapisi na fotografijah so petjezični (poleg italijanščine in slovenščine je opis razstavljenega gradiva Se v nemščini, angleščini in Španščini).
Samo razstavo, ki je vredna pazljivega ogleda, je obogatila Se izdaja obširnega kataloga, pravzaprav že prave knjige (skoraj 100 strani), v katerem so objavljene vse fotografije, ki jih lahko vidimo v oslavski kostnici. Katalog, ki je v celoti petje-zičen, je moč dobiti pri članih krožka in pri vhodu v kostnico.
Naj na koncu omenimo še, da bo razstava na ogled do 6. novembra, odprta pa je vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 11.45 in od 14. do 16.45. VIP
KINO
GORICA
KULTURNI DOM Gorica kinema: 20.45 »Angeli arma-ti«, rež John Sayles.
vittoria i i7.3o-2o.oo-
22.30 »Sei giorni e sette not-ti«. Harrison Ford.
VITTORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Godzilla« (zadnji dan).
CORSO 20.00-22.15 »Truman show«.
TRZIC
COMUNALE 20.30 »Arizona dream«. Rež. Emir Ku-sturica.
Bi ČRPALKE
GAJA se je rodila, Robija in Tanjo razveselila. Da bi vedno pridna bila, in ju ponoči ne budila... želi družina Jelen.
H3 OBVESTILA
KSD KRAS Dol-Poljane vabi na Srečanje z avtorjem. Pogovor z Aldom Ruplom o njegovem pisanju in o raziskavah v okvira SLORI-ja bo nocoj ob 20.30 v Soli na Palkišču.
PARTIZANSKI PIKNIK
sekcije VZPI Dol-Jamlje bo 25. oktobra, ob 16. uri v nekdanji OS na PalkiSču. Za veselo glasbo bo poskrbel harmonikas. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Ferfolja Jožef in Mario Cro-selli do 19. oktobra.
CICIKLUB v Sovodnjah sporoča, da bodo otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne Sole. Pr-
vo srečanje bo v ponedeljek, 12. t.m., v Kulturnem domu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH
UPOKOJENCEV obvešča, da se bodo začele redne pevske vaje zbora upokojencev v ponedeljek, 12. oktobra, ob 19. uri v domu A. Budala v Stan-drežu.
ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetoterapija, bioenergetika, rebirthing) v nedeljo, 11. oktobra, bo v dijaškem domu S. Gregorčiča, Svetogorska 84, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil di'. Glistavo Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Trevisu (inf. na tel. 040-220130 Milena).
KD BRIŠKI GRIČ oiganizi-ra tečaj sprostilne telovadbe v Domu na Bukovju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20. uri. Prijave pri Maji (tel. 884187).
IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 25. oktobra enodnevni izlet v Opatijo. Prijave pri poverjenikih in na sedežu do 11. t.m.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Ita-lia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE. Tig republike 16, tel. 410341.
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 12.25, Vida Debenjak vd. Maraž iz bolnišnice Janeza od Boga v Steverjan; 12.45, Roma Fran-ceschini vd. Sguazzin iz bolnišnice Janeza od Boga v San Giorgio di Nogaro; 13.15, Lui-gi Gianesin iz splošne bolnišnice v Borgnano (Krmin).
Iz Tržiča: 10.40, Al da Peci-le vd. Chiarvesio iz sploSne bolnišnice v Starancan.
Društvo krvodajalcev iz Sovodenj izreka iskreno sožalje možu Renatu, sinu Uštiliju, hčerki Nerini ter drugim sorodnikom ob boleči izgubi drage Helke
NOVICE
GORICA / TRGOVINA
GORICA / OD 22. DO 24. OKTOBRA
Visoko odlikovanje Slovenije za bišega kvestorja Davinija
Predsednik Republike Slovenije Milan KuCan je odlikoval s »Častnim znakom svobode Republike Slovenije« dr. Oresteja Davinija, bivšega goriske-ga kvestorja, za pomoč v Času agresije na Slovenijo in za vse druge zasluge v dobro Sloveniji. V imenu predsednika Republike Slovenije bo odlikovanje dr. Daviniju izročil minister RS za notranje zadeve Mirko Bandelj. Slavnostna izročitev odlikovanja bo v petek, 9. oktokra, ob 12. uri na sedežu generalnega konzulata Slovenije v Trstu.
SGZ je aktivno soudeleženo pri načrtovanju
Srečanje z Ascom in občino
Kinoatelje prireja Film video monitor
Ob novostih slovenske filmvideo produkcije tudi avstralski film o Slovencih na Tasmaniji
Začetek sezone Gorica kinema
Film »Angeli armati« (v originalu »Men with Guns«) neodvisnega ameriškega režiserja Johna Saylesa bo nocoj odprl novo filmsko sezono Gorica kinema, ki jo prireja Kinoatelje v Kulturnem domu. Predvajanje bo ob 20.45. Film pripoveduje o latinskoameriškem zdravniku, ki postopoma odkriva grozote državljanske vojne. Doktor Fuen-tes se namreč ni nikoli zanimal za politiko, ponosen pa je, da je sodeloval z mednarodnim projektom, ki naj bi organiziral učinkovito zdravniško pomoC tudi v najbolj revnih predelih države. Ko pa odloCi, da bo tja potoval, odkrije, da je režim projekt dobesedno utopil v krvi. Vstop je dovoljen samo s člansko izkaznico Kinoateljeja za leto 1998. Celoletna članska izkaznica stane 7.000 lir, vstopnina za posamezni film pa 8.000 lir.
Rajonski svet v Revmi
Nocoj ob 20.30 se bo na sedežu pri pevskem župnišču sestal rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver. Glavna točka dnevnega reda je izvolitev predstavnika rajona, ki bo v občinskem svetu sodeloval pri izvolitvi občinskega pravobranilca.
»Sardinci« na Radiu Trst A
Radio Trst A bo začel danes ob 18. uri oddajati dokumentarno pripoved »Sardinci«. V 12. oddajah bo prikazana vojna usoda pripadnikov kazenskih bataljonov - »Battaglioni Speciali«, njihova pot od Sardinije preko Korzike do južne Francije. Avtorica niza je Dorica Makuc, urednica pa Mirjam Koren.
Vsak dan begunci s Kosova
Pribežniki s Kosova še kar naprej prihajajo na Goriško. Včeraj so jih ustavili devet. Pet od njih je zaprosilo za azil, druge štiri pa so zavrnili čez mejo. Četudi bi imeli možnost prositi za azil, tega niso naredili, ker nočejo v kak zbirni center, pač pa nameravajo k znancem ali sorodnikom bodisi v Italiji kot v kaki drugi evropski državi. Poleg tega so včeraj odredih izgon še treh Romunov.
A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD /\ ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1998/99 naslednje tečaje:
■	angleščina za poslovno uporabo (80 ur) • fiskalne novosti za srednja - mala
podjetja (65 ur)
■	uvod v PC (50 ur)
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826 vsak dan razen sobote, od 9.00 do 13.00
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
GORICA
Šolsko leto 1998/99
Tečaja, ki ju je odobril Deželni Odbor in ju finansirajo:
■BH Evropska komisija Bi Evropski Socialni Sklad
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo
I 1 Avtonomna DeZda Eurlanija-Julijska Krajina l :vj DeZelno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje
□ UPRAVLJANJE PODJETJA (730 ur)
- namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol do 25. leta starosti
□ URADNICA V INFORMATIZIRANEM OKOLJU (650 ur)
- namenjen brezposelnim ženskam
•	obiskovanje in didaktični material sta brezplačna
•	predvidena je Štipendija
•	v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826 vsak dan razen sobote, od 9.00 do 13.00
Tudi delegacija Slovenskega gospodarskega združenja se je v ponedeljek udeležila srečanja med vodstvom združenja trgovcev Ascom in občinskima odbornikoma za trgovino Amirantejem in za kulturo in turizem Deveta-gom. V delegaciji SGZ so bili predsednik Vid Primožič, ravnatelj Igor Orel in predsednik sekcije za malo trgovino Beni Kosič. Prisotnost SGZ sodi v okvir sodelovanja, ki so ga v zadnjem času vzpostavili z zvezo Ascom, saj je slovensko združenje posrednik pri navezovanju stikov z novogoriško Gospodarsko zbornico.
Na sestanku s predstavnikoma občinske uprave so vzeh v pretres vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo trgovino v Gori-
ci. Govor je bil o reorganizaciji trgovske mreže, o regulacijskem načrtu, parkiriščih in drugih načrtih za ureditev mestnega središča, o določilih zakona Bersani o liberalizaciji urnikov in Licenc, o čezmejnem sodelovanju. Dotaknili so se tudi vprašanja ti. enotnega okenca za mejanje vseh birokratskih obveznosti glede podjetniških dejavnosti. Ravnatelj SGZ Orel je s tem v zvezi predlagal, naj bi spričo organizaciskih težav občinske strukture ustanovili konzorcij med stanovskimi združenji za upravljanje takega okenca. Kar zadeva odnose med združenjema pa se SGZ zavzema za podpis protokola, ki bi formaliziral vzpostavljeno sodelovanje.
Goriški Kinoatelje vsako leto pripravlja festivalski pregled slovenske filmske produkcije Film video monitor, ki je namenjen občinstvu v italijanskem prostoru. Kraji ob meji tako s kulturnim udejstvovanjem potrjujejo prizadevnost tu živečih prebivalcev za preseganje meja in gradijo širši prostor izmenjave. Od leta 1986 tako postaja prireditev ne le pregled produkcije, temveC tudi globljega sodelovanja in pretakanja idej in prizadevanj med vzhodno in zahodno Evropo.
Film video monitor je nastal na pobudo pokojnega senatorja Darka Bratine, ki je bil ustanovitelj Kinoateljeja. S sodelavci je nazadnje želel osnovati festival, ki bi poleg Gorice
vključil še nekatera obmejna mesta, v katerih bi si bilo mogoče ogledati sodobno slovensko vizualno produkcijo. Letošnja že 13. prireditev FVM bo tako. zajela tudi predvajanja v Čedadu, Trbižu in Celovcu, s Čimer se ideja o prostoru brez meja končno uresničuje tudi v praksi.
XIII. Film video monitor bo od 22. do 24. oktobra v goriškem Kulturnem domu. Predstavil bo dol-gometraZni animirani film Socializacija bika? (Coh & Erič), ki je nastal kot plod desetletnega sodelovanja. Ob tem bo tudi mala retrospektiva slovenskih animiranih filmov. V sporedu si bo mogoče ogledati tudi film Brezno (režiserja Igorja Šmida) -psihološki triler sredi slo-
venskega podeželja. Posebno pomembnost ima v okviru XIII. Film video monitorja avstralski film »The sound of one hand clapping« (avstralskega književnika in režiserja Richarda Flanagana), ki je že konkuriral v okviru letošnjega Berlinskega festivala, zgodba pa pripoveduje usodo družine slovenskih emigrantov na Tasmaniji.
Okrogla miza tokratnega Film video monitorja bo posvečena odnosu med filmom, kulturo in družbo. Festivalska ponudba v Gorici se bo zaokrožila s predvajanjem drugih igranih in dokumentarnih del, televizijskih oddaj in filmov študentov AGRFT iz Ljubljane. Ves Cas prireditve bo odprt tudi cybercaffe.
GLEDALIŠČE / PREDSTAVILI ITALIJANSKO SEZONO V GORICI
LUDOTEKA
Na sporedu bo kar 23 gledaliških iger
Ob osmih predstavah v abonmaju še niza deželnih gledališč in spored za mladino
Dejavnosti za najmlajše
Italijanska gledališka sezona bo letos zaživela s polno paro. Včeraj so na županstvu predstavili program, ki predvideva kar 23 predstav, večji del katerih se bo odvijal v Kulturnem domu. Predstavnika organizacij EMAC in ERT Agati in Ca-stiglione sta izrazila prepričanje, da bodo tako letošnja kot naslednji dve sezoni predstavljale preporod gledališke dejavnosti v Gorici v pričakovanju na obnovitev gledališča Verdi. Prav zaradi tega bo letošnja, že 31. gledališka sezona izredno bogata. Na oder Kulturnega doma in Avditorija bodo stopili tako znane gledališke skupine kot deželni ansambli.
Predviden je tradicionalni abonma z osmimi predstavami, v okviru katerega bodo od 10. novembra do
februarja predstavili goriškemu občinstvu igro Neila Simona Igrajo našo pesem, Strindbergov Pelikan z Hano Occbini, Norost svobode Erazma Roterdamskega, Oylem Goylem z Moni Ovadio, Sestre Materassi, Aliče Cez ogledalo Lewisa Carrola, Božic v družini Cupiello Eduarda De Filippa s Carlom Giuffrejem in »Bestiario Veneto« z Marcom Paoli-nijem. Prodaja abonmajev bo od 15. oktobra pri agenciji Appiani.
Poleg predstav v abonmaju je predvidenih nekaj ponovitev najbolj priljubljenih iger, dve glasbeni predstavi v Avditoriju in sicer poklon Gershvvinu ob stoletnici rojstva 1. decembra in koncert skupine The Gospel America 15. decembra ter predstava Materina bolezen s Franco Valeri.
Sezona ponuja še dva sporeda: niz nastopov deželnih gledaliških skupin in niz vabilo mladim. Med prve sodijo krstni nastop letošnje sezone, predstava v furlanšCini »Lis Olmis di Bertrant« 21. oktobra, igra Tullia Kezicha v izvedbi gledališča »La contrada« American od Sv. Jakoba 31. oktobra, predstava ,v tržaškem narečju dua Carpinteri-Fa-raguna Slišal boš v šumečem morju 7. decembra in še štiri predstave v naslednjem letu, med temi tudi ponovitev lutkovne predstave Poljub mrtve žene. V okviru povabila mladim pa bo od 23. do 25. novembra predstava Osvojitev Mehike, 26. no: vembra Fojeva igra Opdrti par v izvedbi dramske akademije Nico Pepe iz Vidma in še tri predstave v naslednjem letu.	AW
ŠOLSKI CENTER / OB 50-LETNICI USTAVE IN 30-LETNICI STATUTA FJK
Koristno dopolnilo k državljanski vzgoji
Na pobudo »Cluba Unesco« je dijakom predaval dr. Michelangelo Castellarin
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so se prejšnji četrtek zbrali v avditoriju šolskega centra, da bi prisluhnili predavanju doktorja Michelangela Castellarina. Srečanje je pripravil videmski »Club Unesco« ob petdesetletnici italijanske ustave in tridesetletnici statuta dežele Furlanije - Julijske krajine. Predavatelj je z raznimi dokumenti, ki sta jih prebrala gledališka igralca, podčrtal težaven odnos, ki se v demokraciji vzpostavi med naravnimi in pravnimi osebami. Slednje namreC nastanejo iz potrebe, da. se z raznimi normami organizira družbeno življenje tako, da ne bi prišlo do nadvlade močnejšega. Med posameznikovo osebnostjo in juridicnimi enotami je torej treba najti pravo ravnovesje. Ne sme namreC prevladati država, kajti sama na sebi ni družba, temveC le njena pravna ureditev. Ta pa naj ne bi bila individualistična, ampak naj bi se osredotočila na blagostanje celotne skupnosti. V takem duhu je ustavodajna skupščina pred 50 leti napisala našo ustavo in iskala svoj vzor v Dantejevem popotniku, ki svetilke ne drži pred sabo, temveC za svojim hrbtom.
V drugem delu predavanja je dr Castellarin spregovoril o zgodovini
naše dežele in težavah, ki izhajajo še iz njene ustanovitve. Prebivalci Julijske krajine so si prizadevali, da bi skupaj s Furlani sestavili eno samo deželo. Da bi področju zagotovili večjo enotnost, naj bi bilo glavno mesto Trst, ne pa Videm. Zanimivo je, da Furlani niso želeli takoj sprejeti naziva Furlanija-Julijska krajina, temveC zagovarjali'so varianto Furlanija in Julijska krajina. Tako bi poudarih razlike teh dveh področij, saj bi le-te omogočile omejitev posebnega statuta na Julijsko krajino in
preprečile morebitne Zelje po odcepitvi. Predavanje se je sklenilo z Zeljo, da bi dijaki dopolnjevali pouk državljanske vzgoje tudi z dokumenti, ki jih nudita tiskarni obeh zbornic. Informiranje pa naj bi zares bilo brezplačno in ne vir dohodkov, saj je to pravica vsakega državljana, ki bo le tako lahko tudi sam pripomogel k izboljšanju družbe.
Irena Bednarich Na sliki (foto Bumbaca) predavatelj s podravnateljem liceja P. Trubarja prof. I. Bratino
Ta ponedeljek je po poletnem premoru začela ponovno delovati občinska ludoteka v prostorih pri Večnamenskem socialnem središču v Ul. Baiamonti. Odprta bo do maja prihodnjega leta, in sicer vsak teden od ponedeljka do petka od 16.30 do 19. ure.
V ludoteki se odvija dokaj pestra dejavnost. Otroci se namreC učijo sestavljati igraCe, učijo se starih tradicionalnih iger, spoznavajo sodobne igrače, na razpolago pa imajo tudi bogato knjižnico. Ludoteka je odprta tudi najmlajšim, do 6. leta starosti, ki jo lahko obiščejo v spremstvu odraslega.
Sicer pa se dejavnost odvija po skrbno sestavljenem programu, za katerega skrbijo animatorke. Tako so navadno torki namenjeni sestavljanju igrač, ob sredah so na sporedu gibalne igre, ki se odvijajo v telovadnici socialnega centra, petek pa je navadno posvečen branju, gledanju filmov ali lutkovnih predstav.
Občasno so na sporedu tudi večje prireditve. Tako bo nedeljo, 11. t.m., lutkovna predstava »Le nozze di Pulcinella« (Pulcinellova poroka), ki jo bo uprizorila milanska gledališka skupina »Teatro della luna ros-sa«. S tem se bo začel niz »zmenkov s fantazijo«, ki se bodo zvrstili vsak drugi mesec. Pičel teden dni pozneje, in sicer 17. in 18. oktobra, bodo na sporedu študijski dnevi za vzgojitelje in učitelje na temo »Grafična govorica otrok« (za obvezne rezervacije mest tel. 532377 ali 537379), konec oktobra pa bodo stekli monotematski laboratoriji, kakršne so prirejali že lani.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 53'58
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
HZ
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ČEZMEJNO SODELOVANJE / PREDSTAVITEV NA SEDE2U DEŽELNE UPRAVE
Skupna turistična ponudba od Soče do Nadiže za doživetja brez meja
Uvodne besede odbornika Dressija in predsednika GSND Mariniga
TRST - Od Nadiže do Soče, za nova doživetja brez meja. To je naslov skupne turistične pobude Gorske skupnosti Nadiskih dolin in kobariške Občine, ki uživa Podporo ne samo turističnih delavcev, zlasti gostincev, z obeh strani meje, a tudi Turistične zveze Slovenije in Dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Pobudo sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila deželni odbornik Sergio Dressi in Giuseppe Ma-rinig, predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin.
Dressi, ki, kot znano, Pripada Nacionalnemu zavezništvu, se je zelo hvalevredno izrazil o tem sodelovanju, ki ga s Posebnimi sredstvi za Čezmejne pobude financira Evropska skupnost. Krepitev sodelovanja s Slovenijo in Koroško -je dejal Dressi - sodi med prvenstvene naloge novega deželnega odbora, kot npr. pričajo napori za skupne zimske olimpijske igre leta 2006. FJK se mora, podobno kot sosednji državi, na najboljši način opremiti za polnopravni vstop Slovenije v EU, ko bodo tukajšnje meje pravzaprav skoraj čez noč izginile.
Na to je opozoril tudi Marinig, ki je podčrtal, kako je kolikor toliko zaprta meja dolga leta zavirala razvoj Posočja in Beneške Slovenije, s spremenjenimi mednarodnimi razmerami pa se danes tem območjem odpirajo nove perspektive. O konkretnem sodelovanju turističnih delavcev z obeh strani meje so nato spregovorili odbornik gorske skupnosti Nino Ciccone, zastopnica kobariške občine Vesna Kozar in Valter Kramar, ki je zastopal tamkajšnje gostilničarje. Novinarske konference sta se udeležila tudi Fa-
bio Bonini, član skupščine GS Nadiških dolin ter Viljem Cerno, odbornik GS Terskih dolin, ki je tudi močno zainteresirana za stike in sodelovanje z obmejnimi kraji Slovenije. To vsekakor velja tudi za občini Tolmin in Bovec.
Novinarjem so poleg informativne vzgibanke (v italijanščini, slovenščini in nemščini), ki pojasnjuje namen te pobude, posredovali celo vrsto informativnih publikacij, od zemljevidov do naslovov in telefonskih številk hotelov, restavracij, kmečkih turiz-mov itd., ki še kako zanimajo obiskovalce Nadiških dolin in Posočja. Posredovali so tudi naslove muzejev ter zgodovinskih in krajinskih znamenitosti, ki jih v vzhodni Furlaniji in v dolini Soče res ni malo,
le da so-Zal premalo poznane in ovrednotene.
Predstavitve so se udeležili tudi pobudniki cenjene in vse bolj
priljubljene beneške pobude »Vabilo na kosilo«, nedvomno zgled za vse tiste, ki si v nelahkih razmerah prizadevajo za
oživitev teh gospodarsko in družbeno zapostavljenih krajev. Včerajšnja predstavitev je sad tudi njihovega truda.
NOVICE
Črna sreda za dolar, borze spet navzdol
NEW YORK - Za ameriški dolar je bil včeraj črn dan in močno padel v primerjavi z jenom, marko in liro in tudi drugimi evropskimi valutami. V odnosu do jena je padel na najnižjo vrednost v zadnjih štirih letih (128 dolarjev), v primerjavi z liro pa v zadnjih 22 mesecih. Včeraj so ameriško de-vizo odkupovali po 1594 lir, 26 lir manj kot v torek. Šibkost dolarja in razočaranje zaradi neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z znižanjem obrestnih mer pa sta včeraj vplivala tudi na poslovanje milanske borze, ki je po pozitivnem odprtju kmalu obrnila predznak in končala z 1, 71-odstotnim padcem vrednosti indeksa Mibtel. Podobno je bilo na ostalih evropskih borzah, ki so v nasprotju z azijskimi (Tokio celo +6, 17%) končale dan z negativnimi predznaki.
Prodaja na drobno julija večja za 4%
RIM - Državni statistični zavod ISTAT je včeraj objavil podatke o prdaji na drobno v mesecu juliju. V primerjavi z istim mesecem lani je prodaja narasla za 4 odstotke., kar je največ v zadnjih dvanajstih mesecih. To rast je treba pripisati predvsem naraščanju prodaje v velikih trgovskih centrih, kjer se je prodaja v letu dni povečala za 5, 8 odstotka, medtem ko je v manjših trgovskih obratih letna rast prodaje 3, 6-odstotna. Rast prodaje v prvih sedmih mesecih letos beleži z istim lanskim obdobjem 2,8-odstotno rast. Prodaja živilskih izdelkov je v juliju narasla za 3, 4%, nezivtiskih pa za 4, 3%. Tudi pri tem je rast precej večja v velikih distribucijskih centrih (4, 6 oz. 7, 5-odstotna) kot v manjših obratih (2, 9 oz. 3.9%). Najbolj se je povečala prodaja čevljev, usnjenih izdelkov in električnih gospodinjskih strojev (+5, 2%), najmanj pa pri prodaji fotografskih in optičnih izdelkov (+2, 5%).
BANKE / KMALU ODLOČITEV
Unicredito želi postati stoodstotni lastnik banke CiT
TRST - Ze v roku enega meseca lahko Tržaška hranilnica Cassa di risparmio di Trieste v celoti preide pod okrilje Unicredita, ki bi tako postal stoodstotni lastnik tržaške banke. To bi bil še en korak na poti do ustvaritve drugega italijanskega bančnega pola Credit-Unicredito. Unicredito ima trenutno v lasti 28 odstotkov tržaške hranilnice, zdaj pa je Fundaciji CrT, ki ima 51-odstotni delež v hranilnici (5 odstotkov ima v lasti zavarovalnica Generah, ostalo pa približno 8000 malih delničarjev), poslal ponudbo za nakup preostalega deleža. Fundacija je prejela še neko ponudbo, ki je še ni dokončno zavrnila, toda po besedah njenega predsednika Renza Piccinija, bo najbrž privilegirala ponudbo Unicredita.
Fundacija je zdaj poverila zavodu Banca Rot-schild, da določi točno vrednost CrT. Junija je Cisto premoženje CrT znašalo 460 milijard lir, za konec leta pa predvidevajo čisti dobiček v višini 30 milijard lir. Fundacija namerava v nadaljevanju pogajanj seveda zagovarjati interese sedanjih delničarjev, razmišlja pa tudi o preustroju same Fundacije. O ponudbi Unicredita se še ni izrekla Zavarovalnica Generah, ki ima, ob tem, da je delničar, sklenjene tudi pomembne poslovne dogovore, ki jih nameravajo obdržati tudi v bodoče.
MALPENSA 2000 / USKLAJEVANJE
Šele danes znano besedilo odloka
Evropska komisija ga bo preučila 21 oktobra
RIM - Besedilo prenovljenega odloka o letališču Malpensa bo po vsej verjetnosti znano šele danes. Minister za prevoze Claudio Burlando je sinoči s predsednikom vlade Romanom Prodijem še pilil dokončno besedilo. Kot se je izvedelo iz Bruslja, ni več tiste nuje, o kateri se je še včeraj govorilo. Evropska komisija naj bi Burlandov odlok proučila šele 21. oktobra in to le nekaj dni pred uradnim odprtjem letališča Malpensa 2000, ki je predvideno za 25. oktober. V evropskem uradnem listu, naj bi odlok objavili 10. oktobra. Kaj naj bi vseboval, še ni povsem jasno. Bržkone bo to kompromisna rešitev med italijanskim stališčem, ki predvideva, da letališče Linate ohrani samo 30 odstotkov poletov in zahtevo Evropske komisije, da mora Linate ohraniti kar 38 od-
stotkov vseh poletov. To vsaj zagovarja evropski komisar Neil Kinnock, ki je dal jasno na znanje, da bo EU zavrnila vsako rešitev, ki ne bo upoštevala evropskih zahtev. Kot kaže, so se Italijani odločili za postopnost in sicer za premestitev poletov v treh fazah, ki naj bi jih končali januarja leta 2000. V bistvu bodo poskušali uskladiti italijanske in evropske zahteve. Ce jim bo to uspelo, bo jasno šele 21. oktobra. Pristojna evropska komisija, predvsem pa Neil Kinnock sta do sedaj zavračali vsak kompromis. Italija bržkone upa tudi na neposredno pomoč letalskih družb. Novi odlok predvideva odprtje letališča v treh fazah, zadnji dve ob istočasnem odprtju železniške proge z Milanom in odprtjem tretjega avtocestnega voznega pasu.
Hslovenija / STATISTIKAH
Avgusta pokritost uvoza z izvozom 93,2-odstotna
Na letni ravni pokritost 89,3%
LJUBLJANA - Izvoz Slovenije je avgusta znašal 549, 7 milijona dolarjev, uvoz pa 589, 7 milijona dolarjev blaga. Primanjkljaj v tem mesecu znaša 40 milijonov dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je 93, 2-odstotna. V lanskem avgustu je primanjkljaj znašal 82 milijonov dolarjev, pokritost pa uvoza z izvozom pa 85, 8 odstotka. Kot so Se sporočili iz slovenskega državnega zavoda za statistiko, se je letošnjega avgusta v primerjavi s povprečjem lanskega leta izvoz znižal za 21, 2 odstotka, uvoz pa za 24, 5 odstotka.
V	prvih osmih mesecih letos je izvoz znaSal 5, 7 milijarde dolarjev, uvoz pa 6,
4 milijarde dolarjev. Primanjkljaj v tem obdobju znaša 685, 9 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je 89, 3-odstotna. V enakem obdobju lani pa je primanjkljaj znašal 796, 2 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je znašala 87,1 odstotka.
V	obdobju januar - avgust letos se je izvoz v primerjavi z istim obdobjem lani povišal za 6, 8 odstotka, uvoz pa v enaki primerjavi za 4, 2 odstotka. (STA)
	7. OKTOBER 1998	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1595,00	1621,00
on „	nemška marka	981,00	997,00
	funt šterling	2674,00	2729,00
S 0	švicarski frank	1190,00	1215,00
<0 N h	belgijski frank	46,87	48,87
	francoski frank	289,00	299,00
pc	danska krona	254,00	264,00
s* 3 ^	norveška krona	212,00	222,00
< : h	švedska krona	197,00	207,00
5S TJ	kanadski dolar	1022,00	1062,00
<N (0	portugalski eskudo	9,13	10,03
2 N	nizozemski gulden	861,00	886,00
OC	avstrjski šiling	138,35	142,70
cs	španska pezeta	11,13	12,23
n!	grška drahma	5,35	6,15
	irski šterling	2424,00	2504,00
	japonski jen	11,09	12,19
	avstralski dolar	922,00	992,00
	madžarski florint	7,00	8,50
	hrvaška kuna	255,00	280,00
Ivv 1	slovenski tolar	10,25	10,45
		
7. OKTOBER 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1599,00	1629,00
nemška marka	981,00	999,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	862,00	887,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt šterling	2666,00	2756,00
irski šterling	2422,00	2517,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	5,50	5,97
kanadski dolar	1027,00	1062,00
švicarski frank	1190,00	1215,00
avstrijski šiling	138,40	142,90
slovenski tolar	10,15	10,48
hrvaška kuna	260,00	280,00
MILANSKI BORZNI TRG
7. OKTOBER 1998
INDEKS MIB 30: -2,20
delnica
cena var. % delnica
cena var. %
	
7. OKTOBER 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1594,320
EKU	1942,840
nemška marka	988,850
francoski frank	294,920
funt šterling	2704,130
nizozemski gulden	877,010
belgijski frank	47,921
španska pezeta	11,633
danska krona	260,030
irski šterling	2468,330
grška drahma	5,693
portugalski eskudo	9,642
kanadski dolar	1048,210
japonski jen	12,915
švicarski frank	1209,190
avstrijski šiling	140,540
norveška krona	217,540
švedska krona	204,820
finska marka	324,800
Alleanza Ass.	17.372	+1,57
Bca di Roma	2.383	-2,77
Bca Fideuram	6.394	+2,71
Bca Intesa	6.792	+5,82
Compart	880,42 +2,06	
Comit	9.993	+0,05
Credit	6.553	+9,05
Edison	12.479	+1,12
Eni	9.558	-2,41
Fiat	4.198	+0,74
Generali	52.426	+1,51
Imi	23.012	+5,61
Ina	4.250	+3,35
Italgas	7.364	-0,39
Mediolanum	33.013	-1,21
Mediaset	11.254	-1,66
Mediobanca	14.359	+4,52
Montedison	1.505	■0,85
Olivetti	3.049	+ 1,63
Parmalat	2.288	-0,52
Pirelli Spa	3.799	-0,52
Ras	16.467	+3,14
Rolo	31.378	+4,84
San Paolo To	22.016	+4,83
TIM	9.247	+1,09
Telecom Ita	10.132	-1,55
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
NOVICE
Od danes Fincantieri Cup
V Tržaškekm zalivu se bo danes (ob 11. uri) pričel jadralni Fincantieri cup. Na enaki vrsti jadrnic se bo pomeirlo deset posadk, skiperji pa so Pela-schier, Vascotto, Chieffi, Ivaldi, Benussi, Cian, Čopi, Kosmina, Nevierov in Paoletti. Regatna polja bodo določali dan za dnem, pač odvisno od vremenskih razmer, vendar bo regatam mogoče slediti tudi preko majdekrana na Trgu Unita. Polfinalni in finalni plovi po sistemu match-race bood v soboto dopoldan, nagrajevanje bo v dvorani Tripcovich ob
17.30.	Včeraj so predstavili tuid nočno regato Velika nagrada Barcolane Ersa, ki bo v soboto ob
19.30.	Tudi na tej regati bodo nastopili priznani skiperji, gasilci pa bodo poskrbeli za razsvetljavo. Regata, trajala bo približno pol ure, bo v neposredni bližini tržaškega nabrežja. Kar se tiče Barcolane se je do včeraj vpisalo 958 posadk.
Finale Lige prvakov bo v Barceloni
LIZBONA - UEFA je sporočila, da bo finalna tekma nogometne Lige prvakov 26. maja leta 1999 v Barceloni. Finale pokala UEFA bo 12. maja v Moksvi, finale pokala pokalnih zmagovalcev pa 19. maja v Birminghamu (Anglija). Barcelonski Nou camp, ki premore 98 tisoC gledalcev, je bil prizorišče že treh finalov v evropskih nogometnih pokalih. Leta 1989 je Milan v finalu pokala prvakov s 4:0 premagal Steauo iz Bukarešte, leta 1972 je Rangers v pokalu pokalnih zmagovalcev s 3:2 premagal moskovski Dinamo, v istem pokalu pa je Barcelona leta 1982 premagala Standard Liege.
Hokejist umrl po tekmi
OBERHAUSEN - Devetindvajsetletni kanadski napadalec Stephane Morin je preminil v bolnišnici po torkovi tekmi River Loewen in Berlin Capitals v nemški prvi ligi. Morin je v 24. minuti, ko je njegova berlinska ekipa vodila s 3:0, oddrsal proti klopi za rezervne igralce in zaradi slabega poCutja zaprosil za zamenjavo. Na klopi se je minuto pozneje zrušil in padel v komo. Dotlej je bil Morin najboljši igralec srečanja in je v 18. minuti dosegel gol.
Lapuente še štiri leta mehiški selektor
CIUDAD DE MEKICO - Manuel Lapuente ostaja selektor mehiške reprezentance še za naslednja štiri leta oz. najmanj do SP 2002. Mehiški tisk je poročal, da sta trener in mehiška nogometna zveza že podpisala ustrezno pogodbo. Lapuente je vodil mehiško reprezentanco tudi na letošnjem SP v Franciji. Tam so se Mehičani od nadaljnjega tekmovanja posloviti v osmini finala, ko so izgubiti proti Nemcem (1:2).
Diniz v Sauber
HINWIZ - Brazilski dirkač Pedro Diniz bo v prihodnji sezoni sedel v švicarski dirkalnik Sauber-Pehonasa, so sporočiti predstavniki tega moštva. Brazilec, ki trenutno tekmuje pri ekipi Arrowsa-Ya-mahe, bo drugi voznik ob Francozu Jeanu Alesiju. »Zelo smo zadovoljni s svojo pridobitvijo, saj bo v ekipo gotovo prinesel prepotrebne izkušnje,« so zapisati pri Sauberju.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijskem pvenstvu med drugimi diskvatifi-cirala za eno kolo Maksimilijana Grgiča (Zarja/Ga-sja), v 2. amaterskli ligi pa prav tako za eno kolo Giovannija Pelticanija (Mladost).
KOŠARKA / 3. KOLO V LIGI PRVAKOV
Ljubljančani po slabi igri izgubili v Solunu
S prikazano igro se bodo težko obdržali v elitni skupini Bolonjski Teomsystenn izgubil v Franciji po podaljšku
PAOK Solun - Union Olimpija 76:68 (41:30)
PAOK: Nikolaidis 8 (4:4), Berry 19 (5:6), Masla-rinos 7 (4:4), Balogianis 10, King 11, Morales 10 (2:2), Gianulis 9 (3:7), Coldebella 2.
Union Olimpija: Stepa-nia 5 (1:3), Daneu 2, Duščak 11 (2:2), Kraljevič 6 (2:2), Zdovc 15 (3:3), Kotnik 9 (2:4), Taylor 7 (1:7), Jurkovič 7 (3:3), McDonald 6 (4:6).
Prosti meti:	PAOK
18:23, Union Olimpija 16:28. Met za tri točke: PAOK 4:11 (Balogianis 2, Maslarinos 1, King 1), Union Olimpija 6:16 (Duščak 3, Zdovc 2, Kotnik). Osebne napake: PAOK 24, Union Olimpija 23. PON: Balogianis (38)., Coldeballa (40), Zdovc (40). Gledalcev 1500, sodnika:	Sancha (Spa),
Schwarz (Nem).
SOLUN - Union Olimpija je že drugič v enem tednu razočarala svoje pristaše. Zaskrbljujoč ni le izid, ampak predvsem igra, ki je daleč od "prave", kar pomeni, da če ne bo prišlo do bistvenih izboljšav, bodo imeli Ljubljančani še veliko težav v boju za obstanek med elito.
Trener Sagadin je do zadnjega skrival deseterico za tekmo, nato pa določil: sedel je novinec Mu-tavdžič, prvič pa je v evropski ligi zaigral Slavko Kotnik, ki se ga Grki podobno kot Zdovca - katerega so navijači Iraklisa, kjer je igral dlje časa, toplo sprejeli - dobro spominjajo, ko je še igral za grški klub Dafhe. Načrt je bil torej jasen; z višino nadigrati nasprotnika, kar je sicer Ljubljančanom dobro uspevalo, žal pa je bil hkrati to edini element igre, v katerem so biti boljši. Številne izgubljene žoge, dosojeni koraki, zgrešeni "lahki" koši in prosti meti (v prvem delu kar devet) ter ne-
NOGOMET / POVEČANJE LIGE PRVAKOV
V Italiji so mnenja deljena
Pri Interju in Milanu so »za«, zadržanost v Juventusovem taboru
MILAN - Odločitev izvršnega odbora UEFA, da poveča število ekip v evropski ligi od 24 na 32 in da združi pokal pokalnih zmagovalcev in pokal UEFA, je močno odjeknila v Italiji. Zanimanje za nov projekt je v Italiji že z letošnjo sezono veliko, saj bodo kar štiri italijanske ekipe prihodnjo leto igrale v evropski ligi’
Milanov podpredsednik Adriano Gal-liani je z reformo UEFA zadovoljen in pravi: »KonCno se je UEFA prilagodila ekonomskim potrebam društev. Tekme evropske lige bodo morati igrati v dveh ločenih dnevih, da bi za vse poskrbeti s televizijskim prenosom. Tretji dan pa bi posvetili tekmovanju obeh združenih pokalov, pokalu pokalnih zmagovalcev in pokalu UEFA. Prvi kvalifikacijski krog bodo igrali že julija, toda za italijanske ekipe to ne bo problem, saj bodo te začele igrati s tretjim krogom.«
Tudi Interjev odbornik Giacinto Fac-chetti se je pohvalno izrazil o novem projektu: »Pri evropski nogometni zvezi končno razmišljajo tudi o ekonomskem aspetku klubov. Povsem se strinjam tudi
s povečanjem števila ekip.«
Pri Juventusu so s tem projektom precej zadržani. Podpredsednik Roberto Bettega pravi: »Novice so doslej še precej nepopolne. Do decembra, ko se bo sestal izvršni odbor evropske nogometne zveze, se bo lahko še marsikaj spremenilo.« Glede združitve ostalih dveh evropskih pokalov, pa Bettega ugotavlja, da to ni nobena novost, saj se je o združitvi že veliko govorilo.
V	Španiji so sprejeti odločitev UEFA z deljenimi mnenji. Medtem ko je Real Madrid odločno proti novemu projektu, pa je Barcelona za reformo. Pri Realu se bolj ogrevajo za »evropsko superligo«. Ostati »manjši»španski klubi (Atletico Madrid, Athletic Bilbao in Valencia) z dokajšnjim zanimanjem gledalo na novi projejtk evropske zveze.
V	Angliji so večji klubi kot Manchester United, Liverpool in Arsenal izraziti svoje zadovoljstvo glede novega projekta, čeprav ugotavljajo, da bo potrebno še ogromno dela, preden bo UEFA dokončno organizhala in speljala tako zahtevno nalogo.
natančne podaje so bile vzrok, da so Solunčani prepričljivo dobili pivi polčas. Do devete minute je bil izid še poravnan (15:15), nakar je Sagadin zamenjal celotno začetno peterko in Grki so zlahka ušli. V 16. minuti so povedli z 31:18, Slovenci pa so po trojki Zdovca in dveh zaporednih Duščaka sicer znižali na 33:27 (17.), toda gostitelji so do odmora znova izkoristiti napake tekmeca in se še enkrat uspeli odlepiti.
V drugem polčasu se razmerje moči ni bistevno spremenilo. Slovenci so še naprej grešili na vseh področjih, PAOK pa je kljub slabši igri obeh Američanov - Kinga in Berryja -nadzoroval potek dogodkov na igrišču. Kanček upanja za slovenskega pr-
vaka je posijal v zaključku tekme, ko so uspeti s consko obrambo znižati zaostanek na vsega tri točke. Tri minute in pol pred koncem je tako bilo še 63:60, tode realno gledano Ljubljančani niso bili niti sposobni zmagati niti so si zmago zasluziti.
V naslednjem krogu (sreda, 16.00) se bo Union Olimpija v gosteh pomerila z rusko Samaro. Izjavi trenerjev:
Zmago Sagadin (Uniona Olimpije): »Mi smo svoje priložnosti zapraviti v prvem polčasu, ko smo igrati neverjetno slabo v obrambi, zgrešiti veliko metov -zlasti s črte za proste mete. V drugem delu smo imeti priložnost za preobrat, pri zaostanku petih točk zgrešiti neovhan met, česar se pač več ni dalo popravi-
ti. Dovolili smo, da so se razigrali njihovi visoki igralci; Berry je neovirano prodiral pod koš, kar se ni moglo končati drugače kot s porazom.« (STA)
Asvel - Teamsystem Bologna 71:66 (32:23, 60:60)
VILLEURBANNE - Bolonjski Teamsystem je. v Franciji po podaljšku izgubil proti vodilnemu Asvelu. Pri Teamsystemu sta bila najboljša strelca Myers (20 točk) in Mu-laomerovid (17).
LESTVICA SKUPINE D: Asvel 6, Paok 4, Real Madrid, Teamsystem in Union Olimpija 2, Samara 0.
KORACEV POKAL
Aeroporti Roma - Krka Novo mesto 102:75 (52:45); Rhoendorf - Zucchetti Reg-gio Emilia 71:68
NOGOMET
V Vidmu prodali že 20 tisoč vstopnic
Pred sobotno tekmo Italije
VIDEM - Za sobotno kvalifikacijo tekmo v Vidmu med Italijo in Sivco za nastop na nogometnem EP so kljub izredno slabim vremenskim razmeram že prodati dvajset tisoC vstopnic. Se posebej veliko je bilo zanimanje iz sosednjega Veneta. Pričakujejo, da bo stadion »Friuli« poln do zadnjega kotička.
»Azzurri« so včeraj igrati med sabo, standardna ekipa pa je rezerve premagala z 21: V standardni ekipi so bili na začetku Buffon, Panucci, Maldini, Cannavaro, Pessotto, Fu-ser, Di Biagio, Dino Baggio, Di Francesco, Inzaghi in Del Piero.
Iz švicarskega tabora pa prihaja vest, da je branilec Fenerbacheja in švicarske reprezentance Murat Yakin poškodovan.
KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO NA NIZOZEMSKEM
Martin Hvastija na kronometer za uvrstitev med 15 najboljših
Italijanov ni med favoriti - Med ženskami Zijlaardova zmagala za 37 stotink!
Nizozemska Zijlaardova
VALKENBURG - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Valkenburgu bo danes na sporedu še zadnji kronometer (14.45). Člani se bodo merili na 32, 8 kilometrov dolgi progi. Čeprav ne bodo nastopiti nekateri najboljši (Zuelle, Jalabert, Ullrich, Julich), bo konkurenca vseeno odlična.
Po	napovedih
strokovnjakov naj bi za favorite veljati Američan Lance Armstrong, Britanec Chris Boardman, Ukrajinec Sergej GonCar, zmagovalec letošnje »vuelte«	Spanec
Abraham Olano in Nemec Uwe Peschel.
NOGOMET / AFERA O DOPINGU
Stališča »za« in »proti« napovedani stavki igralcev
TURIN - Predsednik zdravniške komisije Mednarodnega olimpijskega odbora (MOK) De Merode je v intervjuju za Corriere della sera že napovedal, da bodo rimskemu laboratoriju v Acqua Acetosi odvzeti dovoljenje za opravljanje konhol dopinga, čeprav bo preiskovalec MOK Segura svojo inšpekcijo začel šele danes. Kar osem od dvanajstih uslužbencev laboratorija je že poslalo odpovedno pismo, tako da je njegovo delovanja sedaj povsem paralizirano.
Na drugem bregu nogometaši še naprej grozijo, da bodo stavkati. Včeraj jih je podprl tudi Juventusov trener Marcel-lo Lippi, ki je ogorčen nad poročanjem medijev in je podobno kot selektor reprezentance Dino Zoff prepričan, da dopinga v nogometu ni. »Kvečjemu gre lahko za osamljene primere jemanja kokaina, vendar so to dogaja tudi v drugih okoljih,« je dejal Lippi.
Vendar z vec strani prihajajo tudi kritike na račun nogometašev, Ceš da nimajo proti komu stavkati, saj z odkrivanjem nepravilnosti pri konholah dopinga preiskovalci dejansko predvsem ščitijo njihovo zdravje. Nekdanji kolesarski as Francesco Moser, ki se je sam podvrgel hansfu-zijam krvi, ko je bilo to dovoljeno, se zavzema za popolno prepoved jemanja kateregakoli preparata, torej tudi takih, ki so dovoljeni. Milanov pooblaščeni upravitelj Adriano Gal-liani meni, da je afera izbruhnila zaradi pomanjkljivi konhol. Ce bi bile konhole shožje, denimo s križnim pregledom krvi in urina, bi bilo tudi jasno, da je kultura dopinga nogometu tuja, je dejal Galtiani.
Prijavljenih je 47 tekmovalcev, Slovenijo pa bosta zastopala Martin Hvastija in Branko Filip.
Slovenca imata povsem različne ambicije. Hvastija, ki bo šel na progo kot 17., meri visoko. Pričakuje zaostanek pod dvema minutama, kar bi najverjetneje pomenilo uvrstitev okoli 15. mesta. »V letošnjem letu sem v kronometru napredoval, kar kažeta tudi uvrstitve na kronometrih na dirkah Po Italiji in Španiji, kjer je bila konkurenca približno enako kot tu. Progo sem si ogledal. Je tehnično izredno zahtevna, poleg tega pa jo je izredno težko natančno preučiti. Moral bom biti izredno zbran, saj bo najmanjša napaka lahko usodna. Praktično ni odseka, kjer bi lahko dal glavo dol in samo poganjal padala,« je po treningu, na katerem se je spoznal s progo, dejal Hvastija.
Filip (številka 11) velikih pričakovanj nima. Dobro se zaveda, da v taki konkurenci nima možnosti za visoko uvrstitev, njegov nastop pa bo bolj nabhanje izkušenj, kot pa borba za visoka mesta. »Za Slovence, ki nismo sposobni prirediti niti državnega prvenstva, je v kronomehu vsaka uvrstitev med prvo polovico dobra, in to je tudi naš jutrišnji cilj. Hvastija je seveda sposoben boljšega rezultata, Filip pa se bo moral za to moCno potruditi,« ni posebno optimističen selektor Gorazd Penko.
Včeraj so medtem podelili dva naslova.
V kronometru Članic je bila najhitrejša Nizozemka Leontien Zijlaard-Van Moorsel, ki je tako
dvem naslovom svetovne prvakinje v cestni vožnji (1991 in 1993) dodala še naslov v kronometru. Odločitev o zmagovalki je bila zelo tesna, saj je domačinka na 23 kilometrov dolgi progi Rusinjo Zulfijo Zabhovo, ki je bila druga tudi lani v San Se-bastianu, premagala za vsega 37 stotink. Tretje mesto je z zaostankom dveh sekund zasedla Nemka Hanka Kupferna-gel, medtem ko se je morala legendama veteranka Jeannie Longo-Ciprelli, ki je branila naslov, tokrat zadovoljiti le s petim mestom.
»Letošnja zlata medalja mi pomeni več kot prejšnji dve. Zadnji dve leti sem bila povsem na dnu, saj nisem dosegla niti enega dobrega rezultata, zato sem počasi obupavala. Pred domačim občinstvom, ki mi je s spodbujanjem dajalo dodatnih moči, pa mi je vendarle uspelo. Zmagati pred domačimi gledalci je najlepše in lahko rečem, da je to zame začetek druge kariere,« je dejala 28-letna zmagovalka.
Med mladinci je v vožnji na Cas zmagal Švicar Fabian Cancellara. Na 23 kilomehov dolgi progi od Maastrichta do Valkenburga je za dve sekundi premagal Nemca Torstena Hiekmanna, tretje mesto pa je z zaostankom sedmih sekund zasedel Italijan Filippo Pozzato, ki je bil na cilju vidno razočaran. Slovenci po pričakovanju niso bili v ospredju, Gregor Gazvoda se je moral zadovoljiti z 41. mestom (+2:57), Jurij Ferfolja pa se je uvrstil mesto za njim (+3:06).
KOŠARKA / MEMORIAL M, STARCA
Cicibonaši in borovci v finalu
Kontovelci in domovci za 3. mesto
Sinoči so odigrali polfinalni tekmi košarkarskega turnirja za 4. memorial M. Starca. V drevišnji finale so se uvrstili borovci in cicibonaši, ki so premagali do-rnovce, oz. Kontovelce.
POLFINALE
Cicibona Pref. Marsich -Kontovel Nord Est 82:58 (34:32)
CICIBONA: Stefančič 4, Persi 25, Pavlica 12, De-beljuh 15, Mura, Vidali 5, V. Jogan 2, Uršič 4, D. Stokelj 4, Coretti 2, KrižmanCič 7, Bandi 2, trener Battialna.
3T: Persi 2, Debeljuh 2, Stefančič 1, Vidali 1.
KONTOVEL: Križman 8, Spadoni, Turk 12, M. Emili 3, Malalan 3, Pavletič 9, B. Starc 8, Čeme 8, Godnič 7, trener C. Starc.
3T: Pavletič 2, Križman 1, Turk 1. PON: B. STarc (32), Čeme (37).
Po enakovrednem prvem Polčasu so Kontovelci v drugem delu povsem popustili tako v obrambi kot v napadu in visoko izgubili proti cicibonasem. Varovanci trenerja Battilane so v drugem polčasu igrali zares odlično in posebno se je izkazal Stefan Persi, ki je v tem delu dal kar 15 točk do skupno 25, ki jih je dosegel na tem srečanju. Kontovelci Pa so predsem razočarali v obrambi, saj so jim cicibonaši brez težav uhajali proti kosu in tako dosegli visoko zmago. (B.S.)
Bor Radenska - Dom Kmečka banka 80:74 (43:33)
BOR: Filipčič 3, Susani 14, Perčič 6, Velinsky 12, B arini 15, KrCalic 2, Tomšič 12, Rasman 7, Smilovich, Pettirosso 8, trener Furlan.
3T: Tomšič 2, B arini 1.
DOM: Concetti 6, Goriš 10, Braini 6, Podbersig 5, Cej, Di Cecco 8, Krtistianci-ch 5, Campanello 10, Jarc 19, Gallai 2, trener Grbac.
3T: Corsi 2, Campanello
2.
Borovci so takoj povedli za 10 točk (17:7), nakar je Domov trener Grbac za-
menjal celo svojo peterko, toda varovanci trenerja Furlana so ohranili prednost 10 točk. To razliko so v drugem polčasu celo povečali na 16 točk. Domovci so se zdramili zadnjih pet minut pred koncem tekme, znižali zaostanek za 3 točke (70:73). Več pa niso zmogli in borovci so zasluženo zmagali.
DREVIŠNJI SPORED
19.00 finale za 3. mesto: Kontovel Nord Est - Dom Kmečka banka; 21.00 finale za 1. mesto: Bor rAdenska -Cicibona Pref. Marsich.
Na 5. furnirju prijateljstva UISPnal.majuvTrslu tudi šesterid Sloge in Vala
Športna organizacija UISP bo tudi letos, že petič po vrsti, priredila mednarodni ženski odbojkarski turnir prijateljstva. Turnir bo celodnevni, potekal pa bo v nedeljo na stadionu 1. maja v Trstu. Organizator je šest ekip razdelil v dve skupini. Skupina A je povsem slovenska, saj v njen nastopajo Sloga Nuova kreditna, ljubljanski Tabor in goriški Val Imsa, v skupini B pa so tržaški Volley 93, OK Rovinj in puljska Istrska banka. Spored je sledeC:
Mala dvorana: 9.30 Val - Sloga, 10.30 Tabor - Val, 11.30 Tabor - Sloga. Velika dvorana: Vol-ley 93 - Rovinj, 10.30 Pulj - Rovinj, 11.30 Pulj -Volley 93.
Velika dvorana: 15.00 za 5. mesto, 16.00 za 3. mesto, za 1. mesto. Vse tekme bodo odigrane na dva dobljena seta.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Se o odpravi Madagascar ’98
V zvezi z uspelim vzponom alpinistične odprave Madagascar ’98 na Se ne osvojeni 2000 metrov visoki vrh Atsimo v gorah Tsaranoro (v opravi so bili Marco Sterni, Erik Švab in Rolando Larcher) smo izvedeli še nekaj podrobnosti. Nova smer v vzhodni steni meri 650 m, osvojih pa so jo po šestih dneh plezanja. Člani odprave se bodo v Trst vmni jutri.
Prijateljsko srečanje srečno izpeljali
Dobre veze z Meterološkim zavodom so omogočile, da je 3. prijateljsko srečanje na Krasu, v priredbi SPDG in Kraških krtov, minilo ob še kar sprejemu Ijivem vremenu. Predvsem pa ni bilo nalivov, ki so spremljali konec prvega in začetek drugega tedna v oktobra. Ob jamarskem domu je bilo v nedeljo kar živahno. Dopoldne so se na osem kilometrov dolgi progi (odlično speljani) pomerili kolesarji na gorskih kolesih. Preizkušnja je bila tokrat kar zahtevna. Zgodaj popoldne pa so v poligonu tekmovali otroci iz vrteča in osnovne šole ter starejši.
Jamarji so poskrbeh za voden ogled Kraljice krasa. Skoda da se je vreme v poznem popoldnevu spet skvarilo in s tem naredilo konec sicer prijetni družabnosti na odprtem.
Družabnost ob prazniku kostanja 18. oktobra
Poletje se je kar naenkrat nagnilo v jesen. Z jesenjo pa prihaja Cas družabnosti ob kozarcu novega, ob dobrotah, ki jih ponuja jesen. Za elane in prijatelje planinskega društva v Gorici bodo vrata Stekarjeve domačije spet na stežaj odprta v nedeljo, 18. oktobra, od poldneva do mraka.
Martinovanje tokrat v Kobaridu
Tradicionalno martinovanje goriških planincev bo tokrat nekoliko drugačno, predvsem pa v programu bogatejše. Družabnost bo v restavraciji - hotelu Hvala v Kobaridu (nekdanji hotel Matajur). Za udeležence, ki bi radi prijetno združili z zanimivim in koristnim, pripravlja društvo tudi zanimiv turistični, kulturni in planinski program (vsega okrog 2 do 3 ure) z ogledom zanimivo-
sti v okolici Kobarida. Društvo bo ob zadostnem številu udeležencev poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave (za avtobus in martinovanje) že od srede, 14. t.m. na sedežu društva v ulici Malta 2 - tel. 33029.
Jutri pohod v spomin na Staneta Ureka
Letos poteka peta obletnica smrti' znanega Časnikarja športne redakcije Radia Slovenije Staneta Ureka. Kot je že običaj, bodo tudi letos bivši Urekovi kolegi in prijatelji organizirah pohod na Goro. Bodisi človek kot tudi kraj v Škofjeloškem pogorju sta našim športnikom in rekreativčem dobro znana. O Ureku smo na naših straneh že večkrat pisati in ga predstaviti širši javnosti. O pohodu pa spregovorimo enkrat letno tik pred samo izvedbo, da bi se ga udeležiti bodisi naši planinci kot neplanin-ci. Sicer sta bili letos na Gori že dve tržaški skupini: ena v predstavništvu Planinskega društva Trst, druga pa je bila skupina prijateljev, ki je želela spoznati Čudovite kraje v Poljanski dolini. Letošnji pohod na Goro ali uradno »Urekova pot na Goro« bo jutri. Pohodniki se bodo zbrali v jutranjih urah v Poljanah v gostilni na Vidmu, kjer bodo dobiti vse potrebne informacije in napotke o pohodu. Pot pelje iz Poljan skozi Volčo in vas Malenški vrh. Na razpolago je tudi liCna brošura (zanjo je poskrbel Marij Šušteršič), ki so jo organizatorji izdali lani in je dober pripomoček za vsakega pohodnika. Brošura bo na razpolago v Poljanah, na Gori ter pri turistični kmetiji, kjer se bo pohod konCal. Lani je bil med 200 pohodniki tudfi slovenski predsednik Milan KuCan. (Marij)
Vertikala se obnavlja
Nedeljska markacijska akcija Slovenskega planinskega društva Trst je kljub skromni udeležbi (3 člani) uspela, saj so bili obnovljeni značilni belo-modri znaki društvene poti - vertikale od kampa nad openskim Obeliskom do Padric. V bodoče bodo podobni izleti ponovljeni, tako da bo vertikala v celoti trasirana vsaj na področju tržaške pokrajine. Prihodnjič računamo na bolj številčno udeležbo, saj je konec koncev društvena pot eden izmed znakov naše aktivne prisotnosti na tem območju.
FLIPICE / ČLANICE KOPRSKE PLESNO AKROBATSKE SKUPINE NAVDUŠILE ZDOMCE
Obvestila
NK BOR obvešča, da se bo začetniški nogometni tečaj odvijal redno vsak torek in petek, od 16.30 do 17.30.
SKD VIGRED prireja v okviru 3. kraškega Oktoberfešta, ki bo v Praprotu od 8. do 12. oktobra, 3. pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi. Zbira-lišCe in vpisovanje v nedeljo, 11. oktobra, od 10. do 11. ure.
SZ GAJA sporoča, da se bodo zaceh tečaji teniške šole v torek, 13. t.m. Za vse informacije lahko kličete v večernih urah na tel. št. 040/212988.
ODBOJKARSKA SEKCIJA SD BREG obvešCa, da se bodo začeli treningi za minivolley v torek, 13. oktobra ob 17.00 v občinski telovadnici v Dohni. Umik treningov: ob torkih od 17.00 do 18.30; ob četrtkih od 16.30 do 18.00. Za informacije tel: 228664 (od 17.30 do 18.30) Daniela.
MILJE - REKREACIJA, telovadba za odrasle se bo začela v sredo, 14. oktobra ob 17.30 v mali telovadnici italijanske srednje šole Nazario Sauro. Informacije na tel. št. 040-271862 (Vesna).
SK DEVIN priredi smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini namenjen začetnikom. Zainteresirani naj se javijo Cimprej v tajništvu, v večernih urah na tel. št. 040-2916004.
SK DEVIN priredi smučarski tečaj za odrasle na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo odvijal od 20. do 22. ure. Dan bomo določili naknadno. Zainteresirani naj se javijo Cimprej v tajništvu v večernih urah na tel. št. 040-2916004.
SK DEVIN sporoča, da so v teku rezervacije novoletnega zimovanja. Zimovali bodo tudi letos v znanem zimskem središču Falcade (BL) od 26. dčcembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja, javite se čim-prej odgovornemu na tel. 040-200950 (Dario) ali 0336-8416657 v večernih urah.
Uspela turneja po ZDA in Kanadi
Dekleta Plesno akrobatske skupine FLIP iz Pirana, ki se med drugim letos lahko ponovno pohvalijo z zmago na evropskem prvenstvu na Švedskem so letošnje poletje navduševala številne gledalce, predvsem slovenske zdomce po Severni Ameriki in Kanadi. Na pobudo Slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, podjetja Humanitar iz Celja, Slovenskega kulturnega doma iz Chicaga in Vseslovenskega kulturnega odbora iz Kanade se je 27 deklet iz Pirana s svojimi trenerji Stasjo in Mitjo Mehora ter Gino Gržinic odpravilo v deželo »preko luže«, kjer so s svojimi enournimi nastopi se-tavljenimi iz plesno akrabat-skih točk in spleta folklornih plesov, ki so jih pripravile prav za to priložnost, izjem-
no navdušile Američane in Kanadčane, med katerimi je bilo največ naših slovenskih rojakov. Dekleta, v povprečju so stara 14 let, pa niso presenetila samo š svojim kvalitetnim nastopom, paca pa predvsem z ljubkostjo, ki je že zaščitna znamka skupine Flip in z izjemno disciplino in prijaznostjo, ki je presenetila rojake do te mere, da so to, kot posebnost skupine izrazili tudi v posebnem intervjuju na kanadskem radiu v oddaji za Slovence.
V Ameriki je skupina prebivala v Romarskem domu Slovenskega verskega središča v Lemontu v bližini Chicaga. Ze prvi nastop v Slovenskem kulturnem domu je tako povezal Flipice in slovenske rojake, da je ta prijazna vez družila dekleta
in Slovenske družine iz Chicaga in okolice ves teden bivanja v Ameriki. Turneja s predvidenim enim nastopom pa se je razširila še na nastope na pikniku slovenskih žena in deklet v parku Slovenskega verskega središča, v Mednarodni otroški bolnišnici v Chicagu in pri guvernerju države Ilinois v Chicagu, kjer so bila dekleta tudi posebej sprejeta in pogoščena v guvernerjevih prostorih, kjer sta jih pozdravila tudi dr. Jože Bernik, na zadnjih volitvah kandidat za predsednika Slovenije in njegova soproga. Kar prehitro je minil teden obiska v Ameriki, med turnejo pa so Flipice le še našle Cas, da so si ogledale Chicago, se okopale v Michiganskem jezeru in predvsem obiskale športno dvorano, v kateri treni-
rajo in igrajo Chicago Bulsi (na sliki desno).
Prvi pozdrav v Slovenskem parku v Kanadi je bil prav ganljiv, saj je predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora v Kanadi dekleta nagovoril z besedami: »Draga dekleta, moram vam povedati, da nas je bilo kar malo strah, ko so nam iz Slovenije sporočili, da prihaja na turnejo 27 deklet »v cvetu pubertete«, danes pa nas je pomiril telefonski klic iz Amerike, da tako lepo vzgojenih deklet še nismo imeh v njihovem kulturnem domu. Dobrodošle torej!«
Njihovo bivanje v Kanadi pa je bilo Cisto posebno doživetje. Taborili so namreč v Slovenskem parku skupaj z otroci naših rojakov. Dekleta in fantje iz Kanade so sprva zelo sramežljivo povezovali slovenske besede in tudi počasi navezovali stike s Flipicami. A odprtost naših akrobatk jih je kmalu prepričala, da je slovenska beseda bistvena v navezovanju stikov. Po tednu skupnega druženja pa so presenečene starše, ki so jih prišli iskat, prepričali, da so jim podaljšali bivanje še za teden dni, do odhoda njihovih prijateljev v Slovenijo. Čudoviti ljudje so ti kanadski Slovenci.
Na vsej turneji in na vseh nastopih, tako v Slovenskem parku v Cambridgu, Lipa Parku v Catharinsu, kjer jih
je sprejela gledališka skupina, s katero so pred meseci navezovali stike že v Sloveniji, v Kulturnem parku Triglav v Londonu, v Slovenskem kulturnem domu v Hamiltonu, kjer imajo poleg doma tudi slovensko cerkev in celo dom za ostarele, so nastope opremljali z navdušenjem in nostalgijo. Prijazni razgovori z zgovornimi Flipicami pa so jim vsaj delno pričarali spomin na domovino.
Visoke zgradbe Toronta, njegov stari del, kot iz kakrš-
nega westrna, nepregledni gozdovi in nenavadne kmetije staroselcev ter nepozabni vtisi ob Niagarskih slapovih... vse, prav vse se bo Fli-picam vtisnilo v prijazen spomin in prijateljstva s slovenskimi otroci in družinami v Ameriki in Kanadi bodo vez, ki se prav gotovo ne bo nikoli prekinila, saj dekleta ne bodo nikoli pozabila, da so tam daleC tudi Slovenci, ki v svojem svetu, v drugi domovini živijo in dihajo za svojo rodno zemljo.
Mojka M. Lavrič
SK DEVIN priredi beli smučarski teden v Dolini Fas-sa (Val Di Fassa) od 23. do 30. januarja 1999. Nastanitev primerna tudi za družine. Javite se odgovornemu na tel. 040-200950 ali 0336-8416657 v večernih urah.
SK DEVIN priredi sejem rabljene smučarske opreme od 16. do 22. novembra. Informa-ciju v tajništvu, tel. 040-2916004, v večernih urah.
SPDT - Smučarski odsek obvešča člane in interesente, da potekajo rekreacijski treningi vsako sredo ob 20.30 v telovadnici Sole Codermaz v Trstu. Vse informacije na telefonski številki 040-55180 ob večernih urah.
SD POLET - KOTALKAR-SKA SEKCIJA organizira ZAČETNIŠKI TEČAJ KOTALKANJA za otroke od 4. leta dalje. Tečaj se bo odvijal na kotalkališču na Repentabr-ski ulici (Pikelc) ob torkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Prvi mesec tečaja je brezplačen. Prijavite se lahko direktno ob istih urah na kotalkališču skozi celo leto. Informacije dobite na tel. St. 0347-8733929.
SD KONTOVEL priredi tečaj otroške telovadbe za letnik 1992 in mlajše ob torkih (od
16.30	do 17.30) in četrtkih (od
17.30	do 18.30) v telovadnici na Kontovelu. Za informacije tel. St. 040-229470 od 12. do 14. in od 19. do 21. ure.
SHNKAI KARATE KLUB obvešča člane in interesente, da so se pričeli treningi v telovadnici Silvestri v Ul. s. Nazario na Proseku. Informacije na tel. St. 040-327342 ali 0338-7281332.
Začetek sezone gledališča
Tržaško gledališče La Contrada začenja tudi letošnjo sezono z delom v narečju. Tokrat je tekst prispeval Tullio Ke-zich, predstavo v režiji Francesca Macedonia L’Americano di San Giacomo bodo premierno uprizorili jutri. Med igralci je tudi Lidia Kozlovič (na sliki).
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Jutri, 9. oktobra ob 20.30 premiera, Henrik Ibsen »Hedda Gabler«. Ponovitve: v soboto, 10. okt. ob 20.30, v nedeljo 11. okt. ob 16. uri, v sredo 14. okt. ob 20.30, v Četrtek 15. okt. ob 20.30 in v petek 16. okt. ob 20.30.
V	torek, 13. oktobra ob 20.30, ponovitev predstave »Master Class« Terrenca McNallyja v režiji Vita Tauferja.
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, -tel. 040/302542.
Gledališče Rossetti
Od 12. do 18. oktobra bo na sporedu predstava Moni Ovadie »Trst, židje... in okoliš«. Igra: Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Predstava spada v sklopu prireditev Salom Trst.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Jutri, 9. oktobra ob 20.30, v soboto, 10. oktobra ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra ob 16.30, Tullio Kezich »L’americano di San Giacomo«.
Dvorana Tripcovich
Gledališče Verdi prireja do 31. oktobra Mednarodni festival plesa. Do 10. bo gostovala skupina Les Ballets Trockadero de Monte Carlo.
SV. IVAN
Marijin dom
V	nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri, bo v okviru Gledališkega vrtiljaka nastop Lutkovne skupine Buba KPD Šmihel s predstavo Feri LainSCek: »Brat-je, skrat-je, tat-je«. Režija Sasa Jovanovič. Vodja skupine Stef MerkaC.
OPČINE
Finžgarjev dom
V	soboto, 10. oktobra ob 20. uri, Federico Gar-
cia Lorca »Lepa Cevljarka« (komedija). Nastopa gledališka skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem. Režija Franci KonCan.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 9.30 in 10.45, F. LainSCek »Bratje, Škratje, Tatje«. Lutkovna skupina Buba s Koroške.
V	sredo, 21. oktobra ob 10.30, bo v veliki dvorani, v okviru Goriški vrtiljak za mladino, nastop Primorskega dramskega gle-dalcisca z delom Kralj v Časopisu.
____________SLOVENIJA_______________
PORTOROŽ
Avditorij
9., 10., 11. in 12. oktobra ob 18.00 in 20.30, znanstvena fantastika, »Armageddon«, režija Michael Bay.
V	soboto, 10. oktobra ob 16.00, Lutkovno gledališče TRI iz Kranja, »Fidl, fadl«.
V	soboto, 17. oktobra ob 20.00, Ljubiteljsko gledališče Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, R. Paghi in L. Ravalico: »Va Piran ... quasi 100 anni di storia piranese«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 20. uri, gostovanje SLG Celje s komedijo R. Cooneya »Minister v škripcih«. Režija: DuSan Mlakar.
LJUBLJANA
EXODOS
Festival sodobnih odrskih umetnosti
21. in 22. oktober: Scena Plastyczna, Krščanska univerza Lublin (Poljska): »VVrota / Pristop«. Režija: Leszek Madzik, Vizualno gledališče. Rog (stara tovarna koles - Trubarjeva ulica) ob 20.00.
Mestno Gledališče Ljubljansko - Veliki oder
Do 8. oktobra ob 11.00 in 19.30, ponovitve »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
Jutri 9. in v soboto 10. oktobra ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d.d.«.
Mestno Gledališče Ljubljansko - Mala scena
Jutri, 9. in v soboto 10. oktobra ob 22.00, Gregor Kamnikar, »1567 ur v deželi brez poti«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
8., 9. in 10. oktobra, ob 20.30, ponovitve predstave Ferenca Molnara »Liliom«.
8. oktobra ob 10.30 in 9. oktobra ob 10.00 v mali dvorani, - M. Logar: Kralj v Časopisu.
V	soboto, 10. oktobra ob 10.00, 11.30 in 16.00, gostovanje Lutkovne skupine iz Celovca, z delom Sapramiska.
V	torek, 13. oktobra ob 11.00 v mali dvorani -M. Logar: Kralj v časopisu, ob 20.00 P. Barnes: Ni tako slabo kot zgleda.
V	sredo, 14. in v Četrtek, 15. oktobra ob 10.00 -F. Molnar: Liliom, ob 11.00 pa M. Logar: Kralj v časopisu.
V	petek, 16. oktobra ob 10.00 - F. Logar: Kralj v Časopisu.
V	soboto, 17. oktobra ob 11.00 in 16.00 - M. Logar: Kralj v časopisu, ob 21.00 na gostovanju v Kopru - P. Barnes Ni tako slabo kot zgleda.
______________AVSTRIJA__________________
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
Danes, 8. oktobra ob 19.30 premiera »Othello« (plesni teater). Ponovitev; 9., 10., 13., in 14. oktobra ob 19.30.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Jesenska simfonična sezona
Jutri, 9. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 11. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Julian Kovatchev.
V	petek, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling.
V	petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic.
V	Četrtek, 15. oktobra bo ob spremstvu orkestra Kocani nastopil Vinicio Capossela.
OPČINE
Prosvetni dom
4. oktobra ob 18. uri, nastop Godalnega kvarteta.
18. oktobra ob 18. uri, nastopa Sofia Ristič - (harfa).
8. novembra ob 18. uri, Ensemble Claviere.
22. novembra ob 18. uri nastop Trobilnega kvinteta RTV Slovenija.
STIVAN
Štivanska cerkev
V	soboto, 17. oktobra, ob 20. uri koncert MePZ iz Sel in ansambla Drava s Koroške. Zbor vodi Roman Verdel.
ROJAN
Župnijska cerkev
V	nedeljo, 18. oktobra ob 9. uri, sodeluje pri sv. masi MePZ iz Sel na Koroškem.
NABREŽINA
Župnijska cerkev sv. Roka
V	nedeljo, 18. oktobra ob 16. uri, koncert MePZ iz Sel na Koroškem.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	petek, 16. oktobra ob 18.30, bo v komorni dvorani Srečanje in nastop gojencev glasbenih šol.
V	četrtek, 22. oktobra ob 19.30, v komorni dvorani, »Metastasio in glasba v Benetkah v 18. stoletju«. Izvaja orkester Alpe Adria.
V	Četrtek, 29. oktobra ob 19.30, komorna dvorana, Srečanja z glasbo - Čarobna piSCal. Tečajniki poletne delavnice v Kopru.
______________VENETO__________________
TREVISO
PalaVerde Villorba
V	soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana.
______________SLOVENIJA_______________
DOBROVO
Grad Dobrovo
Jutri, 9. oktobra Hitove muze, v četrtek 15. oktobra Moskovski simfonični orkester.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	sredo, 21. oktobra ob 20. uri koncert SF in Slovenskega komornega zbora s solisti. Dirigent Marko Munih. Zborovodja dr. Mirko Cuderman.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana Abonmaji za sezono 1998/99
Za nove abonente do 10. 10., za Študente pa do konca oktobra.
Danes, 8. oktobra ob 20.00. bo otvoritvena predstava sezone 1998/99. Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«, dirigent FrantiSek Preisler ml., režiser František Preisler.
Cankarjev dom - Gallusova dvorana
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 19.30, Mednarodni mojstrski ciklus, Klaus Mertens, basovski bariton, Nor-bert Diichtel, orgle.
V	petek 16. oktobra ob 20. uri, nastopajo simfoniki RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut.
Dvorana Slovenske filharmonije
V	torek, 13. oktobra ob 20. uri, bo v okviru »Večeri komorne glasbe«, nastopil Godalni kvartet Tartini.
V	petek, 16. oktobra ob 19.30, Zvoki šestih strun, Eduardo Isacc, kitara.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bivše konjušnice miramarskega gradu
Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do
10.	oktobra se nadaljuje razstava, katere protagonisti so, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od
11.	do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Web: www.copeco/lipuarte.
Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure.
Muzej Hala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure.
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. Od 6. do 11. oktobra (Barcolana) pa bo muzej od-
prt od 10. do 13. in od 15. do 22. ure.
Muzej Revoltella: do 12. oktobra bo na ogled razstava umetnika Davida Škerlja.
Muzej Revoltella: do 2. novembra bo na ogled razstava Your action vvorld Davida Byma. Ob torkih je muzej zaprt.
V	Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske hadicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 10. oktobra, prva razstava »Srečanje umetnikov.«
BARKOVUE
TPK Sirena. Miramarski drevored 32: ob priliki 30. regate Barcolane je na ogled razstava RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. St. 040-422696.
ŠKEDENJ
V	Skedenjskem muzeju so na ogled stare razglednice in slike Petra Conestaba. Urnik: vsak torek in petek, od 15. do 17. ure.
GORICA
Galerija Kulturni dom v Gorici
Do 17. oktobra, bo odprta razstava goriškega fotografa Silvana Pittoli iz Steverjana. Umik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 31. oktobra.
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah
in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
PORDENON
Do 30. oktobra razstavlja v galeriji La Roggia (Tržaški drevored 19) Franco Vecchiet. Razstava je odprta od torka do sobote od 16. do 19.30.
_______________VENETO__________________
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Čampo S. Stefano) so na ogled tuši Zorana Mušica. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30.
_____________LOMBARDIJA________________
MILAN
Knjižnica v Ulici senata 14 - Do 25. oktobra, razstava »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Monte-napoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava je odprta vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure.
_____________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Razstavišče Paviljon
Jutri, 9. oktobra, ob 20. uri ovoritev razstave slik Rafaela Nemca. Razstava bo na ogled do 2. novembra.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
SEŽANA
Kosovelova knjižnica - Do 30. oktobra, bo na ogled
izbor najlepsih ilustracij Marjance Jemec-BožiC.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija - Prešernova ulica 3
Do 22. oktobra razstavlja Edi Selhaus. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Spodnji prostori Moderne galerije
Do 11. oktobra, razstava znane ameriške fotografinje Annie Leibovitz.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. oktobra, razstavlja Bojan Sedmak pod naslovom Narava slika strupene akvarele.
> RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Steverjan: Utrinek s festivala: ansambel Ko-gras
TV DNEVNIK Alpe Jadran (pon.)
® RAM
6.00
6.30
9.35
9.40
9.50
11.30
11.35
12.25
12.50
13.30
14.05
15.00
15.50
17.50 18.00 18.10 18.35
19.30
20.00
20.40
20.50
23.10
23.15
0.15
0.45
Euronevvs
Pregled tiska, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me-teo
Deste minut z...
Film: Maigret in primer Saint Fiacre (krim., It.-Fr. ’59, i. jean Gabin, Michel Auclair)
Dnevnik
Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti)
Dok.: Kvarkov svet -Divji Jug Amerike Mladinski variete: Polet-ni«Solletico» (vodita Mauro Serio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Heidi in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Zorro
Variete: In bocca al lupo! (vodi Cralo Conti) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodita G. Comaschi, C. Brosca) Variete: I Cervelloni (vodita Giancarlo Magalli in Wendy VVindham) Dnevnik
Aktualna oddaja: Gosi vi-cino, cos! lontano (vodi Gilberto Squizzato)
NoCni dnevnik, zapisnik,
horoskop, vreme
Rai educational: II grillo
RAI 2
S? RETE 4
ITALIA 1
$T Slovenija 1
	Variete za najmlajše,		Nad.: Piccolo amore, 6.50	
	vmes risanke		Zingara	
	Nan.: Lassie		Pregled tiska	
	Nad.: Quando si ama,		Nad.: Guadalupe, 9.45	
	10.15 Santa Barbara		Alen, 10.45 Febbre d’	
	Tg2 - Medicina 33		amore	
	Vreme in dnevnik		Dnevnik	
	Variete: I fatti vostri -		Aktualno: Forum	
	Vaše zadeve		Dnevnik Tg 4	
	Dnevnik		Kviz: Kolo sreče	
	Popoldanski Go-cart - Ri-		Nad.: Sentieri - Steze	
	sanke	ros	Film: L’ arte di amare	
	SP v kolesasrtvu		(kom., ZDA ’65)	
	Nan.: Inšpektor Tibbs		Kviz: OK, il prezzo e giu-	
	Variete: La vita in diret-		sto	
	ta, vmes (16.30, 17.15)		Dnevnik in vreme	
	kratka poročila		Variete: Game Boat	
	Vreme, dnevnik in šport		Film: Tango & Cash	
	Rubrika o izletih in poto-		(krim., ZDA ’89, r. A.	tm
	vanjih Sereno variabile		Končalovski, i. S. Stallo-	m
	Nan.: Telesna straža (i.		ne, K. Russell, J. Palance)	IMjj
	Jack Scalia)		Film: La meta oscura	IMETI
	Loto ob 8-ih		(srh., ZDA ’93, i. T. Hut-	
	Večerni dnevnik		ton, Amy Madigan)	
	Aktualna odd.: Pinoc-		Pregled tiska	
	chio (vodi Gad Lerner)		Film: Sogni (fant., Jap.)	
Nan.: Dark Skies Dnevnik, danes v parlamentu, vreme, šport Film: Gli occhi della morte (thriller, ZDA ’92, i. Matt McCoy)
I Brezdelje utruja?.
RAI 3
6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: La croce di fuoco (dram., ZDA ’47)
Komični filmi SP v dresuri Dnevnik, 12.10 Šport Aktualno: Infinito futu-ro, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Šport: SP v kolesarstvu, 16.45 SP v dresuri Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Nan.: Superman TV film: Legame mortale - The Ti e that Binds (thriller, ZDA ’95, i. V. Spa-no, M. Kelly)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Report Košarka: Varese Tau -Vitoria (Evropska liga) Nan.: Erotic Tales Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme 13 Variete: Fuori orario | Šport: SP v dresuri
9 CANALE 5
Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5
Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
TV film: Domani senza te (dram., ZDA ’95, r. L. Elikan, i. Linda Hamilton, Noah Fleiss) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: II tesoro di Da-masco (pust., It.-Fr. '98, r. M. J. Sanchez, i. Franco Nero, Ben Gazzara, Valerie Kaprisky, 2. del) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Variete: Striscia la noti-zia
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Alta marea Film: Prendila, e mia (kom., ZDA ’63, i. James Stevrart, Sandra Dee) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Kviz: Caccia alla frase Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmine, 15.00 Fuego!
Nan.: Beverly Hills Variete za najmljase, vmes risanke Nan.: Robin Hood Odprti studio, 18.55 Šport studio Risanke
Nan.: La Tata - Pozor na mamo! (i. F. Drescher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Aktualna oddaja: Moby Dick (vodi Michele San-toro)
Glasb, odd.: Night Ex-press
Odprti studio. Šport studio, 1.00 Italija 1 šport Film: Deserto rosso (dram., It. ’64, r. M. Antoniom, i. M. Vitti)
# tele 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Modna revija Konjske dirke Program o Univerzi Film: Addio, amore mio Ai confini della realih Aktualno: Zoom Film
(•) MONTECARLO
19.25, 22.45, 0.30 Dnevnik, 19.15 Šport Nan.: Ironside, 13.05 Quincy
Film: II re dei barbari (pust., ’54, i. J. Chandler) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Nan.: SuperVicky Film: Linea mortale (thriller, ’90, i. J. Roberts) Film: II presagio (srh., ZDA ’76, i. G. Pečk)
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor. Kviz: Male sive celice, 10.15 Poljudnoznanstvena odd.: Divja Amazonija, 11.10 Dok.: Druženje in praznovanje (ZDA), 11.40 Homo turisticus Nan.: J.A.G. (ZDA, 21.) Poročila, vreme, Šport Vremenska panorama Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Iz muzeja, 15.20 Dokuemntar-na oddaja, 15.50 Osmi dan
Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki Obvestila
Obzornik, vreme, Šport Po Sloveniji
Kontaktna oddaja: Jasno in glasno
Dokumentarna odd.: Knajpanje - Neminljivost zdravljenja (Nemčija) Risanka Oglasi
Dnevnik, vreme, Šport Oglasi
Nad.: Naši prijatelji na severu (VB, zadnji del) Dobro je vedeti Tednik
Odmevi, kultura, vreme
Šport
Oglasi
Opus
Koncert Simfonikov RTV Slovenija
Knajpanje - Neminljivost zdravljenja (pon.) Napovedniki
TV PRIMORKA
16.00 Videostrani
Kontaktna oddaj: VeCer z
bio-hironom
Nad.: Sosedje (77. del)
Revija Kras o Kraševcih
Videostrani
Dnevnik, vreme
Iz tiska
Kviz: Crkarija
Nad.: Sosedje (78. del)
Znani Slovenci letijo z
neba
Glasbena oddaja: Video Top
Dnevnik TV Primorka
$T Slovenija 2
8.45
9.00 9.55
10.00
10.50
11.35
12.55
13.15 13.50 14.10
14.40
15.15
15.40
18.05
18.30
19.00
19.30
20.00
22.30 23.20 0.40
- 0.45 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel. 16. ep.), 10.25 nan.: Pacific Drive (Avstral., 72. ep.)
Tedenski izbor. Nadaljevanka: Rdeča ptica (Nemčija, 4. del)
10000 obratov Nasa krajevna skupnost: Podnajemnika (A. Maro-dic)
Svet poroča Euronevvs TV prodaja Ljubljanski akvarel Risana nanizanka: Don Kihot (5. epizoda)
Film: Neznosna utrujenost (Fr. , 1994, r.-i. Michel Blanc, Carole Bouquet, Charlotte Gainsbourg) Nanizanka: Opremlje-valke (15. ep.) Nanizanka: Lahko noC, ljubica (VB, r. Robin Nash, i. Nicholas Lyndhur-st, Michelle Holmes)
TV igrica: Kolo sreče Videoring Rock z Vesno Dokumentarna serija: Dancing in the Street Glasbena serija: Bela soba II
Nan.: Večni sanjač (20. ep.), 23.45 Lazar (4. ep) Napovedniki
B Koper
	Euronevvs
	Otroška oddaja: Ecchec-cimanca - Mala Neli
	Film: S Cim vam lahko postrežemo? (VB, i. J. In-man, M. Sugden)
	Aktualno: Meridiani
	Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si
	Minute za...
	Primorska kronika
	Tv Dnevnik - Šport
	Risanke: Mala Neli
	Četrtkova športna oddaja
	Film: Milostni strel (Avstral. ’69, r. E. Davis, i. R. Lansing, Vera Miles)
	TV dnevnik - Vsedanes
	Euronevvs
	Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika
	Brez meje
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Skrito cvetje rožmarina (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic;; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (K. Kovič, prip. A. Valič, r. M. Sosič); 9.30 Glasba;
10.00	Pregled tiska, nato Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Mi in naši bližnji (V. Valenčič); 12.40 MePZ R. Simoniti; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Pisani svet podobe; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 D. Makuc: Sardinci;
18.30	Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik;
7.30	Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00
Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
11.45	Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.29 Melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje;
12.00	Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tčdna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium;
12.05	Igramo in pojemo; T3.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Festival stare glasbe; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov;
22.05	Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
č>
66
666
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
A_. SREE
SREDISCE
hladna	središče anti-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
J
'\X\ c
VREMENSKA SLIKA	1010
Ciklonsko območje nad severnim in zahodnim Sredozemljem ter Alpami se polni. Za hladno fronto doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in bolj suh zrak.
1000 ^
6
S
z
1020
0SL0 STOCKHOLM Vio 0	-3/n ^
HELSINKI -4/8
O/
/5-
1030
—LONDONo 10/1
oBBUSEU o PARIZ 6/9
67,n
VARŠAVA 3/n
6\d^°
14/15
MOSKVA
-3/5	°
o KIJEV -/-
ŽENEVA 9/13 0 MILANO
13/18
BEOGRAD 17/28 z X SPLIT -/-	°SOFUA 10/23
LIZBONA
MADRID 7/19
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 18.33.
Dolžina dneva 11.21.
\< •< ..ATENEjZ/27
.1020

Luna vzide ob 20.39 in zatone ob 10.08.

-<
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.20 najnižje -38 cm, ob 11.29 najvišje 53 cm, ob 18.01 najnižje -53 cm, ob 0.14 najvišje 33 cm.
Jutri: ob 5.53 najnižje -29 cm, ob 12.00 najvišje 47 cm, ob 18.40 najnižje -48 cm.	,
Morje skoraj mirno, temperatura morja 19,7 stopinje C.
v
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo občasno še pojavile vremensko pogojene težave.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH		
	°C	
500 m			18	2000 m
1000 m			13	2500 m
1500 m			9	2864 m
DANES
TRBIŽ

9/14
CELOVEC
O 12/16
CED,
16/18 O
OVIDEM 13/17
O
KRANJSKA GORA ^
O TRŽIČ 10/15
O KRANJ

GRADEC
12/17
O
S. GRADEC 11/16
CELJE O 12/17
GORICA o 14/17 °
^N. GORICA 14/19
TRST
17/20
PORTOROŽ o 17/20
POSTOJNA O !V17
" KOČEVJE
-N°
N. MESTO 12/17 O
OPATIJA PAZIN	o
PEKA
17/20
A.
a,
o I
^£RNOMEU
mm
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne bodo posamezne plohe, pozno zvečer ob morju tudi nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami, ki bodo ob Jadranu redke.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Vojna napoved EU spolnemu turizmu
LONDON - Članice Evropske unije so na odprtju tridnevne evro-psko-azijske konference o otroški prostituciji v Londonu napovedale vojno pedofilom, ki v tujini iščejo seksualne usluge. Proti njim se bodo borile z zagotovitvijo Cim bolj podrobnih informacij azijskim državam o turistih, ki za potešitev svoje spolne sle izrabljajo otoke v teh državah. Strokovnjaki članic EU in desetih azijskih držav (Brunei, Kitajska, obe Koreji, Indonezija, Japonska, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam) želijo oblikovati konkretni program okrepljenega sodelovanja med policijami držav, je sporočila britanska vlada, ki je gostiteljica konference.
Evropske države naj bi predvsem informirale oblasti držav, kjer je še posebej razvita otroška prostitucija, o prihodu pedofilov. Doslej namreč ne obstaja zakonodaja, ki bi preprečevala pedofilom potovanje v tujino, kjer želijo znova kršiti zakone. Velika Britanija, Avstralija, Belgija, Francija in Nemčija pa so sprejele zakone, ki jim omogočajo, da sodijo svojim državljanom, ki so v tujini storili kaznivo dejanje spolne zlorabe.
»Potem ko smo dolgo s prstom kazali na azijske države, »kjer se po podatkih Združenih narodov s prostitucijo ukvarja najmanj milijon otrok, »danes priznavamo, da smo države, ki ustvarjamo povpraševanje po otroški prostituciji,« je dejal državni sekretar britanskega zunanjega ministrstva Derek Fatchett v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP. Poudaril je še, da niso samo azijske države tiste, kjer je razvita otroška prostitucija. V ZDA se s prostitucijo ukvarja kar 300.000 otrok, vse veC pa jih je tudi v vzhodni Evropi, predvsem v Rusiji, na Poljskem in v Litvi. Prizaneseno pa
ni niti zahodni Evropi, saj naj bi bilo po Fatchettovem mnenju V Veliki Britaniji najmanj 10.000 otrok, ki se ukvarjajo s prostitucijo.
Na konferenci je ena od državnih sekretark britanskega notranjega ministrstva Alun Michael sporočila, da so v Veliki Britaniji začeli uresničevati »nacionalni načrt«. Leta 1996 se je namreč na kongresu o seksualni trgovini z otroki v Stockholmu 122 držav zavezalo, da bodo do leta 2000 zaCele uresničevati nacionalni načrt o sodelovanju vseh služb, ki skrbijo za otroke, ministrstev, policije in socialnih delavcev za učinkovitejši boj proti izkoriščanju otrok v državi in tujini. Doslej je obljubo izpolnilo samo 14 držav. Alun Michael je tudi napovedala spremembo britanske zakonodaje, ki ne bi veC otroke, ki se ukvarjajo s prostitucijo, obravnavala kot krivce, temveč kot nedolžne žrtve, ki so jim ukradli otroštvo.
Udeleženci konference naj bi se prav tako dogovorili za oblikovanje strani na internetu, na kateri bodo predstavili zakonodaje v vseh prizadetih državah in elektronske knjižnice, v kateri bi policisti azijskih držav lahko imeli dostop do »slik«, ki se ponujajo pedofilom. Prav tako želijo doseči, da bi turistične agencije turistom jasno dale vedeti, da je »seksualna trgovina nezakonita in da se spuščajo v veliko tveganje«. Zaradi gospodarske recesije v Aziji obstaja nevarnost, da bo problem otroške prostitucije postal Se bolj pereč, zato je nujno potrebno, da se besede spremenijo v dejanja, je še izspostavila ena od udeleženk konference.
Na konferenci sodelujejo tudi predstavniki nevladnih organizacij, Svetovne banke, Unicefa in Europola. (STA/AFP)
Milan: nič ni več to,
kar je bilo nekoč
MILAN - Na milanskih prikazih ženske pripravljene mode za naslednjo spomladansko-poletno sezono so tudi znani modni ustvarjalci in hiše predstavile svoje predloge. Pri marsikateri kolekciji je zelo zaznavno sklicevanje na ameriški način življenja pred nekaj desetletji in danes. V dobo hippyjev namerava svoje (premožne) odjemalke popeljati Tom Ford, doma iz Teksasa, sicer pa glavni oblikovalec podobe slavne, nekdaj italijanske hiše Gucci. Take so na primer njegove nekoliko kičaste in preluknjane kavbojke, vendar pa posute z bleščicami in »dragulji« (na sliki desno). Dragocenim okraskom primerne so tudi cene. Bolj zadržan od mlajšega ameriškega kolege je bil Giorgio Arma-ni, ki je predstavil kolekcijo za mlade Empo-rio Armani. Tokrat se je poigraval z barvami in raznimi tkaninami, da bi pripravil garderobo »za dekle, ki ji je všeC, da je všeč, vendar ne preveč« (na levi sliki, f. AP).
Ob prikazih pa se nadaljujejo polemike o raznih domislicah glede uporabe ženskega telesa (npr. napis na golih prsih temnopolte manekenke) in pa o odnosu današnje mode do spolnosti (sprožil jih je »lezbijski prizor« med defilejem).
Klinika za informacije o evtanaziji
MELBOURNE - Avstralski zdravnik, znan kot Dr. La Mort (Smrt), namerava v Melbournu odpreti bolnišnico, kjer bi bolniki v zadnjem Stadiju dobili podatke o evtanaziji, predvsem nakupu smrtonosnih proizvodov na črnem trgu. Splošni zdravnik Philip Nitschke je prvi v zgodovini izvedel Štiri evtanazije, preden jih je avstralska vlada. Pri tem sam ne bo nezakonito izvajal evtanazije niti predpisoval prepovedanih proizvodov. (STA/AFP)

Navodila taksistom v Koala Lumpurju za pogovore s turisti
KUALA LUMPUR - Taksisti na kualalum-purskem letališču se morajo v prihodnje vzdržati političnih razprav s turisti, saj so ti ambasadorji svoje domovine, je sporočila malezijska vlada. Posebej se morajo izogibati razpravi o škandaloznem sojenju nekdanjemu podpredsedniku vlade in finačnemu ministru Amvarju Ibrahimu, je taksistom povedal namestnik prometnega ministra Mohamed Ah Rustum. »Ce vas turisti vprašajo o tem primem, povejte, da bo o tem odločilo sodišče in da je svar osebna,« je Rustum opozoril voznike. Anvvarja Ibrahima so odstavili po obtožbah kompcije in sodomije. Sporočilo je prišlo vsaj do ušes enega voznika, ki je novinarju agencije Reuters več kot uro pojasnjeval stališče vlade do tega vprašanja. (STA)