Vbtk d»n rst^D in prtmlko*. UMJ« toued d»ily SuBd.r. «nd HolkJefS. ^EAR XXXR On« list« j« |6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdniikl In apravntlkl proctorli •067 S. Uwnd.lt A v«. Offlo« of Publicationi »067 South Uwnd«U A v«. TolsphoM, Kockwtll 4U04 Uit Acl «f CoMr-. «, lUrTt 11». chicago, ill., Četrtek, i. deckmiika (dec. d, imh Subscriptlon ffl.OO Y««rly ATEV.—NUMBER 235 Accepunc« for m«iHng »t »peci«! r«te of ponU*. providod for te r ancoska armada sedla javne naprave 1101, Act of Oct S, 1017, aathorlsad o« Juno U. 1011. Pariz in druga mesta v Franciji so polna vojaštva, ko so francoski delavci stopili v 24-urno generalno stavko v znak protesta proti vladi, ki je nategnila delovnik. Vsa strate-gična ulična križišča in trgi v Parizu so pod vojaško stražo tlZ, 30. nov. — Generalna ni popolna. Nekaj čez dva delavcev se je odzvalo iu» stavko, toda £e čez ne-v se je na tisoče delavcev vojaškim tfkazom in se na delo. Unija nameftčen-pariške podzemske železni-je ud poklicala stavko ob o-* jutra j. Vodstvo Splošne ke zveze je opoldne pri-je vojaštvo zdrobilo ko vsaj v Parizu. Okrog 500 rjev v pariških privatnih ijah je bilo aretiranih. V drugih krajih Francije i vojaštvo in policija terorizi-i delavce že navsezgodaj z ju- 30. nov. — Danes zju- ij ob štirih je Splošna delav-irveza pozvala vse svoje čla-, katerih je okrog pet milijo-haj prenehajo z delom, koli so uposleni in počivajo v znak protesta proti Da-rjevi vladi, katera je nalila 40-urnik na 44 ur v te-in omejila delavcem druge Jne pravice. Kako daleč je popolna, ob tej uri še ni ugotoviti. |Na drugi strani je Daladier-vlada postavila na noge čjo oboroženo silo izza Fašističen teror na Rumunskem Vojaške čete oblegajo mesto Bukarešta, 30. nov.—Corneliu Codreanu, vodja fašistične Železne straže, ki je bil v zadnjem maju obsojen na 10 let zapora, je bil danes ustreljen, ko so Ka peljali iz zaporov v Rumnik-Sa-ratu v Bukarešto. Ubili so Ka njegovi lastni pristaši po nesreči, ko so ga med potjo hoteli osvoboditi, toda njihove krogle so poleg treh stražnikov zadele tudi Codreanuja. Bukarešta, 30. nov. — Rumun-ska vlada je obnovila drastično akcijo napram rumunski fašistični organizaciji Železni straži, katera je odgovorna za atentat na profesorja Goango, bivšega ministra in energičnega antifaši-sta. Po prvih vesteh je bil Go-anga ustreljen v Cluju na Sed-mograškem, kasneje se je pa izvedelo, da je bil težko ranjen, toda policaj, ki je stal poleg njega, je bil bit. Napad je izvršil Joahaux, tajnik Splošne Oblastniki so takoj zaprli mesto Cluj z vojaštvom od vseh strani, nakar se je začel lov na vse znane fašiste v mestu; na stotine oseb, med njimi mnogo dijakov, je bilo aretiranih. Aretacije so v teku tudi v Bukarešti in po drugih mestih Rumu-nije. ivske zveze, Leon Blujn in i voditelji delavstva so vče-javno obtožili Daladierja, da njegovo razpolaganje z obo- 0 silo napram delavcem Ino, ker ni vprašal parla-za dovoljenje in tudi na- 1 »vet republike ni bil skli-v ta namen, kakor določajo 'ni in ustava. Vojaštvo je že včeraj zasedlo »trategične ulice in trge v Izu i" vseh drugih večjih atrijskih mestih Francije. zjutraj ob treh so že stalnice na pariških uličnih iAoih. Dalje so vojaške če-aiedle vse javne urade in katere je poveljstvo de vzelo pod svojo kontro-^redba vlade določa, da se "J" železnice, ulične in pod- * h*r avtobusne in taksij-»odvreči rekvizaciji v»l nameščenci teh inaprav ,r*J" "bogati samo vojaška Ja 111 nikogar drugega. k'"" /jut raj je bilo jasno, * delavci mnogih naprav ne 1 l"Wilj poveljem armade vlade. c oociai i "(t i 11 j poslanci so skli-parlanit-rit k neuradnemu »nju v |H»tek. Povabljeni anci bivše ljudske pridejo v zbornico. v»i Ruti- na i organizatorji »oitni v Arkansasu ^'Uii-vill Ark. — fttirje za-unije pobili ob- !Krv i ,,r^;«in/.atorji *l«k.h delavcev, so ^ ^ v 7'«P"r od enega do šti-' M r skušali potegniti ' u,mbaža v unijo. Ob-" VVilliam Thurman, "ry Johnson in Paul h Obtožnica je slonela " 'r' ^konu, ki prepove-''"'^hovanje delavcev. U-- J** bilo .ker so or-["►zivali obiralce ") rnjf ostanejo do-r 'la bi delali za ml-; " r,a fninibatnih plan-'"J» Southern Tenant l" -»vojih odvetnikih proti obsodbi. V Parne žage ustavile obrat Cez tisoč delavcev izgubilo zaslužek Little Ročk, Ark. — (FP) -Male parne žage po vsej državi so ustavile obrat kmalu potem, ko je zakon minimalne mezde in maksimalnega delovnika stopil v veljavo. Tez tisoč delavcev je izgubilo zaslužek. Podjetniki pravijo, da s«) u-s ta vi I i obrat, ker bi jih plača 2f> centov na uro in delovni teden 44 ur pognala v bankrot. I^esni delavci so prejemali le 12 do 20 centov na uro, delovni teden na splošno pa je bil 60 ur. Federalne avtoritete imajo pred seboj kompliciran problem, ali naj industrija, ki plačuje svojim delavcem le $7 do $10 na teden, še eksistira. V večina krajih, kjer male parne žage več ne obratujejo, ni drugih industrij. Odpuščeni delavci so zdaj odvisni od relifa; nekateri so dobili delo pri gradnji relif-nih projektov, toda na jugu je plača rellfnih delavcev nižja nego na severu in vzhodu. Podjetniki so ns svoji konferenci v Pine Bluffu sklenili zvišati ceno lesnim produktom. To — so rekli — bo omogočilo ob-nobitev obrsts. Konference so se udeležili tudi podjetniki iz drugih Juinih držav. Domače vesti I.ud vik Medvešek spet v Cleve-landu Cleveland. — Ludvik Medve-šek, bivši tajnik društva 5 SNPJ in bivši upravitelj Enakopravnosti, ki je v zadnjem februarju "za stalno" odpotoval v staro domovino, se je 25. novembra vrnil nazaj v Cleveland. V soboto zvečer je imel sestanek s svojimi starimi prijatelji in znanci v čitalnici in ob tej priliki je Ludvik povedal marsikaj zanimivega iz starega kraja. Dobrodošel spet v naši sredi! Vesti iz Michigana r I/Anse, Mich. — Hubert Cam-peau in njegova žena Josephine, Slovenka, katere dekliško ime je bilo Marinič, sta pridobila novega člana mladinskemu oddelku SNPJ. Dobila sta namreč zdravega in krepkega sinčka, ki je bil takoj na prvi seji društva 758 SNPJ vpisan za člana. Oče in mati sta tudi člana SNPJ.—Jos. Marinič, član društva 763 SNPJ, se je zadnje dni |>obil na glavi, ko se je prevrnil avto, v katerem se je z več svojimi tovariši peljal z dela. Poškodba pa ni nevarna in Marinič se zdravi doma pri svojih starših. Želeti je, da ga člani in drugi znanci obiščejo. v »if 1 '* >t, .»•. A«. "V Lovske novice iz Penne Sharon, Pa. — Okrog 15 Slovencev iz Shsrona, vsi člani SNPJ, je odšlo na lov na srne. Prvi, ki so se vrnili, so John Žagar, Ivan Novak, John Valentinčič, Albert Žagar in John Stebol In vsak je imel s seboj po eno tolsto srno. Čestitke! — Iz Imperia-la, Pa., poročajo, da sta se 28. novembra srečno vrnils z lovs John Cfodiša in Anton Gorenc, oba člana SNPJ, ki sta ie prvi dan |K>drla vsak ono srno. Želeti je, da bi se tudi ostali lovci tako srečno vrnili iz Foreet Cityja, 300 milj od tukaj. Bojkot nacijskega blaga v Pittsburghu Zupan se pridružil kampanji Plttaburgh, Pa. — (FP) — Pi-keti, ki so bili poelani pred trgovine, da izailijo bojkot produktov nacijska Nemčije, ao u-gotovili, da so samo tri večje firme odklonile eodelovanje v gibanju. Te so Kreoge, Murphy in Grant. Vse druge trgovine so ie prej informirale Ligo za zaščito pravic manjšin, da nimajo nemškega blaga na svojih policah. Boggs & Buhl, vodiina veletrgovina v Pittsburghu, je obvestila Ligo, da ne prodaja nemškega blaga ie dve leti. Druge veletrgovine, ki ne uVaiajo na-cijskih izdelkov, ao Gimbel Bros., Jos. Horne Co. in Schulte United Co. Zadnja kompanija pravi, da ne prodaja nemškega blaga ie od 1. 1982. Liga za zaščito pravic manjšin je bila ustanovljena I. 1936. Njen predsednik je Arthur Rack. Ko je Hitlerjeva vlada obnovila protiiidovako gonjo po umoru nemškega diplomata v Parizu, je Rack poalal okrotni-ce vsem večjim trgovinam v Pittsburghu. "Naša organizacija smatra prodajanje nemških izdelkov za pomoč nacijem, ki akušajo uničiti rasne in verske manjšine v Nemčiji, ki predstavljajo milijone Članov," je rečeno v okrožnici. "Prizadeti niao samo iid-je, temveč tudi katoliki in pro-testantje. Edina obramba proti Hitlerjevemu terorizmu in barbaratvu je ekoaomski bojkot.'' A . Župan Scully je pozdravil aktivnosti Lige in govornike, ki so nastopili na masnem shodu, ki je bil sklican ns predvečer piketiranja trgovin, katere še prodajajo nemške izdelke. Mavrick govori na shodu v Chicagu Chicago, 80. nov. — Maury Maverick, bivši kongresnik in znsni radikalni "newdealer" iz Tezasa, bo glavni govornik na shodu, ksterega je arantirala čikaška podružnica Unije za ci- KORUMPIRANA VIŠJEŠOLSKA ATLETIKA! Nogometni igralci upi• janjsni s kafsinom in strihninom PREDSEDNIK CIKA-SKE UNIVERZE OBTO2UJE Chicago, 80. nov. — Robert Maynard Hutchina, mladi predaednik čikaške univerze, je te dni objavU v The Saturday Evenlng Poatu članek, v katerem obtotu-je organizirano atletiko na ameriških univerzah in kolegijih, da je korumplrana in celo kriminalna. Hutchina omenja sledeče "kriminalne čine" v višješolskih atletskih organizacijah: Učitelji nogometnih (football-skih) igralcev "dopajo" igralce a kaifeinom in atrihninom, da potem ne vedo kaj delajo in oo ienejo v tekmah kot divjakL. V atletske tekme pošiljajo telesne pokvarjence a grožnjami, da morajo zmagati za vsako ceno. Visokošolskim atletom se vbi-ja v glavo vera, da vsaka metoda, tudi kriminalen telesni napad, je dobra — kajti vse to gre za Čaat univerze ali kolegija. V mnogih ameriških kolegijih je Študentom dovoljen viaok red v predmetih ne glede na to, če se predmetov učijo ali ne, glavno je, da ao dobri tekmovalci v atletiki. Da ae ta škandal odpravi, Hutchina vabi v rečenem Članku vodstva znamenitih učellšč ki vseučeliič v Združenih državah — Dartmouth, Harvard, Vale, Michigan, Stanford, Californla, Amherst, VVUliams itd. — naj oo pridružijo čikaški univerzi in •kupaj korenito revidirajo ovoje atletske sisteme. Pred vsem morajo ločiti dijaiko atletiko od denarja, kajti na dnu korumplrana in zločinske atletike je denar I vilne svobodščine dns H. de cembra zvečer ob osmih na na slovu 188 W. Randolph ot. v downtownu. svojem prizlvu prsvi, ds j« sr-kanaaAki zakon neustaven in v konfliktu z Wagnerjevim zakonom. ki jamči delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. _________ Reka Jangtse zaprta Američanom Japonska ustavila . plovbo sa dobo vojne danghaj, 80. nov. — Povelj-otvo japonske armade in mornarice je ainoči obvestilo Združene države in ostalo velesil«, da je reka Jangtse, največja trgovska vodna pot na Kitajskem, zaprta nevtralnim državam za toliko Čaaa, dokler Kitajska ne kapitulira pred Japonci. Podadmiral Naokuni Nomu-ra, ki je v sporazumu a poveljniki armade izdal odredbo, Je rekel, da je ta korak potreben, kajti tuje ladje Ae vedno dova-ftajo orožje in atrelivo kitaj-akim guerilcera po reki Jangtse. Nomura je tudi reke), da vaak protest, ki morda pride od Združenih drftav, Anglije ali Francije zaradi te odredbe bo Ignoriran. Med tem Je prišla veat o uspehih kitajake armade južno In aeverno od Hankova. Na južni fronti ob železnici Kanton-Han-kov je kltajaka protlofenziva potisnila Japonce do točke sodem milj od Jočova, dočim ao Kitajci na aevernl fronti reoku-pirali Lošan in Kvangšan, ki ae nahajata okrog 120 milj aever-nod Hankova. Na bojišču ob Rumeni reki v aevernem dolu province Honan ao kitajakl gue-rilci Iztrgali Japoncem Jentalng, ki Jo bil Šest mesecev v Japon-aklh rokah. V južnem Kitaj u so Japonci Izgubili Taungfo okrog 80 milj severnovzhodno od Kantona; tamkaj ao v teku vroči apopadi. Franko ubija potnike v vlakih FaMsti zaplenili žito Angležem Madrid, pO. nov. — Fašlatlčnl letalci ao včeraj metali bombe na oaebnl vlak na ozemlju Španske republike. Bombe so ubile osem potnikov in ranile IVO, med tem devetnajst žensk in otrok. Vlak je vozil is Jaena v Alcau-dete v Južni ApanlJI in Je stal na postaji v Martosu, ko so gs napadli sovražni bombniki. Panika med potniki Je bila tako velika, da so nekateri akočill skozi okna vlaka In zbežali na odprto polje. I^ondon, 30. nov. — Vlada Je Izročala v zbornici, da so špsn-ski fašisti zapleniti dva majhna grška parnlka, naložena z žitom, ki ga je Anglija kupila v Rumu-mi ji. Angleška vlada Je sporočila generalu Franku, naj takoj vrne zaplenjeno Sito. CHAMBERLAIN SPET NAMENJEN VKANOSO Njsgova pot v Rim vsekakor pomeni nove koncesije za "dučeta" MUSSOLINI POTRE-BUJE DENAR London, 80. nov.—Predsednik angleško vlade Chamberlain je uradno naznanil, da pojde v Rim v januarju kot oficielen goat diktatorja Muasollnlja. Vztrajnost, s katero Chamberlain daje koncesije zdaj Hitlerju In zdaj Mussollnlju in potrpežljivo caplja Iz Kanose v Kinoso (ii Mo-nakova v Rim), preaeneča tudi njegove največje politične prijatelje v Angliji. Kaj je na dnevnem redu rimske konference, aeveda nI znano, najmanjšega dvoma pa ni, da bo moral Chamberlain apet šteti koncesije, če bo hotel, da njegova romarska pot v Rim ne bo zastonj. Vsekakor gre za pakte, na podlagi katerih oo Ima odločiti bodoči otatuo Španije na Sredozemakem morju s ozirom na skupne Intereoe Velike Britanije In Italije, Baš v tem pogledu bo Muaoollnl zahteval nove konoealje. Za vaako umaknitev Muaaoli-nljevega vpliva na dpanakem mora Anglija plačati v gotovini. Mussollnl potrebuje kapital aa izkoriščanje Abeolniije in London bo povabljen, naj "Investira" ali "poeodlM*— oboje oove-ds pomeni, ds mora Italija prva pobrati dobiček, če ga bo kaj. Dali je Chamberlain v stanju pridobiti londonake bankirje aa "posojilo" — Je drugo vprašanja, Muasollnl dalje hoče, da kor-poraclja sueškega prekopa deli kontrolo s njim In ta koneealja, ako mora priti, bo romarja Chamberlalna najbolj bolela. Nadalje bi Mussollnl rad sodeloval pri kontroli nekih prlstanUč v angleški Homalljl In rad bi videl, da Anglija pritisne na Fran-cijo sa delitev kontrole nad Se-leznico, ki veže Addlo Ababo, glavno mesto Abeslnlje, s Džl-butijem v francoski Homalljl. In še druge koncealje. Hkrat-ka: Mussollnl bo raztegnil svojo široko dlsn In zahteval: Daj I — če hočeš, da bo mir — plačaj, podkupi me I — — — Proces proti ipionom; dva kriva New York, 80, nov, — Dolga obravnava pred tukajšnjim federalnim sodiščem proti štirim Nemcem, ki so obtoženi vohunstva v prid nacijski Nemčiji, Je zdaj pri koncu. Porota Je včeraj zaključila, da sta Otto Iler. msnn Vos«, letalski mehsnik, in Johsnna lloffmab, l«|>otičsrka na nemškem perniku, kriva kot jima očita obtažnira. Glede Kricha GlaenerJe, bivšega vojaškega letalca v ameriški armadi, ae porot* še ni zedinila. Gustav Rumrlch, dezerter Iz ameriške armada, ki Je priznal krivdo, Je bil glavna priča proti ostalim obtožencem. Vse zavM ed vpraSanja, keme shdtije stre ji. (Narisal Jerger.) Cikakki sodnik oprostil antlnacijs Chkago — (kim moških, ki ao bili aretirani zadnji petek zvečer, ko so navalili z drugimi v rad na nemško gostilno na naslovu MM) Ho Ashland ave., v kateri Je ob tistem čaau zboroval nemško-emerlški (nacijski) Bund, je pollcijaki sodnik Char- Sodnik oitel in oprostil proti fašist s Chicago, SO. nov. — Pet Is-grednlkov, ki so v |»onedelJek zvečer |s»mogli razbiti tajni ae-stanek "Uglje srebrnih srajc" v Irving Parku, je bilo včeraj oproščenih, ko Jim policije nI mogla dokazati, da so dejanski koga udarili. Kljub temu Jim Je sodnik McGsrry naredil ostro pridigo rekoč, ds v Ameriki "ne sme biti prostore za srebrne srajce, črn« ka|»e niti sa rdeče hlače" in on j« odločno proti vsaki grupi, ki se sama postavi za čuvaja zakonom in sama Izvaja zakone. Policija Je pričala, da izgrudiiikJ niso člsni komunistične strank*, vendar Je mogoče, da prejemajo navodila od komunistov. Pet drugih ia-gradnikov, ki so obtoženi dejanskega napada na srebrnoerajč-nike, je bilo izpuščenih proti kavciji. las H. Dougherty oprostil v sobo-to. Napadalci so razbili ahod In naredili nekaj škode. Odvetnik prizadetih Nemcev, ki je bil navzoč, Je Jezno protaatlral proti raaaodbi. Rekel Je, ds Imajo na-eijskl Nemci tudi svoje pravice v tej deželi ... _ — PROSVETA the enugiitenment glasilo in lastnina slovehsks nasodnb fodrokm jconote Ovvra «f rnmd Mmi< 11 fcr Um SUtmm M.U#»»I n.r.m>. m fir-lr- to s*wto to-M M M«. M.to - PO. M-. II M hi ctM« rj« « **». M to i- 11 " "2L*p*. MtM< f«r th. U-lUS Ht»U. («U*pl €»»-*•) ud H 00 p«r r*ar. ChlMa* aa4 C to«* flA« P« focvtca couotltoi W ^ Cm« »o toca*oru. adu»W »• »«-roto.«* ♦u-k^ » M vmtojo. ft*«*i bx~wm, v.*!.. rmh. totate. ItA.) m «rmto ptoiltouOu W v »Jutohi. to J» prStoil po*Ui»o ______ ^ _. Ad*,rU*imm rmtm ob Mr^—ot -lUaaMrtoU MtlM. »Ml mMUd i «01 ki ^^ MMtrlHt. *uch M »UNto*. pnmm*. tU.. »■! to omlf »ton m««p«»ito to -U-««*—i »H ——4 NmUv u »m. Itr lM ItA I pkosveta MtT-to S«. LavatoU HU»#to MSUSKK or Tlir FEI>EaA®BI> rass V službi tiranstva Nucijskl barbari v Nemčiji in fašistični barbari v Italiji vsak dan očitajo Američanom, kako so sami barbarski in kako je ameriška demokracija le pretveza, za katero se skriva naj grla gnusob«. Fašisti zelo pretiravajo, toda na žalost — v marsičem imajo prav. Na primer, kadar v Nemčiji in Italiji pravijo, da je ameriško objo-kavanje nemških Židov grda hinavščina, češ Američani naj prihranijo solze za svoje zamorce, katere linčajo, preganjajo, zapostavljajo, ponižujejo in izstradavajo, tedaj naciji in fašisti povedo le pol resnice. Rea je, da so črnci na ameriškem jugu vsak čas linčani, zatirani in ponižavani, toda med barbarstvom nad ameriškimi črnci in med onim nad Židi v Nemčiji je velikanska razlika _namreč glede odgovornosti in kako to vza' memo, seveda ne med bistvom barbarstva samega tu In kjerkoli. Linčanje zamorcev izvaja privatna drhal, katera se omejuje, razen redkih izjem, izključno na južne države; ogromna večina Američanov obsoja linčarske umore in ameriška vlada zatira te umore in jih skuša preprečiti na vse načine. Nasprotno nacijska vlada Nemčije sama izziva protižidovske pogrome in se potem baha z njimi, kakor da je izvršila dobro delol To je razlika. s_ Razlika je v tem, da ogromne večine Američanov z ameriško vlado vred je sram vsakega linčarskega barbarstva, izvršenega nad zamorci na ameriškem jugu, dočim nemška nacijska vlada nesramno kaznuje vsakega Nemca, ki pokaže kaj simpatij do persekutiranih Židov in do onih, ki jih naciji mučijo in ubijajo. To je tista razlika! V Ameriki lahko na vas glas obsojamo vsako barbarstvo, ki se dogodi med nami! Res je tudi to, da Amerika škandalozno zlorablja svojo demokracijo in na ta način pomaga, du se lahko ves svet norčuje iz ameriške demokracije. Za to zlorabo je umeriška vlada odgovorna toliko kolikor je popustljiva in — kolikor je pod kontrolo onih, katerim je demokracija deveta briga. Odgovornost za to zlorabo nosijo pred vsem oni ekonomski in politični faktorji, katerim je vseeno komu služijo, samo da jim služba dona-ša dobre dobičke. Na primer izkoriščanje in poniževanje črncev, kakor belokožnih Imigran-tov, je pred vsem na ekonomskem polju; na tem polju se ameriška demokracija najbolj zlorablja — prav za prav ne eksistira. V Ameriki je cerkev ločena od države, toda nešteti delodajalci zahtevajo od prosilcev za delo, da morajo navesti svojo vero poleg starosti in narodnosti. To je grda zloraba civilnih svobodščin, ki so glavni pogoj demokracije. Katoliška cerkev v Ameriki zadnja leta for-sira na razne grde načine cenzuro za filme, radio in celo /.a magazine in knjige. Cerkev skuša zlepa ali /grda naravnost prisiliti ne samo „ svojih vernikov, temveč ogromno večino neka-toliških Američanov, da bi čitall, gledali in, poslušali v radiu le ono, kar ona pravi, da je moralno in dobro. To je barbarska zloraba demokracije — in lokalni ter federalni oblastniki. nad katerimi militantna Katoliška akcija vihti svoj bič volilnega bojkota, ae ne upajo postaviti po robu tej zlorabi. Na U način premnogi ameriški oblastniki Mami pomagajo (vri uničevanju ameriške demokracije! Liberalni čiankar Herbort Agar je pred nekaj dnevi zapiaal. da ameriška demokracija bo indirektno najbolj rta* topila proti fašističnemu barbarizmu v Kvropi s tem. da najprvo pot ne te svojo hišo — da zatre doma vsak anti-aemitisem, vaako leglo linčamkega barbarstva, vsako zatiranje civilnih svobodščin, vsak poskus cenzure česarkoli in vsako ekonomsko iz-koriščenje milijonskih množic, ki so brez moči. Strinjamo se s tem. do zadnje pike. Ameriška demokracija naj »atre zlorabo avojih in-atitucij doni u in zatre naj barbarsko ekonom-ako izkoriščanje — pa »«• Im perfektno zavarovala proti vaakerhu fašizmu in komunizmu! V Združenih državah kar mrgoli organizacij in individijev. ki s vsem mogočim humbu-gom (spodkopavajo demokracijo, kar pomeni, da ao hote ali nehote v službi tega ali onega ti-ranstva. Hoj tem organizacija« in individi-jem mora biti prva in najvišja dolžnoat sleher-nega Američana, kateremu je činta oda niti ne ozre od kod prihaja. Kot danes stvari stoje, se glas meri po denarju: čim več je tega, tem bolj je važen. Proavetin "oče" večkrat za>-piše, da zastopa delavske liste. To je prav In se lepo sliši. Zadnjič pa se je Tone izrazil, da ne spada v nobeno delavsko stranko. Tako torej, Prosvetin "oče", ki ae tudi gotovo prištevate tistemu delu delavstva, o katerem pravimo, da miali a svojo glavo in ve, da je današnji sistem krivičen in da ga je treba vsled tega nadomestiti z boljšim, z delavskim. Toda, ko vas nagovori delavski agitator in vpraša, če spadate k politični bojcvnl organizaciji, pridete v zadrego in ne veste, kaj bi mu odgovorili. Tedaj čutite, da vmša naprednost ne obstoja v dejatvu, marveč le v simpatijah in da vsled tega niste upravičeni do tega imena kakor oni, ki ae lahko vsak čas izkažejo, da ao napredni tudi po dejanjih. Ca bomo še v bodoče tako ravnali in pisali od leta do leta o samih klobasah, čebuli in hladnem pivu, bodo demokratje in republikanci in drugi Izkoriščevalci imeli še srečne dneve. Človek bi pričakoval od nekaterih moi, ki so zmožni v besedi in pisavi, kaj boljšega, bolj poduči j i-vega, bolj jedrnatcua za ravne delavske sloje. Toda vedno je eno In isto, isto petje, isto cvatje. Jack Yert, 262. LISTNICA UREDNIflTVA Springfiekl, III., Eden od društva 47: Najprej sporočite svoj** I ime in naslov. O Naprejevem koncertu Weet Allla, Wln. — Po dolgem času molčanja se zopet oglasim, ker mi ne da žilica miru. Moram namreč povedati širši jav-noeti, da nam je 8oc. pevski zbor Naprej priredil kraano spevoigro "Srce in denar" na svojem zadnjem koncertu. Ker je bila malo oglašana in ša tedaj je bilo rečeno, da je le prilična igra, amo bili na priredbi toliko bolj presenečeni.- Spevoigra je bila izborno izvajana, da poalu šalcl nismo kaj takega pričakovali. Poeet koncerta je bil izredno dober, mir in red pa tak kot že dolgo ne in Je človek lahko prijetno užival lepo petje. Takoj pri nastopu moškega zbora NapreJa a peamijo "Bu-dilna" je bilo videti, da se je zbor čvrsto izpopolnil, odkar smo ga zadnjič čuli. Pri drugi točki je nastopil mešani zbor Naprej a s pesmijo "Na nebu zvezde sevajo". Po dvorani je bila taka tišina, da aploh ni bilo treba nobenega reditelja, kar je omenil tudi oznanjevalec Frank Ermenc. Zbor ai je pridobil Uradniki delavski* listov ms konvenciji mij CIO ? Notranjost dvorane v Pittaburghu. v kateri ae je vršila konvencija unij CIO. splošno priznanje pri publiki In žel hrupne aplavse. Potem je naatopil ženski zbor Planinska roža. Ker nima ških glasov, ae aeveda ne more kosati z Naprejem, dasi imajo pevke lepo ubrane glasove. Za njimi je nastopil hrvataki pevski zbor Sloboda. Zopet se je razlegalo po dvorani dovršeno petje ia lepe melodije. Zbor je ponosno nastopil in žel priznanje. V peti točki je nastopila Marie Samonig v samospevu. Prikupna oaeba in izvrstna pevka. Pela ja znano "Ulue Da-nube". Daai je akladba težka, jo je dobro edpela, da amo imeli poalušalci kar avetle oči. Nagradili smo jo a mogočnim ploskanjem. Mladinski pevski odsek društva Ulije ja zapel "Val so prihajali", ki ae ja tudi prilegla, V sedmi in zadnji točki je naatopil zopet mešaiii zbor Napreja in zapel "Venčak narodnih pesmi", kar je zadostovalo za nedeljaki program. Potem ae je aukalo staro in mlado do polnoči. To aem površno opisal. Pri prodaji vatopnic pred koncertom sem ališal razne izgovore, češ kaj hočem gledati takšne priamodarije. Bil aem že par-krat pri predstavi našega dri* štova, pa ni bilo vredno tratenja čaaa in denarja Zadnjič sem dobil dve vstopnici brezplačno, toda nisem šel. Poslušal sem te in podobne iagovore. In to Je resnica. Prejšnjo ne del jo sem to sam lskuail. Ogledal sem ai igro nekega društva, toda je name napravila zelo slab vtis. Nobene umetnosti ne pri vlačne aile. Puati obraai, toda avdienca velika. Publika ai miali, ker Uko kričijo v liatlh in vabijo, morda bo pa le ras kaj užitka. Ob koncu igre pa ni drugega ko razočaranje in nezadovoljnost. S slabimi predstavami se odganja ljudatvo tu di od dobrih in umetnih priredb, kot jih prireja aoc. zbor Naprej. Smelo trdim, da je lahko vsake mu žal, ki ae zanima za drama tiko in petje, toda ni prišel na Naprejevo priredbo in videl "Srce in denar". Naj gleda, da bo prihodnjič navzoč, ko Naprej zopet priredi kaj aličnega. J bavl sedaj z evropsko politiko, posebno pa z nemško Zakaj? Zato, ker je prav sedaj na vrhuncu zapiranje In zatira nje Židov na debelo. Kam bo na-cijaki režim še ategnil avoje pr sle, je diplomatom uganka. J*h~ ko bo še tudi Jugoelavljo zadela lata usoda kot Cehoelovakljo. H preganjanjem Židov ai Hitlerja režim gotovo hoče podpreti svojo bilanco; to je glavni cilj gospodov okrog Hitlerja. Gotovo je tudi,, da niti verskim ustanovam ne bodo prizanesli; o tem ee že sedaj nekaj sliši. To zadnje bi bilo zalo priporočljivo, ako bi prišlo v resnici v blagajno za narodni blagor, toda to ni verjetno. Razdelili bi po narijskrni načinu, ali pa bi padlo zopet v kapitalistične kremplje, od koder izhajata diktatura In njen firar Hitler. Kaj pa je prav za prav Hitler? Hlapec velekapitali«tov. Da je eedaj on diktator ali glavs Nemčije, temu aa ni čuditi, ker kapitalisti si vedno zberejo po-nilnegs slugo kapital«. To ni nobena novo«t In Nemčija je tega še navajena. Ako pogledamo v zgodovino 70 let nuzaj, najdemo nič manj krutega firarja Biamarka, ki je ustanovil nemško cesarstvo po zmagoviti vojni s Francijo. On ni bil samo nemškemu narodu diktator, marveč tudi trem kaj« zerjem — Viljemu I., Frideriku II. in nekaj časa še zadnjemu Viljemu II, Z njim ae je spri, ko Je prišel čas obnovitve zveze a Rusijo, Viljem je trdil, da on ne vidi potrebo obnove zveze, ker on se zanese na avojo arm«do. Bismark mu je pu rekel, da al je zabil prvi žebel v avojo rakev, S tem je bilo konec njegove diktature pri kajzerju. Spominjam ae tudi dobro, ko je Bismark nekoč pognal vae O-gre ia Nemčije. Ljubljanski Kikiriki je prineael karikaturo o Biamarku, ki ga je slikala, ko je lonce veaal, ker v Nemčiji ni bilo piakroveaofv. Neki viaok jamski uradnik ml je nekoč rekel pri delu v rovu, da Bismark Je bil največji državnik Nemčije, toda ga nI nikdo spoštoval, še manj pa ljubil. Zakaj? Zato, ker je nekoč rekel v državnem zboru, da dve m«rkl zaslužka je dovolj za vaakega. Toda kajaer Viljem je bil s svojim veličanstvom še več ko diktator, Njemu se je klanjalo skoro pol Evrope, kapitalisti pa so mu liaall roka. Bil pa je tudi babjeveren. Ko je prišel k pogrebu Kruppa v Kaaeu. ja dal poklicati k sebi znamenito vedeže-valko v Essenu. Kaj mu je povedala, Js opisal državni poslanec Kari Liebknecht v Rhelnich VVestfelische Zeitungu, In sicer, da s tretjim kajzerjem se konča nemško oesarstvp, Baba ja uganila, Seveda sta ai bila kajzer Viljem in Liebknecht radi te afe-re v laaeh. Ko se js Lisbknecht za stalno naselil v Potadamu pri Berlinu, kjer je Imel Viljem svoje palače, Je kajzer Ja to še IKMtebno jezilo, Prav v tem okraju je bil Liebknecht izvoljen za državnega poalanoa. Takrat je tudi aocialiatična moč dosegla najvišje število v državnem zboru. (Te podatke sem zbral ia Rhelnich VVestfelische ZeKunga leta 1905,) Naj omenim tudi atrogoatl glede zborovanja v tistem čaau. Za vsak shod je bilo potrebno policijsko dovoljenje, dsn In u ra. To Je bi Is prvs svetost. Nekoč Je prišel policijski komisar nekoliko pozneje, ko je bilo zborovanje že v teku in ga Je hotel razpustiti. Oglasil pa se Je nekdo, ki je komisarju rekel, da mi lahko zborujemo tudi brez svetle helme. Komisar se nas je zbal In ni nič odgovoril, ker Je Ml sam kriv. Taka prostost Je vladala v Nemčiji prod 40 leti. Kaj se to-rej moremo čuditi njeni današnji diktaturi? Andrew Mere«. Farmmr4aboriti sklicali zborovanjs m. Paul, Minn. — Farmar* ako-deiavaka stranka v Mlnn»-aoti bo Imela letno zborovanje v Mt. Paulu v prihodnjimi januarju. Zborovanje bo zelo živahno, kajti zmerni elementi ae pripravljajo, da vržejo s vodstva vae radikalne voditelje, ki ao bili poraleni pri zadnjih volitvah, V stranki se pripravlja korenita "čistka" in v načrtu Je velika izobraževalna kampanja, katera naj razkrinka republikance In poravna škodo, ki so Jo i^publikanci zadali farmer-laborltom pri zadnji volilni kampanji. Trinajst rudarjev zgorelo v Nemčiji Waldaiiburg, Nemčija. 80. nov. — Trinajst rudarjev je ago-rejo v tukajšnjem premogovniku zadnjo nedeljo. Ifevet ožganih trupel ja že zunaj. Ogenj pod zemljo je naatal vsled kratkega stika električnih žic. Hithr ima 1,060,000 moi pod oroijem Berlin, 80. nov. — Lokalanael-ger poroča, d« je stalna armada nacijske Nemčije nsrasls od 14 na 18 vojaških zborov, v katerih je skupaj 1,060,000 mož, odkar sta bili. Avstrija In češka Sudetaka anektlranl. Letalo padlo v morje; pet mrtvih San Franclaco, Cal„ 30. nov. — Potniško letalo drušbe United Air Linea Ja včeraj padlo na strmo. skalnato obrežja ob Point Ueveau in adranJIo v morje. V kabini je bilo aedem oseb in od teh ata ae aamo dva rešili. Vzrok naareče še ni pojaanjen. Žid je v Nemčiji odstranjeni m ulic Berlin, 80, nov, — Naeijaka vlada je danes odredila, da prihodnjo soboto od |H)ldneva do osmih zvečer ae ne ame noben Žid pokazati na ulici kateregakoli mesta v Nemčiji, Policija je dobila strogo nalogo, naj dobro pazi, da ae ta odredba Izvrši do zadnje plčioe. Radiopostaja se uklonila pred unijo New Orisana, U. — Radiopostaja WD8U ae je po dolgem obotavljanju podala unij! godbenikov In podpisala pogodbo, v kateri se je zavezala, da bo u-poalevala le organizirane godbenike, Veljavnost pogodbe katero je v imenu unije podpiaal Joachlme Plpitone, poteče čez dve leti. HUMOR Nerodno "No, Peterček, ali je učitelj opazil, da sem ti pomagal pri domači nalogi?" "Ne vem, očka." "Kaj Je j ni dejal, ko Jo Je pre. bral?" "Rekel Je: Peter. Peter, od dne do dne si bolj neumen." Zlobno "Premislite, ko sem prišel včeraj zvečer domov, sem aalotil svojega triletnega alnčka pri trganju mojih rokopiaov!" "Bedite no, kaj zna faatičok že lira t i?" Dobri, atarl Časi "Ah. današnja dekleta. Ničesar ne znate! Ne kuhati, ne prati ne ., , Tončka, alf sploh veš, zakaj so igle na svetu?" "Kajpak babica, zato, da gramofon lahko Igra . . e V Modni dvorani Državni pravdnlk lareše ob-■odbo In da heaedo obtoAeneu. Obtoženec pa trdovratno aedi ki molči. "Vatanite vendar," ae rashudl državni pravdnlk, "sedeli boste pozneje." „ Četrtek, i. decemur a VOLTAIRE: Kandid ali optimizem POSLOVENIL OTOS ZVfAMČlč UVOD NAPISAL STANKO LSSSN Po zajtrku se je šetal Kandid po dolgi galeriji in se je zavzel nad lepoto slik; vprašal je, od katerih mojstrov sta prvi dve. — "Rafaelovi sta," je odgovoril senator ; "pred par leti sem jih kupitJz ničemurnosti sem jih zelo drago plačal; »baje sta izmed najlepših umetnin, kar jih je v Italiji; a meni prav nič ne ugajata: barve so zelo potemnele, postave niso dovolj zaokrožene in premalo kipe; draperije niso nikakršnemu blagu niti oddaieč podobne; z eno besedo, naj govore o njih, kar hočejo, jaz nisem našel v njih resničnega posnetka narave same; sliko ljubim samo, kadar mi je pred njo, kakor bi gledal naravo samo; takih pa sploh ni. Dosti imam slik, pa jih več ne ogledujem." Pred obedom si je naročil Poccocurante koncert. Kandidu se je zdela godba čudovita. 'Ta hrup," je povzel besedo Poccocurante, "utegne biti pol ure prijeten; a če traja dalje, postane vsem dolgočasen, čeprav si tega živ krst ne, upa priznati. Dandanes ni glaaba več nič drugega nego izvajanje težkih stvari, in kar je samo težko, he more dolgo ugajati. Nemara bi mi bila opera bolj všeč, če se ne bi trudili na vae kriplje, narediti iz nje nestvor, ki se mi upira. Pojdi gledat komur drago slaba tragedije z glasbo, kjer so prizori zmašeni aamo za to, da se vtakne med nje prav nerodno dvoje ali troje smešnih pesmi, v katerih ta ali ona igralka uveljavi svoje grlo; omedlevaj od naslade kdor hočeš ali moreš, kadar poslušaš, kako drobenti skopljenec Cezarjevo ali Katonovo vlogo, in gledaš, kako se neokretno preklada po odru: kar se mene tiče, jaz sem se že davno odpovedal tej jalovosti, ki je slava dandanašnje Italije in jo vladarji tako drago plačujejo." Kandid je nekoliko ugovarjal, a skromno; Martin se je docela strinjal s senatorjem. Posedli so za mizo, in po izbornem obedu so stopili v knjižnico. Kandid, ki je zagledal krasno vezanega Homerja, je pohvalil senatorju izbrani okus. "Poglejte knjigo," je rekel, "ki je bila največja slast velikemu Pan-glossu, najboljšemu filozofu vse Nemčije." "Meni ni," je rekel hladno Poccocurante; "svoje «dni so mi res vsilili prepričanje, da uživam, kadar jo čitam; toda to neprestano ponavljanje bitk, ki so si vse podobne, ti bogovi, ki venomer delajo, a ne store ničesar odločilnega ; ta Helena, ki je vzrok vojni in se komaj pokaže na prizorišču; ta Troja, ki jo oblegajo in nikoli ne osvoje; — vse to me je do smrti dolgočasilo. Včasih sem vprašal katerega učenjaka, ali sa ob tem čtivu tudi Uko dolgočaai kakor jaz; vsi odkritosrčni možje so mi priznali, da jim knjiga pada iz rok, a da jo moraš vendarle imeti v knjižnici, kot spomenik iz starega veka, in kakor tiste zarjavele novce, ki niso več v prometu." "O Virgilu, ekselenca, vendar ne mislite tudi Uko?" je vprašal Kandid. "Priznam," Je rekel Poccocurante, "da so druga, četrU in šesU knjiga njegove Eneide izvrstne; a njegov pobožni Enej, in silni Kloant, in prijatelj Ahat, pa mali Askanij, pa bebasti kralj I*tin, malomeščanska AmaU in nespametna Lavinija — zdi se mi, da ni ničesar Uko hladnega in tako plehkega. To mi je pa že ljubši Taeo in Ariostove pripovedke, ob katerih bi človek stoje zaspal." "AU bi vas smel vprašati, gospod," je rekel Kandid, "ali ne uživate z veseljem Horacovih spisov?" "v njih najdeš izrekov," je rekel Poccocurante, "s katerimi se utegne svetski človek okoristiti in ki se laže vtisnejo v spomin, ker so vklenjeni v energične stihe; kaj malo pa me miks njegovo potovanje v Brundizij, opis ne-kcka slabega obeda, ali zarobljenega prepira med ne vem kakim Rupilijem, čigar besede, kakor pravi, so se "cedile gnoja", in nekom drugim, čigar besede so bile "sam kis". In le z največjim studom sem mogel čiUti njegove surove stike zoper starke ln zoper čarovnice; tudi ne vidim, kaka zasluga naj bi bila v tem, če pravi svojemu prijatelju Mecenu, ako ga uvrsti med lirske pesnike, da se bo s svojim vzvišenim čelom dotikal zvezd. Tepci občudujejo v cenjenem pisatelju vse; jaz čiUm samo zase, in ugajs mi samo, kar mi ustreza." Kandid. ki ga je vzgoja učila, da ne sme ni-čeaar posojati po avoji pameti, je nad tem, kar je slišal, močno osupnil; Martinu pa se je zdelo Poccocurantovo mišljenje precej razborito. "O, evo Cicerona!" je kliknil Kandid; "tega velika moža pač mislim, da se ne naveličate prebirati." "Nikdar ga ne ČiUm," je odgovoril Benečan; "kaj mi mar, ali je zagovarjal Rabirija ali Kluencija? Jaz sem do grla sit pravd, v katerih sodim sam. Prej bi se bil sprijaznil z njegovimi modroslovnimi deli; toda, ko sem zapazil, da o vsem dvomi, sem iz tega sklepal, da vem prav toliko kakor on, in da za nevednost ne potrebujem nikogar drugega." "A, tukaj vidim osemdeset zvezkov zbornika znanstvene akademija!" je vzkliknil Martin ; "tukaj bi utegnilo biti kaj dobrega." "Bi," je rekel Poccocurante, "da je vaaj eden teh klobuštračev izumil samo umetnost, kako delati igle; toda v vseh teh knjigah so le puhli sistemi in niti ene koristne reči." — "Koliko vjdim tu gledaliških iger," je rekel Kandid* Vv italijanščini, španščini, francoščini l" "Da," je rekel senator, "tritisoč jih je, a ne tri tucaU dobrih. Kar se tiče teh zbranih pridig, ki vse skupaj ne zaleiejo za eno stran Se-neke, in vseh teh debelih bogoalovskih razprav, sj pač lahko mislite, da jih nikoli ne odprem niti jaz niti kdo drugi." Martin je zapazil nekaj polic z angleškimi knjigami. "Mislim, da mora biti republikanec vesel teh Uko svobodno pisanih del." — "Res," je odgovoril Poccocurante, "lepo je pisati, kar misliš; to je človeška pravica. Po vsej naši IUliji pišejo, česar na mislijo; tisti, ki prebivajo v domovini Cezarjev in Antonijev, ae ne upajo imeti najmanjše ideje brez dovoljenja kakega jakobinca. Vesel bi bil svobode, ki navdihuje angleške veleume, da ne skruni strast in strankarski duh vsega, kar je v tej dragoceni svobodi spoštovanja vrednega." Kandid je uzrl zvezek Miltona in vprašal svojega gostitelja, aU ne Šteje tega pisatelja med duševne velikane. "Koga?" je dejal Poccocurante, "t^ga barbara, ki je napiaal k prvemu poglavju Oeneze dolgovezen komenUr v desettisoč hrapavih stihih! Tega neokretnega posnemača Grkov, ki je izpačll stvarjenje sveta; Mojzes nam prikazuje večno Bitje, kako ustvari svet z besedo, Milton pa pošilja Mesijo z nebeško omaro po veliko šestilo, da bo naredil načrt za svoje delo! Jaz da bi čialal njega, ki je zmaličil Ta-sov pekel in hudiča in pretvarja Luciferja zdaj v krastačo, zdaj v pritlikavca, ki mu mora iste govore stokrat premlevati in se prepirati o bogoslovju; njega, ki čisto resno sprejme Arlo-stovo komično iznajdbo strelnega orožja in slika hudiče, kako streljajo s topom v nebo! Ni jaz ni živ krst v IUliji ni mogel uživati teh klavrnih pregnanoati. Poroka Greha s Smrtjo in belouške, ki jih rodi Greh — tu mora blju-vati vsak človek a količkaj izobraženim okusom ; in njegov dolgi popis bolnice more zadovoljiti samo kakega grobarja. Ta nejasna, neslana in ogabna pesnitev je naletela na odpor že ob svojem rojstvu; jas jo sodim dandanes, kakor so jo sodili v njeni domovini sodobniki. Sicer pa govorim to, kar mialim aam, in mi je malo mar, ali so drugi mojega mnenja." Kandida so te besede zabolele; apoštoval je Homerja in nekoliko ljubil Miltona. "Oh, je potlhoma zašepeUl Martinu, "bojim ae, da U človek korenito zaničuje naše nemške pesnike." "To bi ne bilo nič Uko hudega," je dejal Martin. "O, kako vzvišen mož!" je zamomljal Kandid med zobmi, "kak veleum je U Poccocurante! Nič mu ne ugaja!" Ko so Uko prerešeUli vse knjige, so stopili na vrt. Kandid je pohvalil vse njegove lepote. "Jaz ne poznam ničesar Uko neokusnega," je rekel gospodar; "to so same grčkarlje: še jutri ukažem zasaditi drugega po vzornejftem načrtu." Ko sta se radovedneža poslovila od njegove ekselence, je rekel Kandid Martinu: "No, zdaj ml boste pač pritegnili, da Je to najsrečnejši človek na svetu, ker se je povzel nad vse, kar ima." "Ali res ne vidite," je odgovoril Martin, "da mu preseda vse, kar ima? Platon je kedaj že rekel, da niso najboljši želodci tisti, ki zavračajo vsak živet." (Detle prikodajlš.) Kako smo snubili Napisal Viktor Rakuni Ne Ujim, da sem se zelo mlad poročil. In celo ponosen sem na to. Kajti poroka utegne biti a-li velika norost, ki jo pozneje o-pravičujemo z mladostno lahkomiselnostjo, ali pa pameten korak v življenje. Potlej Je |»ač najboljše, da ae čim prej poročimo. Ko aem bil še študent, sem se odločil, da bom svojo bodočo nevesto odpeljal it samoaUna. a* 11 pa ugrabil njenemu motu. Kaj kmalu sem pa spoznal, da pišejo o ugrabitvi 0ek!et iz aamoeU-nov samo pisatelji senzacionalnih romanov. Poleg tega tem pa, tudi ugotovil, da bi marsikateri zakonski mož, med njimi tnanci prav rad videl, da bi mu kdo odpeljal ženo. S|x>anal sem, da moram priti do žene po naravni, že uglajeni poti. Tako so delali moj oče, moj ded in moj praded, Toda način zasnubitve ae od očeta do sina že spremeni. MoJ praded je svojega bodočega tasta rešil it vode. "Vodeno prijateljstvo" so zalili z vinom in zapečatili s poroko. Bil je srečen zakon; v njem se je rodil moj ded Njega Je pa njegov bodoči tast rešil it vode in ded se je is hvaleinoati poročil t njegovo hčerko, ki je tako postala moja liabka. Mojega očeU ni pa nihče re- šil is vode in tudi on ni nikogar iil; njegova poroka je bila sveaana še a teijimi okoliščami. Imel je ie več ko trideset let. ko je n poznal dekle, k! mu jo je aa/n<'ni| Bog. Moj oče je bil kmet. Žetev, mlačev, trgatev in jeaentka te-tev so bile končane. Tedaj je sa-jahal konja in odjetdil na dom ljubljenega dekleta. "Gospod, vašo hčer ljubim," je dejal njenemu očetu. 'To bomo šele videli; osUni-te najprej tri dni pri nas." Pn i dsn je našel moj oče v juhi dolg tenakl las. "Od Ančke je." je menil in ti ga ovil okrog gumba na suknjiču. Pri večerji pa je našel v pri kuj)! las is rdeče brade starega hlapca. "Najbrž je Jože malo neprevidno objel kuharico Julijo," je me^ii moj oče fn vrgel izdajalski las proč. Zvečer je našel oče svojo sobo neurejeno in posteljo prav Uko; tudi Čevlji in obleka zjutraj niso bili osnaženi. Ko je šel spat, je n|šel posteljo prav Uk-šno, kakršno je bil pustil zjutraj, ko je-vstal. Dan nato jt bila juha paeslana, govedina žilava, solata osladkarta. Moj oče je vse brez besede pojedel; po jedi je pa gospodinji še poljubil roko. Tretji dan ga je gospodar poklical k sebi in mu dejal: "No, fant, kako je s tvojo ljubeznijo?" "Vztrajam pri svojem. Ljubim vašo hčer in jo hočem sa ženo." "Velja, dam ti jo za ženo!" Krepko st* si segla v roko. Ko sU prišli bliže mati in hči, je moj oče poljubil svojo nevesto in vai so. posUlj dobre volje. "Sin moj, dekle si zaslužil, kajti dobro si- prestal preskušnjo," je dejal goapodar zadovoljno. Dekle je zardelo. "Kakšno preizkušnjo?" je dejal moj oče. Lasje v juhi ia prikuhi, uma-, zani škornji, razmetana postelja — vse to je bila le preizkušnja." Moj oče se je zasmejal na vse grlo. "Izkušnje ni bilo težko prestati." Kako tor je nekam začudeno posumil bodoči Ust. Oče je objel mojo mater in ves srečen dejal \ "Ančka mi je že drugi dan vse izdala!" "Gromska strela! Deklič, zdaj pa še zmerom ne veš, aH te ima sploh kaj rad?" "Zato pa .vem jaz, da me ima Ančka!" je Ves ssačen vzkliknil moj oče. Tako je Uija stvar urejena. Zdaj sem bil pa na vrsti jaz. Ah, kako (tolgo sem moral na tihem oboževati svojo sedanjo ženo in jo obsipati s rožami, preden sem lat)&o prišel z besedo na dan. Nekega dne sem pa oblekel svojo praznično obleko, stopil k njenemu oditu ln mu razodel svojo ljubeain do njegove hčere. "Prosim, sami govorite z Liziko. Vse je saMo od nje odvisno." Ko sem bil lepega večera sam s svojo izvotjenko, sem jo prosil za roko. "Govorite £ , mamico," je privrelo Čez ige#e rožnate ustnice. Celo pri svoji bodoči tašči nisem dobil pravega odgovora. Rekla mi je: "Pomenite se z mojim možem." Na koga npj se torej obrnem, če me pošiljajo drug k drugemu?" Sel sem torej k nekemu prijatelju, ki se je te petič ženil in nem ga vprašal: "Hej, fant, koga pa navadno prosiš sa roko svoje izvoljenke?" "Njenega varha. Zaljubim se namreč samo v dekle, ki ni odvisno od nikogar." To je bil dober nasvet, a ne sama. Šel sem torej spet k očetu in rekel, da sem se že dogovoril njegovo ženo In njegovo hčerjo Potlej sem Šel k materi in sem ji rekel, da sem se te pogovoril z njenim moAtm. "Govoril sem z gospo mamo," sem naposled saiepetal na uho svoji izvoljenki; aedela je za kla virjem in se delala, ko da jo Beethoven vsa bolj san ima ko jaz. , retlačeno zelenjavo in krom-)irjem, gobova, grahova, lečna, 'ižolova juha in vse močno oso-jene in pikantne juhe. Jajca: dovoljena 2 do 3 na dan, presna ali mehkovkuhana. Prepovedana so pa trdokuhana ajca in beljak kot pridatek k edem. Meso: dovoljeno je telečje, svinjsko meso, perutnina, zajci, azan, puran, koštrunovina iti prekuhano pusto goveje meso. >i*povedano je temno, presno, pečeno, praženo, v drobtinicah o-valjano, prekajeno, razsoljeno, pikantno in v kisu pripravljeno meso. Ribe: dovoljeno: krapi, rečni osos, kleni, postrv, ščuka, ruski inj, vse te ribe smejo biti le cuhane. Prepovedane so vse druge vrste rib, pa tudi vse praže ne, pečene, prekajene in marini-rane ribe, sardine v olju, kaviar, ostrige, polži, školjke, rečni in morski raki. Krompir: dovoljen je kašnat Krompir z mlekom in presnim maslom, prepovedan je pražen krompir, krompir v solati, prepovedani so tudi krompirjevi cmoki. Stročnice so strogo prepovedane. Zelenjava: dovoljena: mlade kolerabe, črni koren, nežno korenje, špinača, artičoke, paradižniki. Prepovedano: redkvica radič, hren, čebula, česen, belu-šl, zelje, ohrovt, zelena, kumare paprika, stročji fižol, vse zelenjavne konzerve. Gobe so strogo prepovedane Solate so strogo prepovedane Omake: dovoljene so močno zabeljene omake z mlekom in o-livnim oljem, paradižnikova o-maka, zelenjavne omake iz dovoljenih zelenjav. Sadne omake niso priporočljive. Prepovedane to mesne omake, omake od pečenk, omake, začinjene s kisom gorčico, vinom, sladkorjem mandlji. Prepovedane so tudi vse Uko imenovane angleške omake 2ito: kot kaša so priporočljive tkoraj vae vrste ŠiU. Uko pšenica* r#. ješprenjiek, Upio-ka, zdrob, ovseni kosmiči. Kvašeno testo je strogo prepovedano. Močnate jedi naj bodo mehke ali kašnate, le malo osladkane in naj imajo le malo beljakovine In rumenjaka. Priporočljivo rezanci, testenine, palačinke, pečen jak i, kipniki, naraatki. Prepovedano: trde, t mesom polnjene ali v kruhovih drobtinicah prstene močnate jedi, vse močnate jedi. z dosti sladkorja, meda ali sirupa, močnate jedi kvašenega tesU. s čokolado pri pravljene močnate Jedi. sladoled. ledena kava. Pecivo: dovoljeno: star prepe-čau mlečen kruh, prepečena tem- Ije, rahlo pecivo brez kumine, soli, sladkorja, mleka, prav takšni rogljički, mlečen kruh brez rozin, prepečenec brez sladkorja, cimeU in mandljev, fini in slad-ri keksi. Prepovedano: svež, črn cruh* pecivo z orehi ali mandlji, teksi s čokolado. Sir: dovoljen je samo mil sir. Sadje: ni priporočljivo, pa bodisi presno, kandirano, vloženo ali pripravljeno v kompotu. (večjemu presne banane, ali mezga iz neosladkanih jabolk, marelic in rabarbare. Pijače: dovoljene: voda, šibke rudninske vode, manj mleko, čaj, kakao, vse brez sladkorja ali sladkano s saharinom. Prepovedano: kisla voda, močne rudninske vode, sladki sladni sokovi, alkohol, kislo mleko, kava in črna kava. Začimbe: uporabljamo jih v kar najmanjši množini. Dovoljeno: sil, peterŠilj in vanilija. Manj priporočljivo: poper, paprika, in-gver in vse druge začimbe. Ogibati se je vseh jedi, ki so trde in jih moramo žvečiti, daje vseh premrzlih in prevročih ,iedi. Bolje je, da jemo večkrat po malem, ko pa da se dvakrat ali trikrat obilno založimo. SEALS VAŽNO ZA VSAKOGA KAD AS eolfljsto toaur v atarl kraji KADAK sto BaoMaJml v aferi kraj; KADAK talit« kto b storast kraj«! KARTE" za vae izlete Potniki s našim posredovanjem poti« jejo najceneje Ia zadovoljno. Denarne pošiljke isvrinjemo tota« in sanesljivo po dnevnem karta. V JUGOSLAVIJO IN Din...... 91.H IN **...... 4 .MS »H "...... 1.1% »H ...... II.M »N " ...... JI.S« mi " ......44.S« NSVSAM« tfBt i J« kura. P*tilj*i V ITAI.UO IN Ur......NJI :oo "......12.M iN M......».N ISO« " ......S7.lt {•N " ......Il2.il JtO« "......II7.M rasimbl, kakaf tudi denar brujiim. V VU«i 1—ta—i InUraau J«, to pilita ua SLOVENIC publishing co. (Glss Naroda—Trsvel Buresu) 21S Wcst 18 st New York. N. T TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VKA v tiskarsko obrt spadajoči dela tiska vabiU aa veselice in shode, vizitnke, časnike, knjig* koledarje, leUke itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ln drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ra ■ Vaa pojssnlla daje vodstvo tiakarns^—Cene smerne, oaUsko delo prve Pišite po informacije na naslov- SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TeL Roekwell 4904 _CHICAGO. ILLINOIS ___________ ------------------------------------------- NAROČITE SI DNEVNIK PMSVETO Pt sklepa 11. redne konvencije dva. tri, štiri ali pet List Presvots slane ss vsa ena letne naročnin«. Ker tednik, se Jim te prišteje Je list predrsg sa potov« fe v vsaki Usta Prosvota Je: Ss Zdrai. dršave In Kanade. 10.00 1 tednik In. I tednika Ia I tednike In š tednike In S tednikov In.••....«..•* sli Za Evrope Je.. list Preevets is aaret- as M retl.de Ja vaša IsetalM h »tal HsUveak dsa. Ceea Ca Cteore Ia Cfclcafe le. 1 tedaik Ia........... 8 tednika Ia.......... a tednike ............ 4 tednike In.......... | tednikov In......... .......... IM§ 17-M . tJt . 1.1* . tJt . tn . i* I spolni t« epedail kep««, prilošlte potrebne vmHe densrja Mer v ptama k ei naročite Proeveto. list. Id Je vaša lastnias. ——«- — kateri tok Osnov prer.h* WtI fljj drkštne In ko saklieval is dotttse droltae, ki Je tak. • naročena aa dntvnik Proeveto, to takoj naananltl oprs ta obenem doplačati dottfno vsoto Usta Prosvota. Ako »efs se tedaj mora npravnUtvo sntšatt datum sa to vsote sarrfntM. _ P ROS VET A. SNPJ. SSST pošiljal D le Avou. CMeofo. DL veeto I...... CL drnStve M— NtaftU« A.....e«eoooeoottoeee^eee»« lOtai^f ee**«eee> ee»e«»oeooeee«ooeeese»*» Doto rite tetfoik ta ra pripIMte k a* J i oerečalri sMrfik •• je dre tirne: •> .....ČL dmštvs št.. ■j................................,,.,,... ČL dn*'» št.. __________** w ~ d. drsštvs H.. Drtovs Wmwh