Po§tnina plnčana v gotovlnj zhaja v ponodeljek us petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu St. 10.6fc6. ^s*$$^^^ w^^^v^HKjj^^F ij^J/r ^HK'IBh^ ^!9VCiMri^P^^ ^hLm^^ OTmH^^ ^^Hp^^Ww Cena 1 Din Redakcija in npravat Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. RokopisI se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rofcoplsi ie iprejemajo ob ponedcljkih in petkib brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov sc nvažujejo le po možnosti. Štev. 95. Celje, petek 24. novembra 1933. leto XV. Sreski kmetijski odbor v Celju CELJE, 24. novembra. V četrtek 23. t. m. se je vršila v po- slopju sroskega. načelstva v Celju pod predsedstvom sreskega načelnika g. dr. Vidma-rja važna seja za konsti- tuiranje in sestavitev proračuna no- vega sreskega kmetijskega odbolra. Ob navzočnosti vseh 20 delegatov občin, delegata Kmetijske družbe g. Omladiča, delegata Sadjarskega in vrtnarskega clruštva nadzornika g. Goričana ter delegata Zvezo sloven- skih zadrug g. Vilka Senice iz Žalca, sreskega veter. referenta g. Maksima Sribarja ter kmet. referenta g. Wer- niga je otvoril sreski načelnik sejo ter v lepo zasnovanem nagovoru ori- sal potiTebo intenzivnega vsestran- skega dela in udejstvovanja sreskega kmetijskega odbora za izboljSanjc našega gospodarstva v dobrobit ljuri- stva in v blagor države. PH konstituiranju odbora je bil soglasno izvoljen za načelnika obče spoštovani in uvaževani sreski vete- rinarski referent g. M. Šribar, ki je natö v obširnem, temperam.entnem reseratu poročal o nalogah kmetij- skega odbora glede na nazadovanje nekaterih temeljnih kmetijskih pa- nog v celjskem srezu. Kmetijski re- ferent g. Wernig je poročal o okvir- nem programu delovanja kmetijske- ga odbora. Povdaril je, da jo eno- stranska specializacija v kmetijskem gospodarstvu v zadnjem času po- vsom odrekla, da se je povsod poka- zala potreba postaviti kmetijo glede vseh temeljnih gospodarskih panog (živinoreje, travništva, sadjarstva itd.) na sigurno pod! ago. Na toj pod- lagi je šele mogoče misliti tudi na posebno zanirnanje za kako special- no kmetijsko panogo trgovskega zna- čaja. Pri reseratu o proračunu sreskega kmetijskega odbora za leto 1933/34 so je pokazalo, da je na razpolago znatno manj sredstev nego lani. Z že izplačanimi zneski iz letošnjega pro- računskega leta znašajo sredstva sreskega kmetijskega odbora z ostan- kom iz lanskega leta 104.819.75 Din, dočim je sreski kmetijski odbor v ininulem proi'acunskem letu razpo- lagal z zneskom 187.932.35 Din. Pri porofiilu o posameznih postav- kali jo predlagal tlelegat g. Jankovic z Dobrne, da se točna proučitev žo sestavljenega proračuna prepusti iz- voljenemu izvršilnemu odseku kme- tijskega odbora. Predlog je bil spre- jet soglasno. Glede posameznih po- stavk proračuna se je razvila živah- na razprava, v kateri so s predlogi in nasveti sodelovali gg. nadzornik Franc Goriean, Jožef Veligošek iz Griž, referent Wernig, M. Šribar, Vil- ko Senica, Rudolf Lorber iz Žalca, Franc Mastnak iz Dramelj, inž. Ko- privšek, .Tosip Pader iz Braslovč, An- ton Kajtna iz Gaberja, Anton Prokor- šek iz Prekorja, upravitelj Peter Jan- kovič iz Vojnika in drugi. Končno je bilo sklenjeno, da se izvršilni odnos- no delovni odsek sreskega kmetij- skega odbora sestane 9. decembra zaradi nadaljnega dela. V zdravem optimizmu, ki ga je bi- lo ugotoviti pri vseh delegatih, je na- čelnik kmetijskega odbora g. M. Sri- bar zaključil sejo s povdarkom, da je na razpolago sicer malo materi- jalnih sredstev, da se pa bodo ta sredstva skušala uporabiti čim bolj stvarno in čim bolj ekonomično. JNS-v slofenjgraškem srezu Na pobudo banovinskega tajništva JNS.se je vršila preteklo nedeljo od 10. do 13. v gostilni Stopar - Ježovnik v Velenju širža anketa sreskega od- bora odnosno organizaeij JNS v slo- venjgraškem srezu glede poglobitve strankinega poütienega, gospodar- skega in kulturnega dela. Stcvilno zbrane predstavnike stranke in kra- jevnih organizacij sta pozdravila predsednik občinske organizacije v Velenju šolski upravitelj g. Stopar kot domačin in pi'cdscdnik sreske organizacije v Slovenjgradcu ravna- telj me&čanske sole g. Sentjurc, ki je podal izčrpno poročilo o političnem položaju v vseh važnejših krajili sre- za. Dragocena navodila za reorgani- zacijo dela v strankinih edinicah so |)odali: narodni poslanec za slovenj- gra.ški srez g. dr. Bogumil Vošnjak. narodni poslanec .za celjski srez g. Ivan Prekoršek, tajnik banovinske organizacije JNS g. dr. Zajc in taj- nik sreske organizacije za mesto Ljubljano g. Parcer, debate so se pa živahno udeležovali tudi vsi prisot- ni stari in mlacli poborniki jugoslo- venske nacionalne ideje. Sklenjeno je bilo, da se na novo ustanovi ozi- roma poživi več krajevnih organiza- cij. Anketa, ki je potekla v popolnem soglasju, je pričala o veHki delavolj- nosti in iskrenem navdusenju za | dvig narodno samozavesti v naši le- | pi dolini. Ob 15. je sledil občni zbor občinske organizacije JNS v Velenju, istotako ob rekordni udeležbi članstva. Občni zbor je otvoril predsednik g. Stopar « temeljitim poročilom o delovanju organizacije v preteklem poslovnem letu, zlasti tudi glodo na zadnje ob- činske volitve, proti katerim jo vlo- žena utemeljena pritožba, in katerih ponovni razpis bo klavmemu prelo- mu danc besede glede kompromisa od strani punktašev javno dokazal, da more in hoče prijazni trg Velenje imeti le nacionalno usmerjenega žu- pana in odbor. Govora obeh navzo- čih poslancov ggj. dr. Vošnjaka in Ivana Prekorška, ki sta se vsebinsko zelo srečno dopolnjevala, kakor tudi govor g. tajnika. Parcerja, so napra- vili neizbrisen vtis na poslušalcc', od katorih je že med zborovanjem pri- glasilo 43 svoj vstop v organizacijo. Tajniško poročilo je podal g. Kurnik, blagajniako g. Bozovičar; iz obeh je bilo razvidno, da je bila občinska or- ganizacija v Velenju zelo agilna, saj so ji je posrečilo pritegniti k državo- tvornemu udejstvovanju vsc, ki so s čistim srcem za skupnost, slogo in plodno delo. Sklenjeno je bilo, da se priredi velik manifestacijski shod v šoštanju in Slovenjgradcu, za. kate- rega je bil takoj izvoljen lokalni pri- pravljalni odboi* v Velenju. Shoda so bodo udeležili nekateri gg. ministri in večjc število narodnih poslancev. V odboi1 občinske organizacije v Volenju so bili izvoljeni kot predsed- nik šolski upravitelj Vinko Stopar, podpredsednik Sovinek, tajnik Kur- nik, blagajnik in namestnik Mclan- šek in Bozovičar, odborniki: Blatnik, Tepina, Pocajt, Goltnik ml., Glušič, Pevec in Medved, v nadzorni odbor pa direktor rudnika inž. Cuček, inž. Burnik in Glažer. V krajevnem od- boru so zastopane vse nacionalne, gospodarske in kulturne organizacije V, Velenju in rudniku. Po nad tri ure trajajočem zborovanju, ki je po svojem vzorncm poteku izpričalo, da je naža organizacija v resnici celica zdravega. optirnizma, ne samo v po- litičnem, niarveč tudi v narodno go- spodarskem in socialnem oziru, je predsednik g. Stopar zaključu kras- no uspeli občni zbor in celodnevno Jcvsno delo za procvit jugoslovenske nacionalne misli v osrCju Šaleške do- line. Zopet je ustvarila Elida, kar ustreza času ... Kakovost se zopet zahteva. Ampak po Času primerni ceni. Novo milo Elida 7 cvetic ustreza največjim zahtevam: močna, mehka pena — čudovita lepotna moč. Njegov vonj iz 7 cvetic godi vsaki ženi..•._*. • ELIDA cviTic MILO DOMACG VESTI d Obnova našega gospodarstva. V sredo |)opoldne je imel pred,scdnik vlade g. dr. Milan Si-škič na seji klu- ba narodnih poslancev in senatorjev JNS obširen ekspoze, v k ate rein je navodel tcmelje in ukrepe vlade za obnovo našega gospodarstva. Govo- ril je o definitivni ureditvi kmeCkih dolgov, ostro zi-ivrnil tendence po in- flaciji, razpravljal o sanaciji denai- nih zavodov, o raznih delih za omi- Ijenje brezposelnosti, o maksimira- nju aktivne obrestne mere, o prepo- vedi kartelov, o zakonu o bankah in drugih ukrepih. Izvajanja predsedni» ka vlade so bila sprejeta z viharnim odobravanjem. V zvezi z izvajanjem tega gospodaiskega program a vlade za sanacijo gospodarskih prilik je vlada na seji Narodne skupščine v petek 23. t. m. predložila celo vrsto važnih zakonov in uredb. Finančni minister je predložil v odobritev predlog državnega proračuna za leto 1934/35 obenem s finančnim zako- nom. Nadalje je finanf.ni minister predložil zakon o spremembali in do- polnitvah trošarinskega zakona., za- kon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, davku na skupni poslovni promet in davku na samce, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, zakon o izpremeinbah in dopolnitvah zako- na o izplačili vojne škode in uredbe o 7-odstotnem ijivesticijskeni posoji- lu, praviinik o likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini ter uredbo o organizaciji poštne, br- zojavne in telefonske službe. Vsi ti zakonski predlogi so bili izroeeni si- nanßnemu odboru v nadaljno razpra- vo. Ob viharnem odobravanju vse zbornice je predsednik dr. Kumanu- di sporo(5il, da je ministrski predsed- nik predložil Narodni skupščini v odobritev najavljeno uredbo o javnih dolih in uredbo o zaščiti kmetov, ki jo je izdal ministrski svet na osno- vi čl. (I. zakona o zaščiti kmetov. Za obe uredbi bo izvoljen posebon odbor, da jib prouči in potem poroča plenu- mu. Narodna skupšCina je po čitanju interpelacij prešla na dnevni red in odobrila klirinSki .sporazum s Švico. Nato se je pričela razprava o zakonu o pobijanju spolnih bolezni, ki se je nadaljevala v petek 24. t. m. (1 Senat je v četrtek odobril zakon o nastanitvi vojske in mornai-ice. Prihodnja seja je bila sklicana za petek 24. t. m. popoldne. d Prijave slajenja mošta. Kr. ban- ska uprava dravske banovine opo- zarja vinske pridelovalce in obrtni- ke, ki so letos sladili svoje, odnosno kupljene vinske mošte na osnovi ob- čega dovoljenja slajenja po zakonu o vinu in po razpisu kr. banske uprave III. No. 7075/13 z due 5. X, t I., da to nemudoma prijavijo pri- stojneinu kontrolnemu organu in si- cer s področja bivše ljubljanske ob- lasti kletarskemu nadzorniku v Ljubljani, s področja bivše maribor- ske oblasti pa pomočniku kletarske- &H nadzornika v Mariboru, lahko ne- posredno, ali pa po upravnem ob- lastvu dotičnega kraja. »Prijavo« je treba točno izpolniti in predložiti v dveh enakili izvodih po obraz- c u A, ki je dodan pravilniku za iz- vrševanje zakona o vinu. To tisko- vino je zaenkrat založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Da se prihrani Hinogo zamudnega prepisovanja, se priporoča, da tiskovino »Prijavo sla- j^nja most a« po obrazcu A občine skupno naročo za sladilce na svojem področju proti naknadnemu plačilu ncznatnih stroškov zanje s strani in- toresentov. Proti tistiin, ki so možt >ladili, a tega ne prijavijo po zako- nitih prodpisili, se ho postopalo po zakonu. d Dunajska vremenska napoved za scboto 25. novembra: Sneg oh po- časnem padanju temperature. Celje in okolica c Gradnja znsilnega mostu čez Sa- vinjo in obnova Grenadirjeve brvL Gradbeno podjetje Dukič in drug v Ljubljani, ki je prevzelo gradnjo za- silnega mostu čez Savin jo v Celju poleg porušenega kapucinskega mo- stu, je priCelo v sredo 22. t. m. po- poldne dovažati gradbeni materijal Stran 2. »Nova Doba« 24. XI. 1933. Štev. 95. Razburljiv razgovor z delodajalcem pač ne spada med prijetne do- godke življenja. Po- trebno je po tern zavžiti nekaj dobrih, osvežujočih && bonbonov, ki človeku vrnejo duševno ravnotežje Kdorzavživa Kdorzavživa M äß* mßt se dobro počuti wLsffU*)e dobre volje je čudež osvežitve in poživljenja Proizvod: Union, Zagreb in stroje za gradnjo mostu, ki se bo pričela te dni. Obnova porušene Gre- nadirjeve brvi v Polulah bo konča- na najbrž v soboto 25. t. m. Pot od prvega železniškega viadukta v Za- gradu do Hudičevega grabna, ki jo je ob katastrofalni poplavi 23. sep- tembra zelo poškodoval hudournik, je tudi že popravljena. c Vaja zračnega napada na Celje in okolico, ki bi se bila morala vr- šiti v sredo 22. t. m. med 12. in 13., je bila v zadnjem trenutku odpove- dana, ker letala zaradi pregoste mo- gle v Zagrebu in okolici niso mogla odpluti iz Zagreba v Celje. V Celju je bilo že vse pripravljeno za vajo in ljudje so nestrpno pričakovali alar- ma, medtem pa je prispela odpovecl vajo. »Zračni napad« bo prircjen, čim bo vreme ugodnejše. ( Spremenibe pri upravnem sodiš- ču v Celju. S kraljevim ukazom je na prcdlog miiiistra pravde imeno- van za sodnika upravnega sodišča v Celju g. dr. Josip Bavdek, sodnik okrožnega sodišča v Celju, znan kot j izvrsten jurist in agilen nacionalni delavec. Sodnik upravnega sodišča g. dr. Anton Kržišnik, ki je bil iz Sai'ajeva premeščen k upravnemu sodišču v Celju, je v torek zapustil Sarajevo, da nastopi svoje novo služ- beno mesto v Celju. Sarajevski listi naglašajo, da si je pridobil g. dr. Kr- žišnik s svojimi viiinami mnogo pri- jateljev v vseh krogih. Velike sim- patije v vseh slojih sarajevskega pre- bivalstva so tudi najlepše priznanje za njegovo deiovanje v raznih dru- štvih. G. dr. Kržišnik pripada onirn narodnim idealistom, ki so že ob za- četku svetovne vojne spoznali, da je treba začeti odločno borbo za osvo- bojenje in jugoslovensko ujedinje- nje. Kot vojni ujetnik v Italiji je s svojimi tovariši brzojavno zahteval sprejem v jugoslovensko legijo. Po vojni je prišel v Sai'ajevo in tarn služboval do svoje sedanje premestit- ve v Celje. c Ceijski občinski svet bo imel na- nes ob 18. važno redno sejo. Na dnev- nem redu je razprava in sklepanje o občinskem proračunu za 1. 1934., raz- prava o reguladji Savinje in prito- kov, poročila odsekov in slucajnosti. c O življenskih pojavih v Jadran- gkem morju bo predaval v ponede- ljek 27. t. m. ob 20. na Ljudskem vse- učilišču v risalnici meščansko sole univ. prof. g. dr. J. Hadži iz Ljublja- ne. Zanimivo predavanje bodo spremljale mnoge lepo skioptične slike. c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek je predaval vseuč. prof. g. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o vprašanju, od kedaj je življenje na zemlji. Ozna- čil je zemeljsko dobe ter nas vodil v najstarejso dobo pred poldrugo mi- lijardo let, ko se je zemeljska plast ohladila ter se je na njej ustalila vo- da, kar je bilo predpogoj k pričetku primitivnega življenja. Sledilo so do- be, ko so za morskimi živalmi nasto- pili plazilci in za temi vse razvtejše in popolnejše živali, dokler so ni po- javil človek. Predavatelj je navedel razne teorije, odkod sploh prva živa celica, kako se je sklepalo na starost kamenin zemeljske plasti in sledov životinj v njih. Prav nazorno je označiJ dolgost posameznih dob na j zemlji, iz Cesar je bilo razvidno, kako ' mlado je razmeroma življenjo na na- | Si zemeljski krogli. Razvoj življenja | na zemlji pojde dalje v večje popol- ! nosti. G. proses or je nazorno, jedrna- I to, pregledno in ob zelo lepih skiop- tičnih slikah podal jasno sliko o predmetu svojih izvajanj. Občinstvo jc v zelo iepem številu prisostvovalo poldrugo uro trajajočemu predava- nju ter mu sledilo z vseskozi živim zanimanjem. Prejšnji ponedeljck je predaval v prav tako polni dvorani univ. prof. g. dr. Gavazzi iz Zagreba o življenju polarnih narodov. Ob mnogih skioptičnih silikah nas jo vo- dil v earobni polarni svet, poln po- krajinskih lepot, v življenje njego- vih Ijudi, ki so se povsem podvrgli posebnim življenskim prilikam. Tu- di to predavanje je popolnoma uspe- lo. c Ponovna ukijiitev toka. Falska elektrarna sporoča, da bo v n edel jo 26. t. m. od 8. do 13. ukinila dobavo toka za mesto Celje in okolico. c Izpit za čin aktivnega in rezerv- nega iuženjerja - majorja tehnične stroke vojne momarice je napravil naš ponkovški rojak inženjer, kape- tan I. klase g. Anton Ošlak, ki služ- buje na bojnem brodu »Dubrovniku«> ki je nedavno vozil našo visoko kra- ljevsko dvojico, ko je bila na posetih v Romuniji, Bulgariji, Turčiji in Gr- čiji. Gosp. inž. Ošlak je prejel ob tej priliki tudi visoko kraljevo odliko- vanje red sv. Save IV. vrste in dra- gocene zlate zapestne gumbe z em- blemom in začetnimi črkami A. M. Vrlemu narodnjaku iskreno čestita- mo! , ¦*; ^,fi c Iz banovinske službe. Banovin- ski tehnični pristav g. inž. Avgust Jug je premeščen od telmicnega raz- delka sreskega načelstva v Maribo- ru - levi breg k tehničnemu razdel- ku sreskega načelstva v Celju. c Iz davčne službe. Gosp. Ivan Bo- nač, višji daveni kontrolor v 0. sku- pini pri davCni upravi v Celju, je upokojen. c Diplomiran je bil na juridični fa- kulteti ljubljanske univerze 15. t. m. g. Janko Stadler iz Celja. Cestitamo! c Poroka. V Zagrebu se je poročil zasebni uradnik g. Miroslav Bele, ki je služboval več let v Celju in se z uspehom udejstvoval na odru kot igralec, z gdč. Svetko Regentovo iz Kontovelja pri Trstu. Mlademu pai*u iskreno cestitamo! Odeje klotaste in svilene, barve po lastni izbiri, strokovno izdeluje v lastni tovarni manufakt. in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje Na zalogi perje in puh do najfinejše vrste po zelo nizki ceni c Osebna vest. Upokojeni mestni uradnik g. Jakob Božič se je nedav- no preselil s^olul pri Celju na graS- Cino Bokalce na Viču pri Ljubljani. Gosp. Božiču, ki se jc več let požrt- vovalno in uspešno udejstvoval kot vodja pevskega in glasbenega dru- štva »Edinosti« na Polulah tei- uži- val velike simpatije med prebival- stvom, želimo mnogo zadovoljstva v novem kraju! c »Peklensko brezno« je naslov igre, ki jo bodo uprizorili naši vrli igralci v torek 5. deccmbra ob 18.30 v Mestnem gledališču. Predstava je tako prirejena, da ob koncu nastopi Miklavž in nagradi male in velike — seveda samo pridne — poredne pa preda svojim parkljem, ki nas bodo v igri zabavali in v primeim nepo- slušnosti odvedli v »Peklensko brez- no«. Igra se začenja tako: Parklji imajo posvetovanje, kako bi najbolj pohujšali svet. Parkelj Bogganasva- ruj je »kancelar« pekla, Zlodej je tajnik Mefista, Kuripečič je parkelj, ki mu je poverjeno vodstvo »erne knjige«, kjer so opisani grehi pored- nih otrok. Parkelj Dušederec kar piska, kadar ujame nesrečno dušo. Hudiman včasih zadremlje, peklen- ski glavar ga za kazen dd prekuhati v blagoslovljeni vodi. Parkelj, Zlo- mek se del a sila važnega in je v svo- jih izjavah kaj drzen, zato mu gla- var zagrozi, da ga bo dal na žarečih britvah brusiti. Parkeljska ekspedi- cija na zemljo je pripravljena. Gla- var pravi: tisti naj vodi ekspedicijo na zemljo, ki ugane, koliko nog ima zajec. — Zato pridite, otroci in od- rasli, pa pomagajtel parkljem ugi- bati, koliko nog ima zajec. — Da ne pozabiml Nastopi tudi Bog oče, ki poSlje na zemljo angelčke, da obda- rijo pridne otroke. — Že itak nizke dramske cone so znižane še za 50% za ta Miklavžev večer, ki bo otrokom in odraslim nudil zabavno in smeš- no igro, kjer nastopi skoro ves naš ansambl, poleg tega bodo pa otroci še obdarovani. — Darila z natančnim naslovom se bodo sprejemala od po- nedeljka 4. decembra dalje ves dan v Mestnem gledališču pri gledališ- kem mojstru. Rezervirajte pravočas- no vstopnice pri g. Hubertu v knji- garni K. Goričarja vdove. c Razveselite revne oiroke! Dra- matično društvo v Celju namerava na Miklavževem večeru 5. decembra v Mestnem gledališču obdarovati tu- di revne otroke in prosi lastnike celjskih trgovin, pekarn, slaščičarn itd., da bi po svojih močeh prispevali k obdaritvi revnih otrok. Darila spre- jema v Mestnem gledališču gledališ- ki mojster odnosno naj se blagovoli- jo pri njem pustiti naslovi. c žetev smrti. V četrtek 23. t. m. ob 18. je umrla v Celju (Zrinjsfeega uli- ca 4) po kratkem trpljenju, stara ko- maj 26 let, veletrgovka z lesom in veleposestnica ga. Mara Marinčeva, roj. Valenčakova, vdova po znanem veletrgovcu in veleposestniku g. Er- nestu Marincu. Zemeljski ostanki blage pokojnice bodo v nedeljo 26. t. m. ob 13. pred hišo žalosti v Celju slovesno blagoslovljeni in nato pre- peljani v Dolenjo vas pri Sv. Pavlu pri Preboldu, od koder bo ob 15. po- greb na župno pokopališče. Na hri- bu sv. Jožefa št. 11 je umrla v pone- deljek 65-letna zasebnica Marija Margetičeva, v Čretu štev. 14 pa je umrl v torek 64-letni upokojeni že- iezničar Josip Pogorevc. V ceijski bolnici so umiii: v torek 78-letni pre- vžitkar Jakob Turnšek s Polzele in 65-letni brezposelni dninar Franc Tkavc iz Gotovelj, v sredo pa 8-letni sin delavca Rudolf Vizjak iz Zavod- ne pri Celju. Pokojnim bodi ohra- njen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! c Razmere na delovnem trgu se v zadnjem času slabšajo od tedna do tedna. Pri ceijski ekspozituri javne borze dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 88 brezposelnih (74 moških in 14 žensk), delo jel bilo po- nujeno za 19 oseb (9 moških in 10 žensk), pqsredovanj je bilo 24 (za 9 moških in 15 žensk), odpotovalo pa je 10 oseb (7 moških in 3 ženske). Dnei 20. t. in. je ostalo v evidenci 650 brezposelnih (617 možkih in 33 žensk) nap ram 596 (559 moškim in 37 žen- ska.ni) dne 10. t. m. Delo dobijo po 1 krojač, Cevljar in mizarski vaje- nec ter po 1 kuharica, služkinja in kmečka dekla. c Sokolske plesne vaje so vsako soboto zvcčer v mali dvorani Celj- skega doma. Za pies vsled velikanskegazaključka prodajam Crepp de Chine v vseli mo- dernih barvah po Din 39*— Manufakturna in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje c Andrejev sejem. V četrtek 30. t. m. bo v Celju običajni letni kra- marski in živinski scjem. c Škoda v gozdovih po izlctnikih. Mestno načtelstvo v Celju opozarja na okrožnico banske uprave dravske banovine g?ede škode v gozdovih in mladih nasadih po izletnikih, ki je uabita na uradni deski mestnega na- čelstva. Obenem opozarja mestno načelstvo, da je tudi smučanje in ho- ja po mestnih gozdovih izven javnih potov, ziasti pa po mladih nasadih in pösekah nedopustna in da se bo- do zadevni prcstopki brezobzirno pri- javljali pris:tojni oblasti, da kaznuje krivce. c Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Gelju bo imelo v nede- ljo 3. decembra ob 9. dopoldnc v klu- bovi sobi hotela »Evrope« 20. redni občni zbor z naslednjim dnevnim re- dom: Pozdrav predsednika. Poroči- lo društvlenega vodstva in: nadzor- stva. Volitev novega odbora. Brezpo- selnost. Slucajnosti. Samostojne predloge je treba pismeno izročiti predsedniku pred občnim zborom. Ako bi občni zbor ob navecleni uri ne bil sklepčen, se bo price! pol ure käsneje in bo sklepCen ob vsakem štovilu navzočega članstva. c Železniški upokojenci v območju celjske postaje naj oddajo svoje legi- timacije zaradi podaljšanja za leto , 1934. od 5. do 8. decembra pri postaj- ni blagajni. Priloge so iste kakor la- i ni. Podrobnosti so razvidne iz raz- glasa v vestibulu celjskega kolodvo- ra. Priznano elegantne damske plašče in vsa moika obla&ila ; izdeluje Karl Kramer, Celje, Ljubljanska cesta 19. c Epohalen tehnlčni izum »Avto- matska trafika«, odobrena trafikan- tom za nabavo od uprave državnih monopolov z odlokom P. O. St. 4032 od 6. februarja t. 1. To je tako pre- cizna in praktična naprava, da jo je treba priporočati vsaki trafiki, zlasti pa oniin, ki imajo večji promet. Ta- ke avtomatične traf ike žo posluj^jo v Beogradu, Zagrebu in drugod ter jili je publika povsod toplo pozdra- vila. Zlasti v trafikah se vsaki stran- ki zelo mudi in ni mogoče vsem do- volj hitro postreči. Edino avtomat lahko postreže z dovoljno brzino, pri tern pa tudi mnogo koristi, ker raz- bremeni trafikanta ter poveča nje- gov zaslužek, ko dela zanj noč in dan. Avtomat-trafika je krasen, oku- sen izdelek temno-zelene barve, vi- sok 1.15 m, širok 80 in globok 35 cm. Za 2 Din vrže poljubne cigarete: Dri- na, Vardar, Zeta ali Ibar, za 1 Din pa škatlico vžigalic ali cigarete Dra- va Vsak avtomat je za 5200 Din za- varovan proti tatvini in vloinu za eno leto. Triletna tovarniška garan- cija in dovoljenje monopolske upra- ve pa se kupcu izroči pri nakupu. Avtomat rabi le majhen prostor in pride zaradi tega posebno prav v prometnih trafikah na križiščih, v kavarnah, gledaliških lokalih, žclez- uiških postajah in tovarnah. Nabava je dovoljena samo trafikantom, ki se naj obrnejo na: Samoprodajo za dravsko banovino, Vitomir Dolinšek, Celje. c: Poskus samoniora. V sredo 22. t. m. dopoldnc ua Teharju za- s;trupila z lizoiuin i,,-letna žena cLr- žavnega upokojenca Marija L. Ceij- ski reševalni avtomobil jo je takoj prepeljal v bolnico, kjer so obupan- ki izprali želodec. Vzrok njenega de- janja ni znan. ' c Izterjevanje javnih davščin. Davčna uprava v Celju razglaša: Z davičnimi opomini za 4. četrtletje 1933 določeni osemdnevni plačilni rok je potekel 23. novembra. S pozi- vom k takojšnemu vplačilu zaosta- lih davščin opozori davčna uprava vse davčne zamudnike, posebno pa one, ki še niso poravnali davščin iz leta 1932., da prične sedaj z rubeži za 4. četrtletje 1933, hkrati pa s transferacijo in prodajo zarubljenih predmotov. Eksekucija bo izvedena z vs'o strogostjo. c Pomožni odbor z» pomoč poplav- ljencem v mestu Celju izreka prisrč- no zahvalo Trboveljski prernogokop- ni družbi v Ljubljani za brezplačno poklonitev 1 vagona kosovnega pre- moga iz rudnika v Libojah in Ceij- ski posojilnici d. d. v Celju za pod- poro v znesku 1.000 Din. — Dr. Go- ričan, t. q. predsednik. c Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju sta naklonili po 500 Din za božičnico Celjska posojilnica d. d. in Ljudska posojilnica v Celju. Odbor se iskreno zahvaljuje blagima dobrotnikoma. Stranke v palači Po- kojninskega zavoda v Celju so na- klonile zaščiti 174 Din namesto cvet- ja na grob ge. Juste Konhajzlerjeve. Odbor izreka prisreno zahvalo. c Prvovrstne koline v sohoto in ne- deljo v gostilni KOLENC v Zagradu. c Ne držite denarja doma, vemveč nakupite hi ago in v slučaju, da ga lakoj ne potrebujete, sprejmem de- nar tudi na račun za poznejSi nakup. proti visokim obrestim. Stermecki — Celje. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 25. t. m. do vštetega petka 1. decembra lekarna »Pri Mariji pbma- gaj« na Glavnem trgu. c Gasllno in r©ševalno draŠtvo ˇ Celja. Gasilno službo ima od nede- ljo 26. t. m. do vštete sobote 2. de- Štev. 95. »Nova Doba« 24. XI. 1933. Stran 3. cembra IV. vod pod poveljstvom g. A. Koširja, reševalno službo pa II. skupina. Inspekcijsko službo ima namestnik povcljnika gosp. A. Kališ- nik. Sokolska proslava 1. decembra v Celju Ob 15 - letnici našega narodnega uedinjenja bo celjsko sokolsko dru- štvo na prav svečan način slavilo pomen tega dne, ko se je po tisoč- letju razkosanosti in robstva Jugo- slovenov ustvarila s potoki krvi in solz naša narodna država. Državni praznik je tudi sokolski praznik, saj v sokolstvu naj se prerodi ves naš narod, da bo dorasel velikim nalo- gam bodočnosti slovanstva. Sokol- skih nacionalnih manifestacij naj se udeleži vsakdo, ki čuti narodno in sokolsko, da bo odmev proslav mo- can in globok, v Cast zrelemu, zaved- nemu narodu. Na predvečer praznika bo ob 20. v gledališču sveeana akademija z bogatim sporedom: 1. go vor br. sta- roste;2. državna himna; 3. v izvaja- nju orkestra Glasbeno Matice z go- sti in člani železničarske godbe pod vodstvo g. ravn. Sancina: »Predigen, k Hermanovem turnirju« in »Ponoč- no veseljačenje v Gor. Celju« iz »Celj • ske suite« (K. Sancin); 4. recitacija F. Albrecht: Epilog k Bezručevim »Šleskim pesmim«; 5. skupine moS- kegal naraščaja; 6. »VeSče«, izvaja ženski nar.; 7. na bradlji, Clani; 8. preskoki čez mizo, moški nar.; 9. Chopinov valČek, Clanice; 10. na dro- gu, člani. Uprizori se dramski prizor V. Jelenca »Na Kosovo« v režiji M. Košiča s sodolovanjem ss. Rajliovo, Sadarjeve in Poderžajeve ter br. Ve- luščka in Marjana Sadarja. — Cone so znižane dramske, vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Dne 1. decembra ob pol 11. dopol- ' dne bo v Sokolskem donm v Gaber- ju društvena proslava z govorom, de- » klnmacijami in petjem zbora mest- fle narodne sole pod vodstvom br. C. Pioglja. Izvršila se bo prisoga nove- j ga Clanstva ter se bodo tekmovalcem j. razdelile priznanice za njihove uspe- ' he v telovadbi. Udelcžba članstva in naraščaja je obvezna, vstopnine ni. j Vokalno instrumentalni koncert 1. decembra v Celju Dočim so v prvi polovici sporeda zastopani samo jugoslovenski skla- datelji, srečamo v dragem delu dva severnjaka. Prvi je Niels Gade, drugi pa Josip Vitolj. Niels Gade se je rodil 1. 1817. v Ko- penhagui in je umrl istotam 1. 1890. kot ravnatelj konservatorija. Bil je priznan violinist in zelo plodovit skladatelj; uglasbil je nešteto instru- montalnih skladb, pa tudi zborov. Priznavajo ga za najizrazitejšega ro- mantika skandinavskih dežel. Nje- gova skladba »Ob solnčnem zatonu«, za niešani zbor in orkester, ki jo bo- mo slišali na koncertu, to najočitne- je izpričuje. Že besedilo samo je do- volj romantično, glasba pa roman- tičnost Se podkrepljuje in stopnjuje. Poslušalcu se zdi, da resnično vidi zaton solnca in nastop mraka z vsem čarobnim spremstvom, da v resnici sliši pihljanje vetra in seiest listja! Praznota in tihota nastajata, v srce se vtihotaplja strah, ki izgine šele takrat, ko zaslišimo bodrilne bese- de . . . »saj noč le k solncu vodi!« Josip Vitolj se je rodil 1. 18G3. na Latiškem in je sedaj ravnatelj kon- servatorija v Rigi. Študiral je glas- bo v Ljeningradu, kjer mu je bil uCi- telj slavni ruski skladatelj Rimski - Korzakov. Vitolj je največji moder- nist v baltiških državah. Uglasbil je vcč orkestralnih in vokalnih skladb. Eno njegovili najboljših del, če ne najboljše, je »Pesem«, skladba v treh delih za meSani zbor, sopranski so- lospov in orkester. Ta skladba je pra- vo nasprotje Gadcjevi. Prenasičena in zanosita je, resničen slavospev »pesmi«, ki nas spremlja skozi vse življenje v vseh razpoloženjih! Prvi del je počasen; s krepko se stopnju- jočimi akordi poleti naša bolna du- j ša kvišku »v svetle pokrajine«! Dru- J gi del poje sopran solo v brzem, hi as- j tajočem tempu, saj kliCe in želi na- j zaj le sreco. In ko jo je pesem pri- klicala, se razbohoti pomlad v nara- vi ill srcu! Tretji del nastavi brez od- mora v istem tempu ter zakijuči s krepkimi akordi v slavo pesmi, lei naj pobrati vse narode! Človek se ne- hote spomni zadnjega stavka Beet- hovnove1 IX. simsonije, dasi si jc glasba v obeh mojstrovinah diame- tral no nasprotna! Obe skladbi sta resnični umetnini in bosta nedvomno globoko vplivali na poslušalce. Na Slovenskem še ni- sta bili izvajani. Res lepa poetična prevoda je oskrbel naš celjski poet g. učitelj Fran RoS. „Pravica do greha" v celjskem gledališču Ta vesela igra Čeha Werner ja ob- ravnava problem zakonske zvostobe, ki je prastar, toda vselej aktualen, saj ga lahko vsakdo rcšuje zaso in za drugc po svoje in od kraja iznova. Werner ni moralist, ko nam prika- zuje takozvan raoderni zakon, saj je o njem postavil nekaj v mnogočem pogumnih tez Ostro in odkrito za- zveni ponekod avtorjovi beseda, ki je razločno last njegovifc ogledov na problem. Ti niso v sklaüu. z veljav- no moralo, ki pa je sicer mnogokdaj bolj spoštovana v frazi nego v res- ničnem življenju. Vse to so resne stvari, sučejo se okrog ene rodbine, pa se vendar vselej spet prav lepo speljejo na gladek tir brez strelov in žrtev, saj se igra komedija. Razple- tek vodi skozi posrečene smešno in vesele scene, tako da vidi publika v dejanju predvsem samo zares veselo igra. Ob njej se zabava in uživa zla- sti stavke, ki so Cim bolj odkritosrčni Delo ima svojo dobro vrednost, saj je original no in duhovito napisano. V mladega zdravnika, nezVestega zakonca, je vložil Jan obilo svežega temperamenta z uspehom. V ulogi njegove žene je bila V. Juvanova nadvse simpatična po svoji enostav- no naravni in zato prepriCevalni igri. Prijateljica njenega moža Mira D a - n i 1 o v a je ustvarila jasno izobliko- AL B U S terpentinovo milo van tip. Tašča ge. Nablocke je dobro stala v centru dejanja, ki ga je razpletala mirno in srečno. Pocest- nico je podala M e d v e d o v a s ti- stim elanom, ki ga ta uloga ne more pogrešati. Cesar je bil kot dobri oče tako pristen original, da je pri- srčno razveseljeval. Sancin bi bil kot mornarski oficir v resničnem življonju še manj verjeten nego na odru, občinstvu. pa je kljub temu ali pa prav zato ugajal. Na mestu je bi- la K u k C e v a. Režiser Kreft je »Pravici do greha« pripomogel do zmage z vseskozi živo teko-čim deja- njem, v sebi enotnim in skladnim, do podrobnosti skrbno stehtanim in iz- delanim. Razprodano gledališče je ploskalo, nasmejalo se je dodobra, in da je zdrav smeh dandanes potreben in dobrodošel, o tern pa sploh ni dvo- ma. F. R. CENJ. INSERENTE OPOZARJAMO, da smejo nabirati božična in novo- letna voščila za »Novo Dobo« samo oni nabiralci, ki se izkažejo z zadev- nim pooblastilom uprave. Voščil, ki bi jih inserenti naročili pri drugih na- biralcih, ki nirnajo za to pooblastila, ne bomo priznali; istotako ne homo priznali ev. plačil ali naplačil za ta- ka naročila. Povdarjamo, da bomo pričeli nabirati božičnc- in novoletno oglase šele v začetku decembra. Uprava »Nove Dobe«. t SK Šoštanj : SK Laško. V nedo Ijo 2Q. t. m. ob 14. se bo pričela na Glaziji v Celju drugorazredna prvon- stv'ena nogometna tekma med Slv Šoštanjciii in SK Laškim. Delegirani sodnik je g. Ochs, namestnik g. Ober- lintner. Dopisi Konjice Sestanek sokolskih delavcev iz dravinjskega sokolskega okrožja bo v nedeljo 2(i. t. m. ob pol 9. dopoldne V sejni sobi v Narodnem domur Na sestanku se bodo obravnavale važ- ne in nujne sokolske zadeve. Vablje- ni so vse starešine, načelniki, načel- nice in prosvetarji na ta sestanek, nobena edinica ne sine manjkati. — Okrožni referent. Občni zbor Strelske družine v Ko- njicah bo v četrtek 7. decembra ob 20. v dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je poleg običajnih po- ročil tudi (sprememba pravil. Član- stvu se ta zbor naznanja v smislu določil družinskih pravil in se naj zbora polnoštevilno udeleži. Osebna vest. Pri tukajšnjem okraj- nem sodigču je nastopil svoje službe- no mesto g. sodnik dr. Leon Berlic, dosedaj v službi pri okrožnem sodiž- ču v Mariboru. — Mesto tajnika pri sreskem cestnem odboru je- zasedel te dni g. Roman Blasin, doslej v službi v Mariboru. Krasne bonboniere ter druga lepa Miklauzeva darila v veliki izbiri nudi po nizkih cenah veletrgovina Ivan Ravnikar, Celje Kino Kino Union. Petek 2Ä. in sobota 25. novembra: »Orlov«. Sijajna zvočna opereta. V glavnih ulogah Lian© H»id in Svetislav Petrovič. Glasba: Rruno Gr»nichstädten. Predigra: kulturni film. — Nedelja 2U. in po- nedeljek 27. novembra: »Amor na vrvici«. Izvrstna zvoCna komedija. V glavnih ulogah Magda Schneider, | Wolf Albach-Retty, Oto Wall burg, Paul Otto, Lis-sy Arna, Ida. Wüst in Julius Falkenstein. Predigra: zvoč- ni žurnal. — V nedeljo 20. t. m. ob 14. predstava za miadino. Vstopnina 2 Din. Kakor ura bo delal Vaš želodec ! če za odprtje uporabljate prašek „Magna" purg Deca 1 malo, odrasli 1 veliko žlico v vodi ali mleku. Ako vzamete prašek „Magna" na noževi konici po jedi, pospešuje prebavo, odstranjuje trdo stolico, gorečico, kolcanje, bljuvanje, neprijeten duh iz ust. Zdravi želodčni in črevesni katar, hemoroide, želodčne tvore. „Magna" se dobiva v vseh lekarnah 1 zavitek Din 4*— »Neki pisatelj pravi, Ha je tri'deset let lepa starost za Zeno.« •— »Da — zlasti če ima štirideset let.« VSE POTREBŠGinE ZA VAŠ SPORT DOBITE PRI MAURICE LEBLANC: 28 Sknvnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihtergič »In Daubrecq je najbrž vedel, kaj nameravate¦?« »Seveda jc vedel. Zato so bili najini sestanki kaj Cudni; to si lahko mislite. Neprestano sem ga opazovala, iz njegovili besed in kretenj sem skuSala uganiti, kje skriva svoje orožje. In on . .« Umolknila je. »Oln pa je prežal —« tako je nadaljeval Lupin misli Klarise Mergyjeve — »on pa je prežal na pi on, ki je po njem še zmiraj hlepel, po ženi, ki jo še zdaj do blaznosti ljubi in ki jo hoße dobiti za vsako ceno.« Povesila jo g-lavo in rokla: »Da!« Poslanceva strast je moral a biti res nepremag- Ijiva, da se je upal ostati zmeraj v smrtni nevar- nosti! "In kakgno uspehe ste imeli s svojim preisko- vanjern?,< jo vprašal Lupin. »Dolgo 5asa niC. Sredstva, ki jih uporabljate vi in policija, sem preizkusila že davno prod vami. Za- čela sem že obupavati, ko sem nekega dne odkrila v Daubrocquovi vili pod pisalno mizo v kosai'i za smeti zmečkan del pisma, ki ga je sam napisal v slabi angleščini. Razbrala sem to-le: ,1 z v o t II i t e k r i s t a ll v n oct r a n j, o s;t i, da o s t a n e p r a z e n prostor. Vendar pa n e sme nihče slutiti, da je kristal vote!.1 Morda ne bi bila pismu pripisovala dovolj važ- nosti, Ce se ne bi bil Daubrecq, Id je bil prav tedaj na vi-tu, ncpričakovano hitro vrnil in košare s cud no naglico prebrskal. Pri tern pa me je nenavadno nezaupno opazoval. »Tu je bil'o» . . . neko pismo, ki . . .« je potem rekel. Delala sem se, kakor da ga ne bi razumela. Ni mo več izpraševal, toda njegove razburjenosti nisem prezrla in nadaljevala sem preiskovanje. Tako sem odkrila mesec nato med pepelom v kaminu napol sežgano angleSko fakturo. Tam sem brala, tia je po- slal John Howard, steklar iz Stourbridgea poslancu kristalno steklenico po vzorcu. Beseda ,kristal' je najßrej zbudila mojo pozornost. Odpotovala sem v Stourbridge, podkupila delovodjo v tovarni in izve- dela, da je bil zamašek steklenice j o navodilu nar - čilca znotraj izvotlen, t a ko da j e o s t a 1 p r a - zen prostor. Vendar pa ni mogel nihčr slutiti, da je kristal vote 1,« Lupin je pokimal. »Po tern obvestilu. je vse jasno,« je mcnil. »Ven- dar pa se mi je zclelo, da ne bi mogla biti pod zlato oblogo ... In skrivališče bi bilo zelo majhno!« »Majhno, toda dovolj veliko,« jo odvrnila. »Odkod pa to veste?« »Od Prasvilla.« »Ali ste z njim v stikih?« »Odtlej se večkrat križata najini poti. Prej pva se ga z možem zaradi nekih precoj nerodnih zgotih ogibala. Prasville je več kakor dvomljivcga zn - čaja, brezveston koritar, ki je imel v kanalski aiei'i brez dvoma zelo grdo ulogo. Vsaj to je skoraj z.<- nesljivo, da je dobival podkupnine. Toda brez nje- gove pomoči si nisem mogla pomagati. Imenovan ie bil za glavncga tajnika prefekture in zato sem Š obrnila nanj.« »Ali je poznal prejšnje življenje vašega sina GiJ- berta?« Stran 4. »Nova Doba« U. XI. 1933. Stev. 95 LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa Instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne.na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Za praznike priporočamo veliko izbiro božičnih okraskov in razglednic koledarje, pratikc, albume, krcp-papir i. dr. p o nizkih cenah Karl Goričarja vdv„ Celje knjigarna in veletrgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami Franjo Dolžan «jeL kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedena stroke ipadajoča dela in popravila —Cene zmerne — Postrežba tožna in solldoe Nedoumljiva Previdnost božja je hotela, da se je v cvetu syoje mladosti, starakomaj26 let,morala ločiti od nas naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa MARA MARINC roj. Valenčak veletrgovka z lesom in veleposestnica Umrla jc danes ob 6. zvečer, previdena s svetotajstvi za umi- rajoče, po kratki in mučni bolezni. Zemeljski ostanki drage pokojnice bodo v nedeljo, due 26. novembra ob 13. pred hišo čalosti v Celju, Zrinjskega ulica 4, slovesno blagoslovljeni in nato prepeljani v Dolenjo vas pri Sv. Pavlu pri Preboldu, od koder se bo vršil pogreb ob 15. na farno pokopališče. Sv. maši zadušnici se bosta darovali v ponedeljek, dne 27. no« vembra ob 7. zjutraj v župnih cerkvah v Celju in Sy. Pavlu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin. CeJje — Sv. Pavel pri Preb. — Podsreda, dne 23. nov. 1933. v Zalujoči rodbini Valenčak in Marine ter ostalo sorodstvo dobro ohranjen, za krojaško obrt, znamke »Singer« ali »Pfaff«, se kupi. Karl Kramer, Celje, Ljubljanska c. 19. Boljii lokal v centru mesta se takoj odda. Naslov v upravi lista. Telefon I4I Premog — suha drva M. Oswaiiisch nasl. Ivan BeBcer Celje, Kraija Pefr-a c. 19 2 ali 3 sobno stanovanje Cisto. v mestu ali okolici, iSce sodnik. Naslov v upravi lista. I ice mo zanesljivega gospoda, za katerega bivališče z večjini okrožjem «e takoj ustano«! razpoäiljalnica. Reflektant bi moral pod vodstvorn direkcije zlasti opravljati razdelitev blaga (nobene prodajalne) v svojetn okraju. Sedanji poklic se lahko obdrži. Stalni do- hodek 2000 franko» mcsečno. Ponudbe na Compagnie d* Exporttation , Ura- nia" FauquemoBit lez Maestrioht (Hollande) Kletni prostori popolnoma suhs v neposredni bli^ini kolodvora, lahko dostopni, se takoj oddajo. CELJE, Cankarjeva c. 11. Stavbna parcels v Laškem, zraven Radiotermalnega kopa- lišča, se ugodno odda za nekaj let v najem. Pripravna bi bila za lesno skladlšče, za splavarje, ker leži tik ob Savinji. Prirnerna pa tudi za postavitev paviljona mlečnih pro- izvodov. mlekarne itd. Natančnoj*a pojasnila daje Josip Stojan, zidarski mojster v Celju. Za kresijo 16. Papir vsake vrste in pisarniSke potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Wane LesKovseK Celle, Glavnl irg 16 Smuci! Vseh vrst in velikosti (la savinjski jesen) v stalni zalogi in po naročilu se dobijo pri Filipu Culku, Celje, Ljubljanska cesta 19. Krepek, pošten irajenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme za trgovino z mešanim blagom v Celju. Nasiov v upravi ü.sta. Sf^novanSe s 4 sobami, centralno kurjavo, kopalnico in vsemi pritiklinami, topla in mrzla voda, se odda. Vpraša se Razlagova ul. 8a, II. nadstr. Kupim dobro ohranjen ploievinast štedilnik s cevmi ali brez njili. Naslov v upravi Hsta MT Oglašujfei -p^ Snežno beli zobje . . . se dosežejo z dnevno uporabo „DIANA" paste za zobe En poskus bo prepričal tudi Vas. Zsto se mora vedno zahtevati samo prava PASTA IA ZOBE Iflnho HuhovBC, obi. UoncBsmestnJ tesarshi mojstep na Lagi nili r^Illl Jzvršuic vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |Jl8 UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna zaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ÄIot™1 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E I J E * prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- gö na knjižice in tekoči raöun* Izvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkuiantneje Za vloge jamči DraVSka banovina z vsem svojim premoženjern in v s o = davčno moöjo = Ustainovljena leta 1864. Pod stalnlm državnim nadzorsfvom Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG iy lasfni p»lači pH koiori^ru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodaveno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado FetalM. — Odgovoren za konzorcij »Move Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetina. ~ Oba v Celju.