imwiiOiiHiniiiiiuiiniiiiHiiniimiiiiiiinniiiiiiiiiioiinmimtTf
ADVERTISE Ш | THE BEST	1
SLOVENE NEWSPAPER 1
g Commerical Printing of | I	All Kinds	I
?>miiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiriririiirini
OPR
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKI
I	OGLAŠAJTE v'	I
i ' NAJBOLJŠEM	I
j	SLOVENSKEM	|
I	ČASOPISU	I
i	v *	1
' I	Izvršujemo vsakovrstne	|
I	tiskovine	|
VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 1, 1955
ŠTVEILKA (NUMBER) 41
KLI klisurich
V Fjuclid-Glenville bolnišnici je umrl včeraj popoldne Eli Klisurich, stanujoč na 720 E. 159 St. V bolnišnici se je nahajal IS dasiravno je bolehal nad leto dni. Star je bil 75 let in je bil doma iz sela Stojdraga pri žum-oeraku, odkoder je prišel v Ame-nko leta 1900. žena Ella, rojena Vuksanovich, je umrla leta 1938. Delal je več let pri Cleveland Railway Co., zadnja leta pa pri Eaton Axle Co.
Tukaj zapušča hčer Mrs. ^агу Strahine na Hoover Rd., vnuke in tri pravnuke. Po-Sreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega Lake Shore pogirebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. ■Nikola na Superior Ave. in E. ^ St., ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
I'AtTL KORENŠEK ST.
Kakor smo včeraj poročali, je preminil Paul Korenšek st., stanujoč na 7415 Aberdeen Ave. Bolehal je skoro pet let. Doma Je bil od Ljubljane, odkoder je №šel v Ameriko-pred kakimi"^5
o poklicu j^ bil krojač ter je delal v
bivši J Vi °brti mnogo let v j raznih konferenc in dobivali Шочкгл ° Gornikovi trgovini z | ameriško pomoč. Cim pa Franco-
0 opravo in zadnja leta pri o n Kovačiču v Norwood Men's mu je umrla pred edmimi leti in pol. Bil je član ^■ustva Slovenec št. 1 S.D.Z. in Podr. št. 6 Slov. moške zveze.
ukaj zapušča tri sinove , 5^1 ' Stanley in Herman,
eer Mrs. Helen Cerkvenik in v ®_arem kraju sestro Justino Ko-'Soj. Pogreb se vrši v četrtek 3utraj ob 8.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 .E 62 , t" v cerkev sv. Vida ob 9. uri '^ato na pokopališče Calvary.
'^OHN kost
%gloma je umrl John Kost,
tar 38 let, stanujoč na 1375 E.
T If	je bil v Clevelandu.
^ј zapušča brate in sestre;
oscoe, Katherine, Mary, Anne,
V. ^•^^es in Susan. Pogreb se vr-v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda,
"3 Superior Ave.
^^TON N. HABIJANEC
"irl je Anton Nikola Habija-63 let, stanujoč na 1260 dison Rd. Doma je bil iz Po-ovaca, Moslovina na Hrvat-em, kier zapušča dve sestri
Končna zmaga Adenauerja; podpredsednik vlade odstopil
BONN, 28. februarja—Potem, ko je kancler Konrad Adenauer dobil potrebno večino, da je v spodnji zbornici spravil pod streho vse mednarodne pogodbe, ki se tičejo bodoče Nemčije, je dobil od podpredsednika vlade, ki pripada nemškim liberalcem obvestilo, da daje svoje mesto na razpolago, da torej odstopa. Stranka nemških liberalcev, ki so koaliciji s krščanskimi demokrati Adenauerja, je delala Adenauer ju težave že pred glasovanjem. Vendar je kot stranka v spodnji zbornici glasovala za vse pogodbe.
Trdi se, da bo Adenauer sku-*"
šal prepričati liberalce, da ostanejo v vladni koaliciji. Sedaj pa,
ko je spodnja zbornica itak končala svoje delo na mednarodnih pogodbah, Adenauer ju nemški liberalci niso več potrebni in bo znal shajati brez njih.
V času treh tednov bo nemška zgornja! zbornica, v kateri so zastopniki posameznih držav za-padnonemške republike, izglasovala enako te pogodbe. (O pogodbah samih smo že obširno poročali.)
Nemška spodnja zbornica je sprejela tudi resolucijo, v kateri naglasa, da nemške zveze s Po-sarjem tudi v bodoče ne bodo prekinjene.
Adenauer, Francozi in Nehru
Zakaj so Francozi zoper nemško oborožitev? Toliko časa, dokler so Francozi zoper samostojno nemško armado, bodo lahko nastopali kot svetovalci Amerike, se bodo lahko udeleževali
Ameriki. Najprvo je nastopil v Washingtonu in to pred nabito in razprodano dvorano. Koncerta so se udeležili uradni predstavniki, tuji poslaniki, poleg vidnih privatnikov washingtonske družbe.
Nekateri ameriški kulturni krogi so opozorili državno tajništvo v Washingtonu, da sta tako dirigent, kakor glavni ravnatelj orkestra bivša nacista. Državno tajništvo je odgovorilo, da za te obtožbe ni našlo nobene podlage .. .
Berlinski oi kester bo nastopil ta petek ob 8:3,0 tudi v Clevelandu in sicer v Public Music Hall.
Churchill in Eisenhower
zi pristanejo na samostojno nemško armado, bo ta samostojna Nemčija govorila zase brez francoskega posredovanja.
V Bonnu, prestolici Zapadne Nemčije, so svetovalci Konrada Adenauerja silili vanj, naj povabi predsednika indijske vlade Ne-hruja na uradni obisk v Nemčijo. Kakor znano je Nehru pristaš politične ideje, da naj se osnuje nevtralni blok^ ki bo igral vlogo posredovalca med komunističnim in zapadnim blokom. Nehru stalno povdarja nevtralnost. Da bi Konrad Adenauer ne vzbudil v zapadnem bloku kakega vtisa, da je tudi on za nevtralno Nemčijo, je odklonil vsako misel, da bi povabil Nehruja v Nemčijo, dokler ne bodo vse nemške pogodbe pravomočno izglasovane.
Washington pozdravlja Nemce
Berlinski filharmonični orkester se nahaja na gostovanju po
LONDON, 28. februarja — Oba vodilna britanska državnika v zonanji politiki, predsednik Winston Churchill in njegov zunanji minister Anthony Eden, sta zaskrbljena, da ne bi predsednik Eisenhower, ko gre za zunanjo politiko do Sovjetske zveze, polagal vso važnost na maršala žukova kot svojega znanca iz zadnje svetovne vojne. Maršal žukov je sicer sovjetski vojni minister, Churchill in Anthony Eden pa sta prepričana, da v sedanji spremenjeni sovjetski vladi nima glavne besede Rdeča armada, marveč komunistična stranka, ki pa svoje zunanje politike ni spremenila, žukov z Rdečo armado je slej ko prej podrejen stranki in kar reče stranka in ne Žukov, je merodaj-no.
PAKETOV NE VEČ BOGATIM!
V	"Enakopravnosti" smo se podrobneje bavili o splošnem gospodarskem dvigu v državah zapadne EvTope. Standard življenja tega prebivalstva je višji, kot so ga sami pričakovali.
V	Ameriki obstoja znana organizacija CAKE, ki je pošiljala privatne pakete 38 državam in njihovim prebivalcem. Ko je organizacija CAKE pregledala današnji položaj v zapadni Evropi, je prišla do zaključka, da bi bilo krivično, če bi se v drža-
.v
ve, kjer je blagostanje, se naprej pošiljali paketi. CAKE je sklenila:
Od 8. aprila naprej nobenim privatnikom nobenih paketov več v sledeče države; v Avstrijo, v Belgijo, v Francijo, v Veliko Britanijo, v Luksemburg, v Nizozemsko, na Norveško in v Zapa-dno Nemčijo, razen v Berlin.
Pač pa bo CAKE povečala pošiljanje paketov v Azijo, Južno Ameriko in v Afriko.
DVA SVETOVA; EISENHOWER ZA INVESTICIJE, DEMOKRATJE ZA SOCIALNO OBDAVČENJE!
$2» MANJ DOHODNIN JE LE ZAČETEK DAVČNEGA BOJA
WASHINGTON, 28. februarja—Danes ob desetih dopoldne je nastopil pred finančnim odborom senata federalni zakladni tajnik Clevelandčan Humphrey. Njegovo zaslišanje je bilo v zvezi z demokratskim predlogom, da se osebna dohodnina na splošno letno zniža za $20 za davkoplačevalca, kakor za vsakega člana družine, ki je od njega V Youngstowmi, O., so inii-li odvisen. Zakladni tajnik-Humphrey je enako, kakor pred-danes zji^raj okrog 3. ure mah gednik Eisenhower bil proti znižanju dohodnin. To se je
pričakovalo že v naprej.
Na prvi pogled se zdi vsota"* ~
Zadnje vesti
Država Ohio je v tistem območju Amerike, v katerem se jr vreme tekom noči naenkrat spremenilo. Tudi danes bo oblačno, vetrovno. V Clevelandu bo najvišja .temperatura .40 stopinj, najnižja 32 stopinj.
tornado. Tornado je odnesel hišo in posledica je bila, da je 43-letna žena mrtva, osem ljudi pa ranjenih.
V Floridi kot na atlantski ju?« ni obali imajo naenkrat 80 stopinj vročine.
Poročila iz Avstralije povedo, da je nevarnost nadaljnih velikih povodnji vedno večja. V pokrajini južne Valeške je postalo 40,000 ljudi brezdomcev.
jnnnnrira a a a a a a a o g o a a caTnnnSi Vile rojenice
Danes ponoči je hotelo v bližini Lake Charles v kotu med Louisano in Texasom pristati vojaško letalo, ki je imelo posadko treh mož. Ali je to povzročilo vreme ali karkoli že, to bo morda pojasnila preiskava. Dejstvo je, da je letalo treščilo v na-
$20 manj letne dohodnine nizka in nevredna, da se radi nje dviga toliko prahu. Stvar pa ni tako enostavna in ima globlji pomen.
slovne vsote, ki so se za časa zadnje svetovne vojne dale industriji na razpolago. Izdalo se jo namreč $200,000,000,000. Koliko
Če naj jo pravilno razumemo,! dobička je prineslo teh dvesto moramo pogledati v načrte Ei-1 milijard in kako so serdružbe pod senhowerja, ki se v tej točki kii-i raznimi triki umaknile pravilno-jejo z republikansko stranko in i mu obdavčenju!
pa davčni program demokratske j V Ameriki, zlasti pa pod Ei-stranke, ki je načrtom Eisen-1 senhowerjem, je narastla ten-howerja in republikancev popol-j denca, da velike kapitalistične noma nasproten.	! družbe spodrivajo male. Te druž-
Demokratje gredo za social-; be so gospodarji, tudi nad dav
75. rojstni dan
Mr. John Hodnik iz ,1203 Ad dison Rd. je prošlo soboto obhajal svoj 75. rojstni dan. Vzlic svojim letom je Mr. Hodnik še vedno korenjak, in sorodniki ter prijatelji mu kličejo: še na mnoga leta!
MARGARETA IN MODNA KRITIKA
M:
Ste
kjer
^^1'ijo in Karolino ter brata Bil je član društva št. 11
Tukaj zapušča soprogo Mar-
iiTu^'	Mrs. Mary Plautz
^i's. Anne Winslow, sina Tony Vnuke. Pogreb se vrši v sredo opoldne ob 1.30 uri iz Golubove-pogrebnega zavoda, 4703 Su-Pcrior Ave.
*
^ORrob JOSEPH DEBELJAK
ceraj je bilo poročano, da je lairsville, Pa., umrl John De-kar bi se moralo glasiti oseph Debeljak. Pokojni je bil ondotnega društva •P J., sedaj pa je tajnica nje-žena. Pogreb pokojnega ®seph Debeljak se vrši danes na ^»laotlio pokopališče
Britanska princezinja Margareta, sestra britanske kraljice Elizabete, se na britanskem dvoru očividno ne počuti dobro. Britanski dvor ima vse predpisano. To zahteva stroga tradicija, ki sega stoletja nazaj. Tudi o tem. kako naj se vsak član dvora oblači.
Če vzamemo družino anaeii-škega predsednika, je predsednik civilist kot-vsak drug Ame-rikanec. Kadar ameriški predsednik zapriseže, ne nosi ncJhe-ne posebne obleke. Ne tako v Angliji.
Margareta si je privoščila marsikaj, kar ni v skladu s tradicijami angleškega dvora. Gre po nočnih lokalih, nosi na dvoru črno obleko, kar je proti vsem predpisom, seveda ne zmeraj; kadar jo prime. Ko je bila v Italiji, je sestojala njena kopalna obleka iz dveh kosov. Nedostoj-
no! so zavpili Britanci. Menda je kraljica Elizabeta opozorila svojo sestro Margareto na to njeno obnašanje, pa ji je Margareta odvrnila, da naj se Elizabeta briga za svoje vladarske posle, njo pa naj pusti pri miru
Margareta se danes vrača nazaj v Anglijo iz Zapadne Indije. To so britanske kolonije, ki leži-,jo v Karibskih vodah na jugu.
Ko je bivala na teh kolonijah, se je Margareta sprostila in živela ter oblačila po svoje. Preveč izrezane obleke! Zopet frizura po svoje! Nosila je najbolj kratka krila! še nikdar ni član britanskega dvora, posebno ne ženska nosila zunaj Anglije oblek, ki bi bolj pristojale kaki navadni gledališki igralki, kot pa članici britanskega dvora. Ta kritika čaka Margareto, ko se vrne v London . . .
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Edward Zielinski na 933 Rudyai'd Rd. in pUstile krepkega sinčka. Mlada mati je hči Mr. in Mrs. John Bacurin iz 1040 E. 77 St., ki sta postala sedaj petič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Charles in Pauline Zielinski iz Rockefeller Rd., Wickliffe, O., pa drugič. Čestitamo! ,
Prošlo nedeljo so se vile rojenice pojavile pri Mr. in Mrs. James Slapnik ml. in jima pustile zalo deklico, prvorojenko, kateri so dali ime Cynthia Louise. Tako sta postala cvetličarja Mr. in Mrs. James Slapnik, 6620 St. Clair Ave., prvič stari oče in stara mama, Mr. Jack Karish iz Biwabik, Minn., ki se ravno to dni nahaja na obisku v Wickliffe, Ohio, stari oče, Mrs. Theresa Cernilogar iz St. Clair Ave. pa prastara mama. čestitamo!
PREMALO PIJEJO
Danske pivovarne, ki so znane po svetu, da producirajo izvrstno pivo in imajo tudi doma številne odjemalce, so naenkrat opazile, da se potrošnja piva na Danskem zmanjšuje. Danci so bili znani kot najhujši pivci piva Kar naenkrat se je izkazalo, da Danci ne pijejo več toliko piva, pa so pivovarne zaskrbljene. Toda vsekakor je značilna bilanca danske potrošnje piva: 11 galo nov piva pride letno na vsako glavo!	'
nim obdavčenjem. Predsednik Eisenhower z republikansko stranko pa le za investicijami. Ameriška industrija naj produ-cira, naj dela dobičke, pa zopet selbino štirih hiš. Trije vojaki | investira, to je program Eisen-V letahi so mrtvi, dva stanoval-! howerja. Dobički industrije naj pa v ojpenjenili liiš^i mrtva, večj bodo obdavčeni preiomei'n6. ranjenih. Ena od hiš je pogorela i Odpadel je na primer davek na
do tal. V bližini je bil trailer, ki je enako pogorel do tal.
Iz atomskega področja imamo danes poročati tri važne vesti. Danes ob 8.30 uri je v puščavah južne Ne vade eksplodirala tretja atomska bomba v letu 1933. Ta bomba je bila približno iste velikosti kot ona, ki je bila leta 1945 odvržena na japonsko mesto Hirošima.
Velika Britanija je najavila, da bo tudi ona napravila vodikovo bombo. Danes bo predsednik britanske vlade Winston
izredne dobičke.
čno politiko federalne vlade. Pa naj gre za jeklo ali železo, avtomobile, letalstvo ali ladjedelništvo !
Največja avtomobilska družba v Ameriki je General Motors. Njen bivši predsednik Charles Wilson je sedaj fedei'alui : obi'ambni tajnik. Wilson se je sicer znebil svojih delnie pri Gene-
Ge gremo s tega stališča, po-1 Motors, je pa ostal v zvezi s tem nam je takoj na prvi pogled; družbo in je General Motors razumljivo, da bi $20 manj do-; dobivala, in še dobiva največ hodninskega davka dosti pome- j vladnih naročil. Ker pa gie za nilo za človeka z malimi dohodki, neko monopolno stanje, diužba
Vzemimo samo dva primera:
Delavec, poročen, z enim otrokom na primer zasluži na leto $3,000. Dohodninskega davka je do sedaj plačeval $60, po demokratskem predlogu pa ne bi plačal nobenega dohodninskega davka več.
Delavec, poročen, z dvema otrokoma zasluži recimo na leto Churchill spodnji zbornici obra-^ $4,000. Do sedaj je plačal dohod-zložil program kako in zakaj, ninskega davka na leto $240, imeti posebno angleško vodikovo
tudi diktira, kaj naj vlada plača pri državnih dobavah. Iz federalne blagajne je šlo $339,926,088 več, kar je povzročilo, da jo imela družba General Motors 35.9 odstotkov več dobička. Na te dobičke Eisenhower ne gleda!
Bivši obrambni tajnik Marshall je imel načrt, da naj se državne dobave porazdeljujejo na široki bazi. Čim več družb v raznih krajih dežele naj bi delalo za
V	zadnje slovo
članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrl članici Frances Rotter.
V	bolnišnici
V St. Alexis bolnišnico je bil včeraj odpeljan Mr. Vincent Luyatnaz iz 14520 Thames Ave. Za prevoz je skrbela »mbulanca Mary A. Svetek.
bombo.
Leta 1950 je izginil iz Anglijo znanstvenik italijanskega poko-lenja, a angleški državljan Bruno Pontecorvo. Pontecorvo je eden najbolj znanih atomskih strokovnjakov na svt^tu. Kam je šel, je bila skrivnost. [Ta skriv nost je sedaj pojasnjena. Pontecorvo je sam napisal v današnji moskovski "Pravdi" članek, v katerem pravi, da raziskuje za Sovjetsko zvezo atomsko energijo. Pontecorvo priznava, da je z njim v Rusiji tudi njegova dru žina.
Prvi komentarji v Washingtonu so izrazili zaskrbi jen je. Pontecorvo razpolaga z rezultati atomskih raziskovanj zapadnega sveta. Rezultate pa je dal na razpolago Sovjetski zvezi. Tako je sedaj mogoča, razlaga, da je razmeroma v kratkem času dobila tudi Sovjetska zveza vodikovo bombo.
Leta 1949 je prišlo med Egip-, tom in judovsko državo v Palestini do premirja. Sicer so bile na meji ponovno praske, vendar do pravih bojev ni prišlo. Danes zjutraj se je na tej meji dogodil najhujši incident in egiptska vlada trdi, da so Judje napadli egipt-ske vojake. 37 teh egiptskih vojakov je bilo ubitih.
ali $6 na vsakih $100. Po novem! državo, in v slučaju rccimo demokratskem predlogu bo pla I atomskega napada, bi industri-
čal le $4 na vsakih zasluženih sto dolarjev, torej eno tretjino manj. To se pri šibkih slojih pozna!
Ko gre za ameriško prebivalstvo, moramo biti pozorni tudi na dejstvo, da je v Ameriki sedem milijonov družin, katerih letni dohodek je manj, kakor $1,000.
ja, ki je sedaj koncentrirana na enem mestu, ne bila naenkrat ohromi jena. Obrambni tajnik Wilson je koncentriral vse velike državne dobave na velike di/užbe, katerim je dal tudi ogromne dobičke. Ti dobički tudi niso primerno obdavčeni in tako smo bili priča pojavu, da so
Še druga stran demokratske družbe v letu 1954, ko je bilo pohtike—da je dobra kupna moč i n^anj prometa, izkazale večje širokih ljudskih plasti tisti fak- dobičke!
tor, ki kupuje, pa daje tudi dav-, Demokratska stian a ne s r. ke v federalno, državno in občin-1 va, da je $20 manj dohodnine se-sko blagajno. Če bi se zvišalo! le začetek njenega boja za spre-
število dolarjev, ki so letno davka prosti, recimo za $200, predlog kot je bil že stavljen, bi ameriška kupna moč imela štiri milijarde in pol dolarjev več na razpolago. Od te vsote bi profitiral naravno tudi poslovni svet!
Zakaj tiščati k tlom minimalno mezdo, ki je sedaj določena na 75 centov, pa jo hoče Eisenhower povišati le na 90 centov! Zakaj je ne povišati na $1.25, kar bi zopet povečalo ameriško kupno moč na splošno za dve milijardi in pol dolarjev. Tudi ti dolarji bi šli v prid splošnemu trgu.
membo celotnega Eisenhowerje-vega in republikanskega davčne-
ga sistema.
Eisenhower in kapital
, Kakor že . hoče Eisenhower ■manevrirati' nekako po srednji poti, dejanskih faktov ne bo za-kril. Predstavljajmo si le baje- znanci.
Družinska tragedija
Na 10623 Kimberley Ave., N. E. šo našli zakonca Williama Norrisa in njegovo ženo Lillian mrtva s prestreljenima glavama. William Norris je ob odkritju zločina še držal pištolo v rokah.
50 let v Ameriki
Včeraj je minulo 50 let, odkar je prišla v Cleveland iz Trebnjega na Dolenjskem Mrs. Mary Vinšek iz London Rd. Sicer no pove koliko je stara, ampak ko je sem prišla ji je bilo 25 let. Da bi se dobro počutila tu še nadaljnih 50 let ji želijo prijatelji in

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven musta):
For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece) ___
-$10.00 . 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: 'Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
For Six Montlis—-(Za 3e.4t mesecev) F or Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 - 7.0( _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
ZOPET OBOROŽENA NEMČIJA
(2)
Kakšno je recimo slovensko, jugoslovansko, ali splošno slovansko stališče do nove oborožene Nemčije?
Dejstvo je, da so Slovani v Evropi v taboru, ki skuša uvesti v notranjosti države komunistični režim. Za enkrat se govori o socializmu, ki pa naj bo le stopnja v nadaljni razvoj do komunizma. Ali je v tem komunizmu in socializmu nekaj nebistvenih razlik, za nas ni važno. Dejstvo je tudi, da razen Jugoslavije, so vse slovanske države pod komunizmom pod diktatom Moskve.
Združene države bojujejo boj zoper to politiko komunizma. V Združenih državah so tudi in to celo zelo številni naseljenci slovanskega porekla. Na splošno gre med temi naseljenci za staro pesem, da gre za starejši rod, ki še govori materni jezik in za mlajši rod, ki je zaplaval v ameriško morje. V kolikor gre za starejši rod in iz splošnega pregleda o delovanju tega slovanskega rodu, vemo, da se je tudi on uživel v Ameriko. Točno, kaj se dogaja v stari domovini, da bi imel teoretični in praktični razgled, tega ne moremo trditi. V objektivne strani vzeto moramo še to povdariti, da je bil po letu 1948 izredno močan pritok tistih ljudi, ki se.s ^da^im režimom v stari domovini, pa naj se vzame katerakoli slovanska država, niso strinjali, ta pritok pa je, kar je človeško vzeto naturno razumljivo, postal tu v Ameriki zelo živahen in razgibal mnogo plasti starejših, da naj se začne akcija zoper sedanje režime.
Sicer pa se naj ozremo še na eno zelo realno stran ameriškega življenja. Menda si bomo edini v tem, da gledamo Ameriko na splošno kot deželo svobodnega gibanja, pa tudi svobodnega pridobivanja in to čim več, dolar za dolarjem. V tem sploh ni razlike! V Ameriki, tudi to je važno, je zakonodaja proti komunizmu zelo ostra. Zakon je zakon in mi pač vemo, da je po zadnjih zakonih ameriškega kongresa že pripadništvo h komunistični stranki kaznjivo. Pod tem obstoječim zakonom se izrekajo že prve sodbe. Kdor jih hoče sprejeti, jih bo pač sprejel. Vpraša-nje je končno to, koliko Amerikancev, tudi slovanskega pokolenja, hoče sprejeti na sebe ta boj. Vsako politično" gibanje, če naj bo resno, mora imeti gotov cilj, ta cilj pa da bo izpolnjen. Torej: Kaj bi morebitni ameriški komunist hotel doseči tu v Ameriki!
Ali naj držimo z nemškimi socialisti? Iz zgodovine socializma nam je znano, da se je začel v nemški pisani besedi, očetje pa so bili Marx, Engels, Lassalle. Ko se je nemški, socializem razmaknil in postal veliko politično gibanje, se je v stranki pojavil spor, in temu je sledila revizija naukov treh omenjenih ustanovnikov modernega socializma. Začela se je borba za izrazito nemške interese, zoper internacionalno socialistično politiko. Mi smo že napisali uredniški članek, v katerem smo se pečali s štirimi internacionalami, tudi z drugo, v bistvu nemško interna-cionalo. Ta se je borila zoper vojno, zoper nemško oborožitev! Ko pa se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, so vsi nemški socialni demokrati brezizjemno glasovali za vojne kredite!
Kaj so rekli nemški socialisti po vojni? Prvo je kruh, zaslužek! Zapadna Nemčija, nato pa pridejo filozofije. Tudi stari Rimljani so dejali, da je prva skrb človeka živeti, torej pridobiti si sredstva za življenje, potem pa filozo-firati. Ljubezen do idej domačega, kakor mednarodnega socializma je šla v nemškem delavcu skozi želodec. Ali pa ne gre tudi drugod, kakor na primer v Veliki Britaniji in v skandinavskih državah, in ali ne tudi pri nas v Združenih državah! «
Sicer pa je vodstvo zoper nemško oberožitev prevzela mogočna Sovjetska zveza z vsem svojim blokom. Če ji bo bo kaj uspelo, bo odvisno od nje. To pa, da so Nemci, posebno oboroženi Nemci smrtni sovražniki Slovanov, ni treba posebej povdariti. Morda je le še vprašanje, ali so oni večji, ali pa Angleži s kakim Winstonom Churchillom na
L. C.
Zahvala čitalnice
CLEVELAND, Ohio—Čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se iskreno zahvaljuje društvu Carniola Tent št. 1288 The Maccabees ter društvu Naprej št. 5 S.N.P.J., ki sta darovala vsak po $6.00 kot podpora čitalnici.
Zavednim članom gre priznanje in čitalnica jim želi napredek in uspeh v njih delovanju.
Tajnik.
Zahvala
EUCLID, Ohio—Pred časom ■ko sem se nahajala v Euclid-Glenville bolnici, v svrho operacije in pozneje na domu, sem bila deležna toliko simpatije, da je moja iskrena želja, se vsem zahvaliti za obiske v bolnici in na domu, za toliko pisem in kartic za cvetje poslano v bolnico; darila, katerih sem bila v resnici prav iznenadena in vesela, izrekam vsem prav prisrčno zahvalo. Enako tudi iskrena zahvala članicam Progresivnih Slovenk. Ne bi verjela, da se v bolezni človek tako razveseli vsake kartice, da se počuti vse bolje, ko dozna, da ima toliko prijateli-stva. Ponovno prav prisrčna zahvala vsem in najlepše pozdrave Anna Pollock.
Redna seja krožka št. 3 P.S.
EUCLID, Ohio—V sredo, 2. narca zvečer ob 7.30 uri se vrš' 'edna mesečna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., in sicer v navadnih irostorih. Poleg mesečnega po-•očila, bo podan tudi račun zad-Tije Valentinove zabave.
Apelira se na članice, da ste lavzoče. Prosi se novopristople, la se gotovo udeleže. Po seji bo prigrizek.
Vse, katere ste zainteresirane )risostvovati demonstraciji tor-e (cake), bodite na mestu prav gotovo ob 6.30 uri, to je pred :ejo.
Krožek se prav iskreno zahvaljuje vsem posetnikom za ijih navzočnost na Valentinovi :abavi in našim pridnim članicam za vso pomoč, tako da je )ilo vse v redu.
ČLANICE—Imamo nekaj že lolgo bolnih članic, katere,
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
mislim, bi veselilo ako bi jih ena ali druga članica ob priliki obiskala. Te bolne članice so: Rose Rotar, Katie Kogoy, Frances Ferko, Sylvia Banko, njena ma-| ma Albina Vesel, katera se pa počuti bolje, potem Mary Walter, Jennie Trinko, Frances Va-lentič in Mary Starman, katera se je povrnila iz bolnice, ter Frances Zajec. Naslove dobite pri tajnici, katero lahko рокИ-čete na RE 1-4588.
Obenem prosim, da ako katera ve za katero bolno članico, da sporoči tajnici.
Na svidenje na seji v sredo, 2. marca v A.J.C. na Recher Ave.
Elizabeth Matko, tajnica.
Stare natakarice!
v provinci New South Wales v Avstraliji ima pokrajinska zbornica na mizi zakonski predlog poslanca Jordana, ki zahte^ va, da naj bodo natakarice v javnih lokalih stare nad 60 let. Naj bodo tudi črno oblečene, seveda naj bo obleka "zaprta," pa bodo odpravili nadlogo, da se pivci ne bodo zadržali predolgo za "baro."
V tej zakonodajni zbornici debatirajo namreč o novem zakonskem predlogu, ki rešuje vsa vprašanja prodaje alkoholnih pijač. Nekateri zakonodajalci poslanci so seveda drugih misli, po znanem pravilu "kolikor glav, toliko misli." Natakarica v Av-striliji je morala biti do sedaj stara vsaj 21 let, drug predlog pa je, da se starost zniža na 18 let.
NAJDALJŠA STAVKA
V Pittsburghu imajo v delavsko stavkovnem gibanju rekord. Stavka prevoznikom raznega blaga iz veletrgovin na odjemalce traja že . petnajst mesecev. Gre za vprašanje ali smejo gotove trgovine razvažati blago na odjemalce z lastnimi transportnimi, sredstvi, kar trgovine mislijo, da imajo pravico, ali pa da to blago prevažajo unijsko organizirani šoferji, kot je bil to slučaj.
Zadnja poročila pravijo, da bo prišlo do nekega kompromisa, fo bodo vsi prevozniki organizirani v vseh unijah pristali na novo pogodbo.
VELIKONOČNE ZNAMKE ZA ŽRTVE MOŽGANSKE PARALIZE
Slika predstavlja petletno Cindy Zaugg iz Marys vilic, O., ki trpi na možganski paralizi in predstavlja v letošnji kampanji za prodajo velikonočnih znamk za pomoč več kot pet tisoč enakim žrtvam v Ohio.
V Ohio se je pred leti ustanovilo Ohio Society for Crippled Children and Adults, ki ima svoj glavni stan v Columbusu. Ta skupina zbira prostovoljne
prispevke in prodaja vsako veli-konoč takozvane velikonočne znamke. Preostanek teh znamk, katere se pošilja potom pošte posameznikom širom dežele, se potem porabi za zdravljenje otrok in odraslih, ki so ohromlje-ni in onesposobljeni vsled otrp-njenja možganov. Ta organizacija apelira, da bi sleherni, ki prejme velikonočne znamke, poslal svoj prispevek na tozadevni odbor.
Atlas je bil bog starih Grkov. Bil je med velikani in pravijo nam o njem, da je hotel priti v nebesa s silo. Zato je bil kaznovan s tem, da so mu djali našo zemljo na močna pleča. In kot takega ga poznamo še danes. Z besedo atlas zaznamujemo navadno skupino zemljevidov. Lahko se pa prenese tudi na druge dele, postavim na zvezde. O tem hočem pišati danes. Mi živimo tukaj med gorovjem Wilson in Palomar, koder sta dva največja zemljevida na svetu. Veliko se je pisalo o njih, a največje in najboljše šele pride. Astronomi ali po naše:—zvezdogledi pripravljajo namreč čisto poseben atlas, ki ne bo prikazoval naše zemlje, pač pa naše nebo in njegove zvezde. Posebnost tega atlasa bo ta, da bo to prvi v več kot enem oziru. Ta atlas, o katerem hočem pisati, bo prikazal 1,758 fotografij, katere so povzeli naši astronomi s pomočjo teh dveh daljnogledov. Da bo to res nekaj posebnega, nam priča že cena tega dela, zakaj ena kopija tega atlasa bo veljala dva tisoč dolarjev. Če se kdo najde tako navdušen, da bo rabil sto ali več kopij, tedaj jih bo dobil po znižani ceni $1600.—za vsa-cega.
Te fotografije- našega neba oziroma njegovih zvezd bodo zagledale beli dan v tem letu, če pojde vse po sreči. To moram pristaviti, ker je svet danes tako čuden, da nikdar ne veš, kaj in kako bo jutri. Najprej pride tiskano to, kar smo dognali do danes o našem vsemirju. Med tem časom pa še vedno preiskujejo in fotografirajo nočno nebo in bo vzelo najmanj par let, predno bo to delo vsaj deloma gotovo. Ko se ozreš zvfečer na nebo, tedaj gledaš na vsemirje ali univerzo. Na vse strani ti gredo oči in vse kar dosežeš ž njimi, je univerza. Naš novi atlas bo prikazal primeroma dve tretjini univerze. To bo vse, kar so dosegli do danes na gori Palomar in sicer s pomočjo dveh velikih daljnogledov. Pred vsem pride tukaj do veljave svetovno znani daljnogled, takozvani Haležov daljnogled, katerega premer je 200 palcev. Da boste razumeli, kaj to pomeni, vam bom povedal tako. Ta največji svetovni daljnogled je seveda okrogel in če ga merite od enega roba čez sredo do druzega, boste dobili daljavo 200 palcev ali "inche." Zraven tega je manjši daljnogled, ki mu pravijo "Big Smidt," to je veliki Smidt. Ta je sicer samo četrtino tako velik, kakor oni, a je prav-tako važen. Navadno se rabi oba ta daljnogleda pri vsaki fotografiji. Na ta način se, dobi najbolj popolne slike. Nebo so začeli preiskovati leta 1949. Od tedaj gre delo vedno bolj naprej in to vselej, kadar so noči dovolj dobre in čiste, da se lahko fotografira. Kakor veste, se 'na ta dva in druge velike daljnoglede ne gleda z očmi na nebo, pač pa se študira samo fotografične posnetke s pomočjo stekel, ki povečajo vse. O važnosti tega manjšega daljnogleda z imenom Smidt se najbolj prepričate, če vam povem s številkami, kako daleč seže. To so torej številke. —Seže 3 tisoč bilijonov bilijonov milj, zapisano tako: — Najprej pride številka 3 potom pa 21 ničel. To je torej tisto, kar pomeni bilijon bilijonov. Če se vam čudno zda te številke, pa se potolažite s tem, da so čudne vsem, velikim in majhnim, učenim, starim in mladim.
Ta manjši teleskop-kakor pravimo navadno takim daljnogledom, torej teleskop Smidt pokaže nebo, kar doseže. Če fotografija prikaže kaj posebnega, nenavadnega, tedaj "naprežejo" veliki Halijov teleskop, katere-
ga posebnost je, da "vidi daleč." Oni manjši ali Smidtov teleskop pa ima to posebnost, da "vidi široko." Koliko "široko?" Toliko, kakor če bi zbral ma okroglo ploščo dvesto mesecev. Torej dvesto jih lahko, vzame na enkrat in ne več, ker ne more imeti večje odprtine. Torej Halijev teleskop "vidi daleč." On za-more vzeti sliko od zvezde, ki gre proti naši zemlji v daljavah dva bilijona svetlobnih let. Kaj je pa svetlobno leto? To je pa hitrost, ki jo napravi svetloba. In kako hitro gre ta? Na sekundo 186 tisoč milj. V teku enega leta napravi svetloba šest triljo-nov milj. To so torej številke, katerih sicer ne razumemo, a jih vsejedno navajamo, da boste pojmih čuda, ki jih kažejo naši veliki teleskopi. Da boste vedeli, v čim se ločijo fotografije obeh teh teleskopov, povemo, da vzame Smidtov teleskop petstokrat toliko neba, kakor veliki dvesto palčni Halejev teleskop. Ker vzame torej toliko več neba, ga rabijo pred vsem za merjenje prostora. Ž njim smo da danes izmerili toliko, da bi vzelo pet tisoč let velikemu teleskopu, da bi pokazal toliko neba in zvezd, kakor je to storil Smidtov teleskop v petih letih.
Naša Kalifornija vzprejema na leto več turistov, kakor katerakoli druga država. In med veliko množino človeškega mate-rijala pride tudi nekaj takih, ki jih zanimajo imena: Halijev teleskop, Gora Palomar in podobno. Pravim, da jih pride "nekaj." To je pravilno, zakaj večina se ustavi kje pri kaki baii ali pri gostoljubnih prijateljih in znancih. To je znano ne samo med nami, ampak tudi med drugimi narodi. Gotovo ste že pozabili, da je živel svoječasnp nekje v "naši" Minnesoti Jud Salomon, ki je bil nekak prodajalec od hiše do hiše. Nosil je precej različnega blaga med tem tudi slike svetnikov in svetnic ali slovesnih dogodkov. Imel je bogato izbiro in je vselej prinesel take novosti, ki so ugajale našim ljudem.
"Ti imajo radi take slike kakor je ta." Pokazal je na zadnjo večerjo. Nasmehnil se je vpra-šajočim obrazom in dostavil:—
"To pa zato, ker radi jedo in pijo."
Torej to pravilo velja tudi za Kalifornijo za veliko večino. Kakor sem, rekel, nekaj jih pa pride sem, ki vprašajo za goro Wilson, koder je prednik velikega teleskopa, ki pa meri "samo" sto palcev počez. Gora Palomar je precej umaknena in bi rekel, nekako na samem. Treba je par ducatom miljo, predno se pride do nje, ker ne drži dosti cest do tam. Rajši vidijo, da jih ni, kakor da bi bile. Vzrok? Čim manj človeškega prometa, toliko bolj čisto in ja,sno je ozračje, koder stoji gora Palomar. In ko prideš do nje, je treba načeti serpentine, ki drže na vrh gore Palomar. In teh je precej, ;)red-no končaš svojo pot — kakih dvajset milj.
Torej tisti, ki pridejo srečno na vrh Palomarja, bi radi po-' gledali na Halejev teleskop i:i ga obrnili recimo na mesec, na daljne predmete ali mogoče celo na kanale, ki jih vidijo astronomi na Marsu. Žal, da se ne more ustreči tem ljudem. Zakaj Halejev dvesto palčni teleskop ni druzega, kakor velikanski foto-grafični aparat. Z njim se vse fotografira, kar doseže. Tudi astronomi sami ne gledajo z očmi na steklo, pač pa samo na fotografične posnetke, ki jil^ pokaže.	j
I
Veste, zadeva je taka. Foto-j grafične plošče so mnogokrat
bolj zmožne kakor človeško oko. To se pravi, oko naše ne vidi tega, kar kaže fotografija. Torej ste tudi uganili, da ne bo ta nebni atlas tak, kakoršnih smo vajeni, kadar kažemo dele naše zemlje. To bodo same slike, posnete po fotografijh s teleskopi. če vam povemo, da je nas Palomarski velikan najpopolnejši in največji fotografični aparat na svetu, potem se morate vsaj zamisliti v tihi molk in občutiti v duši človeški du, ki 3*^ ustvaril vsa ta čuda. Torej na ta teleskop ne morete gledati, ker vam ne puste. Je tb tako nekaj dragocenega, da ne morete priti preblizu tega teleskopa. 2e gorkota, ki jo izhlapeva vase telo, je tako močna, da upliva na instrumente in na mehanične dele sploh. Mogoče jih je dosti) ki vsega tega ne razumejo. Takim se malo več dopove, če se jim reče, da je veljal ta velikan nad šest milijonov dolarjev. PO' tem ljudje vsaj deloma pojmiJO' kaj pomeni to in marsikateremu se odpro usta in oči, četudi to ne pomaga dosti. Zakaj mil' jon je že sam na sebi taka številka, da jo mi navadni zemljani ne r azumemo dosti.
Ta velikan na gori Palomar
je zmožen, da fotografira naj
manjši svetlobni žarek, ki
de iz neba. In to cd blizu in
leč—tako daleč, da ni ne konca
ne kraja. In vse to je mogoče
samo s takim teleskopom, ka
kor je velikan na gori Palomar'
Nekoliko boste pojmih, če van^
povem, da tehta samo steklo,
katerega je vlit—14 in četrt to
ne. Brušen je tako, da gre od i"
ba proti sredini vedno bolj
boko. Na ta način lovi svetlob"
in jo meče v eno samo piko. Fo
tografirajo tako, da denejo rd-
če jDlate in višnjeve. Na rdeče s^
bolj
viš-
kar
fotografira vse, kar - 3® hladnega medtem, ko se na njeve plošče fotografira vse,^^"** je* neizmerno vroče. Ta vroc0^ je pri mnogih zvezdah tako vis° ka, da daleč presega vročino, kor jo ima naše sonce.
Razume se, da je delo pn ^
teleskopih samo ponoči. Zacn®
se njihov "dan" ob 8 in 30 a'
pol devetih pa do pol petih v
tro. Če je vreme oblačno,
• Tlće-
ni nobenega fotografiranja. , njaki so zbrali južno Kalifo''''^ jo zato, ker je vedno lepo vrem®' Je malo dežja io resničnih deže^ nih dni je komaj par tednov leto.
na
Da je kraj Palomar precej samem, je velika prednost, manj prometa'je tam v bližii^'^ toliko boljše je. Palomar jc P" sobno velike važnosti zato, je vedno težjef dobiti dobre grafije od sto palčnega telesk° pa, ki je na gori Wilson pri ^ Angeles. Je tako. Mesto Los gcles raste od leta do leta-koder se začno nove naselbi"^^' se najprej umakne tema njeno mesto pridejo luči. To V ^ ni dobro, ker luči motijo fotog^^ fijo. Ko so zbirali gore, jc treba gledati na vse stvari. Ni samo višina, аШР pied vsem razni zračni tok
Odkar imamo ta veliki tel''^
skop na gori Palomar, srno P^
pravili mnoge zmote, ki
imeli pri našem vsemirju. P*
,	J	vSC
vsem smo ugotovili, da mil je dvakrat tako daleč.
kakoi'
da
je dvakrat starejše in pa
smo mislili poprej, nadalje
krat večje, kakor smo lačun' poprej
ali
Včasih so mislili, da J'-' ^

sončni sistem nekako sredisc^^ okrog katerega se vse vrti-^^^ resnici pa je komaj viden pi v primeri z vsem, kar vemo nes. Tako imamo danes vsaj , lo pojma, kaj je tovscrniU^ ' in kaj je tam gori, koder se zdi, da je razpeto višnjevo bo. Gotovo je, da marsikaj razumemo. Na drugi Btra.m^.^^ marsikaj vemo, kai' nam jc poprej uganjka.
ENAKOPRAVNOST
STRAN a
JOŽE KOSTELEC:
Kostarika--oaza demokracije med karibskimi diktaturami
Kostarika je že več kot pol stoletja poznana kot mirna oaza v "razburkanem" Karibskem morju. To je morje, ki je dobilo slab sloves zaradi starih in novih gusarjev: onih, ki so plenili ladje, in onih modernih, ki so lastniki velikih kompanij in s po-močjo njih plenijo naravna bogastva desetih formalno meod-visnih republik. Majhna deželica, ki obsega komaj 51,700 kv. km. in ima vsega nekaj nad 800 tisoč prebivalcev, ni mogla uteči splošni usodi karibskih republik, ki jih plenijo tuje družbe; Vendar je utekla nečemu, kar je nujno v zvezi s popolno gospodarsko dominacijo tujega kapi-tala, t. j. ni poznala krvavih diktatur.
^ ^Gr Španski osvajalci niso našli na današnjem ozemlju Kosta-rike gosto naseljenih Indijan-jim tu ni bilo mogoče Ustvarjati velikih fevdalnih posestev. Španci, ki so se v dobi stoletij tu naselili, so prišli z namenom, da sami obdelujejo zemljo. To je bil prvi pogoj za nor-"aalnejši socialen in političen razvoj. Svojo neodvisnost je dežela mirno sprejela in ko je kontno propadla vsaka ideja o federaciji centralno-ameriških republik zaradi pohlepnosti velikih zemljiških posestnikov v Guatemali, Salvadorju, Hondu-rasu m Nikaragui in zaradi tujih Jnteresov, ki so raje videli, da sta strateško važen prehod iz Severno v Južno Ameriko in oži-Ла med Atlantskim in Tihim GManom тдмфЦепа na več majhnih državic, je tudi Kosta-a zaživela neodvisno življe-nje. Mala republika ni poznala ikih notranjih nemirov, gospodarska in politična atomsfe-sta nujno vodili k demokrat-s emu liberalizmu, ki mu niso bile n.
danes
napoti fevdalne spone, ki še 3 preprečujejo napredek ve-
cija javne administracije največja pregreha, medtem ko je v ostahh deželah Latinske Amerike pošten tisti, ki manj krade, je bila administracija Calderona Guardie obtožena za zlorabo javnih fondov in oblasti in predsednik republike je postal zelo nepopularen. Da nam bo to bolj jasno, se moramo spomniti na Leona Cortesa, Castra, ki je bil za predsednika republike izbran 1936. Bil je učitelj, liberal, toda ko je šel njegov mandat proti koncu, ga je eden od poslancev v kongresu obtožil, da je iz predsedniške palače odnesel svetilko, in moral se je temeljito branti ter zbrati vse mogoče dokaze, da je svetilko plačal. Stvar ni pri tem ostala, kajti bil je pozneje obtožen, da je odnesel dve kokoši iz Nacionalne kmetijske šole in Cortes je moral skrušeno priznati, da ni ravnal prav, vendar je deloma padla krivica tudi na direktorja šole, ki mu je kokoši —podaril. Korupcija je v Kosta-riki največkrat povod za nepo-pularnost vlade.
Da bi učvrstil svoj položaj, se ja Calderon Guardia vedno bolj navezoval na komuniste in, kar je dalo obeležje njegovi poznejši politični aktivnosti, zbližal se je s sosednimi diktaturami. Tudi na'volitvah 1944 so zmagali li-berali in predsednik Teodoro Pi-cado Michalski, ki je bil po materi poljskega rodu, je nadaljeval s tradicionalno liberalno politiko. Leta 1948 so hoteli libera-li s pomočjo komunistov, ki so svojo partijo preimenovali v "Partido Vanguardia Popular," zopet kandidirati Calderona Guradio. Temu se je odločno uprla združena opozicija, ki je kandidirala Otilia Ulate Blanca, konservativca. Ulate je na volitvah zmagal, toda Calderon je nasprotnikom očital volilne pre-
šteli, temveč so enostavno rekli: "Danes je padel Eloy Marua," "Umrl je Rolapdo Aguirre" itd. Figueresova armada je imela okoli 40 mrtvih, nasprotniki pa nekaj nad tisoč.
Diktatorski sosedje so poskusili izkoristiti priložnost in so seveda podpirali Calderona Guar-dio, ki je bil po svojih koncepcijah najbližji pojmovanju, kako si vladavino predstavlja Anasta-sio "Tacho" Somoza, morilec Sandinoa, legendarnega junaka nikaraguanske borbe proti tujim okupatorjem. Toda nič ni pomagalo, bilo je jasno, da ima Fi-gueres podporo naroda. Takoj, ko je prevzel oblast in postal predsednik junte (junta je naziv za vojaške vlade v Latinski Ameriki, ki so navadno sestavljene od 3 oficirjev, je izvedel tri važne ukrepe: razpustil je vojsko, za katero se je trdilo, da je glavna opora diktature, stavil je izven zakona kominformov-sko partijo, ki je podpirala Calderona Guardio, in zahteval od United Fruit kompanije, da plača večji davek na banane, ki jih goji na svojih velikih plantažah v Kostariki. Namesto prejšnja 2 centa od grozda je Figueres zahteval 15 •'r čistega dobička družbe. United Fruit se ni mogla upirati, ker Figureseu ni bilo mogoče očitati ah podtakniti komunizma, vendar si je "ponižanje" dobro zapomnila.
Sedaj je čas, da nekaj povemo o famozni United Fruit, ki je podedovala vse "dobre" gusar-ske tradicije v Karibskem morju in jih obogatila z lastnimi izkušnjami, zaradi česar je postala najbolj zasovraženo tuje podjetje v Latinski Ameriki. Svoje delovanje je začela United Fruit 1885 s skromnimi 2000 dolarji. Po uradnih podatkih družbe je ta kapital v letu 1954, brez novih investicij, samo ob dobičku, znašal 600 milijonov dolarjev. O takem dobičku ni mogel sanjati niti najsmelejši gusar. V Kostariki je ' začela delovati, ko je Američan Keith ponudil kostari-kanski vladi "pomoč" za izgradnjo železnice. V zameno je dobil zemljo in čudovite koncesije. Sporazumi, ki so jih konec prej-
južno ameriških držav.
Ob takih pogojih je postala ostarika ena od redkih dežel v Latinski Ameriki, ki skoraj ne pozna nepismenosti, kjer rasni Problem ni predstavljal stalnega nemirov in kjer diktature ^iso mogle najti niti gospodar-® G niti socialne zaslombe. Tako J® to postala dežela, ki se lahko pohvali, da ima več učiteljev kot Vojakov in več šol kot vojašnic.
še dolgo tega, ko je bil predsednik republike zdravnik, \ moral često prekiniti seje Ministrskega sveta, da bi se od-^^al pozivu kake matere, naj po-M^ga na svet novemu Kostari-ancu. Take stvari so bile popol-normalne za prebivalca tc ale dežele, ki je vneto bral ča-^®pise, se brigal za politiko in ® enem rhirno obdeloval svojo ovitno zemljo ter prideloval ^vo, kakao, koruzo, bombaž in obak. Politična borba je tra-^ ^ celo 19. stoletje, je končno ^ a monopol na zmago pri vo-1 Vah liberalom, ki so predstav-naprednejši element družbe. ^Jiiga svetovna vojna, ki jc Razgibala duhove po vsej Latin-ski Ameriki, je imela tudi na Ko-^tariko precej vpliva. Leta 1940 J® bil za predsednika republike ^opet izbran , liberal, zdravnik afael Calderon Guardia, ki jc 1 kandidat "Partido Nacional epublicano" (Narodno-rcpubli-anska stranka), kakor se je te-aj imenovala liberalna stranka, alderon Guardia jc začel nasto-P^ti z nekaterimi načeli krščan-® ega socializma in za časa nje-Sove administracije je prišlo do nekaterih važnih socialnih re-orm, ki so zboljšale položaj dc-'avcev, socialno službo in šol-®tvo. Tudi nekateri vadikalnejši ® ementi, kot n. pr. komunisti, ^0 se približali njegovi vladi in Mu začeli kmalu nuditi odkrito podporo. V deželi, kjer je korup-
vare. T/oliliio sociisce je	stcdetjzi siklepade jiižno
zmago Ulateu, toda kongres je	vlade s severno-ameri
pod plivom liberalov in komuni-
stov proglasil volitve za neveljavne. To je bil povod za državljansko vojno.
škimi družbami, so bili bolj podobni darilom kot sporazumom, od katerih imajo obe strani koristi. Te dežele so imele pač do
iz pragozdov in malaričnih krajev napravijo koristna zemljišča. Niti ena vlada v Kostariki ni mogla omejiti popolne oblasti družbe in deliti njene velike dobičke; tudi kadar je bil sprejet kak zakon, ki bi zboljšal položaj Kostarike v odnosu do United Fruit, je vsemogočna družba vselej uspela tak zakon onemogočiti. Jose Figueres je bil prvi, ki je uspel, vsaj deloma, razveljaviti del koncesij, ki jih je United Fruit prej dobila.
Jose Figueres je bil na oblasti 18 mesecev, potem pa je predal vlado leta 1948 izvoljenemu predsedniku Otiliu Ulate Blan-cu. Med njim in Figueresom je sicer prišlo do nesoglasij, kar je razumljivo: Ulate je konservativec, Figueres pa radikal, ki je svoji stranki dal naziv '^Partito Socialista Demoratico" (demo-kratsko-socialistična stranka). Posebno oster je bil spor okoli ustave. Ulate je zahteval, naj ostane stara ustava iz leta 1871. Figueres je zahteval novo, reformirano, in končno je dosegel i svoj namen, ko je ustavodajna! skupščina izglasovala novo, na-' prednejšo ustavo. Toda oba staj se držala sporazuma, ki sta gal sklenila v okviru združene opo-! zicije, in potem sporazumu je dobil Figueres na volitvah leta 1953 skupni kandidat. Volitve so potekle mirno in bile so, kar se v Latinski Ameriki zelo redko dogaja, demokratične. Figueres je dobil veliko večino. Kominformovci so bili zopet za Calderona Guardio in izgubili so velik del vpliva, ki so ga takoj po končani vojni imeli v sindikatih.	lil
Ker je v Kostariki mnogo čudnih stvari, ki so često nerazumljive celo latinskim Američanom, vajenim vseh mogočih in nemogočih kombinacij in situacij, je težko razumljiva tudi cela zadeva s sindikati. Glavno opozicijo sindikatom. ki so v okviru CTAL, latinsko - ameriške sindikalne centrale pod vodstvom Lombar-da Toledana, ki iz Mehike vodi pro-kominformovsko delavsko gibanje latinske Amerike, predstavljajo v Kostariki katohški sindikati. Ti sindikati nosijo naziv "Rezum Novarum" po znani papeški encikliki. Popolnomo drugače kot v drugih deželah Latinske Amerike, kjer je kato-
liška cerkev najreakcionarnejša in najkonservativnejša politična slia, v Kostariki cerkev in frater Nunez (beri Nun jez) kot vodja sindikatov "Rerum Novarum" ne igrajo reakcionarne vloge, saj ne v taki meri kot drugod. Frater Nunez in celo kosta-rikanski nadškof sta bila Figueresova zaveznika v državljanski vojni in sedaj je Nunez eden od ministrov v njegovi vladi. To je vsekakor edinstven eksperiment katoliške cerkve.
Don "Pepe" Figueres je prevzel predsedniško mesto 8. novembra 1953 in takoj nadaljeval z linijo, ki jo je začel 1948. Takoj v svojem prvem proglasu ljudstvu je rekel:: "Velike stalne tuje investicije, čeprav jih vodi dovoljena želja za dobičkom, pravzaprav predstavljajo v odnosih med narodi neko vrsto gospodarske okupacije, ki je precej podobna vojni okupaciji." To je bila nova rokavica, vržena v obraz Unite# Fruitu. V Kostariki je 99.7% izvoza banan v rokah te družbe, kar predstavlja vrednost 7,444,852 dolarjev, njeno imetje se pa ceni na preko 40 milijonov dolarjev. Figueres ni zahteval nacionalizacije druž-bine zemlje, zahteval je le, da plača pravičnejši davek. Nič ni pomaglo. Don "Pepe" je vztra/-jal, guatemalska žaloigra, ki je spravila družbo in ZDA v dokaj slabo luč, mu je pomagala, da je United Fruit pristala na nov sporazum. Namesto dotedanjih 15 '/c od neto dobička je družba pristala sedaj na 30%, kar jo predsta,yljalo za državno blagajno Kostarike povečanje dohodkov za 15 milijonov kolonov na leto, ali za 3 milijone dolarjev. Poleg tega je država dobila kontrolo nad šolami in bolnišnicami na ozemlju United Fruita in uve-
"Revolucija" pod vodstvom volj zemlje in malo sredstev, da Jose Figueresa, lastnika precej
velike kmetije, naprednega meščanskega radikala, je imela uspeh. Za Figueresom je šla inteligenca, študentje in večina naroda, ki je bil sit korupcije. "Vojna" je trajala šest tednov in aprila 1948 je Figueres vkorakal v glavno mesto San Jose. Ker je dežela majhna, je bila majhna tudi vojna. Izgub niso
Priletna ženska
želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185th Street v Euclidu.
Pokličite IV 1-3272
Starejša dvojica
išče stanovanje s 5 sobami spodaj ali hišo samo zase. Mora imeti gorkoto na plin in garažo. Imata dobra priporočila.
Pokličite HE 1-2107
Lastnik proda
1951 Nash avto, v dobrem stanju. Ima 7 gumij in samo 31,000 milj. Lahko vidite obseno ali pokličite
13417 KUHLMAN WU 1-0811
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za 2 družini
od Lake Shore Blvd., blizu transportacije. Lep dom z dobrim dohodkom. 2 veliki spalnici v vsakem stanovanju. "Tile" kopalnici in nova forneza. Zgotovljeno 3. nadstropje.
Za dogovor, da jo lahko vidite, pokličite
KOVAČ REALTY
960 East 185 St. — KE 1-5030
Ijavljena je bila pravica delavcev na plantažah do stavke, kar je bilo prej prepovedano. Čeprav so družbi še vedno ostali veliki dobički, je Figueres izvojeval veliko zmago in postal še manj priljubljen pri mogočnih delničarjih v ZDA.
Bilo je netočno misliti, da so vsi nemiri in živčne vojne, ki so trajale celo leto 1954 proti Kostariki, zasnovani na želji United Fruita za maščevanjem. Kostarika in njen predsednik iniata veliko večje sovražnike v karibskih diktatorjih. Figueres ni nikoli prikrival svojega studa in sovraštva do trinoštva Ana-stasia Somoze, Tiburcia Cariasa iz Hondurasa in Rafaela Trujilla iz Dominkanske republike itd. Tudi na medameriško konferenco v Caracas Kostarika ni poslala delegacije samo zato, ker je tam na oblasti vojaška klika Pe-reza Jimeneza, ki je vrgla demokratično vlado največjega latin-sko-ameriškega pisatelja Romu-la Gallegosa in deniokratske stranke "Acction Democratica." Zato se ni treba čuditi, zakaj je ravno Venezuela poslala avione Nikaragui tik pred nemiri na meji. Figueres je poleg tega nudil v Kostariki azil vsem preganjanim demokratom iz karibskih dežel.
Domači politikanti, ki bi radi prišli na oblast, so seveda izkoristili sovraštvo proti Figueresu in dobili podporo pri "achu" So-mozi v Nikaragui. Tudi konservativec Otoil^o Ulate se je pridružil opoziciji, ki hoče s silo doseči, kar si ni mogla pridobiti na volitvah.
Najprej so poskusili s sredstvom, ki se je pokazala sila učinkovito v primeru Guatema-le; Trujillo in Somoza sta obtožila Figueresa, da protežira komunistično aktivnost. Figueres
prelagal, naj pride mednarodna komisija in preišče stvar. Potem se je pa zvedelo, da komunistični vodja Mora Val ver de vodi sabotažne akcije .n^ meji Nika-rague, da je od tam prišel in se tja zopet umaknil, ko ga je preganjala policija. — Kostarika namreč nima vojske in ima le okoh 800 redarjev. Nato so diktatorji umolknih. Toda kmalu je Somoza iznesel nove obtožbe, češ da Figueres oborožuje gverilce in da je organiziral nanj
atentat. Konec julija 1954 je napetost narasla, kajti Somoza je izjavil, da gredo njegovi vojaki _ "na mejo, da bi branili ozemlje Nikarague." Ministri Somozine vlade so začeli dajati zelo "ofenzivne izjave." Ko je Kostarika intervenirala pred Organizacijo ameriških držav, se je situacija, za čas umirila toda razni elementi so še dalje hodili na ozemlje Kostarike povzročat nemire. Uspehov ni bilo, kajti narod je ostal zvest vladi in vsi poskusi, da se "zaneti upor," so bili v kali zadušeni.
Figueres je tudi v odnosu do Guatemale vodil tako spretno politko, da mu ni bilo mogoče prilepiti komunističnega epiteta. Do nemirov ni prišlo kljub temu, da Kostarika nima armade in da gre 30'/ proračuna za šole. Posrečilo se je premagati vse težave in Kostarike je ostala oaza demokracije med srednjeveškimi karibskimi diktaturami.
Sedaj se zdi, da bo Srednja Amerika doživela reprizo guate-malske žaloigre, ker pa Kostarika ni Guatemala in Figueres ni Arbenz, lahko upamo, da ta mala deželica ne bo doživela krute usode domovine davnih Majev. —Bila bi velika nesreča za Latinsko Ameriko, če bi postala tudi Kostarika plen kakega diktatorja in hkrati velika ohrabri-tev diktaturam v drugih deželah. Narod, ki stremi za demokracijo in išče izhoda iz današnjega težkega položaja, bi bil drugod v Latinski Ameriki v veliki meri preplašen, v Kostariki pa ni. Zato ni čudno, da je javno demokratično mnenje na strani Kostarike in pripravljeno, veliko bolj kot v primeru Guatemale, nuditi podporo Figueresovi vladi.
—Slovenski Poročevalec
QUALlTYm#A PRlCE^Ej% TERMSL \
STAkiČHiURNITbRIE Ш
• - m
IVanhpe	Road'
-/ 4"'/ '"'i'
STORE koURS; .4lohdqy^_ ТЈхцлјЦау, Friday^i	'-9 P.M.i ■
Tuesdoy-Saturdai: ;9 %M;;t6'6'P,M,;^..^.,WedheBd^^	'

' : ,/''Г .A-'-' '.v.L
Opremljeno sobo
IN GARAŽO SE ODDA V NAJEM.
Vpj-aša se na 1081 EAST 68th STREET
REPEAT AFTER ME:
I will be eamhl
...wrm MATCHES
Ч
g V, дјј'
..WITH CAMP FIRES
.WITH SMOKES
WITH ANY FIRE
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
Crisp Cereal For A Qood Morning

PICTURE HORIZONS

■	Only xsy can.
l^ifENT FOREST FIREf I
It's h'ard to te a slow-staner on a lazy spring morning when a crisp, colorful cereal breakfast is on the menu. This is a breakfast which just can't be resisted—even when appetite is lagging. It's hard to skip or skimp a breakfast that looks so pretty, tastes so good, and packs so much goodness into one meal.
A basic cereal breakfast which follows the pattern of fruit, cereal, milk, bread and butter is a good breakfast, and a good breakfast starts the day the right way—with plenty of necessary foods and enough talories for a morning's work or play. It's the kind of breakfast which furnishes one-fourth to one-half of the day's nutrition needs. Actually, without a good breakfast it is almost impossible to meet these needs. The other two meals can't provide their share and make up for breakfast, too.
The good breakfast habit is a good habit to cultivate. It pays off with compound interest. Research workers at a prominent medical school showed that eating a good breakfast every day helps you do more work, be steadier at it, and think and act more quickly—not just right after breakfast, but all during the morning.
Here's a breakfast, according to the basjc breakfast pattern, that's easy to prepare, a pleasure to look at, and a joy to eat. Half a peach is centered in a bowlful of crisp com puffs—to be served with poured-on spiced milk. Raisin bread and butter complete the picture. The cereal and milk in this breakfast main dish complement each other and the rest of the foods in the meal. Together they make an important contribution toward meeting the daily food requirement.
Breakfast cereals contribute their goodness to other meals too. Lenten meals take on interest when cereal crumbs are used for breading croquettes or fish, as topping for seafood casseroles, and in fsh loaves or souffles.
$150,000 IN MINK is almost too much for pretty Vicki Dugan. Tlie stoics Vicki's throwing around so casually are part of the 1065 mink" prizćs valued at more than $150,000 to be awarded in five weekly Halo Shampoo contests. The first contest closes February 20th, the last. March 20tli, J 035. /	£¥»-4
-	-W >.


SOME SiiCRXTl - Shapely PAMPERED POODLE - You'd fed Nicole Maurey demonstrates comfy, loo. ne.wliiig en Elizabeth how Bikinis should be \vorn. Tavlor's shoulder!
THIRSTY! — Miami's IR month old Erlen Nocll, chesty and confident, goes for nourisliincnt dircct to headquarters, an uiimilked nanny-goat.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MICHEL ZEVACO
KRALJEM fllEZ
ZGODOVINSKI ROMAN	|
leimrnuBiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiniiiiiiiimitJuiimiiiiinimiimiiitJiiiiiiiimiDiiiiiiiiiiiitjiiiiiiiiminiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiaHiiiiiii
(Nadaljevanje)
Kraljica je ubogala ter si molče pripela svojo rdečo krinko. Tedaj je Leonora odrinila zadnjo steno. Pokazala se je odprtina, komaj dovolj široka za enega človeka; držala je na pzke, vijugaste stopnice. Leonora je prijela kraljico za roko ter jo potegnila s seboj. Stopili sta v temo. Marija de Medicis je trepetala; bala se je. Leonore ni videla več, toda čutila je ledeni prijem njene desnice na svojem zapestju. In zdajci jima je udarila v oči slabotna luč. Marija de Medicis se je zagledala v prostoru, ki je tvoril nekakšno predsobo. Markiza jo je trdo pogledala in vprašala:
"Ali ste odločeni ?"
"Da!" je odgovorila kraljica brez obotavljanja.
"Pomnite, madame: samo kronana glava sme izreči povelje."
"Da," je rekla Marija s prepričanim glasom. "To pomeni, da so zvezde izbrale mene, ki sem kraljica!"
"Se li dobro spominjate besed, ki jih morate izreči?"
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
COMPANION - HOUSEKEEPER -COOK — Stay. Private room. Call after 5, any day except Wednesday".
ARdmore 1-6515
WANTED TO RENT
COUPLE, 2 children, age 2 and 4, need 3 bedroom apartment or house with May 1 possession. Up to $90.00.
ARmitage 6-9329
RESPONSIBLE Couple (expectant parents), need 3-4 room unfurnished heated apartment. S.W. Moderate rental.
Virginia 7-1898
3 RESPONSIBLE Adults, son 17 years and girl 10, need 3-4 bedroom unfurnished house or apartment. Prefer N.W. Moderate rental.
CApitol 7-6820
2 BUSINESS WOMEN and school-trained dog, need 4 or 5 room unfurnished apartment. West suburb. Prefer Berwyn area. Moderate rental.
STanley 8-6280 after 6 p. m.
YOUNG Responsible Couple, 3 children, desperately need 5 room very clean unfurnished apartment. -Must be near Catholic school. Moderate rental.
DAvis 8-4750
RESPONSIBLE Couple, 2 boys 12 and 14, need 5-6 room unfurnished apartment. N.W. Must be in St. Ferdinand Parish - Bel mont and Central. Moderate rental.
PEnsacola 6-1296
DRESSMAKING SHOP for sale — Well established clientele. Good location. Selling — leaving town.
LOngbeach 1-3535
CONFECTIONERY STORE for sale — Well established business 13 years. Selling due to other interests.
commodore 4-9346 or PUllman 5-7478
"Pomnim jih dobro," je dejala kraljica. "Pripravljena sem!"
Ustnice Leonore Galigai je preletel smehljaj zmagoslavja in ponosa. Bila je umnejša od zvezd; našla je smrt za Gizelo in Capestanga, ne da bi bilo treba pomaganja človeških rok!
Ženski ste krenili v neveliko sobano, kjer je žalostno dogore-valo dvoje voščenih sveč. Bila je skrbno tlakovana ter opremljena s preprosto posteljo, majhno mizico in udobnim naslanjačem. Ta prostor je imel dvoje vrat. Skozi prva sta bili vstopili; druga so bila na levi, tretja v ozadju. V naslaiu'aču je sedel človek, ki je planil na noge, kakor hitro je zagledal Leonoro. Bil je Nubijec Belfegor.
•
Treba jq omeniti, da sta markiza in Belfegor edina poznala kleti v tem kraju dvorca. Nedvomno so bile napravljene že ob zgradbi starodavnega poslopja. Slučaj jih je odkril Leonori, ona pa jih je dala skrivaj preurediti v svoje namene. Nikoli ni rekla živi duši besedice o tej najdbi, čeprav jo je bila gotovo že kdaj uporabila; nihče ni vedel za te kleti, v katerih je hranilo stoletno kamenje skrivnosti nje-
Chicago, 111.
REAL ESTATE
BROOKFIELD — 3-bedroom brick Georgian. — Full dining room, living room and stairs carpeted: tile entrance hall, ceramic tile bath, large kitchen, birch cabinet, gas heat, full poured basement: new i-car garage; $21,000, By owner.
HUnter 5-0941
RIVER GROVE—3 bedroom, brick ranch type: full basement; garage; aluminum storms and screens, blinds. By owner.
GLadstone 3-6030
MELROSE PARK — 6 room frame home, 66x132, wall to wall carpeting, many extras; reasonable.
Fillmore 4-1286
DRESS SHOP for sale — 95lh St. Beverly Hills. Well established. Selling — retiring.
CEdarcrest 3-5600
GLEN ELLYN — By owner. 3 bedroom frame residence, 2% baths, gas heat; close in; 1 block from parochial school; reasonable.
Glen Ellyn 750-M
ATTENTION! Handyman! Want to retire with an income? 8-room country house in small town, 75 miles S.W. of Chicago (near Kankakee). Can be made into 2 flat; 90 ft. lot; garage. Truly a good property. AskiiTg $5,000. Contact owner. N. Leadingham Route 115 Box 96, Caberry, 111.
CICERO — For sale by owner. 4 year old expandable brick bungalow. 2 attic bedrooms half finished. Gas heat, aluminum awnings, tile bath. Call
OLympic 2-5792
FRANKLIN PARK — 5 room brick Georgian. 2 bedrooms, tile kitchen and bath ,full basement, oil heat, combination storms-screens.
GLadstone 5-1426
BELLWOOD — 4 rooms, 2 bedroom, ranch type home. — 37'/2x120 lot; aluminum storms. Zephyr awnings, full basement, gas heat, IV2 car garage. Near all schools, shops and churches.
Linden 4-3384
2050 W. 76th ST. — By owner. $18,900. 6 room residence; IVž baths; side drive; garage; aluminum combination storms; gas heat; 40 ft. landscaped lot, completely fenced. Shown by appointment.
__Hudson 3-2520
ROSELLE -1
7 room, 4 bedroom, wooded country home. 227 ft. frontage, 1 "2. West of Medinah country w landscaped; 2 vitrolite baths, cabinet kitchen, disposall, wall to wall living room carpet, custom drapes, separate dining room, 2 .fireplaces, tile base-ment, 2 car heated garage, 3 zone o'l fired radiant heat. Taxes 100 amp. low voltage. GE electrical system. Available immediately. $36,500.
LAwrence 9-6108
ne politike in njenih krutih os-vet.
Ne meneč se za Belfegorja, je stopila markiza k levim vratom in odprla majhno linico.
"Poglejte!" je velela kraljici.
Marija de Medicis je pristopila in zagledala v spodobno opremljeni sobi Gizelo Angoulemsko. Mladenka je bila zaspala v svojem naslanjaču, bodisi od trud-nosti, bodisi od izmučen osti duha. Bila je bleda in shujšana, toda obraz je izražal še vedno vso neukrotnost njenega značaja. Kraljica je stala pri linici dobršno minuto in željno motrila ta dekliški cvet, primerjaje ga nemara s svojo lastno ovenelo lepoto—zakaj mahoma se je od-pogledala vstran. Leonora se je nasmehnila, kakor bi bila čakala njene kretnje; nato se je obrnila k Belfegorju.
"Dolgčas ti je, kaj?" je dejala skoraj veselo. "Potrpi, kmalu bo končano. Vidiš to gospo? Prišla je, da ti nekaj ukaže. Ubogaj jo kakor mene samo."
Nubijec se je globoko priklonil kraljici ter položil roko na srce.
"Kaj dela jetnik?" je povzela Leonora. "Krotak je kakor jag-nje."
"Tedaj je pil?"
"Da, uro bo že tega. Lehko bi ga peljali v klavnico, ne da bi opazil."
Markiza sei je obrnila k Mariji de Medicis ter dejala;
"Čas je . .
"Belfegor," je rekla kraljica, "ali me boš ubogal, karkoli ti za-j povem?"	I
Nubijec se je zlovešče zarezal in odgovoril z zamolklim glasom:
"Bom, ker je volja moje gos-
pe!"	... i
Marija de Medicis se je naglo] pokrižala; nato je izpregovorila, | kakor bi ponavljala naučeno lek-! cijo:
"Poslušaj me, Belfegor! Vzemi jetnika, to je, viteza Capestanga, dokler še vpliva nanj pijača, katero je zavžil. Prikleni ga na ploščo. In spusti ga doli!"
Črnec je zastokal od groze. Kraljica pa je nadaljevala: j
"Kadar bo mrtev, ga zanesi na! njegovo posteljo. Nato pojdi po jetnico, to je, po Gizelo Angou-; lemsko, in jo pelji k njemu, ne| da bi ji storil kaj žalega. Pusti jo samo z mrličem in zakleni vrata za seboj."
Nubijec je težko dihal. Toda sklonil se je in zamrmral:
"Tako se zgodi!"
Leonora ga je pogledala malo-
Chicago, П!
dane prijazno ter mu položila roko na komolec, rekoč:
"Še dve uri, in rešen boš, vrli moj. Nagrada, katero sem ti namenila za te naporne tedne, bo takšna, da ti ne bo treba služiti nikomur več."
Črnec je zmajal z glavo. Nekaj obupnega se je zasvetilo v njegovih očeh.
"Nagrada, ki si je želim, je samo ena," je odgovoril hripavo. "A dati mi je ne morete niti vi, gospa, niti živa duša na svetu."
"Kdo ve?" je zategnila markiza z očaruječim smehljajem.
In preden se je osvestil Nubijec po tej čudni besedi, je prijela Leonora Galigai kraljico pod pazduho ter jo odvedla s seboj. Obe sta mu izginili izpred oči.
V markizini spalnici sta se ženski spogledali.
"Idi," je dejala kraljica, "počakam te tu. Kako dolgo utegne trajati?"
"Po mojih dosedanjih izkušnjah," je odgovorila Leonora s pošastnim glasom, "je za smrt od groze pol ure dovolj. Recimo, uro, zakaj vitez je hraber. Čez dve uri vam pokažem dvoje mr-ličev."
To rekši si je nadela krinko ter se vrnila med goste baš v trenotku, ko je godba začela veselo koračnico. Razigrana množica se je gnetla po dvoranah, preplavljenih z lučjo. Leonora je poiskala Concina Concinija. Oblečen je bil z bogato eleganco in obraz mu je sijal, kakor že dolgo ne. Bil je res krasotec, pravi bog v tem umetnem paradi-kat, ko je hotel mimo nje. žu. Markiza ga je prijela za le-
"Ti?" se je zdrznil maršal. | "Iskal sem te, Leonora. Kakšne | novice prinašaš? Povej, oh, go,: vo/i! Kdaj mi jo pokažeš?"
"Potrpi še dve uri, in videl joi boš!" je odgovorila ona.	i
"Kje?" je vzkliknil Concini,! drhteč od sreče in bled od neiz-| mernega veselja.	j
Toda Leonora je bila izginila! med množico.	,
XL.	;
Groza.	I
Ko se je Capestang osvestil, po boju pri "Velikem Henriku" in spet odprl oči, se je zagledal na preporsti vojaški postelji. Hotel je vzdigniti glavo, ali bila je težja od svinca; in kakor hitro je poskusil gen iti nogo, je zakričal od bolečin.
Rane so ga pokrivale prekin-prek, in bledlo se mu je, kuhala ga je vročica. Z veliko težavo je obnovil v svojem spominu vse, kar se mu je bilo prepetilo od snoči pa do trenotka, ko se je vrgel iz zapaljene gostilne med svoje oblegovalce, da bi našel častno junaško smrt. Kaj je sledilo potem in kje se nahaja zdaj, mu je bilo docela nejasno; čutil je le, da umira od neznosne žeje-
S spretnostjo in premagovanjem se mu je posrečilo sesti na postelji, nasloniti se s hrbtom ob zid in pregledati rane. Bilo jih je skoro brez število, toda z živim zadovoljstvom je spoznal, da ni med njimi nobene bogve kako resne.
"Same praske!' je dejal za-ničljivo. "Moj rapir grize grje od njihovih pipcev, Corbacque! Da bi le vedel, kje sem?" Začel se je ozirati po nizki, tesni sobi. "Hm! človek bi rekel, da moram biti v Gardišču ali Templu, ako ne celo v Bastilji. Kakšne namene ima z mano presvetli Concini d'-Ancre? Mari me hoče postaviti pred sodišče zaradi upora? Naj bi me bili končali kar tam, hudiči, saj so me imeli v rokah!"
Nezaupno in hkrati željno se je ozrl okrog sebe; iskal je vrča z vodo, ki ga niti najneusmilje-nejši ječar ne pozabi nastaviti svojemu jetniku. Slabotna luč, ki je padala v celico skozi majhno lino, je baš zadoščala, da se je prepričal: vrča ni bilo nikjer! Takisto ni videl nikjer nikakega pohištva. On in njegova postelja sta bila edino, kar je stalo sredi golih sten. Capestang je začutil na svojem hrbtu zono, ki ni izvirala iz mrzlice.
"Oho!" je zamrmral. "Zdi se, da nisem v navadni ječi! A kam so me vteknili potemtakem?"
Neznosna žeja, vročica, ske-lenje ran po vsem telesu, slabost, ki ga je obhajala, vse to mu ni dalo dolgo ugibati. Ne da bi vedel kdaj, se je pogreznil v tisto težko spanje, ki ga poznajo vsi
ranjenci in bolniki. Privid se je vrstil s prividom, sanje so se mešale s sanjami, sile izmučenega telesa so se dramile v po-stoterjenem življenju domišljije.
Vse te sanje in prikazni so se vrtile okrog žeje. Kristalni vrči, žuboreči potoki, hladni bajarji, nalivi, buteljke, čaše napolnjene z vinom, vse take in enake dobrote so mrgolele pred vitezovimi očmi, ne da bi jih bil mogel doseči. Pač desetkrat je siromak zagledal bitja, ki so mu ponujala piti in, so zbežala grohotaje, kakor hitro je iztegnil roko po rešilni kupi. Nazadnje je stopila predenj ženska, ki je ni mogel spoznati, zakaj nosila je krinko na obrazu. S čašo v roki je stopila k njegovemu ležišču. Toda Capestang ji ni zaupal.
"Počakaj ,malopridnica!" je škrtnil z zobmi. "Pokorila se boš za ostale!"
In tako srdito se je vrgel proti prikazni, da je zaječal od bolečine ter padel ves obupan znak na trdo blazino. Toda naslednji hip se je izpremenil njegov obup
v veselje: žena je res stopila bliže, srebrna čaša se je odteknila njegovih ust! Pil je! Z naslado, je zvrnil osvežilno pijačo do zadnje kaplje in spoznal takoj, da mora biti primešano mogočno zdravilo, zakaj moči so se mu jele vračati, še preden je dal posodo iz rok!
"Madame," je zastokal, "sam Bog vas blagoslovi!"
Neznanka, ki se je bila sklonila k njemu in je baš vstajala,, se je silno zdrznila ob tej besedi.
"Kdo ste?" je povzel vitez. "Kako da mi prihajate na pomoč v tej zapuščenosti?"
"Ali zmorete par korakov? je vprašala žena s krinko, ne da , bi mu odgovorila.
"Poskusil bi. Toda kam me hočete peljati?"
"Rešiti vas hočem. Kako in čemu, zveste nemara pozneje. Za-zdaj napnite vse sile in pojdite z mano. Opirajte se nam, ako treba. Sicer pa itak ne pojdeva daleč."
(Dalje prihodn^TCl
V BLAG SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN DOBRI, SKRBNI OČE
Andrew Oblak
ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 1. MARCA 1951.
Zakaj si, dragi, šel od nas,
samevo, brez Tebe dolg je čas,
pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj,
zman, zaman Te kličemo nazaj.
. Spomini k Tebi vedno nam hite,
kot Yečna luč nam svetijo v srce,
ko tudi nas zagrne groba noč,
združila nas bo smrti moč.
Žalujoča CHRISTHA, soproga ANDREW JR., sin CHRISTINE in MARY BOLTZ, hčeri
Cleveland, Ohio, dne 1. marca 1955.
Zastopniki Enakopravnosti
a castle in the air costs nothing —but you can't live in it!

il

BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY - MEAT MARKET — Good income: modern 6 room apartment in rear; automatic oil furnished heat; full basement.
SOuth Chicago 8-3472
GROCERY - MEAT MARKET — Batavia, Illinois. Modern fixtures, low rent. $16,000 includes improvements.
Batavia 1405
CLEANING STORE in 32 flat building: 3 room furnished apartment in rear. Children welcome.
Hudson 3-6387
Will sacrifice due to illness established BAKERY on busy thoroughfare. Excellent income for interested party. Upstairs dwelling, 6 room, hot water heat, furnished. Reasonable rent. First reasonable offer accepted. Call for appointment.
COlumbus 1-9599
Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East T6th Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: |0H N STEBLA* 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
Za newburško okrožje; FRANK RENKO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
DEPT. STORE pr. — By owner. ■Will sell fixtures without stock; will rent store. Long term lease. Will take property for sale of store.
MUseum 4-4340
Good Chance to buy — FANCY GOODS STORE and Hemstitching. 15 years in neighborhood. Present owner 5 years. Good business. Selling due to illness.
BErkshire 7-0453
TEKOM ČASA,
ko ве zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik iz-vršU vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imeV. določenega doicrovrora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE
Т#1. ENdicott ,1-5013 Njegov naslov je vogal Eait 62nd Street; vhod samo na Eait 62nd Stt*et. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK

đ.
Make your dream house
come true! It's easy-through Payroll Savings I
If you think you can't own the home of your dreams because the down payment's too steep, chances are you've never tried the Payroll Savings Plan—the easy, automatic way to meet any down payment!
Just do this: Si^n a Payroll Savings application at your pay office, naming a certain sum to be kept aside from your pay before you get it each week. After that, you're saving auto-maWfa//)—nothing to worry about or do And,
best of all, the money saved out of your pay each week is automatically invested for you in U. S. Series K Savings Bonds
Because Savings Bonds earn solid interest — 3% cumulative semiannually when held to maturity—your savings soon grow into big amounts. For instance, if you sign for $12.50 a week, in just five years you'll have $3,.<4K,95. In Ч years, 8 months, you'll have 27,217.20' So don't let down payments get you down. Join the Payroll Savings Plan today. Or, if you're Jelf-employeci, invest m Bunds rcjiu-larly where you bank Start now to make youi dreams come true'
Tht I). S. Govtrnmitnt doe$ not pay for thii adi^ertieinft The Trrnuury Dfpartment thaidUt tor th^ir patriotic/ donation, the AJuertiMine CounrH anii
ENAKOPRAVNOST