STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
S t- 164 Poštnina poračunjena (C. C. con la posta)
V Trsta, * sredo, 11. JulUa. 1929. - Leto VI.
Posamezna Številka 30 cent.
Letrfk Ll!l
an poo«<UIjkjL Naročnina: celo )«to L 75.—, ▼ 30 aL — Ogltniu za 1 la obrte« ođ>w L 1
Uredniitro in upravništvot Trst (3). ulica S, Francetco d'Assisi 20. To« loloo 11-57. Dopisi naj m poiiliajo izključno uredništvu, oglaai, rokla-ia denar pa upravniZtvu. Rokopisi te no vračajo. Nefrankiiaaa o ne •projonaio. — Laat, založb* in tisk Tkkarao »Ffaw>i
P od uredništvo ▼ Gorici: ulica Gkww4 Carduoci It 7. L a__Telet M. 32L
Glavni ta odfovorai uredniki prof. Filip
i dmn imt M
DA mM
HAAG, 4. julija 1928.
V Haagu, glavnem mestu Nizozemske, zboruje sedaj letna skupščina «mednarodne Unije društev za I>ružbo narodov«. Po celem svetu so se že namreč u-stanovila razna društva z namenom, da razširjajo smisel za Družbo narodov, njene naloge in cilje. Društva vsake države tvorijo potem zveze in te zveze, ki zastopajo vse civilizirane države, imajo vsako leto svoje kongrese. Letošnji kongres je bil sklican v Haag.
Treba priznati, da polagajo razne narodnosti veliko važnost in velike upe v to Unijo in njeno delo. To je tudi popolnoma pravilno, ker so cilji te mednarodne Unije nadvse visoki in plemeniti. Ona hoče nič manj nego preroditi svet v smislu popolnoma novega duha: opozarjati hoče javnost in države na krivice in nepravičnosti, ki se godijo, ter na njih vzroke in 'želi doprinesti od svoje strani k odstranitvi teh vzrokov in krivic. Tako izvaja visoko delo 'pravega človečanstva in pacifizma v prepričanju, da se da na pomirjenju medsebojno obso-vraženih držav in narodov delovati le na ta način, da se odpravijo krivice in uvede pravičnost, za vse enaka,
Z ozirom na to je razumljivo, da na pr. Angleži, ; Francozi, Italijani, Nemci, Amerikanci, polagajo največjo pažnjo delovanju Unije in tako prihajajo na njene kongrese zelo vplivne in tehnično usposobljene osebnosti. Tako so na letošnjem kongresu med 14 člani nemške delegacije poznani diplomat gTof Bernstroff, general grof Montgelas, od Belgijcev finančni minister A. Janssen, avstrijski bivši poslanik dr. C. Th. Donnba, med 20 Francozi bivši poslanik, in profesor na Sorbon-ni v Parizu A. Aulard, med 34 Angleži Sir Willonghby Dickin-son (eden šefov angleške delegacije na mir. konferenci j919 v Parizu), viscount Gladstone in lady Gladstone ter mnogi drugi ugledni politiki, diplomati, znanstveniki. Zastopane so sledeče države: Italija, Nemčija, Argentinija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Danzig, Španija, Severo-ameriške Združene države, Francija, Velika Britanija, Grčija, Ogrska, Irska, Japonska, Letska, Litva, Palestina, Nizozemska, Poljska, Romunija, Švedska, Švica, Čelio-slovaška, Ukrajina, Jugoslavija.
Italijanska delegacija je takole sestavljena: g. comm. Gianni-ni, profesor na univerzi v Turi-nu, prof. Gallavresi, cornm. Vil-lari, poslanec baron dr. Stern-bach (za nemško manjšino), poslanec dr. Josip \Vilfan in dr. Ivan M. Čok (za slovansko manjšino). G. comm. Giannini je šef delegacije in je tudi podpredsednik Unije. Treba priznati, da ie 2:. šef naše delegacije odlična moč, ki pride v Uniji do poine veljave 111 nad v»e vredno in uspešno zastopa interese Italije.
Predsednik kongresa je sedaj skscelenea g. Bronislav Dembin-ski, bivši minister poljski in profesor na univerzi v Poznanju.
Za posebno resno so smatrali svojo vlogo Nizozemci, ki so kongres, lahko se reče, naravnost vzorno organizirali. V tem lepem, velikem, modernem Haagu je za precejšnje število kon-gresistov zares v vsakem pogledu tako lepo poskrbljeno, da zaslužijo organizatorji vso pohvalo. V častnem odboru kongresa, ki stoji pod pokioviteljstvom gg. ministrskega predsednika in ministra zunanjih zadev, so vsi Člani vlade in najodličnejši zastopniki nizozemske aristo- in plutokracije ter tukajšnje diplomacije. Nacionalni odbor kongresa pa obsega vsa znamenita imena nizozemske politične, kulturne in socialne elite. V programu kongresa je vse predvideno, za vse je poskrbljeno: primerno število gospodov in dam iz Haaga se je dalo kongresu na razpolago za informacije in pomoč.
Dne 30. junija se je otvorilo tajništvo kongiesa ter so se zbrale parlamentarne komisije Unije, da začno takoi razprave
o predmetih, ki Imajo priti pred kongres: 1) o vigoji in propar gandi; 2) o narodnih manjšinah; 3) o ekonomskih in socialnih vprašanjih.
Vse razprave (komisij in plenuma) se vršijo v prostorih nizozemskega senata.
V	nedeljo, 1. julija, se je uprizorila ekskurzija na Hager-meer in to na jahti «Pauline», ki jo je prireditveni odbor dal na razpolago.
V	pondeljek, 2. julija, dopoldne se je vršila otvoritvena seja kongresa v historičnem «Kid-derzaalu» (starem kraljevem gradu). Tu so govorili g. Lim-burg, predsednik nizozemske Zveze društva za Družbo narodov, g. pl. de Geer, ministrski predsdnik in finančni minister, ter predsednik tega kongresa g. Dembinski, ki so vsi poudarjali pomen in cilje zborovanja. Med zborovanjem je tukajšnje pevsko društvo «Mantschappij tot bevordering der Toonkunst» izvajalo primerne pevske točke. Končno so se izvolili predsednik, tajniki in referenti posameznih komisij.
Tega dne popoldne in v torek 3. julija dopoldne so delovale komisije: politična, ekonomična, juridična, za narodne manjšine, ter so pripravile resolucije za plenarne seje kongresa.
V	pondeljek zvečer ob 6. je bil sprejem v prekrasni «palači miru« (Palais de la Paix), v kateri je, kakor znano, mednarodni sodni dvor in sedež mednarodne komisije za javno pravo. Palača je prekrasna in prebogato o-premljena; ima veliko in dragoceno knjižnico.
Istega dne zvečer je bila pod predsedstvom g. Dembinskega javna reunija v Ridderzaalu na Čast Članom kongresa in nizozemske Zveze. Govorili so: grof Bernstorff (Nemčija), lady Gladstone (vnukinja slavnega angleškega državnika, za Anglijo), A. Aulard (za Francijo), coL Dollfuo (za Francijo).
Ob 10. zvečer je občinski svet haaški počastil goste s zares gosposko prirejenim sprejemom v omamljivo lepem Kursaalu haa-škega morskega kopališča Sche-veninger.
RuVfflCiO'tHa i\:M wM1TJ
Ministrski svet se bo sestal tekem prihodnjega tedna?
RIM, 10. Sinoči sta oba novoimenovana ministra senator Mosconi in on. Martelli odpotovala v San Rossore, da ju kralj zapriseže. V San Rossore sta dospela danes.
RIM, 10. Nocoj sta se vrnila v Rim novoimenovana ministra Mosvoni in Martelli, ki sta včeraj odpotovala v San Rossore, kjer sta prisegla kralju. Nova ministra bosta prevzela svoje posle v četrtek. Danes je imel minister Mosconi razgovor z načelnikom vlade in nato z bivšim finančnim ministrom grofom Volpijem.
RIM, 10. Dasi ni bilo še ničesar gotovega sklenjeno v tem pogledu, se da sklepati, da se bo ministrski svet po vsej verjetnosti sestal tekom prihodnjega tedna. Na prvi seji bosta novoimenovana ministra poročala o smernicah in ciljih njunega bodočega delovanja.
Krediti za po Jedelce
Okrožnica ministra nacionalnega gospodarstva
RIM, 10. Minister nacionalnega gospodarstva je razposlal ravnateljem pokrajinskih poljedelskih kreditnih zavodov in ravnatelju nacionalnega finančnega zavoda za delo in korporacije brzojavne okrožnice, v katerih jih poziva, naj z vsemi močmi podpirajo izplačevanje posojil poljedelcem, da bi le-ti radi denarnih stisk ne bili primorani prodajati pod ceno svojih poljskih pridelkov, zlasti žita. Ta ukrep ima namen onemogočiti manipulacije raznih špekulantov, ki skušajo izkoristiti neugodni gmotni položaj, v kateretn se začasno nahajajo poljedelci.
Francoska zbornica in francoski senat zaključila svoja zasedanja
PARIZ, 10. V francoski poslanski in visoki zbornici je bil prečitan ukaz o zaključitvi zasedanja. Prihodnje zasedanje poslanske zbornice se bo vršilo meseca oktobra.
IMa Mh in H M
RIO DE J AN JUHO, 10. Tehnična komisija brazilskega aero-kluba je na svoji današnji seji pregledala in proučila podatke o prekooceanskem poletu obeh italijanskih letalcev. Nato je bilo izdano uradno poročilo, po katerem sta preletela Ferrarin in Del Prete pot, ki meri 7163 km v 49 urah in 19 minutah, ne da bi medtem kje pristala. Potemtakem sta postavila nov rekord za polete na velike daljave in v ravni črti. To poročilo je bilo poslano mednarodni aeronavtični zvezi, da overovi novi rekord, in pa italijanskemu klubu.
Italijanska trgovinska zbornica v San Paolu je obvestila italijansko poslaništvo v Riu de Ja-neiro, da je bila nagrada 500.0U) lir prisoj ena letalcema Ferrari-nu in Del Prete ju, ker sta s svojim poletom ugodila vsem pogojem, pod katerimi se je imela nagrada podeliti. Nagrada pa bo letalcema izročena šele koncem tega leta.
Medtem doznavamo, da Je na ukaz italijanskega poslaništva odletel v Touros hidro plan «Po-tyguarea z dvema strojnikoma, ki ju je odposlalo brazilsko mornariško ministrstvo, da pomagata letalcema pri popravljanju letala «S. 64». Letalski poveljnik družbe «Latecoere Dapecker* je novinarjem izjavil, da bo kolesje letala popravljeno šele tekom dveh tednov, ker ni na razpolago dovolj pripravnih sredstev. Letalca bosta nato nadaljevala svojo pot proti Riu de Janeiro.
ilo
o rešitvi generala Nobileja
KOPENHAGEN, 10. Tukajšnji listi so priobčili poročilo letalskega poročnika Lundborga o rešitvi generala Nobileja.
«Moj pristanek na ledovju,* je poročal Lundborg, «je napravil na generala in njegove tovariše senzacionalen vtis. Pot od mesta, kjer je letalo pristalo, pa do Nobilejeva taborišča je bila izredno težavna. In ko sem prišel do njih, so me objeli in poljubili. Nobile je jokal. Njegov šotor je bil v nepopisnem stanju. Jaz in Scliyberg sva prenesla generala do letala. Čim sva ga spravila na letalo, sva nemudoma odletela in se vrnila naravnost v naš Hinlopenski zaliv. Ko smo prispeli tja, je Nobile dobil pečenega mesa in whiskya. Jaz pa sem se takoj nato sam povrnil proti vzhodu.*
Ko pa je Lundborg v drugič prispel do taborišča, se je z letalom vred prevrnil, in ko je potem končno stopil na kopno^ se je od same jeze in obupa spravil v šotor in zaspal. In naslednje dni je prebil v nesnagi in pomanjkanju ter v čakanju na rešitev. Malo je bilo hrane in nekatere Italijane je tresla mrzlica. Tudi radioteiegrafista Bia-gija je v poslednjih dneh napadla mrzlica. Kljub temu pa s« je večkrat dvignil s svojega ležišča in brzoj avil v Virgo bay.
V taborišču so napravile vesti, ki so prihajale vsak večer iz Rima, vedno veliko veselje. Toda dolgo bivanje na zapuščenem, mrtvem ledu je povzročalo trpljenje in nepremagljivo hrepenenje po rešitvi. Pet dQi je divjal silen vihar, ki je nesrečnikom naprtil novih skrbi. Dva dni in eno celo noč so s težr kim naporom izravnali del ledenega polja, da se omogoči le Lalom pristanek blizu rdečega šotora. In potem — pred nekaj dnevi — je prispel Schyberg, njegov rešitelj, in ga prepeljal s tistega strašnega ledovja na ladjo «Quest».
Vse zveze z Viglierijevo skupino prekinjene
RIM, 10. Tekom pretekle noči je bilo izdano naslednje uradno ooročilo: Z ladje «Citta di Milano« smo prejeli obvestilo, da >0 brezžične zveze z Viglierije-vo skupino s pomočjo kratkih valov že dva dni prekinjene. Tudi brezžične postaje drugih ladij v okolici Svalbardskih o-tokov doslej še niso mogle vzpostaviti nikake zveze s taboriščem blizu otoka Foyna,
«Braganza» ie snet odplula
proti Severnemu rtu. Na njenem krovu se nahaja finsko letalo s smučmi.
Italijanska letalska tskadril^ U Je posetila London in Berlin« spet v Rimu
MM, 10. Danes dopoldne so z letališča «Tempelhof» v Berlinu odletela italijanska letala T**'* odstvom državnega pod-a, za aeronavtiko on. Bal-ba, ki so pred dnevi posetila London. Vsa letala so odletela proti Rimu.
Na letališču Centocelle so pristala nocoj ob 18. uri prva letala letalske eskadriljs, ki je pod vodstvom on. Balba posetila London in Berlin. V Rim je prispel tudi on. Balbo sam.
On. Sioiitti bolan
P1NEROLO, 10. Iz Cavoui^a je došla vest, da je on. Ivan Gio-litti že nekaj dni bolan. Te dni se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo.
CAVCHJR, 10. Zdravstveno stanje on. Giolittija se tekom današnjega popoldne in večera ni spremenilo.
RIM, 10. Današnji «Lavoro d*Italia» poroča, da je po vesteh dunajskih listov kakih 100 tirolskih poslancev podpisalo spomenico, naslovljeno na avstrijskega kancelarja mons. Seipia, v kateri ga pozivajo, naj protestira pri vseh evropskih vlasteh radi zatiranja Nemcev v Poadižju. V spomenici zahtevajo tirolski poslanci, naj vlasti ukrenejo potrebne korake, ki naj bi do vedi i do ublažitve trpljenja Južne Tirolske. Spomenica je bila že odposlana na Dunaj.
Pose bal tribuna!
obsodil 4 komuniste na skupnih 6
let jeco
RIM, 10. Pred posebnim tribu-nalom so je danes končala o-bra^nava proti aekaterim komunistom iz TriderUJt, obtoženim, da so razvijali koia mistično propagando. Sodišče je obsodilo obtožence Righeito, Semgulia, Oss !n Pogorar na 1 leto m mesecev ječo ter na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva Obtoženci EaHassani, Ferrari, Pedroli st«n-chi, Rigamboni, Bara^si, Boller, rialdassanini, Nor-^i, Pisoni, Ven-turini in Fassino pa bili oproščeni, deloma radi *>joianjkanja dokazov, deloma ker niso zagrešili kaznivega dejanja.
Nepojasnjen napad na fašista v pokrajini Eergamu
BERGAMO, 10. Včeraj zjutraj so miličniki prepeljali v tukajšnjo bolnišnico fašista Josipa Grittija iz Seriateja, ki je kazal znake pretresen j a možganov in ki se je sploh nahajal v težkem položaju. Doslej še ni prišel k zavesti in spričo tega še ni bilo mogoče ugotoviti, kako je bil ranjen, in sploh, kako je nastal incident. Oblasti so pričele s preiskavo.
Konec SrSRe stauKe
Končna objava ukaza o razpustu erške zbcmice
ATENE, 10: Včeraj je bil končno objavljen v uradnem listu ukaz o razpustu grške zbornice, ki je povzročil že toliko hrupa. Volitve se bodo vršile 19. avgusta, otvoritev nove zbornice pa 17. septembra.
Ravno tako se je včeraj končala stavka tobačnih delavcev, medtem ko bo stavka pomorščakov končana danes.
Krst največjega nemškega zrakoplova
BERLIN, 10. Včeraj je bil z veliki slavnostmi krščen največji nemški zrakoplov «L. Z. 127» z imenom «Grof Zeppelin». Zrakoplov, ki bo služil prometu med Evropo in Ameriko, je preskrbljen »z vsemi udobnostmi prekooceanske ladje: ima veliko skupno sobo in 12 kabin. Zrakoplov ni še dogotovljen. Radi tega še ni znano, kdaj bo začel s poleti.
fcelezniška nesreča v Indiji
KALKUTA, 10. Brzovlak Kal-kuta-Gaya je skočil pri Belurju s tira. Mrtvih je 18, težko ranjenih 32. Nesrečo je povzročila baje zločinska roka, ker se je u-gotovilo, da so bile na tistem mestu tračnice odmaknjene. Verjetno je, da so to napravili stavkujoči uslužbenci železniških tovarn v KalkutL
Položaj o Beograda
▼ neka) Anah bo sestavljena neparlamentarna vlada?
BEOGRAD, 10. Po dogodkih današnjega dne, predvsem pa po prihodu berlinskega poslanika Balugdžiča so se tukajšnji politični krogi še bolj utrdili v prepričanju, da bo v nekaj dneh sestavljena neparlamentarna vlada, ki bo imela nalogo razpustiti narodno skupščino ter razpisati nove volitve.
Tekom popoldneva so se pričele širiti že vesti, da je v glavnem odločitev že padla ter da se išče samo Še kandidat za bodočega ministrskega predsednika. Imenovali so se predvsem poslanik Balugdžić, general Hadžić, dosedanji vojni minister, in general Živković, poveljnik kraljeve garde.
Dopoldne je bil na Debinju sprejet v avdijenci zunanji minister dr. Marinkovič. Kralj se je nato vrnil v Beograd in je o-kro^ poldneva sprejel vojnega ministra generala Hadžića. Popoldne od 17. do 18. pa je bil na dvoru v avdijenci Aca Stanoje-vič. Po tej poslednji avdijenci se je kralj odpeljal na sprehod in zvečer se je spet povrnil v mesto.
ZAGREB, 10. Današnje «No-vosti» poročajo iz Beograda, da jc vodstvo KDK sklenilo izvesti likvidacijo poslanskega kluba KDK v narodni skupščini. Tajništvo kluba se bo z vsem osob-jem preselilo v Zagreb.
Radićeve izjave novinarjem
BEOGRAD, 10. Beograjski dopisnik «Jutarnjega lista« je imel razgovor s Stjepanom Radićem, v katerem je Radić izjavil, da želi KDK, naj poteČejo dogodki čisto normalno. Šele v septembru, ko se bodo zbrali v Zagrebu obe skupini koalicije, t. j. Pribićevićeva in Radićeva, bo KDK zavzela svoje stališče. Radič je tudi izjavil, da bo v bodoče bolj oprezen v razgovorih z novinarji in da bo pazil, da se njegove izjave ne po tvar j a; o, kakor se je to v preteklosti že večkrat zgodilo.
Hleotat na jnoBloms^a pMi
v Tirana
BEOGRAD, 10. Iz Tirane je dospela vest, da je bil nocoj ob 11. uri izvršen atentat na jugo-slovenskega poslanika v Tirani Stanoja Mihajlovića. Atentator, ki ga pa še ni bilo mogoče izslediti, je baje brat nekega Arnav-ta, ki biva na jugoslovenskem ozemlju. Tu ni bilo mogoče u-gotoviti, ali gre za osebno maščevanje ali pa ima zločin politično ozadje.
Vest o atentatu se je bliskovito razširila po vsem mestu ter izzvala veliko razburjenje.
FrantosKi tisK o Belhonu
in komentar rimske «Tribune»
RIM, 10. Današnja «Tribuna» ugotavlja, da se je francoski tisk te dni pričel zavedati, da vlada na Balkanu nered, ali bolje rečeno, priznava, da je jugoslovanska vladna kriza resna, da je politični položaj v Homu-niji negotov, da se Beneševi načrti o gospodarski konfederaciji nasledstvenih držav do sedaj niso še obnesli ter da je vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji sedaj živo, kot še ni bilo nikoli. «Tribuna» dodaja k tej u-gotovitvi naslednji komentar:
^Balkanizirati Evropo pomeni priličiti politično delovanje velikih evropskih drŽav skromnemu delovanju, ki ga razvijajo male države v srednji in vzhodni Evropi, to se pravi z drugimi besedami, delovati preveč in zaman. Evropa mora posvetiti svoje energije drugim važnejšim nalogam, mora se pripraviti na borbo proti Ameriki, ki se bo skoro pričela. Njenemu pripavljanju za to zgodovinsko obrambno borbo jako Škoduje Balkan, ki s svojimi vsakdanjimi spori privlačuje nase pozornost velikih evropskih držav in jih na ta način o-vira, da se ne morejo posvetiti velikim nalogam, ki jih čakajo. Dolžnost velikih držav je, — zaključuje «Tribuna» svoj komentar, — da skrčijo na minimum balkanske prepire.«
Po umoru mmia Proleeorcva
Podrobnosti o atentatu - Vzroki atentata nepojasnjeni
DUNAJ, 10. O smrti gen. Pro-togerova so znane sledeče podrobnosti:
Usodnega dne se je general vračal domov nekako o polnoči v družbi mladega Makedonca Atamasa Zezova, ko so ga nenadoma napadli trije neznanci. Zezov je bil takoj mrtev, Proto-gerov pa je umrl tri ure pozneje v bolnici. Policija je pričela takoj s poizoedovanjem. Bati se je, da se bodo Makedonci kruto maščevali nad krivci.
Protogerov je bil še do pred kratkim član vodstva makedonske revolucionarne organizacije, ki ima svoj sedež v Sofiji. Rojen 1883. v Ohridu je bil ustanovitelj revolucionarnih oboroženih čet, ki so še pred vojno prizadevale turški vladi veliko skrbi. Tekom vojne je bil mnenja, da mora Makedonija sodelovati s centralnimi velesilami in je v to svrho tudi mobiliziral makedonske četaše. Pod vlado Radoslova je bil minister prehrane. Po vojni se je umaknil iz javnega življenja, vendar se je leta H23. udeležil prevrata na Bolgarskem proti Stambulijske-mu.
Na podlagi poročil iz Sofije bi se moral uboj Protogerova pripisovati njegovim osebnim sovražnikom in ne mogoče federalistom. Protogerov je prevzel namreč po smrti Aleksandrova vodstvo revolucionarne organizacije, katere duša pa je bil Mihajlov. Zadnje čase je organizacija nameravala napraviti nov vpad v Jugoslavijo, proti kateremu pa se bolgarska vlada protivi že iz hvaležnosti radi pomoči, ki ji je nudila Jugoslavija ob priliki zadnjega potresa. Istega mnenja je bil tudi Protogerov, medtem ko je bil Mihajlov nasproten. Spor je dovedel do izstopa Protogerova iz organizacije in baje tudi do umora. Drugi pa trdijo, da so krivci u-mora federalisti, ki so pred štirimi leti umorili tudi Aleksandrova. Tudi ni izključeno, da je bil Protogerov umorjen zato, da si morilci zaslužijo znesek 500 tisoč dinarjev, ki jih je jugoslo-venska vlada razpisala za njegovo glavo.
Najmlajši Karadjordjević krščen za Nikolo
BEOGRAD, 10. Iz Londona poročajo, da je bil danes na svečan način krščen najmlajši Karadjordjević, drugi sin kneza Pavla. Dobil je ime Nikola.
DNEVNE VESTI
-J- Dr. Ivo Oferetic
Iz Kostanjevice na Krasu nam sporočajo žalostno vest, da je tamkaj preminil v soboto 7. t. m. g. dr. Ivo OkretiČ. Pokojnik je študiral gospodarstveno stroko v Frankfurtu na Nemškem, kjer je zaključil svoje študije z doktoratom iz omenjene vede.
Po dokončanih visokih šolah se je vrnil v domovino, da se posveti svojemu poklicu. Usoda pa, kot mnogim po vojni, mu ni bila naklonjena. Bil je bolehav, kruta morilka naše mladine, je-tika, je izbrala tudi njega za svojo žrtev. Lani proti koncu leta je omagal, v januarju je šel v tukajšnjo bolnišnico, od koder je potem šel na svoj dom v Kostanjevico v nadi, da tam na dobrem in čistem kraškem zraku nadvlada zavratno bolezen. Vsi
napori zdravnikov in žrtve sta-rišev, ki so poskusili vse, da bi rešili mlado življenje, pa žal niso imeli uspeha. -
Pokojnik je bil dober gospodarstvenik in vešč pisatelj gospodarskih člankov. Bil je tudi vnet in cenjen sotrudnik ((Edinosti«. Naj mu bo postavljen s temi vrsticami skromen spomenik tudi z naše strani.
Težko prizadeti družini /.re-kamo tem potom naše najiskre-nejše sožalje.
Spremembe v vtadl
Spremembe v vladi, o katerih Mno poročali včeraj, so brez d/omi prišle kot pravo iznenađenje, če se pomisli, da je bila zadnje dni vsa pozornost javnega mnenja obrnjena v smeri drugih dogodkov, predvsem k tragediji na severu in k velikemu poletu letalcev Ferrarina
T — - »1
n.
(EDINOST*
V Trsio, dne 1L julija 1928.
fca Ded Prete-ja. Sicer se je, kot pijte milanska «La Sera», že več Časa govorilo o predstojećih spremembah v vladi in posebno še o /odstopu finančnega ministra Volja-j«. Toda ti glatfovi/ so kmalu mtihnili, a na drugi strani načelnik .vlade ni nikomur poverjal svojih pravih namenov.
Kljub temu da je prišla sprememba nenadoma in za javnost nepričakovano, so si pr-pombe vseh listov ' ue v naclatenju, da ne gro y.i> ; -*ko poi-.'ic- u-.j krizo vla-v nekdanjem pariamemarnem b*Hjefo, kajti ta način izpopolnjevanje vlade — dostavljajo — je fa&i^em za ved.no izbrisal iz svojega programa. Načelnik vlade je po mržnju omv-vrreriejara lista sledil naertiov te&mčre narave, a na drugi strani tudi h©?e, da sposobni jjudje naprav jo svoj poskus, da se lahko uporabijo pozneje na višjih mestih, kot se je zgodilo sedaj posl. Martellijem, kateri je od državnega podtajnika v ministrstvu &a nacionphio gospodarstvo postal ininister v istem področju.
«Coriere della Serar> naglasa.najprej, da spremembe v vladi ne po-knenijo spremembe programa, ter potem nadaljuje: «Lah.ko se zgodi, *da z novima ministri nastanejo spremembe v praktični orientaciji, lahko se r-odo gledale stvari na druga>čeD način ki se bo skušalo doseči iste ci?je pe drugi poti, nego je ona, ki se je smatrala za sedaj za naji-a-l.šo.
Novi cr '.bistri bi morali nuditi tudi jam 7; ivo za večjo popolnost v vodstvu, katti oni se bodo
mogli posluževati povoljnih aJi nepovoljnih izkušenj tistih, katere imajo nadomestiti. Naša gospodarska vprašanja pa so danes ista kot včeraj: vprašanja proizvodnje na eni in vprašanja dobre uprave z javnim denarjem na drugi strani.»
Tudi Giornale d11 tal i a« opozarja, da meti videti v spremembah na vladi nikake operacijo ministrske kemije parlamentarnih režimov ter potem dodaje: »Spre*-memba se je izvrgla mirno in pravočasno, ko se je zaključilo važno razdobje nacionalne politike in ekonomije, katero o načata povratak k zlati valuti in končno vobli-&enje korporativne ga ustroja, in ko se začenja novo razdobje, v katerem je treba prilagoditi vse italijansko gospodarsko življenje in razrede, ki ga tvorijo, obema navedenima dejstvoma .. -Ker se mora lotiti novih vpraSanj, je poklical Mussolim zanje nove ljudi.»
V podobnem smislu komentirajo spremembo v vladi tudi drugi listi	Pa ni objavil Se^iikakega svojega k^ me»niarja, tei: . sla obširen pregled mnenj številnih drugih listov.
Bs!o za frfstks IdJJeifefiilc*
Kakor nam poročajo iz Rima, je vlada naročila pri tržaških ladjedelnicah veliko oklopno kri žarko, ki bo obsegala 10.000 ton, in 2 velika stroja za lahko križarko «Giovanni delle Bande Nere». Križarka se bo zgradila v ladjedelnici S. Marco, stroji pa v tovarni «Stabilimento Tecnico Triestino». Ladjedelnici v Tržiču je pa bila poverjena gradnja 4 velikih podmornikov.
!a o CupIHu
I« Curtha nam pišejo:
Dne 14. junija t. 1. je «Edinost» bbjavila kot uvodnik «Pismo iz Švice» v katerem g. —g— podrobno opisuje curiško življenje. Kljub teran, da jo pod člankom pižčeva kratica —g—, hočejo nekateri naprtiti meni odgovornost zanj. Ko bi zmogel biti avtor uvodnikov, bi me sicer zelo veselilo, a žal, roka je trudna in pero le s težavo vsake kvatre nekaj napiše. In sedaj nekaj korektur k članku samemu. Gospod —g— piše: «Ljudje so 'skromni, ni one razuzdanosti, one sanjavosti o blagostanju, kot se je bila razpasla pri nas po vojni«. Moj vtis je, da je naše ljudstvo v primeri s tukajšnjim skromno, varčno in v gotovi meri celo skopo do skrajnosti. O tem sem že enkrat pisal in danes zopet poudarjam, da tukajšnje ljudstvo mnogo porabi in čestokrat tudi po nepotrebnem zapravi. Saj prilik je mnogo! Ob sobotah se dela samo do poldne, imamo torej že tukaj vsaki teden pol dnevni praznik več kot pri nas. Koliko se izda samo ob rajznih
rojstnih dneh in goditi, porokah in zarokah; koliko ob priliki tra-dieijonalnih slav no« tih (Fastnaoht, Sechselleuta, Seenachtfest i. t. d.) TucH v jedi niso skromni in lahko trdim, da bi naši kuhinji <mineštri) oni na rekli kosilo ki tudi polenti z radićem ne večerja. Oblačijo se «gosposko». Slovenskega ali italijanskega delavca boš ločil od Švicarskega v razdalji 200 m kot prevrtan groš. In logično, ker kdor hoče delati, ta dek> dobi. Razen tega jih Ščitijo še razne organizacije in zavarovalnice, (bolniške blagajne, zavarovalnice proti nezgodam, življenjske zavarovalnice i. dr.) Kaj zato, če danes zapravim 20 Fr. saj koncem meseca je plača, v sredo je <cZahliag»... Da, Življenje znajo mnogo bolj ceniti kot mi! Pa ni mnogo kinematografov še ni dokaz tako strašne Konservativnosti, sicer pa Curih šteje 225.700 prebivalcev in ima 17 kinematografov. Največja dva z okrog 2.000 prostori Forum«, katerega gradi «naša» firma ^Fietz & I^euthold A. G.», in «Radrum» boe ta letos o-tvorjena. Dvomim, da jih ima Trst 10 krat toliko. Tudi rimsko-kato-lrški cerkvi niste le dve, pač pa 8.
Snaga, red in vljudnost so čednosti, ki dičijo Švicarja. Vsakdo pazi, da ne vznemirja svojega bližnjega; tako boš na ulici takoj opazil, da vse hodi na desno. Tudi ne boš videl na ulici čitati časopise, kot je pri nas navada, ker si s tem samo drueim v spodti' o. Vstopi pa v javni lokal in imel boš na razpolago vsakovrstnega Ctiva. Značaj tukajšnjega nemškega 1'udstva ie miren Po nemških gostilnah no boš slišal tistega vika in krika, kot je naša navada. Govori.io lastno narečje, svoj «Švi-certuč» (Srhweizerdeutsch) in le govori ž njim pismeno nemščino, on ti bo odgovarjal po svoje. Ponosno ti poreče: «Ich bin Schwey-tzer».	J. -16.
PFOŠNJA
Šestnajstletni mladenič Mirko Orel. doma na Greti št. 360, je odšel pretekli teden z doma in se do sedaj ni vrnil. Stariši so v skrbeh in bi radi bili pomirjeni. Zato prosijo vsakogar, ki bi vedel, kje se imenovani nahaja, da to sporedi na naslov očeta: Ivan Orel, Gretta Št. 350.
Burja na Vipavskem
Pišejo nam:
Zadnji teden je po celi Vipavski dolini in drugod stalno pihala burja ki je napravite na poljskih pridelkih večjo škodo. Burja je v teh dneh posebno nevarna, ker pospešuje, že itak veliko sušo. Domneva se, da je poslednja burja prinesla toliko Škode kot kaka srednja toča.
Beiaosraftfno mnnJe preSfooljta! v Tržaški pokrajini
▼ zadnji treh mesecih
Po uradnh podatkih je bilo de-mografično gibanje v Tržaški pokrajini v zadnjih treh mesecih sledeče:
Rodilo se je: a) v aprilu v Trstu 316, na deželi 229, skupaj 545 otrok; b) v maju: v Trstu 284, na deželi 193, skupaj 477 otrok; c) v juniju: v Trstu 322, na deželi 169, skupaj 491 otrok.
Umrlo je: a) v aprilu: v Trstu 321. na deželi 124, skupaj 445 oeeb; b) v maju: v Trstu 267, na deželi 108, skupaj 375 oseb; c) v juniju: v Trstu 263, na deželi 87, skupaj 350 oseb.
Porok je bilo sklenjenih: a^ v a-prihi: v Trstu 155, na deželi 43, skupaj 198; b) v maju: v Trstu 129, na deželi 38, skupaj 167; c) v juniju: v Trstu 139, na deželi 49, skupaj 188.
Čo primerjamo številke v poslednjih dveh mesecih, najdemo, da se je število rojstev v celi Tržaški pokrajini povečalo v juniju za 14 napram številu rojstev v maju, da je število umrlih nazadovalo za 25 ter da je število porok narastlo za 21. Pr,ebitek v rojstvih gre v skoro iickliučno na račun dežele, v mestu je ta prebitek neznaten.
Rojstva, smrti In poroke v Trsta
dne 8. julija 1928. 1 (Roje»ni: 10;
mrtvi: 3;
poroke 20.
Dne 9. julija.
Rojeni: 9;
mrtvi: 17;
poroke: 7.
b tržaškega življenja
Ne^oda pri det«
Na parniku «Citt& di Bari», zasidranem v prosti luki V. E. III., se je včeraj predpoldne ponesrečil 90-letni težak Felice Varnarin, stanujoč v ulici Molingrande št. 20. Med delom jo padla nanj tetka bala blaga, ki je med tem, ko so jo dvigali z žrjavom na krov, zdrknila z vrvi; zadela je tako hudo« da je mož padel v velik tovorni čoln, privezan poleg par-nika, ter si pri tem zlomil desno nogo in se pobil po obrazu. Prvo pomoč mu je podal zdravnik rešilne postaje, ki je bij telofoSiiiuo poklican na lice mesta* nato je bji ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni.
Hotel je reftftti tfiroka is nevaiaostl, pa je njega samega doletela nezgoda
Ko ie V**>"T.nn Macor, stanujoč v ulici Ghirlandaio št 11
Vl/Li itJ pl	j»vi pO
ulici Ros-
setti, je zapazil približno 8-1 etno deklico, ki je hotela čez uHco vprav v trenotku, ko je pri vozil iz ulice Crispi motociklist, ki je vozil takt) nerodno, da je deklica ni vedela, kako bi se mu umaknila. U-videvM nevarnost, lei ji jo pretila, je Macor naglo priskočil k deklici, da jo spravi na varno. Toda ko je že skoro bil z njo na pločniku, se je nerodni motociklist žaletel od zadaj vani in ga podrl. Na srečo je mhfcdenič zadobil Io par hudih
prask po rokah in nogah, deklica je pa ostala nepoškodovana. Fant j© dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
Umrl je
Predsinočnjim je umri v mestni bolnišnici elektrotehnik Karel HI-gete, o katerem smo poročali, da ga je v nedeljo pri delu v električni centrali v prosti luki, spreletel močan električni tok. Podlegel je hudim opeklinam, ki jih je ob tej priliki zadobil na raznih delih telesa.
Vesti zjicrlškega
Goriške mestne vesti
Goriški prefekt ob priliki imenovanja novih ministrov
GoriSki prefekt Cassini je kot predsednik gor. pokrajinskega gospodarskega sveta odposlal ob priliki imenovanja novih ministrov in državnih podtajnkov u-danostne brzojavke Silver. Leich-tu. Aleksandru Martelliju in Antonu Mosconi-ju, vkaterih je izrazil svoje čas ti tke.
GoriSki občinski načelnik odide v Bočen, kjer bo kot zastopnik Gerilke prisostvoval slavnostni otvoritvi spomenika.
Kot zastopnik Goriške bo odšel v Bočen, kjer bo jutri prisostvoval slavnostni otvoritvi spomenika, senator Bombig. Spremljalo ga bo več občinskih stražnikov z občinsko zastavo. Slavnosti se bo udeležita tudi odposlanstvo goriških dobrc-voljcftv.
Seznami direktnih davkov posta v-ljeni na ogled
Na goriški občini, v protokolneai uradu so od včeraj naprej tokom de-et dni izpostavljeni občinstvu na ogled sledeči seznami direktnih davkov:
Dopolnilni seznam 2. reda Jttft. seznam hišnega davta za leto 1925., isto za leto 1924., isto za leto 1926., isto za leto 1927., isto za leto 1928. — Samski davek za leto 1928., isto za leto 1927.; dopolnilni seznam 2 reda za 1928. — Kmečki davek za leto 1928., dopolnilni seen&m 2. reda za 1988. — Dohodninski davek ga leto 1928., isto za leto 1927., isto za leto 1926. in 1325. ter 1924.
Natečaj m podelitev tobakarne
Odprt je natečaj za podelitev tobakarne št. 42 v ulici Orzooi št. 16. Kdor reflektira na sprejem tobakarne, lahko napravi prošnjo; napisano na kolkovni poli za L 2, na Goriško občino, ki bo določila finančni i nt en danci natečajnika, ki se ga naj izbere. Čas za vlaganj prošenj poteče enajsti dan po tem, ko je bdi razglašen na občinski deski.
Naznanjeni
Podgorskim orožnikom je naznanil Riharol Pernik, upravitelj
lova, tirata Aigela, starega 29 let, in LeopoMa Bregant, starega 25 let, is I.oftnffca radi prestopka 428 zakonika.
BO6B
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
(13$)
Pajčevina
Roman v štirih delih
Iz ruščine prevedel L V.
Uro pozneje, ko se je baronova družina odpeljala, se je vrnil grof očitno razsrjen, kar je tvorilo čudno nasprotje z ljubeznivo nežnostjo, ki jo je izkazoval ženi po usodnem dogodku. S srditim glasom je vprašal Milico, kako je mogla na tako sramoten način odpoditi teto in ranjenca. Srečal je po poti baronove in banonesa mu je opisala žaljivi prizor, zaradi katerega je zbežala iz njegove hiše. Tedaj mu je Milica povedala, kako se je izvršila stvar.
— Tvoje tete nisem zapodila, ampak sama sem hotela odtod, toda odgovori mi po vesti, ali moreš zahtevati, da bi se pustila kar tako žaliti od te čarovnice, ki je tako slepa, da smatra tega napol blaznega človeka za «genialnega> učenja-
ka. Sicer pa mi je to vseeno; vsekakor je moje pravo in tvoja dolžnost ščititi me pred žalitvami.
—	Saj ne govorim, da ima ona prav, toda miru hočem! Vragsigavedi, kakšne govorice bodo zdaj iz tega nastale, — se je jeril grof. — Ti bt ne bila smela niti besedice izpregovoriti s tem tepcem. Saj sem te opozoril, da je ta igra nevarna in sem te prosil, da bodi previdna. Toda ne: ti si želela raspravljati z njim politična vprašanja, zabavala si se nad njegovo neumnostjo. In kaj je bila posledica tega znanstvenega in političnega ljubimkanja: smrtna nevarnost obeh in neskončne govorice, ki mi bodo zastrupljale življenje. Po dveh težkih dneh na vajah, se vračam domov truden, upajoč, da si odpočijem, pa evo nove zgodbe. Človek bi se obesil!...
Vrgel je kapo na divan.
—	Zdaj spoznavam, da sem slabo napravila, ker sem se branila, in da bi bil tvoj «genialni» bratranec napravil vsem veliko uslugOf če bi me bil zaklal. On bi bil v dobesednem pomenu presekal vprašanje najinega nesrečnega zakona, — je odgovorila Milica vsa bleda in namršenih obrvi.
—	Ah, ne sili me poslušati take gluposti,
mnftntt utonil v Sočinlh valovili
Včeraj popoldne okrog četrte ure se je del na Sočo kopat 17-letni pekovski pomočnik Franc Seršen, stanujoč v ulici Formica št. 17, rodom iz Jugoslavije, uslužben pri znanem peku «Lebanu» v ulici Seminario. Spremljal ga je tudi njegov starejši brat Jurij. Franc Seršeci, za kterega je bil včerajšnji popoldan usoden, ni znal plavati, radi tega se je držal boJj v nizki vodi. Ko pa je hodeč v vodi zadel nekoliko preveč proti sredini Soče, mu je nenadoma zmanjkalo tal. Obupno je zavpll na pomoč in jel kriliti z rokami. Ko je brat to videl, je ves v strahu začel klicati na pomoč in iskal, kje bi našel koga, ki bi znal dobro plavati. K nesreči pa sta se z bratom kopala na samem, tako da je moral precej daleč teči, predno je prišel do drugih kopalcev, ki so takoj, ko so Kvedeli o nesreči, prihiteli na mesto, kjer se je Franc Seršen potapljal. Toda tega ie ni bflo nikjer več videti. Izginil je v vodi. Takoj nato se jo zbrala na kraju nesreče množica ljudi, spretne j ši plavači so utopljenca iskali na vse načine, toda zaman. Voda ga je odnesla. Do sinoči še ni bilo mogoče dobiti tru-pla. Nesreča se je zgodila malo nižje, kot se hodijo navadno kopat slovenski Gori-čani, in sicer med Pevmskim mostom in tako imenovanim «Pilo-nom».
To jo prva žrtev, ki jo je letos pri kopanj-u zahtevala Soča. Bog daj, da bi bila zadnja*?
Zaprli so jo
Radi prestopka proti javni varnosti so tukajšnji policijski organi zaprli Terezijo Modic, staro 29 let, ju go€ lov en ko državljanko stami-jočo v ulici Della Barca 17.
Avto 0S J© povozil
V	nedeljo je bil prepeljan v goriško bolnišnico Jožef HvaKč, star 24 let, rodom iz Craič, stanujoč na Komu št. 6. Na vogalu med ulico Alpi Giutie m ulico Grezigna ga je povozil neki avto in mu zlomil nogo. Zadobil je tudi več poškodb po ostalih dehh telesa. Avto ga je nato prepeljal v bokiišnico.
S kolesa je padeL
Feliks 2igon, star ti let iz Renč je v nedeljo padel s kolesa in se močno potolkel po desni rami.
S kolesom je padel v jarek
Zeleni kr» je v nedeljo odpeljal v bolnišnico Alberta Legišo, starega 39 let, stanujočega v ulici Ci-priam št. 2. Na ulici Tri os to mu je s kofesom spodletelo na omočeni cesti in prevrnil se je v en meter in pol visok jarek. Zadobil je več poškodb na obrazu, na ustnicah in nosu.
Požar v Šent Mavru
V	soboto popoldne okrog štirih In pol je pričel nenadoma goreti hlev posestnika Jožefa Rodinje. Ker je bil hlev preobložen s senom, se je požar takoj razširil s silovito hitrico tudi na bližnjo hido Jcttefa Rodinje. Poklicani so bili goriški gasilci, ki so dospeli na tiče mesta pod vodstvom poročnika Romana Zigona. Šele po dveh urah se jim je posrečilo pogasiti ogenj, ki ga je bilo mogoče le o-mejiti na hlev in hišo. Ogenj je uaftčll obe poelopji. Rešili so le živino tn kako malenkost. D oči m je zgorela vsa hišna oprema. Izgleda, da je požar povrzočil nad 40,000 lir škode.
i LIPA NA KRASU Drafta lova
Dne 16. t m. ob 10. uri se bo vrtifa v Lipi (občina Temnica) dražba lova, ki se odda v najem. Sklična cena znaša 1500 lir. Lov je jako lep in bogat na raznih živalih na jerebicah, katornah, golobih, zajcih in na srnah. Lovci se bodo dražbe gotovo v velikem številu udeležili.
S KRASA Novi zvonovi v Temnici — ples in pa pomanjkanje dežja
Praznik sv. Petra in Pavla >e bil v Temnici Še posebne vrste praznik. Temničani so namreč obesili v zvonik lepe nove cerkve zvonove. Ker je bilo na sv. Petra dan
lepo vreoae, je slovesnosti prisostvovalo veliko ljudi. Upamo, da bodo botri in botri ce, ki so po večini še precej petični darovali kaj sa našo cerkev, s katero smo imeli toliko stroškov. Njihovi darovi se bodo s hvaležnostjo sprejeli.
Po Krasu se letos preveč pleše. Ni dovolj, da nas obiskuje suša, sJabe letine, draginja, brezposelnost in druge podobne nadloge, Se plesov je treba! Plec je v resnih Časih in pa prepogostoma popolno-ma nepotrebna in nič kaj doetojna zabava, kjer se le razmetuje denar in se kvari sdravje. Posebno Lipa se v plesnem norenju odlikuje. V kratkem bo pies na Vojnici. In tako ne bo konca! Pameti
Že četrti teden teče, kar ni bilo dežja. Jasno je, da suša vedno boJj pritiska. Svilorefa se je letos prav dobro obnesla.
VRH KRIŽA PRI CCR3NEM
Kalo dostojna objestnost vaškega bttelioenta.
ie zadnjič smo poročali v nekem dopisu iz Orehka o porednoeti vaških fantov, ki so pod vodstvom nič kaj dostojnega vaškega inteli-genta povzročili nekemu ubogomu kmetu veliko sitnosti s svojimi nočnimi izleti. Spravili so mu voz v podstrešje. Sedaj pa moramo poročati o veliki objestnosti istega inteligenta iz Orehka, katerega ime tudi navedemo. Piše se Korošec. V nedeljo okrog četrto ure popoldan je omenjoni Korošec pijan prikolovratil v gostilno Vrh Križa in objestno ter brez vsakega pravega povoda pričel zmerjati z umazanimi besedami, ki jih na tem mestu ne moremo ponavljati, gg. Tavčarja in Juga. Toda ta objes-nost in bese-dne grožnje šo niso bilu dovolj. Pijani Korošec je pričel razbijeti po mizi in se je z razbitim kozarcem ves poreral. Nato se jo zagnal proti g. Tavčarju in ga pričel daviti. Šelo drugim se je posrečilo, da so pijanega napadalca odstraaaili. Ker pa se njegovo bojevito razpoloženje So ni poteglo, je bilo treba par krepkih in zdravih fantovskih rok, ki so nadležne-ža neprav komodtno položile na cesto pred gostilniška vrata, od koder jo je g. Korošec mahnil proti Orehku. Ker vemo, kako kvarno vpliva tako brutalno, objestno obnašanje takofvrstnih ljudi, kot je KoroSec, na ljudi po vaseh, naprošamo zadevno oblasti, da se za incident pobrigajo in tako nedostojnega rogovileža kaznujejo.
ŠENTVIŠKA GORA
Žito na Gori obeta dobro letino, le skrbi naše gospodarje, aH ne bo kake nesreče. Skoda bi res bila ogromna. Toda upajmo, da ne bo toče ali kakega naliva. Seno spravljamo počasi in se dokaj dobro Sije v teh vročih dneh brez dežja, ki že grozijo s sušo. Nič ne bi škodilo, če bi padalo par dni. Sicer pa se senu pozna, da ga je malo utlačil aprilski in majski preobilni dež. Otava se obeta boljša od sena. Sadja pa letos ne bo mnogo. Jabolka se še kažejo, hruške so pa resne.
V sredo, 18. julija, bomo imeli pri nas birmo. Letos bo precej birmam cev. Z radostjo čakamo prihoda našega vladike.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Nov predos
V Zedinjenih državah Severna Amerike se je začel graditi velikanski predor pod strugo reka Detroit. Ta predor bo vezal industrijsko mesto enakega imena kakor reka in ob enem are* diSČe Fordovih tavaren za avtomobile z mestom Wlndsorjem, ležečim na drugi strani reke in sicer v kanadski po k raj in i On-tariu. Predor, čigar stroški so se preračunali na tri in dvajset milijonov dolarjev, bo tako prostoren, da bo dopuščal v vsaki uri šestim tisoč avtomobilov prehod. Gradba bo morala biti končana v dveh letih.
MALIOGLASI
BRIVSKI vajenec se sprejme takoj. Prin-&č, Bovec.	745
BRIVSKEGA pomočnika »prejme taJco/ Kolakovdč, salon, Idrija.	746
ZGUBIL se je omot z denarnico in zlato ▼erižico na poti Žalošče-Steske (krčma)* Polten najditelj je naprošen, da izroč) proii primerni nagrade1 v župnišču v Dorn-bergu.	741
PRODAM xa nizko ceno malo hišico a 8700 kvadr, metr. zemljišča pri Sv. nu, vinograd, B«dno drevje in gozd, popolnoma v zavetju, radi tega zelo ugodno za vrtnarstvo in vinograde. Naslov pri tržažkem upravništvu «Edinostih.
742
HnjprHdsdnejša tforifa ZA SRMG
dobite pri
SLBERTtl POVHD.Trsi.VtB Hazzini4S
obrok©
Zadnje novosti, izgotovljene | obleke in po meri, bJago, s\i-lenine, perilo, platno, površniki
&vt0Ki30&iiska proga
Trst-Lokev-Divača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI OtKiodl s trga Oberdaa.
Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. In 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj In 18. zv.
Ned sij a: Odhodi Iz Trste /.30, 14.30 in 16. Dohodi v Sccc-^e: 9., 16. in 17.50. Odhodi Lz .eč: 7., 18.30 in 18.35. Listki za t)a ».i nazaj: Tist-Dlvača in nazaj L 13-—. Trst-SenožeCe In nazaj L 16'—
&vtciROhil&ka proga
Ghiozza-Vilia Revoltella-C&cciatora Vsako nedeljo in pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.™ s povratkom L 5.—.
Malte in Ms
„EDINOST"
OrtopedJčni zavod A. ZECCHI
Torino — Via Roma 31, I. — Torino Ap r it ZECCHS ustavi
Uspela aparat« ZECCHI v naši pokrajini.
Nov ozdravljenec lz V a 1 v a s o r e.
Dolžnost me veze izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopedu ZbCCH/, ki mi je s svojo posebno izna'dbo ustavil kilo, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.
PIPPO JOŽEF pok. Luke Via dei Fornasi/J Valvasone <pokr. Videm).
Važna objava! Ker prihajajo cd vseh st ani številna popra	evmfa, bo ortoped ZECCK! obiskal naslednje in bo v spodaj označenih	prostorih prikazal prizadetim osebam uspcSr.f t svojega posebnega aparata	in jiin bo dal dragocene nasvete iz svoje dolgt izkušnje.
Gorica: sreda 11. in četrtek 12- julija Hotel .Angelo d'Oro".
Trsi: petek 13. julija. Hotel .Moncenisio".
Pota: sobot* 14. jttiija, Hotel .Miramsre*.
: nedelja 15. in pon eljek j6. julija Hotel .Vaporetto".
Raka: torek 17. In sTeda 18. julija Hotel Riviera-.
St. Pata? aa Krasu : četrtek 19. julija Hotel .Rebec*. UdineI nedelja 22. julija Hotel „Italia". ~ "	i« pondeljek 23. julija Hotel .Rosa d'Oro".
ampak uk&Ži prinesti zajutrek, — je jezno odgovoril grof, ki je bil lačen.
Mnogokrat se je Milica čutila užaljena, toda i« nikdar ni občutila žalitve tako hudo kakor takrat. Velela je pogrniti mizo, nato je odšla v avoj buduar in se razjokala; pekoči občutek omamljenosti ji je stiskal srce.
Nastopili so težki časi in vihar spletk in govoric, ki so nastale za tem v mestu in okolici, je presegel vsa grofova pričakovanja. Obe barone sv zlasti pa Vilma, sta si na vse načine prizadevali širiti splošno obsojanje Milice, in ker je ta imela dovolj sovražnic in zavistnic, zato se je naglo Sirila sledeča bajka: s svojo nesramno koketnostjo je grofica zmešala glavo nesrečnemu baron« Daunicu, ga sama izzvala k nasilju ter tako spretno izvedla stvar, da bi bil grof skoraj ubil Ludol-fa, ki je bil zmešan od ljubezni. Grof je bil neprestano razdražen in ta obrekovanja so ga spravila iz ravnotežja; Milico pa je ta krivica tako boleha in jo razočarala, da se je docela vase umaknila
Vedno pogosteje si je dopisovala s prijatelji in sorodniki, a vsako pismo ji je bil pozdrav iz daljne, tako lahkomiselno ostavljene domovine. Komaj je Čakala jeseni, ko se odpelje v Turovo,
ki je imelo zanjo čar prostosti. Toda do tistega srečnega trenotka sta jo ločila še dva de>Ig"a meseca; šele po končanih vojaških vajah in gozdni sečnji v Krenici je bil naznačen odhod; vedela je, da se grof ne gane z mesta., dokler ne bodo vsa opravila urejena, zlasti ker je sam komaj pričakoval premeščenja, da zbeii od vseh neprijetnosti, ki jih je moral tu preživljati. V tem trenotku se je Milica kesala, da je pomagala Kiti pri poroki in se tako sprla z RaugvalfloviiMj. Ded je bržkone že prišel z ženo v Dembovko t i Melino poroko z baronom Appeldornom in zd tj bi mogla poleteti k sorodnikom, toda niso je povabili na svatbo, brez povabila pa ni marala iti. Tem bolj je Milica obžalovala to okolnost, ker je bil pred nekaj meseci <ylen izmed njenih najboljših prijateljev, general Bajdarov imenovan za komandanta Stargorodske trdnjave. General je bil v daljnem sorodu z mlado grofico Jurasovo ter v prijateljskih odnošajih s pokojnim Jurijem Mihajlovičem, Milica pa je bila od nekdaj njegova ljubljenka. Iz Dembovke bi bila lahko poKTlela tja ter posetila prijatelja; predlagala je namreč grofu, da bi naravnost posetila Bajdarova, toda ta je namenoma preslišal vprašanje.