Posamezna številka 10 vinarjev.
siev.38.
v Llnbifanl, v čelrlek, 17. febrnarja im
Leto XL!V.
~ Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ , , „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za ceU> leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpua petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali oje
prostor) za enkrat . . . . po 21 v za dva- ln večkrat . . 15 „ pri večilb narot U'i primeren popnst po dtguvorn.
— Poslano:--
Enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan lzv emšl nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red
ozr Uredništvo |e t Kopitarjevi ollol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nilol št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega tslefoua št loti.
NaSi sovražniki in mi.
Kadar govorimo o velikih vladavinah, si predstavljamo vse kaj drugega kakor pred 100 leti. Leta 1816. je bila vožnja v Ameriko še smrtnonevar-na in je trajala večkrat cele mesece, ker so vozile le jadrnice. Danes prevozi br-zoparnik iz Hamburga ali Bremena v 5.—6. dneh ocean. Z razvojem prometne tehnike se je način življenja evrop-"^ih narodov bistveno spremenil. Po-navadno se nam zdi, da pijemo čaj, da nosimo pavolnasto perilo 'no taka oblačila; to pa nam mora rbeti promet, ki nas redno in traj-3Že z Azijo, Severno in Južno Ame-Vsled vedno večje hitrosti in de-ožnost železnic in parobrodov se et zmanjšal in velika kraljestva so -la, katera gospodujejo čez obsež-le sveta. Skupno ozemlje velike nije meri 30.4 milijonov kvadr. km nvalstvom 422.7 milj. Njeno domače oz-emlje šteje le 36 milj. ljudi. — Ruma 22.3 milj. kvadr. km in 166.1 prebivalstva. — Kako slabotni se napram veličinam združeni sred-vropski cesarstvi! Avstro-Ogrska sno in Hercegovino vred ima le 15 kvadr. km in 53.4 milj. ljudi, čija pa 540.857 kvadr. km in 65 mi->v prebivalcev. Skupaj imata, naša temška monarhija 1,217.472 kvadr. <n okroglo 119 milj. ljudij. Ce pri-imo te številke, se pokaže, da kra-i obsežnost samoposebi še nikakor imore osigurati prebivalstva, ki bi ilišča vojne sile zadostovalo za nbo države. Kolonije Velike Brita-»koro ne pridejo v poštev za njeno ) silo. Prebivalstvo Rusije ni po-enako kultivirano. Zedinjene dr-ne kažejo v vseh širnih plasteh :ga prebivalstva one omike kakor ška država in zapadni del naše ar hi je. To je za razvoj kulture in tvo moči odločilno dejstvo. Milijo-neizobraženih Rusov se ne smejo trati za toliko vredne, kakor enako llo Nemcev ali Avstrijcev. Kar se nagromadenja ljudi v posameznih vah, je pač treba, če presodimo to šanje raz fizično in vojaško stali-primerno vpoštevati ljudske mno-Toda v vojni so tehnični napredki >roženju, organizacija prehrane, Sinjenice, ki imajo kulturno pod-mnogo važnejšo kakor pa vpraša-inožic. Saj imamo v strašni seda-ojni zadosti zgledov za to, da mno-bojevnikov samaposebi ne zago-zmage. Predočimo si le današnji £aj ruske armade. To opazovanje nas pripelje do goto-resnih zaključkov. Visokemu kultur-u staležu in z njim zvezani skrbni ►olnitvi vseh sredstev, ki so potrebna vzdrževanje ali obnovljenje fizičnih i bojevnikov, se imajo srednjeevrop-države zahvaliti, da so ostale zmago-■'»• v boju z dvakrat številnejšimi narodi Velike Britanije, Francije, Belgije, Rusije, Italije in Srbije. — Onemogočenje dovoza živil in važnih tkanin in drugih stvari, katero so naši sovražniki, prelomivši vsako mednarodno pravo, povzročili, je ostalo do zdaj brezuspešno. Posledice: draginjo vseh življenjskih potrebščin morajo naši sovražniki sami nositi, ker je sovražno kupčijsko brodovje vsled žilavosti naših m nemških podvodnih čolnov razpostavljeno veliki nevarnosti. Italija mora, kakor znano, štiri- in celo osemkrat preplačati normalno ceno za premog in žito. Ne samo mi avstrijska, ogrska in nemška država smo si morali vtesniti konsum, ampak tudi naši sovražniki trpe pomanjkanje.
Posledice te brezmejne vporabe nasilja, kakor ga je, prelomivši vsako mednarodno pravo, izvajala stara roparska država Velika Britanija, se morajo pokazati tudi v prihodnjosti. Nemogoče je, da se med našimi državami in med sovražniki vpo-stavi tako hitro zopet prejšnji trgovski promet. Morda bo Rusija napravila izjemo. Podia verolomnost Velike Britanije ia mora dobiti svojo kazen. Nemčija bo za as, ko ležimo geografično za svetovni
promet malo neugodno, stopila na mesto Anglije in nam bo preskrbela iz Amerike bombaža in drugih pridelkov, ker ima veliki kupčiski trg v Bremenu. Nasprotno bomo mi mogli zahtevati prednost v kupčiji z balkanskimi državami. Izvažali smo tja povprečno leta 1909—1910 za 428 milj. kron, 1913—1914 za 552 milj. kron, in ta izvoz se da gotovo še povečati. Turčija, ki obsega 1,800.000 km2, torej trikrat toliko kakor Avstro-Ogrska, bo imela brez dvoma v svojih še neodkritih krajih obilo možnosti za produkcijo, ki jih bo kapital naše monarhije utegnil izrabiti, ako se'jim na primeren način pride nasproti. Že danes se kaže, da ovire, ki vsled turške vere in njihovih podedovanih običajev nasprotujejo industrijskemu razvoju, ne bodo otežkočile te izrabe. Kaj vse se je izdelovalo po okupaciji v Bosni!
Turčija nam bo dajala brez dvoma bombaža, ovčje volne, bakra, olja v obilni meri. Dalje pride zelo v poštev Balkan kot naš zalagatelj z živino. Ker nam je ob ra-stečem prebivalstvu in vsled nezadostne agrarne politike število živine nazadovalo, bi nam srbsko-bulgarsko-turško ozemlje lahko dajalo bogato zalogo za naše rastoče prebivalstvo.
Da presodimo sedanji položaj, je treba vpoštevati še sledeče: Socijalna sestava in gospodarsko blagostanje nista enaka v srednjeevropskih državah in pri naših sovražnikih. Začnimo z Italijo. Italija ima malo ali nič premoga, malo žita. V miru je dobivala poceni premog iz Anglije ali Nemčije in žito iz Argentinije. Plačevanje teh potrebščin sta Italiji omogočila dva velika -vira dohodkov. Sešel sem se pred nekoliko leti s prejšnjim italijanskim ministrskim predsednikom Luzzatijem v Rimu in sem mu čestital na velikem napredku, ki sem ga opazil v Italiji. »Da,« odgovori, »imamo dva velika vira dohodkov iz inozemstva, dohodke iz tujskega prometa in one vsote, ki jih naši izseljenci pošiljajo domov ali pa donašajo.«
Poslednji dohodki se nanašajo na zaslužke spravljanja argentinske žetve v decembru in januarju. Cenil je te zaslužke na 100 miljonov lir. In danes? Časopisi poročajo o pomanjkanju žita v Italiji, ker je Anglija žetev v Argentiniji pokupila. Premog je dobivala Italija dolgo časa med vojno iz Nemčije. Zdaj mora prosjačiti za angleški premog in ga osemkrat preplačati. Kako je z Rusijo? Samo gromade ljudi in nič kapitala, miljarde dolga, posebno v Franciji ni nobenega urejenega plodonos-nega, narodnega gospodarstva, ki bi omogočilo obrestovanje in vračanje. Francoska varčuje. Ta država se ne sme presojati po mednarodnem središču razkošja v Parizu. Francozi so delavni in varčujejo, da bi jim bilo mogoče umakniti se v letih, v katerih se da življenje še uživati; zato imajo nalašč malo otrok. Število prebivalstva je stoječe ali pa raste zelo počasi. Če pogledamo izgube sedanje vojske, ki jih je Francija do sedaj pretrpela, vidimo, da je to zelo resna stvar za bodočo plodovitost njenega narodnega gospodarstva. K temu je pa še Francija upnik Rusije za več nego 20 miljard. Bo-li Rusija mogla kdaj odplačati? Kar se tiče Velike Britanije, se pri nas navadno ne ve, da ona sploh nima kmetskega stanu. Kmeta so angleški veleposestniki že v 16. stoletju pregnali iz njegovega posestva. 2198 oseb poseduje polovico Velike Britanije in Irlandije. Na Škotskem ima 24 ljudi polovico tamošnje zemlje v roki. Svet, na katerem stoji orjaško mesto London, je deloma last nekaterih rodbin. Angleški kapitalisti dobivajo od ogromnih vrednot, katere so naložili v inozemstvu, vsako leto na stotine milijonov kron. Ljudska množica pa je siromašna. Neka Angležinja mi je dala pred leti spisek, v katerem poudarja dve dejstvi. Prvič množenje delazmožnih revežev, drugič izid preiskave otrok na vseh ljudskih šolah, ki se je vršila na podlagi zakona. Ta je dokazala, da izmed treh miljonov preiskanih otrok samo deset odstotkom ni bilo potrebno takojšnje zdravniške pomoči.
Zdaj vemo, zakaj se je mogla Avstro-| Ogrska in Nemčija v boju z večino evropskih narodov tako zmagovito držati.
Splošna narodna kultura je na naši strani.
izza loške irooie.
Š. v mesecu februarju 1916.
Zdi se mi kot sanje, ako poletim nazaj v majeve in junijeve dneve preteklega leta, ko smo gledali nešteto gorje beguncev, ki so zapuščali domačo grudo, samo, da rešijo golo življenje precl verolomnim Lahom. — Sanje se mi zde, ako se sedaj po devetih mesecih vojske z Lahom neposredno za bojno črto otvarjajo ljudske šole.
Precenjevalo se je moč italijanske vojske, zato je marsikdo zapustil dom brez pravega vzroka, ko bi lahko živel še sedaj pri starem ognjišču. — Ljudstvo pa, ki je ostalo doma, se je polagoma privadilo grmenju topov in strahu laške ofenzive, kaj pa, ako ne bi šli mi od tod? S čim bomo tolažili svoje lačne želodce, ako ne bomo nič delali, ampak vedno mislili na to, ke-daj nas Lahi preženejo. — In kmet, sicer redek, je vzel svoj pikon ter šel kopat, koso, ter šel kosit, oralo ter začel orati. Ljudje so začeli delati ter v tem pozabili, da živimo v dosegu sovražnih topovskih krogel. Počasi se je vračalo normalno življenje. Delo poljsko je napredovalo, cerkveno življenje po navadi, le pomanjkanje rednega šolskega pouka nam je kalilo zavest, da nismo še varni pred laškim predorom. — Toda nekega lepega dne prisopiha na vaški trg avtomobil in iz njega stopi ekscelenca, poveljnik jako važnega in slavnega odseka v kraški fronti. — Po običajnem pozdravu vpraša ekscelenca, kako je s šolo. — »Zaradi bližine fronte in ker vojaštvo vedno zasede šolsko poslopje, ne moremo imeti šolskega pouka.« — »Bližina fronte in njena nevarnost je moja skrb«, odgovori poveljnik, »šolsko poslopje pa se mora takoj izprazniti in kakor hitro možno začeti z šolskim poukom«. — Ni trajalo teden dni in okr. šolski svet, zavedajoč se svoje vzvišene naloge, je takoj izpolnil željo Nj. Ekscelence. — In na mladih licih je žarelo vidno veselje, ko so stopali čez prag »veri in omiki«.
A ne samo v.......... ampak tudi
drugod se je otvorila šola na željo gori navedenega gospoda, ki je globoko prepričan neomajani naši zvestobi do oltarja in prestola. — Zato hoče dati narodu bodočnost, a te ni brez šole in izobrazbe. — Koliko smo mi in naša šolska mladina trpeli škode zaradi pomanjkanja šolskega pouka, sodimo iz tega, ko je samo v mali vasi bilo v letu 1915, skoraj 700 sv. obhajil šolske dece (Marijinega vrtca) manj kot prejšnja leta. Posurovelost, nepokornost, trmasto in grdo ponašanje se je vsaki dan bolj očitno kazalo. Šole ni bilo, očetje, ki so otrokom vodniki, so v vojni, matere so premehke in brez avtoritete, duhovnik brez moči in cerkev brez otrok. Nekaj časa tako življenje in dotični rod bi bil izgubljen. Nobena žavba ne bi pomagala, da bi se tak rod spravil na pravo pot.
Z otvoritvijo šole je postal general rešitelj naše mladine.
Kulturne naprave.
Piše in govori se, da vojska vse pokonča in uničuje. Isto da se godi tudi na našem Krasu. Kdor tako govori ali piše, tisti vedoma ali nevedoma laže. Res, da se tu in tam potepta kaka njiva, razdere zid, zlomi kaka trta ali sadni drev, krogla prileti, pa posuje kako hišo, toda ta neznatna poškodovanja niso niti senca onih gospodarskih in kulturnih naprav, ki jih nosi vojska s seboj. Kras ni še videl takih cesta, kot se jih veseli sedaj. Prej se ni hotelo dovoliti niti avtomobilne zveze N.— Š., češ, cesta je prenevarna. Sedaj pa vozita po dva avtomobila in dva tovorna vozova vštric, a cesta jc vedno dovolj varna in široka; seveda jo vedno popravljajo in širijo. Delo, ki je ne bi izvršil tudi najbolj delaven in vpliven poslanec ali pa sto njih, je izvršuje vojska.
Če pogledamo v kraške vasi pred vojsko, vidimo, da se cedi gnojnica po cestah in poteh; nesnaga je bila v kaki vasi taka, da se je gabilo človeku. O tem mi je tožil tudi gosp. nadporočnik G„
znani vinarski nadzornik, a tudi drugi gg. častniki so se o tem pritoževali. Jaz sem pa nekoč nekemu g. okr. glavarju mimogrede omenil, da bi potrebovali tisoče kron, da bi si napravili dostojna — stranišča. To ni morda iz zlobnosti, da bi hotel našemu ljudstvu očitati nesnago, ker je naše ljudstvo v primeri z mnogimi drugimi še naprej v čistoči, toda poudarit hočem s tem, da pri nas ni bilo, kakor bi se spodobilo ljudstvu, ki stopa v odprto areno svetovne zgodovine. Policijsko nadzorstvo in zdravstvo sta bili dve popolnoma zanemarjeni veji javnega blagra.
A sedaj! Vojaška oblast z ozirom na zdravstveno stanje vojakov zahteva, da vlada povsod največja čistost in snaga. Izginil je gnoj in gnojnica, hiše so se pobelile, stopnice popravile, hodniki in tla izravnali, ograje prenovile. Tu pa tam sc je zasadilo kako drevo, ki izpolnjuje očesu tako neprijetno praznoto, tam se je popravil okoli cerkve porušeni zid, posadile smreke, zasadili umetni nasadi, postavili spomeniki ter napravila cela šetališča, kakor n. pr, v Slivnem, kar sliči dunajskemu Pratru. Vse to so delali vojaki pod veščim vodstvom častnikov strokovnjakov. Delo je dala vojska zastonj, le materijal se je moralo deloma dobaviti. Tu se ni gledalo na vero in na narodnost; vsakdo je delal po svojih močeh v blagor ljudstva in v čast domovine.
Poljsko delo zelo dobro napreduje, seveda v kolikor dopušča vreme in vojna služba. Vreme imamo sedaj naravnost prekrasno, zime in mraza ne poznamo, zvončke smo imeli že za novo leto, a sadno drevje je že marsikje, n. pr. Sesljan, Vižov-Ije v polnem cvetu. Vreme je tedaj zelo ugodno za obdelovanje polja. Nismo pa povsod enako srečni v delavcih, ki bi bili sposobni za naša poljska dela. So štofelni, ki nimajo niti enega vojaka, veščega v vinogradništvu. Seveda tam zastaja delo, a kmet, ki ima pri nas edini ta dohodek, trpi vsled tega veliko materijalno škodo. Seveda se mora pohvaliti dobra volja kakega etapnega komandanta, ki izbira za poljska dela in vinogradništvo sposobne delavce, toda dejansko uspeh največkrat izostane. Mislim, da ne bi bilo neumestno, ako bi se vsaj gospodarje v zaledju pustilo na dopust za en mesec, da obdelajo svoja polja in vinograde v vseh še neizpraznjenih krajih. Tudi z semeni, zlasti vrtnarskimi, r?m rfre vojaška oblast zelo na roko.
Odkritje spomenika.
Nedelja, dne 31. januarja 1916 bo ostala vsem prebivalcem v Š. globoko v spominu. Slavili smo odkritje spomenika, ki ga je poklonil častniški zbor brigade svojemu cesarju in svoji domovini. Spomenik je postavljen v kotu pri cerkvi, sezidan iz kraškega kamna, ob katerem se vije vedno zeleni bršljan, a na pročelju je vzidan laški šrapnel, znak »ljubezni in zvestobe« naše ljube bivše zaveznice. Ob stenah so posajene smreke, prostor urejen in z nasadi okrašen. Delo je vredno, da si ga vsakdo ogleda.
Točno ob 10. uri prispe poveljnik
Eksc....... katerega pozdravi s svežim
šopkom v rokah šolska deklica. V pozdravu poudarja hvaležnost šolske mladine za otvoritev šole po Nj. Ekscelenci, ki je postal s tem velik dobrotnik in rešitelj naše mladine, kar je v večen spomin gravirano v medeni šrapnelski vazi na glavnem oltarju. Po sv. maši, pri kateri jc svirala vojaška godba, je imel Nj. Ekscelenca ob spomeniku vzvišen in navdušen govor na častniški zbor in moštvo. Potem so se mu poklonili župani in zastopniki občin. Županstvo v Š. je Nj. Ekscelenco zaradi tolikih dokazov naklonjenosti in dobrot imenovalo za svojega častnega občana.
Potem, ko je občinstvo navdušeno pozdravilo svojega novega občana, smo se vsedli v avtomobil ter drdrali po prašni cesti čez.....proti.....
Cesta proti fronti je naravnost gospodarsko in vojaško ncprckosljiva. Nove vojaške sile pa jo še vedno izpopolnjujejo. Vojska nam je prinesla tudi vodovod, katerega je goriški deželni zbor kljuka' in štukal toliko let, pa ga ne bi še sedaj dobili, ako ga ne bi vojska prinesla s seboj. Koliko prošnja, koliko sitnosti in moUdo-
vanja bi bilo treba, ako bi hoteli v mirnem času vse to doseči, sedaj pa imamo vse kakor na krožniku. In koliko drugih naprav je že projektiranih in deloma izpeljanih, kar služi sedaj izključno ali vsaj v prvi vrsti vojaškim namenom, kar bo pa ostalo pozne,'e na razpolago deželi. Koliko stroškov, koliko truda bo ljudstvu s tem prihranjeno. Iz gospodarskega stališča je to nepreglednega pomena.
Bolj ko se bližamo...... bolj tajin-
stveno se mi vse dozdeva. Civilistov ni skoraj videti, pač pa povsod le vojaška suknja, tren, barake, konji itd., itd. Opu-stošenega polja sem videl zelo malo, pač pa, kar ga je, dobro in redno obdelano.
Avtomobil se vstavi v.....Vas sem
poznal še iz mladih nog. To je bila vsa zakajena, neurejena kopica hiš, ki jih je le veter po svoji mili volji spravil skupaj, ne pa človek, razumno bitje. Vasi ne bi bil prepoznal, tako si je izpremenila svoje lice. Kar je bilo ob potu promet ovirujo-čega, se je podrlo: napol razpadli skednji, visoki zidovi, kaka prizidana štala, razpadajoča bajta, vse to se je moralo umakniti redu, lepoti in koristi dctftitvvine. O vasi so govorili, da je napol ruševina in žrtev sovražnih granat in naših V8fkkov. Vse to je gola izmišljotina. Škodo po sovražnih granatah povzročeno so na|i <vj)jaki že zdavnaj popravili, a naše vojaš,ty£| skrbi za hiše evakuirancev tako kot svoj lastni dom. Hiše* so večinoma vse l^Pp^ pobeljene, očiščene, lepo razdeljene. Sppdaj hlevi, ma-gacini, pralnice itd., zgoraj spalnice, pisarne itd. Da se ne izgubiš, ti kaže tabla z napisom, kam se imaš obrniti in kje iskati uresničenje svoje želje. Imajo svojo elektrarno in kot rezervo tudi plinarno, res velikomestno. Imajo svojo lastno klavnico in šalamerijo, kjer so na izbiro raznovrstni salami, klobase, žepca, vse izdelki pod vodstvom nekega zelo vljudnega g. stotnika iz Budimpešte. »Chi non peccarebbe,« sem si mislil, ko je prinesel okroglolični vahtmajster krožnik te izborne prašičevine z domačim kruhom, kar smo vse zalili še z dobrim plzenskim pivom. Ni čuda, če gospodje in vojaštvo tako lepo izgleda! Uredili so si tudi svojo prašičjerejo. Povsod vlada največji red in najlepša snaga.
Ogledal sem si pa tudi polje. To je nekaj čudovito lepo urejenega. Izginili so oni s trnjem ograjeni vrtovi, po katerih so brskale kokoši in ki so večinoma služili še za druge namene. Sedaj je vse to en velik vrfj kjer ti poganja že zgodnja solata, radič, čebula, češenj, grah in stotero drugo so-čivje! Človek bi si ne mislil, da je mogoča tolika izprememba v tej poprej celo od Boga pozabljeni kotlini. Trte so povsod lepo, da umetno povezane, koli vse sam reaao les, polje posejano in obdelano, da ni bilo še nikoli tako. Latniki pred hišami dvoriščih delajo čast delavcem, a dvo-
m
riščp so postala, kolikor dovoljujejo voja-škiinziri, pravi parki, kjer se vidi tu in tam še kaka dragocena palma. Če pa še po-vemi, da sem obiskal kopališče in na novo zg*dien Kino, ki so ga dali napraviti častniki za moštvo, potem lahko sodiš, da čitaš »Tisoč in eno noč«, ne pa, da se nahajaš še 4le tri kilometre za bojno črto. Tudi mefii se zdi vse to nemogoče in ne bi veroval, ako bi čital v »Slovencu« kak takšen dopis, toda, ker sem sam priča tem dejstvom, moram verovati svojim očem,
Kosilo pri Nj. Ekscelenci...... katerega se je udeležilo kakih 60 častnikov, ni kazalo posebne vojne stiske. Ljubeznivost gospodov, zaupljivost tovarišev, neprisi-siljena, da skoraj prevelika ponižnost in skromnost Nj. Ekscelence vliva toliko zaupanje v te častniške postave, katerim je poverjena tako težka in odgovornosti polna naloga, da se vsi ti gospodje kot dobri otroci zbirajo okoli svojega ljubečega očeta in z gotovostjo svoje stvari gledajo v te samozavestne in odločne oči.
Bodi brez skrbi, domovina, dokler je v takih rokah tvoja usoda.
Nazaj grede me je opozoril g. nadporočnik O., Hrvat od nog do glave, rekoč: »Poglejte tam v onem oknu sv. razpelo! Pravijo, da naši vojaki vse razbijejo in uničijo; le poglejte, da li je kje kaka šipa razbita, ali vrata ali podobe. Poglejte polja, vinograde, vrtove in potem sodile visokost in kulturno delo našega vojaštva,«
In priznati moram: če je po vseh bojnih odsekih tako lepo vse urejeno, zasluži naša vojska in njeni vodje najvišje spoštovanje in priznanje od prijateljev in sovraž-nikov-	Fr. Švara, vikar.
okrožje razdeli v dva, v mestni okraj s celim mestom in okoliškimi vasmi do gotove črte in v kmečko okrožje.
Upravo v okrožje vodi K. u. K. Kreis-kommando. Načeluje tej upravi kot vojaški poveljnik častnik generalnega štaba z namestnikom, tudi časlnikom. Prideljen mu je civilni komisar, upravni uradnik kot upravni strokovnjak, nato orožniki, zdravnik, davčni uradnik itd. Okrožno poveljstvo je upravna inštanca prve vrste, čeprav na-čeljujejo okrajem c. in kr. okrajna poveljstva. Ta okrajna poveljstva so v glavnem takoimenovana etapna postajna poveljstva (Etappen-Stalions-Kommanden), a njihov delokrog je v prvi vrsti vojaški, da skrbe skupno z orožništvom za javno varnost. Razen tega so policijska oblast prve vrste in vez med okrožnim poveljstvom in občinami. V strogo upravnih zadevah imajo zelo neznaten delokrog, v glavnem nadzorujejo nad občinami in občinskimi funkcionarji, nadzirajo župane, selske starešine, drže »Wochen-Sessions-Rapporte« (to je prevzeto iz hrvatske stare granice) pri katerih odredujejo kar treba, z eno besedo, sodijo v policijskih deliktih pred zbranimi župani, starešinami, strankami in pričami, poskušajo izgladiti nagodbenim potom privatne sporne zadeve itd.
Z ozirom na to, da je dištanca izmed okrožnega poveljstva in občine vendar prevelika, se je morala ustanoviti ena posredovalna oblast. Z druge strani se niso mogli urediti okraji kakor pri nas, ker manjka potrebnega osobja. Zato se je moral najti sledeči izhod; ti okrajni poveljniki so sicer dobri vojaki in častniki, ali niso izučeni upravitelji; zato se jim je mogla dati samo policijska oblast in posredujoče delovanje med okrožjem in občinami in končno delovanje mirovnega sodnika.
Vrhovna upravna oblast v deželi je c. in kr. vojni generalni gouvernement. Generalni guverner je Hrvat podmaršal grof Salis-Seevis, zelo simpatičen in sposoben gospod. Njegov namestnik je šef generalnega štaba podpolkovnik Oton pl. Gelinek, naš bivši vojni ataše v Belgradu. Generalni guvernement se deli v sledeče skupine: 1. vojaška skupina (Militargruppe) za čisto vojaške stvari (semkaj spadajo tudi železnice in parobrodarstvo); 2. politična skupina s sledečimi pododdelki: politična uprava, policija in zglaševalni urad, uk in bogo-častje, orožništvo; 3. gospodarska skupina za trgovino, obrt, poljedeljstvo, gozdarstvo, rudarstvo itd. s samostojnim pododdelkom za finance; 4. pravosodna skupina za civilno in kriminalno sodstvo.
Na čelu vsake skupine se nahaja vojak kot poveljnik s potrebnim osobjem in strokovnimi uradniki, od katerih je po eden »der Ieitende Zivilkomissar«.
Dober del organizatoričnega dela je že izvršen, tako n. pr. upravni Statut, občinski zakon za kmečke občine, občinski red za kmečke občine. Izdeluje se pa statut in poslovni red za občino mesta Belgrad, red za sejme itd.
Pri sestavi vseh teh uredb se drže kolikor je le mogoče srbskih zakonov in predpisov, čeprav se premnoge njihove stvari ne morejo sprejeti. Srbski občinski zakon, potem predpisi glede delokroga srezov in okrožij niso nič drugega kakor dober ali slab posnetek bivšega občinskega zakona in občinskega poslovnega reda za hrv. slav. krajino (Gemeinde-Gesetz in Landgemein-den-Ordnung). N:ihova uprava, sodeč po niihovih zakonih je zelo slsba, težka in nespretna, skoz in skoz nadbirokratska.
/ivsiriisfco lipovo v srn i .
Meja med nami in Bolgari je reka Morava oti njenega iziiva v Donavo; kako daleč gre ta meja, ni mi znano. Celo naše novo csvc,eno ozemlje v Srbiji je razdeljeno v 10 okrožij. Sedeži okrožij so ostali isti, k-kor zi časa srbske vlade. Vsako okrožje sesic i iz nekoliko okrajev, a ti zopet iz nekoliko upravnih občin. Tudi meje okrajev in občin so ostrle iste, v kolikor ni iz-j enie.i:b vsled delitve ozemlja med nami i ^clgcri. Edina izje na je z bajgroskim c cžje.n in mestno občino Belgrad. Tukaj sc vojaški razlogi zahtevali, da se to ,
Uradni izkazi ml
Izgube 17. pešpolka.
Mrtvi: Inf, Ambrožič Anton, Litija; inf. Arh Franc, Radovljica; inf. Arh Jakob; inf. Avsenek Vinko, Radovljica; inf. 97. pp. Ba!oh Franc, prideljen 17. pp„ Tolmin; inf. Balon Ivan, Istra; inf. Baraga Ivan, Kočevje; inf. Barbarič Anton, Krško; tit. de-setnik Belcijan Rudolf, Kamn;k; inf. Bsne-dičič Franc I, Radovljica; inf. Benedik Valentin, Kranj; inf. Bergant Franc, Cerklje; inf. Bergles Maks, Celje; desetnik 97. pp. Bertoča Franc, prideljen 17. pp.; desetnik Birk Josin, Litija; inf. B'atnik Franc,-Novo mesto; inf. Bogovč.č Franc, Krško; inf, Bre-zovar Franc, Novo mesto; inf. Celič Anton; inf. Černe Josip, Ljubl:ana; inf. Cerovrek Josip, Krško; inf. čučnik Franc, Krško; inf. Debelak Franc, Krško; desetnik Debelak Anton, Kranj; inf. Debeljak Franc, Krško; inf. Dornik Ivan, Krško; inf. Drglin Josip, ljubljanska oko'ica; inf. Erste Anton, Novo mesto; inf. Eržen Franc, Kranj; inf. 97. pp. Faraguna Marij, prideljen 17. op.; desetnik Ferkanec Štefan; inf. 97. pp. Flais Peter, rri:'e!;en 17. po.; inf. Gačnik Ivan, Kočevje; pr'desctrik Gasperin Andrej, Radovljica; inf. Gerbič Franc, L'ubljara; inf. Gerkšič Martin; irf. Germ Ludvik, Kočevje; inf. Clavar Urban, Kočevje; inf, Gliha Alojz j, Novo mesto; inf. 97, po. Gor-;an Aleksander, pridljen 17. pp., Gorica; inf. 97. po. Gorjup Ernest, prideljen 17. pp.; inf. Grac'i :ar Josip, Kočevje; inf. Gra 'i ek Florjan, Celje, inf, Giii Jakob, Kipfen^erg; inf. Grm Franc; inf. GrmovJek Ignacij, Litija; inf. Hrvatin .Tosin: inf Hnrln!;.,
Kočevje; inf. 97. pp. Iskra Franc, prideljen 17. pp.; Inf. Jager Martin, Ljubljana; inf. Jamnik Ivan, Kočevje; inf. Jamnik Leopold, Kočevje; inf. Jaroš Karel; inf. Jekoš Anton, Krško; inf. Jelovica Anton; enol. prost, tit. desetnik Jereb Jakob, Kamnik; inf. Jereb Josip, Kranj; poddesetnik Jesenovič Matija, Vrhnika; inf. Jevnikar Josip, Litija; inf. Judež Franc, Moravče; tit. desetnik Juvan Ivan, Litija; inf. Kalan Ivan, Kranj; inf. Klemenčič Anton, Črnomelj; inf, Kle-menčič Franc, Krško; inf. Klinec Anton, Gorica; inf. Kobilšek Ivan, Novo mesto; inf. Koder Franc, Kranj; inf. 97. pp. Kodre Ivan, prideljen 17. pp., Vipava; inf. Kokalj Jakob, Kranj; inf. Kokalj Josip, Kranj; inf. Kolenc Ivan, Litija; tit. poddesetnik Kosma-tin Lovrenc; inf. Kostner Benedikt, Kočevje; inf. Kovič Vjnko, Kamnik; inf. 97. pp. Kravos Ivan, prideljen 17. pp.; inf. Križman Anton, Trebnje; inf. Križnik Franc, Litija; tit. poddesetnik Kržič Franc, Preserje; inf. Kvas Ivan, Kočevje; inf. Kveder Franc, Kamnik; inf. 97. pp. Lahajner Jakob, prideljen 17. pp.; inf. Lakota Alojzij, Radovljica; inf. Larnpret Ivan, Litija; tit. četovodja Lanz Karel; inf. Lap Anton, Kamnik; inf. Lapuh Mihael, Brežice; inf. 97. pp. Leban Ivan, prideljen 17. pp., Tolmin; inf. Lesko-vec Franc, Ljubljana; inf, 97. pp. Leskovec Karel, prideljen 17. pp., Postojna; inf. 97. pp. Likar Ivan, prideljen 17. pp., Gorica; inf. Lindi Peter; poddesetnik Loskar Edvard; inf. Luštrek Pavel, Kranj; inf. Macher Josip, Lipnica; inf. Majzel Josip, Metlika; inf. 97. pp. Maku c Alojzij, prideljen 17. pp., Gorica; inf. 97. pp. Maršič Ivan, prideljen 17. pp.| inf. 97. pp, Masten Franc, prideljen 17. pp; inf Matiašič Franc, Ljubljana; inf. 97. pp. Matiašič Ivan, prideljen 17. pp., Postojna; inf, Meglič Andrej, Ljubljana; inf. Mikolič Franc, Krško; inf. 97. pp. Mladenič Anton, prideljen 17. pp.; inf. Mlakar Ivan, Ljubljana; inf. 97. pp. Mlakar Rihard, prideljen 17. pp., Tolmin; tit. desetnik Močnik Josip; poddesetnik Modic Alojzij, Novo mesto; inf, /vložek Štefan, ljubljanska okolica; inf. 97. pp. Mrhar Franc, prideljen 17. pp., Postojna; inf. 97. pp. Načinovič Josip, prideljen 17. pp.; inf. Novak Franc; inf. 97. pp. Novak Franc, prideljen 17. pp., Postojna; inf. Novak Jakob, Celje; inf. Novak Josip, Krško; inf. Oblak Ludvik, Kočevje; poddesetnik Obraz Josip; inf, Ora-žem Franc; inf, Orešnik Anton, Krško; inf. Pavlin Josip, Kranj; inf, 97, pp. Paus Jurij, prideljen 17. pp., Pulj; inf. 97. pp. Pavlič Alojzij, prideljen 17. pp; inf, Pečaver Ivan, Črnomelj; inf. 97. pp. Penko Jakob, prideljen 17, pp., Postojna; inf, 97. pp. Peresa Adam, prideljen 17, pp,, Pulj; inf. 97. pp. Perigoj Avgust, prideljen 17. pp.; inf. 97. pp. Petkovšek Josip, prideljen 17, pp., Logatec; inf. Petrič Franc, Ljubljana; inf. 97. pp, Pe-truzzi Alojzij, prideljen 17. pp.; inf. Piči Franc, Vrhnika; inf. Pintar Franc, Radovljica; inf. 97. pp. Pintar Josip, prideljen 17, pp., Gorica; inf. Pire Anton; inf. Pirnat Franc, Kočevje; inf, Povhe Anton, Krško; inf, 97. pp. Podberšek Anton, prideljen 17, pp., Gorica; inf. Podjed Josip; inf. Po-drenik Karel, Trbovlje; inf. Pogačnik Anton, Kranj; inf. Pogačnik Josip, Selce; inf. Pog'ajen Josip, Litija; inf. 97. pp. Poklar Ivan, prideljen 17. pp.; inf. Polajnar Konrad, Velikovec; inf. Prelesnik Anton, Kočevje; inf. 97. pp. Prenc Martin, prideljen 17. pp., Pulj; inf Priberger L., Pulj; poddesetnik Prizdig Miroslav, Ljubljana; poddesetnik Prusnik Anton, Ljubljana; inf. Pu-hek Ivan, Črnomelj; inf, Rant Peter, Kranj; ipf. Ravnikar Franc, Ljubljana; inf. Ravnikar Jurij, Kočevje; inf. Redenšek Anton, Krško; inf. Resnik Ivan; inf. 97, pp. Reven Peter, prideljen 17. pp., Sp. Idrija; inf. Ro-bek Anton; poddesetnik Rothel Josip, Kočevje; inf. 97. pp. Šabec Mihael, prideljen 17, pp., Postojna; desetnik Eajnc Anton, Postojna; inf. Samec Josip, Kočevje; inf. 97. pp. Satkovič Josip, prideljen 17. pp., Reka; inf. Sedlar Franc, Kranj; inf, Seidl Božidar, Ljubljana; inf. Simončič Henrik, Brežice; inf. Šivane Anton, Litija; inf. Škr-lec Martin, Krško; inf. 97, pp. Sloselj Ivan, prideljen 17. pp.; četovodja 97. pp. Smajla Ivan, prideljen 17. pp., Opatija; inf. 97. pp. Smožič Anton, prideljen 17. pp.; inf. Šolar Franc, Radovljica; inf. Zorman Ivan, Mari- | bor; inf. 97, pp. Sošič Karel, prideljen < 17. pp., Trst; inf. Sošič Simon, Pulj; inf. Srebrnjak Anton, Novo mesto; inf. 97. pp. Srebrnič Franc, prideljen 17. pp.; inf. Sruc Josip, Krško; inf. Stanovnik Josip, Kranj; | inf. Staudacher Anton, Kočevje; desetnik Stemberger Alojzij, Postojna; inf, Štibelj Albin, Kranj; inf. 97, pp, Štok Karmel, prideljen 17. pp., Trst; inf. Stromle Ignacij, Litija; inf. Sušnik Franc; inf. Švab Ivan, Štajersko; inf. Tavčar Ivan, Kranj; inf. Tekav-čič Matija, Novo mesto; inf. Tičar A'ojzij, Krško; inf. Topolovec Anton, Ptuj; inf. Trdina Blaž, Kranj; poddesetnik Trpine Ivan, B'ed; inf, Turk Ivan, Novo mesto; četovodja I 97. pp. Ukmar Ivan, prideljen 17. pp., Trst; inf. Uslakar Alojzij, Kranj; poddesetnik j 97. pp. Veljak Franc, prideljen 17. pp., Trst; inf. Verbič Ivan, Litija; inf. Verderber Josip, Kočevje; inf. 97, pp. Vičič Mat., prideljen 17. pp., Cerknica; inf. Vi-Jeršek Mate?; Ce je; inf. Vidmar Alojzij, KrSko; inf. vimpoUek Franc, B.c?i:e; irf. 97. pp. Vi-
Jakob, Kranj; inf. Wallner Jurij, Paternion; inf. adnikar Josip, Ljubljana; inf. Žagar Josip, Kočevje; inf. Zagorc Josip, Krško; inf. Zaje Jernej, ljubljanska okolica; inf. Zaje Ivan, Devica Marija v Polju; inf. Zalar Ivan, Ljubljana; inf. Žalec Ivan, Črnomelj; inf. Zamljen Nikolaj; poddesetnik Žičkar Ivan; inf. Zima Franc, Radovljica; inf. 97. pp. Zut-lion Josip, prideljen 17. pp.; tit. desetnik Zwerger Ivan.
Novice od mimke čevljarske zadruge.
Prva slovenska ljudska šola za begunce. V Vrbovcu se je otvorila dne 22. jan. ljudska šola za otroke delavcev Čevljarske zadruge iz Mirna. Šolo obiskuje sedaj okolu 80 otrok, kot učitelj voditelj je nastavljen g. A. Ferlat, učitelj iz Rupe pri Mirnu, veronauk poučuje p. Kerubin Tu-šek, gvardijan v Nazaretu. — Leseno barako je zgradila Čevljarska zadruga. V kratkem se otvori tam tudi obrtna šola, kakor je bila svojčas v Mirnu.
Čevljarska zadruga je povečala svoj obrat ter nabavila več novih strojev. V zadrugi se izdeluje nad 800 parov čevljev vsak dan; naloženi vozovi usnja in drugih potrebščin in izdelanih čevljev, pričajo o vidnem napredku zadruge, ki se je pod spretnim vodstvom g. Ant. Vuka tako dvignila, da je ena največjih podjetij te stroke v monarhiji.
V Čevljarski zadrugi je zaposlenih nad tristo oseb, v okolici pa živi okoli 800 Hudi iz Mirna, Orehovelj, Rune, Peči, iz Bili in Vrtoibe, tudi iz Trsta, Sežane, celo z Reke so ljudje tu, in za vse je dobro preskrbljeno: za kruh, živež in zaslužek skrbi zadruga, dušno hrano pa prejemajo verniki pri čč. frančiškanih v Nazarju, v župniji Rečica in Mozirje. Na čast vsem se mora priznati, da se možje, žene in dekleta prav vzorno obnašajo, le nekatere fantaline bi bilo prav poslati v bojno črto. Z imenom Čevljarske zadruge se ne stri-tua grdo ime pijančevanje, ponočevanje, prekUrnevanje in še kaj grdega in umazanega!
Čevljarska zadruga in Eprov'zac'ja.
Ker nima veliko delavcev v Čevljarski zadrugi svojcev v seviniski dolmi, ki bi jim kuhali jedila, ter so nekateri preveč oddaljeni od svojih družin, pokazala se je nujna potreba, d?, se za vse te delavce napravi lastna kuhinja, v kateri dobiva zaju-trek, kosilo in večerjo ned 80 oseb. Da nismo v nadlego domačinom radi moke, ?ita in drurgih potrebščin, imamo lastno prodajalno, kjer se oddaja družinam blago dvakrat v tednu.
Mirenska hran;ln'ca in posojilnica, podporno društvo in bolniška blagajna poslujejo še nadalje uspešno v Čevljarski zadrugi tudi KatoMko delavsko društvo deluje dobro ter razširja večje število naših dobrih časnikov. Večina članic mirenske dekliške družbe je pri Č. z., katere se lepo obnašaio, drurštvene shode obiskujejo v Nazariu in na Rečici.
Nekaj malčkov so nam rojenice že prinesle, bela žena se je pa tudi že večkrat prikazala, za oklice in poroke bodo pa svoj čas poskrbeli goriški ali štajerski fantje m dekleta.
Znameniti avto Č. z. je prenehal delovati po dvamesečnem napornem delovanju ter čaka, da ga reši iz spanja konec vojske, ki mu prinese nove moči z bencinom. '
Zadetkom pusta se je pod vodstvom g. dr. Kemperla v Mozirju predstavljala igra »V dolini« v korist Rdečemu križu, ki po svoji vsebini ne vpliva blagodejno v se-cantih resnih časih na mladino. Gospod dr. Kempcrle, bivši urednik vrle mariborske »Straže«, navajajte ljudstvo h kreposti in abstinenci, ne pa k takim neslanostim!
1 (lalijaoe.
»•• • f o	r .—. V »V	i	i ianc, i>;c?ise: inl 97 »d Vi-
,nf- Hrvatin JoSiP: inf- Hudolin Josip, , las Anion, prideljen 17. pp ; inf! Vovnik
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. febr. Uradno:
Topniški boji na primorski in na sosednjem delu koroške bojne črte se nada-I;uje,o. Boji z metalci min in z ročnimi granatami so se razvili tudi v odseku Dobr-dobske visoke planote. Prepodili smo osmič italijansko poljsko stražo na Javorščku. Predool e na?e nove posto'anfee v ozemlju Rombona je pokrito s sovražnimi mrliči. Namestnik načelnika general, štaba* pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
Rim, 14. februarja. (K. u.) Včeraj veliko topniških akcij, posebno intenzivno je nestopalo topništvo v odseku ob zgornji Soči, od koder se poroča o premikanju čet o pomnoženem delu sovražnika glede na zgradbo utrdb in cest.
Rim, 15. februarja. (K. u.) Ob zgornji Soči se je nadaljeval včer;j živahno topniški boj. V odsekih Mrzli Vrh in Vedil (Krn) smo uničili sovražne jarke in bivališča. Na višini Podgora so vrgle patrulje,, ki so drzno prodirr'e, veliko bomb proti sovražni n jarkom. N??e topništvo je zasulo na krf ški visoki planoti nekaj so vražnih jarkov, ko je prepodilo prej br? nilce. Sovražni letalci so napadli Brent?
nico v Val Lagarina, Schio v Val Leagra in Latisina na ravnini Tagliamento. Škoda je majhna, žrtev male, večinoma civilno prebivalstvo Obstreljevanje Schia je končal nastop našega letalnega brodovja. Pri Gorici je napadel neki lasten letalec neko sovražno letalo in ga prisilil, da je pobegnil.
Napad na Milan.
Lugano, 16. febr. Milanski listi poročajo v zelo cenzuriranih člankih o zračnem napadu. Vojaško poveljstvo je bilo pravočasno obveščeno, vendar pa general ni naprej sporočil, Mnogo italijanskih letal se je dvignilo, da bi zasledovali sovražnika, vendar je bil njih napad brez uspeha, ker je bila hitrost avstrijskih letal veliko večja kot laških. Okoli 100 šrapnelov je eksplodiralo v zraku, pa niti eden ni zadel,
Lugano. Napad na Milan je vzbudil v Italiji velikansko pozornost, posebno zaradi velike daljave, ki so jo morali pre-leteti letalci. Četudi vodi črta čez mesta, ki so oborožena z brezštevilnimi obrambnimi topovi, uporablja italijansko časopisje običajno taktiko in se pritožuje, da je bilo napadeno popolnoma neutrjeno mesto in da so postale žrtve le žene in otroci.
Lugano. Italijansko časopisje, posebno milansko, je razljučeno radi zračnega napada na Milan, Pričeli so v Milanu zopet pleniti in uničevati last nemških podanikov,
Lugano. Poletelo je nad Milan 11 letal vrste »Lohner« in »Lloyd«. Italijane smo varali, ker so letela naša letala v neki drugi smeri in so se obrnila pozneje nenadoma med poletom proti Bresciji in proti Milanu. Neko naše letalo je vodil tisti stotnik, ki se je vrnil zadnji iz obleganega Prze-mysla. On je metal tudi bombe na Schio.
Letalni napad na Ravenno.
Lugano. »Secolo« poroča, da je poškodovana bazilika v Ravenni po neki avstrijski letalni bombi mnogo hujše, kakor se je poročalo prvotno.
Avstrijska pomorska letala metala bombe na Rimini.
Lugano, 16. febr. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča: Avstrijska pomorska letala so vrgla včeraj zjutraj okolu 4. ure nekaj bomb. Ker so streljali obrambni topovi uspešno, so se odstranila letala takoj proti severovzhodu. Škode niso povzročila veliko. Ranjena sta dva civilista.
Angleški častnik! na italijanski ironti.
Lugano, 17. februarja. V Turin je došlo 34 angleških ambulančnih avtomobilov in 40 angleških častnikov, ki so se odpeljali na italijansko fronto.
Ministrski svet v Rimu.
Lugano, 16. febr. Včerajšnji ministrski svet je trajal štiri ure. Navzoči so bili vsi ministri. Salandra, Sonnino, Daneo, in Zu-pelli so poročali o pogajanjih in sklepih s francoskimi ministri Briandom, Burgeois-om in Thomasoin in sicer je Sonnino obširno poročal o sklepu, da se napravi enotnost v vojni akciji, kakor tudi o pogajanjih in sklepih glede na gospodarska vprašanja ter o konferenci štirisporazuma v Parizu, ki ima namen, da da tem sklepom obliko in praktično uporabo. Konferenca se bo vršila najbrže še ta mesec.
Pariška konferenca.
Lugano, 16. febr. »Secolo« poroča: Vest, da bosta na pariški konferenci zastopala Italijo vojni minister Zupelli in namestnik načelnika generalnega štaba Por-ro, je neresnična. Sklep italiianske vlade glede na določitev delegatov je odvisen od sporazuma zaveznikov, ki zastopajo stališče, da se morejo konference udeležiti možje, ki so za diplomatične in vojaške akcije direktno osebno odgovorni, torej zunanji minister in načelnik generalnega štaba vsake države.
Nevtralna sodba o francoskem posetu Rima.
Kodanj. (K. u.) O rimskem obisku francoskega ministrskega predsednika i zvaja »Extrabladet«: Ko je izbruhnila vojska, je bila Italija še članica trozveze .Ker je napovedala Avstriji vojsko, ko je dolgo cin-cala, je prelomila tako mrzlo zvestobo, postavo, poštenost in vest, da svet kaj takega še ni doživel in je moralo vzbuditi to povsod posebna čustva, kjer še obstoja smisel za moralo. Ako presojamo Brian-dovo popotovanje s stališča zgodovinskega razvoja od 1. 1898 dalje, se moramo zgražali nad tem, kar se godi na svetu. Italija je doživela z vojsko večjo fiasko, kakor ka-tertkoli druga država. Osrednji velesili se vojskujeti skoraj s celim svetom in pridobivati zmago za zmago, cel svet pa odgovarja z napitnicami in s slavnostnimi pojedinami. To spominja na predpust.
Demonstracija proti Briandu v Rimu.
Curih. Iz Rima brzojavljajo: Ko je zapustil Briand kolodvor, je več ljudi žvižgalo. Nekdo je zaklical: »Tudi ta preliva kri! Tudi ta podaljšuje vojsko.« Čuli so se tudi drugi klici; dedektivi, raztreseni v množici, so poizkušali zaman pomiriti demonstrante.
Cadorna v Parizu. Lugano. »Messagero« poroča, da pričakujejo v Parizu Cadorno.
Nadaljna italijanska društva razpuščena, Inomost, 16. februarja. Uradni list razglaša razpust naslednjih italijanskih društev: 1. Italijanska ljudska knjižnica, 2. Italijansko dobrodelno društvo, 3. krožek Alessandro Manzoni in 4. krožek Minerva, vsi s sedežem v Inomostu; 5. kolesarsko društvo Brenta s sedežem v Borgu.
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. febr. Uradno:
Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. febr. (K. u.) Veliki glavni stan:
Snežilo je na celi bojni črti. Pripetilo se ci nič važnega.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO,
Petrograd, 14. februarja. Nadaljevalo se je živabno streljanje na obeh straneh. Med Olonem in otokom Dalenom (12 km južnozahodno od Rige) smo dognali, da naše topništvo dobro zadeva. Južnozahodno od Dvinskega je uporabljal sovražnik bombe z dušljivimi plini.
VELIKI NAPAD V MARCU PROTI RUSIJI.
Curih. »Temps« poroča, da prično osrednji velesili napad proti Rusiji sredi marca, a kljub temu se vojska ne odloči na ruskem bojišču. Konec vojske se izsili na zahodnem bojišču; Francija bo morala zopet enkrat nositi glavno breme, posebno ker se že zdaj Nemci močno ojačujejo.
IZJALOVLJENA RUSKA OFENZIVA.
Rotterdam, 16, februarja. Nek angleški častnik, ki se je vrnil z besarabske fronte, poroča o ponesrečenju ruske ofenzive. Ruski uspehi so neznatni, predor je nemogoč, izgube ogromne,
PREMIKANJE RUSKIH ČET,
Kodanj, 16. febr, (K. u.) »National Ti-dende« poroča iz Petrograda: Že drugič so ustavili za en teden ves osobni promet na glavni progi in sicer od 23. febr. do 1. marca.
TEHNIKA POZICIJSKEGA BOJA V VZHODNI GALICIJI.
Strelski jarki in zgradbe c. in kr. čet vzhodno od Buczacza kažejo tako popolnost vojne tehnike, da ne dopuščajo nobene primere s primitivnimi, postojankami lanske karpatske zime ter trdi v slučaju ojačenja dosedaj brezrspešnh ruskih prodornih pcizskusov zagotavljajo brambi uspeh. Z naibl'žje železniške postaje dovajajo mnogoštevilne etapne naprave vse možne vojne potrebščine noter v vojni pas. Sistem strelskih jarkov je prilagoden najnovejšim vojnim izkušnjam. Glavni jarek vsebuje dobro kurjene in srhe spalne prostore za posadko in moštvo, telefonske celice, vzidke za strojne puške, mmomete, žaromete, stališča za metanje ročnih granat, opazovališča za artiljerijo in pehoto. Strelski jarki so skrbno kanalizirani, opremljeni z dobrimi vodnimi črpalnica-mi in imajo vedno po več izhodov. Razen širokega pasu ovir so globoko v zemljo zgrajene postojanke za naprej potisnjene bojne straže in prisluškovalce. Gričasto ozemlje omogočuje, da leže avstro-ogrske in ruske bojne straže na enaki višini le po 200 korakov narazen.
Ruske postojanke so mnogo slabše urejene. Najsprednejše sestoje le iz odprtih jarkov, ki so na mnogih mestih pod zemljo, iz nizkih podzemeljskih lukenj hi iz žičnih ovir, ki se šele zadnji čas oči-vidno ojačujejo. Vsako jutro se more ustanoviti napredek ruskih podkopnih del in spoznati, kdaj bodo docela izvršena.
VESTI IZ TARNOPOLA.
Krakov, 15. febr. »Naprzod« posnema po moskovski »Gazeti Polski« naslednji vesti iz neznatnega dela Galicije, katerega imajo še zasedenega Rusi: Tarnopol je križišče petih železniških prog ter šteje v mirnih časih kakih 40.000 prebivalcev. Proti vsem drugačnim vestem treba pribiti, da je ostalo mesto Tarnopol skoraj popolnoma nepoškodovano. Poljski sokolski dom so Rusi spremenili v pravoslavno cerkev. Nepoškodovana so ostala tudi vsa mestna poslopja. Poljska ljudska šola in učiteljišče služita kot vojašnici. Ker v vojašnico vstop civilnim osebam ni dovoljen, se ni moglo ustanoviti, da li je v ljudski šoli nastanjena ljudska knjižnica, ki je štela 150.000 zvezkov, še ondi. Ravno tako ni ničesar znanega o usodi podoljskega muzeja. Namestu občinskega sveta posluje magistrat, ki mu stoji na čelu bivši državni poslanec Emil vitez pl. Michalowski. Dalje poslujejo: sodišče in državno pravdništvo, mestna hranilnica in zavarovalnica. Uradni jezik je ruski in ooliski.
RAZPUST VARŠAVSKEGA POLJSKEGA NAUČNEGA ODSEKA.
Krakov, 16, februarja. Kakor poroča »Nowa Reforma«, je nemško policijsko ravnateljstvo v Varšavi razpustila tamoš-nji poljski naučni oddelek. Nemške oblasti so bile namreč zahtevale, da se iz na-učnega odseka meščanskega odbora ustanovi desetčlanski šolski odbor, ki bi odločil o potrebščinah šol in kateremu bi se priznal posvetovalni glas v zadevah notranje uredbe šol. Ker se meščanski odbor s to zadevo nemških oblasti ni strinjal, je bil poljski naučni odsek razpuščen in so podrejena sedaj vsa šolska in izpitna vprašanja neposredno nemškemu policijskemu predsedniku.
Na Balkana.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. febr. Uradno: Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. febr. K. u.) Veliki gl-.vni stan:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo
Dve tretjini Albanije zasedeni. Dunaj. »Fremdenblatt« izvaja: Ako odgovarja angleško poročilo o zasedbi Fierija po Bolgarih dejstvom, se nahajati dve tretjini Albanije v rokah zaveznikov, ker morejo Bolgari zasesti Fiere le, če je v njih rokah tudi Berat. Zasedbi Fieri se mora pripisovati zato velika važnost, ker odreže zvezo na suhem med Dračem in Valono.
Valona se ne more držati.
Curih. »Giornale dltalia« poroča, da sodi grško časopisje, albanska ekspedicija Italijanov se bo končala ravno tako kakor se je končala srbska ekspedicija Francozov in Angležev, da se namreč umaknejo Italijani iz Valone na grško ozemlje.
Španska in predaja Črnegore.
Haag. Španski zunanji urad objavlja noto o predaji Črnegore. Na željo avstrijske vlade je brzojavil španski veleposlanik na Dunaju v Madrid, če bi posredoval kralj Alfonz za zve.zo črnogorskih minislrov, ki jim gre trenutno vlada Črnegore, in med kraljem Nikolajem. Črnogorski ministri, ki so podpisali predajo, so poleg tega prosili, naj jih kralj pooblasti. Španski zunanji minister je izjavil, da je pripravljen za to, a ker uživa kralj Nikolaj svobodno gostoljubnost, je potrebno posredovanje francoske vlade. Zunanji minister Burian je temu pritrdil, nakar so se izročili spisi francoskem m'n;strstvu.
Budimpešta. »Esti Ujsag« poroča iz Milana: »Secolo« poroča: Črnogorskim ministrom je n?roreno naj sklenejo z Avstrijo mir. Kdo, v k?ki obliki in kdaj, iz lista ni r?zvidno, ker je dovolila cenzura le nas!-v članka.
Italijani na Krfu.
Pariz, 16. februarja. (K, u.) Agence Havas piše: Del grškega časopisja zelo ro-oota vsled izkrcanja italijanskih čet na Krfu, medtem ko gre v resnici le za oddelek karabinjerjev, ki so določeni le za to, da razpolaga z njimi italijansko poslaništvo in so poleg tega pod poveljstvom francoskega generala, ki organizira srbsko armado
XXX
Bolgarski kralj ne pride v Koburg,
Berlin. Iz Koburga se poroča: Bolgarski kralj ne pride v Koburg, kjer so ga že čakali.
Bolgarska odlikovanja.
Dunaj. (K. u.) »Reichspost« poroča: Bolgarski kralj je podelil cesarju Francu Jožefu hrabrostni križ 1. in 4. vrste, nadvojvodi prestolonasledniku Karlu Franc Jožefu red sv. Cirila in Metoda z verižico in hrabrostni križ IV. vrste, avstrijskemu vojaškemu atašeju v Sofiji, polkovniku Laxa, hrabrostni križ tretje vrste.
Radoslavov o Grški in Rumuniji.
Bolgarski ministrski predsednik dr. Radoslavov je sprejel na Dunaju zastopnika »Reichspost«, kateremu je med drugim izjavil o Grški sledeče: »Poročilo lista »Journal des Balkans«, da je grški poslanik meni izjavil, da namerava Grška celo v slučaju bolgarskega napada na Solun ostati nevtralna, je resnično. Kaj drugega od Grške tudi nismo pričakovali. Če gremo v Solun, se bojujemo celo za Grke, za njih svobodo. Da se mora Grška vsled svoje lege bati angleškega brodovja, razumemo. Mi bi prav radi sosedo dokazali svoje dobro mišljenje z dejansko pomočjo glede preskrbe živil — pa ni naša krivda, da so štirisporazumniki porušili most čez Stru-mo in tako s silo preprečili železniški dovoz iz Bolgarije na Grško.
Budimpešta, 16. februarja. Poročevalec »Az Est« je imel na Dunaju razgovor z bolgarskim ministrskim pred&ednikom Ra-doslavovom, ki je rekel: Naše razmerje z Grško sc je zelo zboljšalo. Grki poznajo naše interese in vedo, da nismo sovražniki Grške. Bolgarske čete so se ustavile na grški meji in tako pokazale, da se znajo ozirati na grško občutljivost in želje. Nismo prenapeteži in nimamo ofenzivne politike. V »Narodni Prava« smo objavili članek, da pomirimo Grke. Ali se bo začela akcija proti ententi, je odvisno od več momentov, v prvi vrsti od grške vlade. Z Rumunijo živimo v razmerju dveh sosedov, ki želita živeti v prijateljstvu. To prijateljstvo je prijetno in upam, da tako ostane.«
XXX
Grška ne odloži orožja.
Berlin, 16. februarja. »Vos. Ztg.« poroča: Pariški »Journal« poroča iz Soluna: Navzlic Skuludisovi izjavi zagotavlja notranji minister Gunaris, ki je pravi gospodar položaja, da Grška ne bo položila orožja, ker se ,npče odpovedati svoji armadi.	0fj <
Ententa se hoče udomačiti na Grškem.
Curih, 16. februarja. Švicarska brzojavna agentura javlja: V Atene so dobili zaupno vest iz Soluna, da je angleški konzul opozoril Grke, ki mislijo ostati v mestu, da naj zaprosijo za angleško podani-štvo.
Atenski politični krogi tudi sodijo, da bo ententa zasedla luki Volo in Patras. Ententa je že zahtevala, da v teh dveh mestih izkrca 5000 srbskih vojakov in večje število beguncev. Grška je bila odločno proti temu naklepu. Ententine vojne ladje so pred luko Volo žc nasejale min in žičnih ovir. V svoje roke hočejo menda dobiti celo železniško progo v I.ariso.
Sporazum zasede Patras in Volo?
Atene, Tukajšnji politični krogi priča-! kujejo, da zasede sporazum pristanišči Patras in Volo,
Sporazum razdeljen.
Curih. Potem ko je odpotoval Briand, sta se posvetovala več ir Sonnino in ruski poslanik Giers. Trdi se, da sta izdelovala skupen italijansko-ruski načrt o proti-; predlogih glede na francoske in angleške i načrte. Italija ne soglaša s svojimi zavezniki predvsem glede na Albanijo, Solun in Grško.
X x X
Carpova izjava.
Bukarešt, 16. febr. »Moldava« objavlja članek Petra Carpa, iz katerega posnemamo sledeče zanimive stavke: Mi hočemo vojsko z Rusijo, ker hočemo premagati našega dednega sovražnika in da si priborimo Besarabijo od Hotina do morja in od Pruta do Dnjestra. Besarabija je naša last. Za bodočnost potrebujemo Odeso. Zato vojsko z Rusom!
Rumunsld konzervativci proti Bratianuju.
Bukarešt, 16. febr. »Steagul«, konservativno glasilo odgovarja na liberalne napade: Vse smo storili, da ne bi Bratianu končno veljavno deželo zapletel v enten-tino mrežo in odpravil svobodo odločeva-nja. Bratianu se je vendar odmaknil iz pota, kakor ga je začrtal kronski svet. Sedaj smo mu povedali, da ne moremo več za njm, ker ne soglašamo z njegovo zunanjo politiko. Na skrivnem pripravlinna angleška žitna kupčija in vojaške odredbe na vseh mejah, dočim jih na tretji meji ni bilo in razgovori v francoskih listih kažejo njegovo naziranje.
Rusija zasegla rumunsko strelivo.
Bukarešt, 16. februarja. »Libertatea* izve iz dobrega vira: Rusija je zaplenila na Angleškem in v Ameriki naročeno strelivo, ki bi preko Rusije moralo v Rumunijo. Rusija je to storila iz previdnosti, ker zunanja rumunska politika še vedno ni jasna. Včerajšnji ministrski svet je sklenil odločno zahtevati izročitev streliva.
Boli 00 ZOHO0O.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. febr. (K. u.) Veliki glavm stan:
Angleži so napadli sinoči trikrat brezuspešno postojanko, ki smo jim vzeli južnovzhodno od Yperna. število ujetnikov znaša okroglo 100 mož.
V Champagni so ponovili Francozi poizkus, da zopet pridobe nazaj postojanko severnozahodno od Tahure z istim neuspe-kom kakor prejšnje dni.
Viharno deževno vreme je povsod vplivalo na bojevan-e.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 14. februarja, ob 3. uri popol*
dne. (Kor. ur.) Južno od Sommc so zasedle naše čete včeraj koncem dne med napa-do mna nemške utrdbe južno od Friese, da so zasedle dele strelskih jarkov. Naš ogenj je preprečil sovražen protinapad. Obkolili in decimirali smo neko nemško
stotnijo; stotnik in 70 vojakov, ki so še ostali živi, so se udali. V Champagni smo razstrelili včeraj tri podkope vzhodno od ceste Tahure-Somme-Py pod naprej potisnjenimi odseki, v katere se je posrečilo sovražniku prodreti z napadi. Popolnoma so se izjalovili sovražnikovi poizkusi, da bi prodrl do naših strelskih jarkov druge črte. Kljub resnim izgubam, ki jih je zadala sovražniku razstrelba naših podkopov in topniški ogenj, je držal sprednje odseke. V zgornji Alzaciji so zasedli Nemci sinoči približno 200 metrov strelskih jarkov vzhodno od Sapois z napadom pehote po prejšnjem ljutcni obstreljevanju. S takojšnjim protinapadom smo zopet pridobili večino ozemlja. Zelo ljuto delovanje topništva v tej pokrajini traja dalje.
Pariz, 14. februarja, ob 11. uri zvečer. (Kor. ur.) Naše topništvo je razstrelilo neko municijsko skladišče severno od Boe-singhe. Severno od Soissona je poizkušala prodirati sovražna pehota sinoči na cesti v Terny-et-Gcrny in na bregu Aisne, a ga je zadržal takoj naš zapiralni in ogenj naše pehote. V zgornji AlZaci|i je obstreljeval sovražnik krepko vzhodno od Sapois naprej potisnjene oddelke, ki smo jih umaknili ponoči.
Boji pri Yp«rnu.
London, (K. u.) Angleški glavni stan poroča: Potem ko so obstreljevali ljuto celo bojno črto od Yperna in prednje postojanke južno od Hooge, je napadla večkrat sovražna pehota. Med ypernskim prekopom in železniško progo Komines je vdrl sovražnik v naše najsprednejše jarke na črti približno 600 metrov široki, vsi drugi napadi so se izjalovili. S topovi ljuto streljajo dalje na obeh straneh.
Na zohodnem bojišču.
Curih. Francosko časopisje je nekoliko vznemirjeno vsled nemških napadov na zahodno bojno črto. Podpolkovnik Rousset opozarja v >Petit Parisien«, da postane lahko nevarno uspešno podzemeljsko delo Nemcev, če se izpopolni. Vojaški sotrudnik »Petit Journala«, general Berthan, priznava možnost, da prično Nemci splošno ofenzivo z namenom, da dovedejo do vojne odškodnine. Sreča je, da je pripravljena francoska armada, kar dokazuje delovanje francoskega topništva v zadnjih bojih.
Važni dogodki v Vogezih.
Curih. Ruski vojaški krogi sodijo, da se pripravljajo v Vogezih važni dogodki, vsled česar francoska armada kolikor mogoče hitro izpopolnjuje svoje priprave. Poincare si je ogledal trdnjave Verdun, Belfort in Toul.
Izpraznitev Beliorta.
Baselj. Tukajšnji listi poročajo, da je ukazal poveljnik trdnjave, naj zapusti trd-njavsko ozemlje tretjina civilnega prebivalstva.
Kako se navdušujejo Francozi.
Pariz, (K. u.) Pod napisom: »Napačni manevri« izvaja Temps: Žive ljudje, ki hočejo, če jih tudi svarite, svoje nazore vsiliti tistemu, ki noče tako soditi, kakor sodijo sami. Nahajajo se nevtralci, ki vztrajajo pri svojih poizkusih, da se zopet obnovi mir med narodi, ker si predstavljajo možnost z veliko srčnostjo rešiti težavna vprašanja, ki jih pozna civiliziran svet. Radi priznamo, da prešinjajo nevtralce najboljši nameni in da jih ne vodijo zasebne koristi. A ker so se izjalovili vsi njih poizkusi, da se doseže zbližanje, bi se morali prepričati, da njih nazor ne more biti tudi naš. Če obljubi Nemčija, da se peča dobrohotno s predlogi, ki bi jih ji stavil sporazum, je to brez vsake važnosti, ker četverosporazum ne bo stavil takih predlogov, marveč bo narekoval svoje pogoje osrednjima velesilama, ne da bi poizvedoval, če je Nemčija bolj ali. manj voljna, da razpravlja o njih ali da jih sprejme. »Temps« konča: V deželah četverosporazuma se sodi o položaju takole: Ne miru, ne premirja, ne posredovanja, marveč vojsko do skrajnosti. Če tam drugače sodijo, sodijo tako le, ker so dosegle naše vojske svoj smoter in ker izjavljata Avstrija in Nemčija, da sta premagani.
Kitchener o dogodkih na bojišču.
London. (K. u.) Reuter: Lord Kitchener je podal v zgornji zbornici pregled o vojnih dogodkih. Pozimi so poslali osem novih divizij na zahodno bojišče, kjer sovražnika ne dopuste počivati. Toplo je izražal priznanje italijanski armadi in izjavil svoje prepričtnje, da bo srečno končala napredovanje. Kljub ljutim bitkam in težkim izgubam je popolnoma preosnova-na in iznova oborožena ruska armada; preveva še te čete ravno tako dober duh, kakor ko se je pričela vojska. O umikanju čet iz Gallipolija je izjavil lord Kitchener: Če tudi sem se prepričal na licu mesta, da se izvede lahko umikanje z nižjimi izgubami, kakor se je sodilo prvotno, je izvedba prekosila najnapetejša pričakovanja. Višje poveljstvo v Solunu se je poverilo Sar-railu, da se krepko izrazi načelo sloge med zavezniki. Lord Kitchener je končal, da upa na zmagovit konec vojske.
Mila v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad. (Kor. ur.) Veliki glavni stan:
Iraška bojna črta.
Neko naše letalo je preletelo postojanko sovražnega topništva pri Kut el Amari in je vrglo uspešno dvanajst bomb, ki so učinkovale prav dobro. Po svojem porazu v bitki pri Betchi (zahodno od Kor-ne) je pustil ležati sovražnik med svojim umikanjem veliko mrličev. Izgubil je sovražnik v omenjeni bitki in pozneje 2000 mož in 3000 živali.
Kavkaška bojna črta.
V ljutih bojih za postojanke, ki so se bili kljub mrazu in snežnem viharju, je izgubil sovražnik 5000 mrtvih in 60 ujetnikov.
X X X
Nek sovražni poizvedovalni oddelek smo uničili skoraj popolnoma v gozdih med Šejh Osman in El Saile. Tisti, ki se jim je posrečilo, da so ušli, so bežali proti Šejh Osmsnu brez bojne prtljage.
Boji pri Kut el Amara.
Genf. »Temps« poroča iz Londona: Ker drži sovražna armada trdno svoje strelske jarke, se mora opustiti upanje, da se oprosti Kut el Amara. Vreme in velike povodnji nudijo Turkom priliko, da dobro utrjujejo svoje postojanke, ki jih zato ni mogoče vzeti niti z naskokom.
Pri Sueškem prekopu.
Curih. »Temps« poroča: Po zanesljivih poročilih se kmalu pričakuje nemško-turšfei napad na Sueški prekop.
Atene. Dve japonski križarki sta se peliali skozi Sueški prekop v smeri proti Malti. Japonska letala se nahajajo s svojimi ladjami v Sueškem prekopu.
Upori med indijskimi četomi pri Suezu.
Kolin, 17. februarja. (Kor. ur.) »Kol-nisehe Ztg.« poroča iz Kaira o težkih uporih med indijskimi čefami ob Sueškem prekopu in o velikih dezertacijah. General Maxwell je zato odpravil mohamedanske indijske čete cd Sueškega prekopa in jih poslal na druga bojišča, kjer se jim ne bo treba vojskovati z mohamedanci.
Amerika n podmorska vom
London, 16. februarja. (Kor. ur.) Mor-ningpost« poroča iz Washingtona z dne 13. t. m.: Predsednik Wilson se je danes vrnil. Ni še gotovo, kakšno stališče zavzame V/ilson nasproti novi nemški napovedi, da se bodo vse oborožene trgovske ladje brez svarila potopile. Njegova okolica sodi, da se bo odločil ugodno za Nemčijo.
Washington, 16. februarja. (Kor. ur.) Republikanski senator Sterling je vložil resolucijo, v kateri se izjavlja, da senat s skrbjo razmotriva povelje nemške admira-litete, da bodo oborožene trgovske ladje brez svarila potopljene. Resolucija zagotavlja, da Združenih držav in drugih nev-tralcev ne more pomiriti nemško postopanje in izjavlja, da je to povelje v nasprotju s priznanimi pravicami nevtralcev.
London, 17. febr. (Kor. tur.) Reuter: Združene države nameravajo baje vprašati Nemčijo in Avstrijo, kako nameravata dognati, če je oborožena kaka trgovska ladja in če jo nameravajo potopiti brez svarila.
Skrivnostne nenfie ho:ne aflle.
Geni. »Radical« in »Subire Parole« poročata iz Londona: Skrivnostno vrsto novih nemških bojnih ladij tvori dvanaj-storica najhitrejših malih križark s posebnim oklopom proti torpedom in z obraču-jočim se stolpom za 42 cm možnarje.
Odklonjen papežev mirovni pred og.
Bukarešt, 16. febr. »Independance Roumaine« poroča: Papež je ententinim državam ponudil posredovanje za mir. Vlade entente so to ponudbo najvljudneje, pa tudi z največjo odločnostjo zavrnile.
Hrvatski saror.
Podpredsednik pozdravi navzočega poslanca grofa Pejačeviča, ki se je vrnil srečno v Zagreb in je navzoč, V hrvatskem saboru se je dne 15. t. m. nadaljevala razprava o malem grbu. Vladni poslanec Roje predlaga, da se sprejme vladni predlog o malem grbu. Nato govori poslanec hrvat-sko-srbske koalicije, Vilder, kateri napada stranko »Hrvatske«. Nato med drugim pravi da »ideja ostane tudi po vojski to je, da so Hrvati in Srbi en narod in da bodo to tudi ostali«. (Odobravanje pri koaliciji.)
V seji hrvaškega sabora 16, t. m, je govoril član Starčevičeve stranke poslanec Hrvoj o razlogih, zakaj da glasuje njegova stranka proti poročilu regnikolarne deputacije. Poročevalec je priporočal, naj •• ooročilo odobri, kar se ie tudi zgodilo
v prvem in v drugem branju. V seji 15. t. m. je priporočal ban Skerlecz, naj se sprejme zakonski načrt o združenih malih grbih. Seja 15. t. m. je trajala do 11. ure ponoči. Danes 17. t. m. je tudi seja.
Polop nemškega zrakoplova „L r.
Angleško časopisje priobčuje obširno pripovest kapitana ribiškega parnika »King Stephena«, Williama Martina, ki bi bil lahko rešil moštvo nemškega zrakoplova »L 19«, ki se je ponesrečil na morju, a ga ni hotel vzeti na krov svojega parnika. Kapitan je pripovedoval:
Bilo je krasno jutro. Videti smo mogli 15 milj daleč. Vetra ni bilo in morje je bilo mirno kot voda v kakem ribniku. V precejšnji razdalji sem zagledal nekaj na vodi, kar je bilo podobno belemu oblaku. S polnim parom sem zavozil proti oni stvari in sem si mislil najprej, da je morda kaka ponesrečena ladja in da bi se jo izplačalo zavleči v bližnje pristanišče. Ko smo prišli bliže, sem videl, da je bil nemški zeppeli-novec. Nisem se mogel motiti, kajti videl sem že več zeppelinovcev. Bil je vzhodno od nas, ko sem zaplul proti njemu. Samo kakih dvajset čevljev zeppelinovca je gledalo iz vode, in sicer ostra lesena ost in del balona. Ležal je tako na vodi, da je bil videti kot sedeč slon, ki se upira na sprednji nogi. Videti sem mogel samo kakih petnajst mož na zrakoplovu, katerih nekateri so se po kolenih plazili semter-tja. Drugi so gledali skozi odprtine kajut in-so se z rokami držali zanje. Videti jih je bilo, kot da so prišli s severnega tečaja, kajti oblečeni so bili v kožuhe in so imeli na glavah čepice iz kožuhovine, in vse je bilo tako debelo, kakor je potrebno za mrzlo vreme. Zaklical sem tja proti njim: »Kaj se godi tam?« Odgovoril je nekdo: »Pošljite nam semkaj čoln in damo vam pet šterlingov.«
Človek, ki je to rekel, je slekel jopič in videl sem kovinaste gumbe mornariškega častnika in ladijskega kapitana. Videti je bil kot so naši pomorski častniki, m'ad človek, morda tridesetih let, precej vitek, rdečega, ožganega obraza in ukazovalnega vedenja. Ko je nekaj mož posadke zeppelinovca pričelo govoriti angleški in hotelo nekaj zaklicati, jim je hitro zaprl usta. Bil je gentleman in se je tudi vedel tako, ljubeznivo in vljudno, in poleg tega je govoril dobro angleščino. Čul sem, da so v notranjosti zeppelinovca nekaj tolkli s kladivi, in polagoma se je prikazalo še več g'av, tako da je bilo videti kakih trideset glav. Pomišljal sem nekaj časa, potem sem pa dejal:
»No, da, ko bi vas ne bilo toliko, bi vas mogel vzeti s seboj; toda preveč vas je.«
Častnik se je zravnal pokoncu in je rekel, da to ni nikakršen vzrok. Pomislil sem zopet in odgovoril;
»Toda če vas vzamemo na krov in vi potem nas pomečete s krova ter nas od-vedete v Nemčijo! To bi bil zopet nov junaški čin za vas, ne pa za nas.« Častnik je odgovoril: »Dajem vam svojo sveto častno besedo, ne nameravam nič takega.«
Prisegal je na svoje življenje in dejal, da dobimo veliko denarja, če jih rešimo. Jaz sem si pa mislil druga "e: on'h je bilo trideset, nas pa devet, oni so bili oboroženi, mi pa smo imeli na krovu komaj eno pištolo, in nisem se hotel spuščati v nevarnost. Ko bi bila v bližini kaka druga ladja, ki bi mi mogla pomagati, bi se bil upal, toda videti ni bilo nobene druge ladje.
Videl sem, da so bili na zeppelinovcu naslikani trije železni križci, dva na strani, eden pa pod leseno ostjo. Menil sem, da so bili ti križci naslikani kot nagrada za drzne čine, in se nisem hotel izpostaviti za predmet četrtega takega drznega čina. Odplul sem torej od zeppelinovca nekako ob 9. uri 10 minut.
Kapitan zeppelinovca je še dejal, da se potapljajo. Dejal sem nato še:
»No, vidite, in vi bi prišli semkaj, da bi se spoprijeli z nami.«
Nato smo odpluli. Nekaj ljudi zeppeli-novskega moštva je nato še zakričalo: »Prosimo, prosimo, rešite nas!« Potem so nam pa grozili s pestmi, ko so videli, da je bilo vse zaman.
Ko smo zapustili zrakoplov, sem videl, da se je zeppelinovec nihal nekoliko. Proti času obeda je zapihal močan veter od jugozapada in začelo je polagoma deževati. Ob polenajstih ponoči je bil veter zelo močan in deževalo je tako zelo, da nisem mogel spuščati signalnih raket. Ko sem ob zori dospel v pristanišče, sem sporočil stvar in takoj sta dva torpedna lovca od-plula iskat zrakoplov. Kaj se je zgodilo pozneje, ne vem. Po mojem mnenju moštvo zeppelinovca, če ga niso prej rešili iz vode, v onem vremenu ni moglo vzdržati, kajti celo naš parnik, ki dobro plove, je imel velike težave v močnem valovju ponoči.
Druge osebe z Martinovega parnika so potrdile kaoitanovo pripovedovanje.
Tudi Martinovi mornarji niso hoteli sprejeti Nemcev na krov, ker so se bali, da bi bila njihova smrt, če bi Nemci prišli na krov. Krmilar je še pripovedoval, da so Nemci, ko so videli, da je parnik odplul, klicali: »Bog kaznuj Angleško!«
Dnevne novice.
-j- Papežev nuncij pri bolgarskemu kralju. Bolgarski kralj je včeraj sprejel v daljši avdijenci dunajskega pronuncija kardinala grofa Scapinellija.
+ Sv, oče in Poljaki. »Osservatore Romano« priobčuje adreso, katero so poslali škofi Ruske Poljske sv. očetu. Zahvaljujejo se sv. očetu za njegovo pomožno delo za Poljake in vnovič zatrjujejo svojo staro vdanost sv. stolici in zato ima poljski narod tudi živo upanje na boljše čase. Dne 7. maja naj vsi Poljaki molijo za sv. očeta.
-f Ministrski svet je zboroval dne 16. t, m. popoldne na Dunaju pod vodstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha.
—	f Nadučitelj Fran Šetina. V Črnomlju je umrl včeraj, 16. t. m,, po kratki bolezni ondotni nadučitelj Fran Šetina, imejitelj zlatega zaslužnega križca. Pokopan bo jutri. N. p. v m.!
—	Umrla je v Chikagi v Sev. Ameriki gospa Helena Škerl, roj. Debevec, v starosti 38 let, ki se je pred par leti iz Begunj nad Cerknico preselila k svojemu možu.
—	Doktorjem vsega zdravilstva je bil na graškem vseučilišču promoviran naš dolenjski rojak Fran Gerlovič, nadporočnik pri 27. pešpolku.
—	Na knezoškoiijski privatni gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano je koncem prvega polletja dobilo 79 učencev odlične rede, 187 prvi red, 51 pa nezadostne rede; 4 so ostali neizprašani. Vseh učencev je koncem prvega polletja 321. — Zrelostni izpit so napravili tekom prvega polletja enoletni prostovoljci: 9. oktobra 1915 Marinko Ivan in Zupane Franc Jožef; 11. nov, L;kar Ludovik in Šivavec Vinko (z odliko); 11. dec. Puš Ludovik (z odliko); 4. jan. 1916 Gorše Ivan (z odliko) in Jerman Anton: 1. febr. Rotar Stanko in Vidmar Peter (z odliko); 10. febr. Kastelič Iv. — Predsedoval je vselej c. kr, vladni svetnik in deželni šolski nadzornik dr. Janko Bezjak. — Zavod ima v posameznih razredih naslednje število učencev: VIII. 2, VIL 6, VI. 35, V. 41, IV. 45, III. b 33, III. a 35, II. b 36, II. a 33, I. b 34, I. a 54. Učenci I.—III. razreda imajo šolo v ljudski šoli, ostali v zavodu sv. Stanislava.
—	Oglas'l se je iz ruskega ujetništva poročnik Jožko Ovsenek z Brezij pri Tržiču. Pisal je že parkrat iz ujetništva.
—	V'č. Število naših fantov se vedno bolj krči. Iz bojnega polja nam prihajajo žalostne novice, da je ta ali oni padel za domovino, pa tudi doma mladini smrt ne prizanaša. Danes ležita na mrtvaškem odru dva mladeniča: 22-letni Kari Petri-ček v Rožni dolini in 24-letni Franc Sluga na Viču. Tu zelo udomačena suš:ca jima je pretrgala nit mladega življenja. Počivaj-ta v miru!
—	Pogon po skriti moki v Budimpešti. V Budimpešti je poizvedovala policija po skritih zalogah moke in žita. Prvi pohod je izvedla dne 15. t. m. Pri nekem peku so našli 120 q skrite moke, ki so jo zaplenili. Proti peku je uvedla policija preiskavo.
—	Ponesrečil je včeraj bivši minister grof Welsersheim. Podrl ga je nek izvo-šček. Zdravniki so dognali, da je počena črepinja. Poškodba je nevarna,
—	Obsojeni goljufivi dobavitelji, Bu-dimpeštanska kraljevska kurija je obsodila veleposestnika Morica Fischer in Pe-pesa radi goljufivih dobav v višini 6 milijonov kron v šestletno ječo, štiriletni zapor in na visoko denarno globo,
—	Ker ne plačaš davka, ne smeš ? gostilno. Iz Berlina se poroča: Mestni svet v Meuselvvitzu je odredil, da 21 zanikrnih davkoplačevalcev, ki bi lahko plačali, če bi hoteli, ne sme več v gostilne.
—	Vojnim ujetnikom v Taškentu bo mogoče te dni poslati neposredno in varno denar. Dotične zneske je poslati s poštno nakaznico najdalje do 20. februarja z natančnim naslovom vojnega ujetnika na »Gemeinsames Zentralnachweisbureau, Auskunftstelle fiir Kriegsgefangene, Wien I., Graben.« Na poštni nakaznici je napraviti pripombo »Spezialsendung T a s c h k e n t,«
—	Umrl je na Bledu Jožef Poga^ čar, vulgo Cesar v Zagoricali št. 30. Dobro so ga poznali blejski gospodje kaplani in jeruzalemski romarji. Mož velike postave, značajen, odločen, poln verne pobožnosti, reden naročnik »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Cvetja« je podpiral vsako blago napravo; vse svoje premoženje je volil v dobre namene. Naj vživa blaga duša večno plačilo pri Gospodu, katerega je prejel dve uri pred smrtjo.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil France Košnjek. Piše iz daljne ruske dežele prijatelju, ki živi v Liuhljani, nryd
drugim tudi to-le: »....Zelo rad bi se bil rešil, pa ni bilo mogoče.«
Zborovanje Slomškove zveze za novomeški in črnomaljski okraj se je vršilo v četrtek, dne 3. februarja 1916 v spodnji dvorani »Rokodelskega doma« v Novem mestu. Pričetek je bil ob 11, uri dopoldne. Namesto predsednika naduč. Štularja otvori zborovanje društveni tajnik p. Atanaz. Pozdravi ,g. nadzornika Janko Grada in mnogoštevilne člane. Med navzočimi sta tudi g. ravnatelj Brežnik in g. učitelj švei-ger iz ribniške doline. Po pozdravu povzame besedo g. nadzornik in predava o tčmi: Kaj zahteva sedanja doba od nas. Omenja sedanjo vojsko, ki je vzela družinam može, podporo v hiši. Zato naj učiteljstvo materam pomaga pri vzgoji. Vnema in vodi naj mladino k zaupanju do Boga, k poštenosti in zatajevanju. Poudarja korist treznosti in škodo pijančevanja. Zunaj šole naj učitelj tolaži ljudstvo. Vračajoči junaki bodo ta trud blagoslavljali. Pritrjevanje navzočih je najboljše spričevalo, da učiteljstvo ljubi svojega g, nadzornika. Nato je imel referat p. Atanaz o visokosti učiteljskega stanu. Opozarja na učenika Kristusa in Njegovo voljo učiti druge. Isto zahteva sv. Cerkev in družba. Otroci so ravno dovzetni za vse lepo. Ni sicer včasih trenutnega uspeha, a trud ni izgubljen. Navzočim je to predavanje zelo ugajalo. Nato govori g. nadzornik o protialkoholni učiteljski zvezi. Predlaga da naj se vloži protest proti sramotenju našega naroda glede pijančevanja. Ta se sestavi in se glrsi: »Duhovniki, učitelji in učiteljice zbrani 'na zborovanju Slomškove zveze v Novem mestu, dne 3. februarja 1916, slovesno protestirajo proti nečuve-nemu grdenju slovenskega naroda po Miil-lerjevi brošuri, kot da je vsled žgane pijače degeneriran. Obžaluje sicer, da je v tem oziru marsikaj slabega, kakor povsod. Odločno pa zanika, da bi bilo tako, kakor trdi brošura Mullerjeva. Naroči se od&oru, naj izjavo soravi na merodajno mesto. Po g. nadzorniku se pozdravi primerno g. nadz. Štrukelj in noduč. Štuler. Nato je bil še pogovor o splošnem kajenju otrok in o uglasitvi članov pri podružnici, nc pri centrali. — Pohvalno se mora reči o udeležbi, bilo je 75 članov. Posebno Bela krajina se je letos pokazala!
—	Poročil se je mornariški podčastnik lAnton Rathkolb z gdčno. Alojzijo Čučnik vjiz Kostanjevice.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Belgradu a tifusu moravski deželni posianec vojni urat Anton Urban, star 36 let.
/ — Umrl je v Zagrebu vcle;ndustrijec g. Ivanšutej star. — Umrla je v Mariboru zasebna uradnica gdčna. Marija P i n t e r i č.
—	Umrl je dne 12. t. m, v Grimmen-steinu v sanatoriju bivši sarajevski župan Fehim ef. Čurčič.
—	Odvetniško pisarno v Ce';u otvori vookojeni c. kr. sodni svetnik Ivan Erhar-tič.
—	Iz srednješolske službe na Štajerskem. V osmi činovni razred je povišan profesor na mariborskem učiteljišču Ma-
; tija P i rc in učitelj na mariborski vadnici Friderik Š i j a n e c.
+ Po smrti odlikovan je bil učitelj Ferdinand Kovačič iz Selnice ob Dravi, ki je bil že odl;kovan 19. oktobra m. 1. s sre-. brnim zaslužnim križcem s krono na traku I hrabros'ne svetinje, jc zdaj po smrti odli-j kovan še s srebrno hrabrostno svetinjo j 1. vrste. — Po smrti je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste četovodja Maks Horvat, sin župana na Črni gori pri Ptuju.
—	Samoumor večkratnega dunajskega hišnega posestnika. Znani dunajski stavbenik Alojzij Allesch se je ustrelil. Bal se je finančnega poloma, ker veliko strank njegovih številnih hiš ni moglo plačevati stanarine.
—	Kava nc bo dražja. Iz štajerskih listov smo posneli notico, da se kava podraži. Štajerski listi pa sedaj poročajo, da se tega ni bati, ker so velika kavina skladišča monarhije dobro založena za eno le-
1 to in še mnogo preko te dobe.
Pogrešan' vojaki in vojaški vozniki.
Joso Kamuščič, Dunaj IX., Berggasse 20/30, , išče Friderika in Jožefa Šturm iz Kožbane v Brdih, ki sta odšla lanskega maja k 97. pp. na Štajersko. — Janez Grebene, Rašica, p, Velč Lašče, Kranjsko, išče svojega ; sina Jerneja Grebene, G. M. G. A. 2/27, ki je pisal zadnjič 8. sept. 1914 iz Galicije. ~ Jožef Stupnikar, Zg. Bitenj št. 73, p. Stražišče pri Kranju, išče Antona Stupnikar od istotam, ki je služil pri 17. pp., 7. komp., 1. vod; zadnjikrat je pisal 4. maja '915. iz Galicije. — Anton Mavrič Lst. E. B. S. Comp., išče Janeza in Franca Per-solja iz Neblega, pd. Skočajevi; prvi je bil odšel ob začetku laške vojne z volmi od doma, drugi je bil pa v Galiciji. — Amalija Vehšček, firma G. W. Heller, Belgradplatz J/5, Dunaj X., išče svojega brata Franca Vehšček iz Medane št. 54 v Brdih, ki je bd lanskega maja odšel k vojaškemu pra-težu — Vincenc Frančeškin, Bilov Poch, Kra ovice, Plzenj, Češko, išče svojega svaka Jožeta Frančeškin, Lir. 5. — "Alojzij sorta, kuk. Korpsbackerei, išče črnovojni-Ferdinanda Sorta, Lst. Baon 28/3. doma
z Gabrija na Primorskem, zadnjič je pisal eseni 1914 s srbskega bojišča. — Ivan Cenda, tovarna Veneziani, Dolina pri Trstu, išče svojega brata Mihaela Kenda, 27. pp., 11. stot,, 3. vod; odšel je iz Ljubljane na bojišče 25. okt. 1914.
Vojaki se oglašajo. Ivan Kranjc, 97. pp., doma iz Svina pri Kobaridu, se nahaja kot ranjenec na Dunaju XIX, Reserve-Spital Nr. 3, Silbergasse. — Rudolf Ivančič iz Ladri št. 32 pri Kobaridu, naznanja primorskim rojakom, da se nahaja v Brežah (Friesach), Koroško, Res. Spital II./6.
—	Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi meseca marca 1916 razne predmete, med drugimi: sukno in vojaške oblačilne predmete iz sukna, ovratne preveze, motvoze za signalne piščalke, tornistre iz telečje kože poljskosive barve, usnjene jermene za čevlje, stremena, različne gumbe, poljske steklenice, skodelice, piščalke, bucike, varnostne igle, krtače za lase in glavnike, razne druge krtače, beležnice s svinčniki itd. Ponudbe s potrebnimi vzorci je poslati skupno v enem zavitku najkasneje do 29. februarja 1916 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju, Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Slaniki podražili so se v Nemčiji za 5 odstotkov.
—	Vrat si je prerezal v št. Rupertu pri Celovcu stanujoči Izidor W i e s e r,
—	Krone-marke-franki. Za plačila v Nemčijo: 100 mark = 145 kron; v Švico: 100 frankov — 150 ki on.
Zasačen slepar. V ptujski okolici je orožništvo prijelo 511etncga na Ogrskem rojenega in v Celje pristojnega sobnega slikarja Antona Florjane. Aretiranec se je potikal po ptujski okolici in sleparil lahkoverne ženske na ta način, da se jim je predstavljal kot uradnik okrajnega glavarstva, ki ima nalog, pregledati dovoljene državne doneske družinam vpoklicanih Ln jih po svoji previdnosti znižati ali zvišati. Proti plačilu 1—2 K je seveda povsodi »zvišal«. Na roki je nosil črnormen trak.
—	Slavna županstva opozarjamo, da je »Katoliška tiskarna« založila županstvom predpisane tiskovine »Izkaz za nakup moke ali drugih mlinskih izdelkov«. Cena 3 vin. za komad.
—	Prekop iz Marseilla v reko Rhone so končali. Dolg je 77 km, graditi so ga pričeli 1. 1910.
Uspeh dni za nekadilce. Na Nemškem so uvedli dneve za nekadilce, ob katerih se kadilci prostovoljno odreko kajenju na kerist dobrodelnim svrham. V 31 mestih so ti dnevi donesli do konca januarja 1916 svoto 417.106 mark — približno 584.000 kron —, dalje 200.000 cigaret, 180.000 cigar in 20.000 funtov tobaka. Tobak in tobačni izdelki se pošljejo vojakom na bojišče, z denarjem se deloma tudi še nakupi isto blago in pošlje vojakom na fronto, ostali del denarja se pa porabi v dobrodelne svrhe,
—	Nova Nedbalova opereta. Na Dunaju so te dni z velikim uspehom predstavljali novo Nedbalovo opereto />Viničarjeva nevesta« (\Vinzersbraut).
Priersfee novce.
Deželni odbor goriški sestavlja v svrho neke pomožne akcije seznam sirot po padlih vojakih, pristojnih na Goriško-Gra-diščansko. V svrho, da se ta seznam izpopolni, se naproša javnost, da sporoči deželnemu odboru goriškemu (Dunaj, parlament) znane mu slučaje in da navede imena in priimke sirot, imena pokojnih očetov, domovne občine in sedanje bivališče sirot.
Odlikovana soproga ameriškega konzula v Trstu. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je podelilo pred kratkim gospe Bertice Busser, soprogi ameriškega konzula v Trstu, srebrno častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo. Delovanje gospe Busser za Rdeči križ je v prvi vrsti osredotočeno na Kranjsko, kjer je sodelovala pri upravi doma za okrevajoče na gradu Po-noviču pri Litiji. Ta dom je ustanovila iz svojih sredstev neka druga ameriška dama, grofica Gasquet-James iz Newyorka, ki biva v času vojne na gradu Ponoviču pri Litiji in še sedaj vzdržuje omenjeni dom za okrevajoče večjidel sama. Ob izbruhu vojne z Italijo je gospa Busser pomagala grofici pri preuredbi in povečanju doma za okrevajoče ter je tekom poletja 1915 odlično sodelovala pri vodstvu, ko je bilo vedno po 100 lahkoranjenih in invalidov nastanjenih na gradu. Čeprav se je število okrevajočih tekom zime močno zmanjšalo, se gospa Busser še vedno močno zanima za zavod ter ga često obišče in skrbi posebno za nabavo živil in drugih potrebnih stvari.
Občinski zastop v Dornbergu razpu-ščen. Namestništvo je razpustilo občinski zastop v Dornbergu, v političnem okraju goriške okolice, ter je začasno oskrbovanje občinskih poslov poverilo posestniku Franu Bercetu.
— Razpust društev v Dubrovniku. Dalmatinska vlada je razpustila sledeča društva: »Dubrovačko radničko društvo«.
»Dubrovačka gradjanska muzika«, »Hrvatska opčinska glazba«, »Srpska Zora«, »Hrvatska čitaonica«, »Hrvatski Sokol«, »So-kolska župa Gundulič«, »Hrv. akademski klub«, »Dobrotvorno društvo Srpkinja Du-brovkinja«, »Societi Unione Sportiva«, »Gabinetto di Lettura«, »Associazione Ita-Iiana di Beneficenza« in »Socictd Ope-raia«.
Imenovane. Za vojnega kurata v rez. pri domobrancih je bil imenovan Josip Budin, duhovnik tržaško-koprske škofije.
Umrla je v Sežani gospa Terezija L e b a n , trafikantinja iz Gorice, stara 54 let.
Promoviral je za doktorja prava gosp. Ernest Štrpin iz Draguča v Istri.
13 letni deklici odbila granata obe roku »L' eco del Litorale« poroča, da se nahaja na kliniki prof. pl. Hochenegg na Dunaju trinajstletna Goričanka Kocjančič, kateri je granata odnesla obe roki. Deklica pripoveduje, da je neko noč, ko so posebno strašno grmeli topovi, njena mati za silo oblekla svoje tri otročiče in tekla z njimi skozi Črno temo, ki so jo od časa do časa razsvetljevali udarjajoči streli. Ona, najstarejša med otroci, je prosila mater, naj za božjo voljo ne gredo naprej, toda mali je hotela le proč, le proč iz strašnega kraja smrti. Tedaj udari na pot italijanska granata, se razleti in ji odnese obe roki. Deklica ima sedaj kolikor moč skrbno postrežbo.
Star čevelj kot blagajna. Erminia Ma-rega v Trstu je minuli mesec prejela na sodišču pripadajočih ji 200 K. 100 K je poslala sinu, ki je pri vojakih, 100 K in zlato verižico je pa spravila na kraj, ki se ji je zdel najbolj varen — v star soprogov čevelj. Soprog nič hudega — ali pravzaprav nič dobrega — sluteč, je nesel te dni do-tične čevlje v popravo k čevljarju M. Mar-sichu. Kmalu nato je hotela Marega vzeti svoj zaklad iz varne shrambe — pa kako se prestraši, ko ne najde čevljev. Vpraša soproga in ta ji pove, da je nesel čevlje k čevljarju. Žena hitro teče k Marsichu, pa ta in njegov pomočnik Škof, doma z Rakeka, odločno trdita, da nista videla ne denarja ne verižice, čevelj pa je seveda prazen. Ker je Škof takoj nato pustil delo in popival, ga jc Marega ovadila ter so ga zaprli.
Oglašajo se tem potom naslednji Primorci, ki ob začetku laške vojne niso mogli več domov in ne vedo za svoje družine, sedaj pa delajo pri železnici Janez Gaber-šček iz Kamna št. 55, -n. Kobarid, sedaj Villa Pederiva, Post St. Ulrich, Tirol; Anton Bajt iz Kamna št. 24, p. Kobarid; Jožef Fon, Trnovo št. 24, p. Kobarid; Matija Kranjc, Trnovo št. 60, p, Kobarid; Mirko Volarič, Trnovo št. 20, p, Kobarid.
— Pisarniške moči. Tvrdkam in podjetjem naznanja posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, da se je oglasilo pri njej več gospodičen z Goriškega, ki bi rade dobile kako pisarniško mesto. Nadaljnje poizvedbe pri posredovalnici.
Polres m RumunsKem.
»Universul« poroča iz Curtes de Arges, kjer se nahaja grobnica kralja Karola, da se tekom 14 dni neprestano pojavljajo podzemski sunki. Preminuli večer je bil notres posebno hud. Mestno prebivalstvo je iz strahu nočilo večinoma na prostem. Vlada je poslala na lice mesta več geologov.
UDDiiODSke novice.
Ij Prodaja moke in kruha po okrajih. Ker se bode od 20. t. m. smelo kupovati kruh in moko le v onem okraju, v katerem dobivajo stranke svoje krušne izkaznice, se iste opozarja na tozadevni razglas mestnega magistrata z dne 14. februarja 1916 št. 2551, kateri je objavljen v našem današnjem listu. Imena trgovcev in pekov se bodo objavila posebej.
lj Izvrstni češki salonski orkester g. Karola Hašeka se je danes pripeljal iz Prage v Ljubljano ter bo, kakor čujemo, dalje časa koncertiral v Ljubljani,
lj Pasja steklina. Ker se je v zadnjem času pasja steklina znatno razširila in je bilo že od steklih psov popadenih in v Pa-steurjev zavod na Dunaj poslanih več oseb je, da se ta nevarna bolezen zaduši, oblast izdala najširše odredbe, katerih naj se lastniki psov točno drže, da ne zapadejo kaznim, Ker je pasji kontumac poostren, ne zadostuje, da imajo psi samo nagobčnike, marveč mora lastnik vsakega imeti še na vrvici. Pripominja se pa, da morajo biti nagobčniki taki, kakor so predpisani in ne samo »pro forma«. Vsakega psa, ki nima predpisanega nagobčnika in ni na vrvici, bode konjač vzel in v teku 48. ur pokončal ne ozirajoč se, kake pasme je, je-li zdrav ali ne in naj bode vreden kolikor hoče. Poleg tega bode pa lastnik takega psa še občutno kaznovan. Toliko prizadetim na znanje, da ne bodo imeli nepotrebnih potov in eventualnega brezuspešnega moledovanja po pristojnih uradih,
lj Zakaj je primankovclo v Ljubljani sveže slanine? Nek tukaišnii mesar (iz
šentjakobskega okraja) je takoj že z začetka sezone dan na dan kupoval po Dolenjskem prašiče in jih klal v Ljubljani, pa vendar je bilo vedno zelo malo sveže slanine na stojnici, kajti mož je špekuliral na zvišanje cen masti in je špeh cvrl, mast pa spravljal za »boljše čase«. Baje se celo njegova žena nekoč pobahala: »Imamo ja dosti masti, pa je preje ne bomo prodajali, dokler ne bo po 16 K.« Prav zdravo bi bilo, ko bi se takim »dobrotnikom« svoj čas za mast napravile cene, primerne tedanjim cenam prašičev. Če bi je ne hoteli prodajati, je na razpolago neka druga pomoč. In ta ni osamljen!
lj Na sestanku kmetijskih učiteljev > Ljubljani, ki se je vršil dne 10. februarja v hotelu »Union«, se je razmotrivalo vprašanje o združitvi kmetijskih korporacij, podružnic in zadrug, katera misel se je sprožila na zadnjem občnem zboru kmetijske družbe v Ljubljani. Povdarjalo se je od strani udeležencev, da je želeti konsolidi-ranje kmetijskih organizacij, da se pa društva, osnovana na različnih zakonskih temeljih, ne bodo dala združiti. Organizacije, ki niso vznikle iz kmetskih potreb in katerim manjka bistvenih pogojev za na-daljni razvoj, naj sc raje opuste in delo obrača na hvaležnejše organizacije. Izmed pridobitnih zadrug naj se pospešujejo le tiste, ki ustrezajo našim gospodarskim potrebam in ki kot pridobitna podjetja uspešno napredujejo. Izpopolni naj se po vojni podrobna organizacija Kmetijske družbe po deželi, ker je ta organizacija udomačena in ker ima nasproti podobnim ustanovam razne prednosti za našo deželo, zlasti odkar se je izvršila njena reorganizacija. »Kmetovalec« naj postane strokovno glasilo kmetijskih učiteljev, naj pridobiva stalne sotrudnike in naj objavlja strokovne spise načeloma s podpisom avtorjev.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja onim svojim članom, ki prejemajo blago iz inozemstva v celih vagonih, da dobe važna tozadevna pojasnila pri načelniku gre-mija, gosp. Ivanu Samcu, trgovcu na Mestnem trgu.
lj Mestna zastavljalnica naznanja p. n. občinstvu, da se vrši tamesečna dražba dne 18, t. mes., počenši ob treh popoldne.
Stroj za striženje las bi želeli vojaki pri III. vodu 11. stotnije 3. polka e. kr. dež. strelcev; Kdo ga daruje?
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občin-st vu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji za-; devnt oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trda kože,
tekom 3 dni s korenino, --- brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. Sve^V
mom K	3 lončki K 2.50. - KEMENY,
Kasenau (Kassa) I., poštni predal 12'82 Odrsko
"" ............■■■■■■Br.s
Sprejmem
v svo'o odvetniško pisarno. Prednost imajo gospodje, ki imajo sodno in že nekai odvetniško prakse. Vstop takoj ali po dogovoru. Dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani.
V slnžbo želi stopiti
kuharica
vešča tudi večjega kuhanja zn gostilno ali zasebno hišo v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 405.
Sprejmeta so takoj dve
na neko večjo posestvo blizu Ljubljane. Naslov povn uprava „S ovenen" pod št. 425. iF--T3
Ponudbe na upravništvo pod šifro „InstiUHCija". 422
JL
JL
Jt
JL
JL
JL
Sartljeua moka
brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi fina šartljeva moka, znamka
Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. — En zavitek stane samo
K 1-30.
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Če se pošlje denar naprej, se
ovoj ne zaračuna. Pojasnila o
vporabi se prilože. - Naročite
obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke
znamka „IBAS1N"	(412)
IVAN UREK, Ljubljana
Streliška ulica 22 (prej v Borovljah na Koroškem).
nr^'—ir—ir—II—n—
dva za poljska dela dva za hitro vožnjo
426
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. dobri oče, gospod
Jožef Jenkovec
ključavničar c. kr. priv. južne železnice
vsled težkih poškodb, dobljenih pri izvrševanju svoje službe, v starosti 46 let, dne 15. t. m. izdihnil svojo blago dušo.
Truplo nepozabnega rajnika se prepelje iz ljubljanske dež. bolnice v Studence pri Mariboru, ter na on-dotnem pokopališču k večnemu počitku položi. — Bedi blagemu pokojniku ohranjen prijazen spomin!
LJUBLJANA-STUDENCI, dne 16. februarja 1916.
Žalujoči ostali.
Ako naročite
_ in to nemudoma storite.
25G9
1 srečko avstrijskega Rdežega križa 1 si ecKo ogrs^g') Kdecega križa 1 srečno bndimpi-stansue ba iiUT I uouitri; list 3" ,t itimij. sraču ;i 1.1880 1 dobitni list 4% ogr. hip. srečk iz 1.1834
1»
Bnevčevalnica za živine,
Ljubljana, Dunajska cesta 29.
Mesečni obrok za vseh pet Ere6k ozir. tiobitnth listov samo 5 kron
• 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron —
igralno pravico do dobitke ; ene turške srečke v znesku (
4000 frankov popolnoma zastonj I
Pojasnila in igralni načrt pošilja Urezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Št. 2551.
Dne 20. februvarja 1916 dobi moč ukaz e. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 5. februvarja 1916, št. 3984, s kojim se uvajajo na podlagi ministrskega ukaza z dne 15. januvarja 1916, drž. zak. št. 15. nove uradne izkaznice o porabljanju kruha in raoke.
Te izkaznice, ki veljajo za vsaka dva tedna, se glase na kg 3-92 kruha ali na kg 252 kruha in 1 kg moke.
Ker je bilo pri zadnji razdelitvi oddanih okroglo 60.000 izkaznic, znaša dnevna potreba kruha in moke v vseh 10 krušnih okrajih 10.520 kg kruha in 4.235 kg moke.
Mestna aprovizacija je poskrbela za to, da se bode vsak dan tudi peklo to množino kruha in da se bode prodajalo toliko moke, da bode lahko vsakdo dobil 9 kg moke na izkaznico. To velja seveda le do tedaj, dohicr bode RHESŽEa aprsstzaci a sama t&fcusca prapc aseo	moke.
Da pa se bode prodaja kruha in moke redno vršila, je sklenil aprovi-začni odsek, da se v vsakem okraju prodaja toliko kruha in moke, kolikoršna je v dotičnem okraju potreba glasom izdanih krušnih izkaznic.
Radi tega pa je treba nakazati občinstvo le na one prodajalne, katere bodo prodajale moko in kruh v dotičnem okraju, kjer dobiva stranka svoje krušne izkaznice.
To se izvede na ta način, da bodo krušne komisije oddajale krušne izkaznice označene s štampilijo „1" do ,,X". Te številke določajo, v katerem okraju da sme posestnik krušne karte kupovati kruh in moko.
Vsled tega se od 20. februarja 1916 naprej s krušno izkaznico št. I. ne more in ne sme kupiti moke in kruha v nobenem drugem okraju, nego v prvem (I). To velja za vsa! ega izmed obstoječih 10 okrajev. Le z izkaznico št. „11" in „IX" se lahko kupuje kruh in moko v II. ali IX. okraju, kakor kdo hoče, ker vsled krajevnih težkoč v IX. okraju (to so predkraji proti Dolenjskemu) za sedaj ni mogoče ustanoviti lastnih prodajalen, vsled česar bodo ti predkraji za sedaj dobivali kruh in moko lahko v II., to je št. jakobškem okraju.
Ako se bodo posestniki krušnih izkaznic pri porabi omejili le na določeno dnevno količino kruha in na tedensko, oziroma 14dnevno količino moke, tedaj morajo po človeški previdnosti priti vsi do svoje množine kruha in moke.
Če pa bode kljubu temu zmanjkovalo blaga, je to dokaz, da se z izkaznicami še vedno nepošteno ravna. Ti slučaji in pa, če bi se izvedelo, da kdo oddaja blago brez krušnih izkaznic, se bodo takoj naznanili kazenski oblasti.
V tako resnem času je dolžnost vsakogar, da pomaga pri aprovizaciji z lastno štedljivostjo in da takoj naznani vsako zlorabo.
Prodajalci kruha in moke se bodo pravočasno objavili.
magistrat ljubljanski,
dne 14. februarja 1916.
Bolestnega in globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša nepozabna soproga, oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Frančiška iamnik
soproga posestnika, gostilničarja In župana
včeraj dne 15. t. m. ob 3/4 2 uri popoldne po daljši in mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 58. letu svoje starosti, izdihnila svojo preblago dušo.
Pogreb predrage nam pokojnice se vrši v petek 18. t. m.ob 8. uri zjutraj izpred hiše žalosti, Pijavagorica št. 20 na pokolišče Studenec Ig.
fev. maše zadušnice se bodo brale na 1'ijavigorici in na Studenec Igu. Pljavagorica, dne 16. februarja 1916.
Josip, Ivan in Franc,
sinovi.
Josip Jamnlk,
soprog.
Frančiška in Micl,
hčeri.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat stric in svak, gospod
FRHNC ŠETINH
nadučitelj in imejltel] zlat. zaslužnega križa
po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dne 16-februarja izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši dne 18. t. m. na tukajšnje župno pokopališče. Blagemu pokojniku bodi ohranjen prijazen spomin. V ČRNOMLJU, dne 16. februarja 1916.
Žalujoči ostali.
•iV&rt-', h'
j/:',. . .;;: , ■: v ; * • ■	\ .
m

Zavod za ortopedično telovadbo
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstno skrlvlfenje hrbtenice, Izbočen brbet, neenake rame, neenaka led,a itd. Je v Stritarjevi ulici St. 7. I. nad.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3.—4. ure popoldne istotam.
Kmssmm.mi
Št, 2429.
glede oMafe mestne kopeli ,Meziie5 v najem.
Podpisani mestni magistrat odd.tja mestno kopel v Kolezijah za dobo treh let te je od 1. maja 1918 do 30. aprila 1919 v najem in sprejema ustne ali pismene ponudbe do vštetega 10. marca 1916.
Predmet najema je le mestna kopel v Kolezijah in mestna hiša št. 9 v Kopališki ulici, ne pu tudi „Hribarjev gaj" poleg Kolezij, ki je določen za park, s katerim ima občina sama razpolagati.
Natančneje pogoje pove in pojasnila daje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14. februarja 1916.

Kupi se vsaka množina
loja, neužitnega olja vsake vrste, tudi pokvarjeno olje
(izvzemši mineralno olje), dalja tuai
vsaka maščoba, ki se rabi samo v tehnične svrhe, kakor pokvarjeno maslo i.t.d.
Natančne ponudbe z vzorci in o načbo maščobe naj se našlo ijo z navedbo najnižjih cen na:	393
jedilne Dal i Trstu.

THL
American Shoe

KicelHntcblns
Boston Mass. U.S. A«
pa
ni
BflooanHnBnnflMflnnpanPMHBHBHBBmj
lzdaia konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožni aostlnčar. državni noslaoer-