194. številka. Ljubljana, v četrtek 26. avgusta. XIX. leto, 1886 Iahaja vsak dan ncter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s tri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z* jeden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za >se leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zi tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za u ■/. ti a ii i I a plačuje s<> od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolbs". U p r a \ ii i št v u naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Dogodki na Bolgarskem. Kakor v morji plima in oseka, tako je na Bolgarskem za revolucijo nastopila protirevolucija. Bolgarska vojska, oziroma na čelu jej stoječi pre-torijanci, ki bi od nove vlade ne imeli ničesar pričakovati, in „eamnrilla", ki si jo je vzgojil Baten-beržan, vrgli so začasno vlado. Vodila jih pri tem ni korist narodova, ampak zgolj sebični interesi, želja, ohraniti se na površji, in bojazen pred Rusi, pri katerih imajo nekateri kolovodje, kakor n pr. Stambulov, ki je bil zaradi nihilističnih spletk iz Busije prognan, še marsikaj na rovaši. Simpatije, ki so si jih Bolgari z državnim prevratom dne 21. t. m. pridobili, so se zopet ohladile, kajti namesto jednodušnosti in sloge, ki bi jedini vodili k uspehu, kažejo se nam najskrajneja nasprotstva, razburkanost in strankarstvo. Narod bolgarski v svoji celoti še nema potrebne discipline, temveč je dandanes slepo orodje v rokah nekoliko slavohlepnih in samopridnih mož, ki ne mislijo na bodočnost, ampak le na hipno ugodnost, na koristi, ki jih pričakujejo od Batenberžana lepih očij. Da se je položaj tako hitro in tako močno premenil, ni ravno čudo, ako preudarimo, da narod bolgarski še le malo časa uživa zlato svobodo in še ne umeje, uporabljati jo v svojo korist. Vse še vre in kipi, kakor novo vino, in časa treba, da se kipeča tekočina sčisti in ustanovi. Dalje pa tudi to mnogo upliva, da si je knez Aleksander, odkar je čutil, da se mu prestol maje, pridobil in zavezal mnogo pristašev in lizunov, ki se sedaj tresejo za svoje gmotno stališče in zategadelj hočejo kneza nazaj. O knezu samem se še nič gotovega ne ve. Njegovo potovanje je nekako tajnostno in vir raznim nasprotujočim si poročilom. Včeraj še vedeli so nemški listi pripovedovati, da ima poveljnik ladije, na kateri biva knez, nalog izkrcati ga na ruska tla in „Berliner Tagblatt" je že grozil, da bode javno mnenje, ne samo Rusijo, temveč evropsko diplomacijo klicalo na odgovor, ko bi se knezu kaj zalega zgodilo. No ta strah bil je prazen, kajti iz Galaca se brzojavlja, da ruska vlada kneza Aleksandra ni niti ustavila, niti roke nanj položila, marveč mu na prosto voljo dala, naj ide, kamor mu srce poželi. „Vossische Zeitung" je torej s svojim svarilom, naj car pomisli, da je princ Batenberški Nemec in da je vsako nasilstvo proti njemu razžaljenje nemškega narodu, za par dni j prepozno ustala. Sedanji novi položaj, ko je v Sofiji zmagala protirevolucija in se jo regentstvo sestavilo iz trojice: Karavelov, Nikiforov in Stambulov, je politično stanje zopet poostril. S prevratom dne 21. t. m. so se velevlasti že bolje spoprijaznile, kajti vse so bile prepričane, da jedini BattenberŽan ovira soglasje v evropskem koncertu, da mora torej on pasti kot žrtev, da se obrani mir, ki itak že visi na niti. Da so Bolgari bili s tem zadovoljni, da se je knez odstranil, razvijale bi se bile stvari zopet mirno naprej in vsaj v najbližjej bodočnosti bi se ne bilo nadejati novih razprtij. Sedaj pa je stvar dobila drugo lice Nova vlada hoče kneza zopet posaditi na prestol nazaj in sebranje, s katerim je knez tako že kakor z marijonetami ravnal, bode gotovo izreklo se zanj. S tem prišla je zopet na prizor osoba Batenberžana, s tem je zopet povod nevolji Rusije, ki ne sme in ne more mirovati, dokler ne bode odstranjen princ, ki je dosledno in trdovratno prekrižaval njeno politiko, s tem pa narod sam tiral v pogubo. Bolgarsko vprašanje, o katerem se je že skoro mislilo, da je za silo leseno, je zopet zavozljano, Evropa, ki si je jedva oddahnila od prvega presenečenja, stoji že zopet pred drugim in ugiba in preu-darja, kako bi se stvar uravnala. Listi že pišejo, da bodo velevlasti v kratkem morale se odločiti za oboroženo posredovanje Rusije ali pa Turčije. Prva je v odličnem Peterburškem listu že izjavila, da mir v Bolgarski sami ni vreden novih žrtev krvi, ako ostane pri teh besedah, potem bi bila samo še Turčija, ki bi imela narediti mir v Bolgarskej. Dobi li slednja za to evropsk mandat, potem se utegnejo Bolgari še kesati svoje lahkomiselnosti in svoje nehvaležnosti proti Rusiji. Vse-kako pa se nam je v bodočih dneh nadejati novih zanimivostij, morda tudi novih — presenečenj, saj je Bolgarska v tej zadevi jako plodovito polje, da pač o njej veljajo Bornejeve besede „Nichts ist dauernd als der Wechsel.M Občni zbor „Sloge", političnega društva za Slovence na Goriškem, se je letos vršil 23. t. m. v prostorih Goriške čitalnice. Udeležilo se je zbora povoljno število društvenikov sosebno iz Goriškega okraja; met njimi je bila zastopana duhovščina primerno dobro, in bi i&mej nje bilo došlo prav lahko še več društvenikov, ker so se začele ravno tega dne duhovno vaje v Gorici. Zborovanje se je pričelo ob 11. uri ter se je izvršilo proti 2. popoludne. Vse točbe, ki so bile na dnevnem redu, so se vsprejele brez ugovora; bile so pa tudi dotične razprave obširne in jako dobro osnovane in nekaj tudi ustno pojasnjene. Zlasti so bile peticije uteme-meljene tako razločno, da neso imeli udeležniki zbora nikakih pomislekov ter so jih odobrili jednoglasno. Največ časa so pobrala nadrobna poročila o gmotnem in učnem stanji otroškega vrta in dekliške Šole v Gorici. Doslej je zadoščevala gmotna pomoč za ti dve prevažni slovenski ustanovi in je naraščala iz doneskov slovenskih rodoljubov, po raz-merno še bolj iz darov, ki jih je nabral Slogin pred sednik vitez dr. Tonkli na Dunaji, seveda pri slovanskih poslancih. Ker pa jednake podpore ni pričakovati, da bi redno dohajala, in ker se stroški zarad pomnože vanj a oddelkov za dekliško šolo večajo vsako leto, je priporočalo predsednišUo, da bi se rodoljubi toliko marljivejše in izdatniše izkaza-vali z nadaljnimi doneski za to potrebo. Pri tej točki je opozorilo predsedništvo na dobre nasledke teh ustanov, ki se kažejo v učiteljskih močeh. Slogin odbor je namreč vzgojil tako dobre učiteljice vrtnarice, da mu jih hočejo jemati že v Ljubljano in Trst, pa se vender ne boji, ker ima pa še diugih na razpolago za svoje potrebe, Če se mu odtegnejo dosedanje. Odbor si šteje v čast, da more pomagati v tem oziru Slovencem po drugih mestih in krajih. Peticija za materni kot učni jezik v osnovnih in srednjih šolah na Goriškem utemeljuje potrebo, da bi se na spodnji gimnaziji in realki uvela deželna, t j. slovenski in italijanski jezik, kot učna jezika, nemški jezik pa da bi se poučeval kot obvezen predmet. Na c. kr. pripravnici za učiteljice v Go- LISTEK. Strahovi. Povest; češki spisal Vac. BeneŠ Tfebfzsk), prevel M. Vrnilež. I. (Dalje.) »Zli duh je danes z nami I" bentil je mladi orjaški mož. „Jaz sem rekel, da bi bili morali više pristati. Po skalah bi bili prej tja skrivaj dospeli. Vrag nas sem nese, — naj nas torej vzame!" reče. vrže veslo proč, se ogleda ter seže po puški. Nekokšna ladija z dvema jarbolama je plula za njimi, a zgoraj po skalah plazile so se sence in bodala. „Že davno bi bil moral dodihati in vas tudi ne bo škoda, ako pojdete z menoj v peklo," spregovori mornar-načelnik. „Ne ubežimo jim — ustavimo se!" Ali njegovi tovariši neso poslušali, k čemur je je nagovarjal; in še močneje so se upirali ob vesla in ladjica je drčala kakor ptič okolu sivih žalostnih skal. Poznali so svojega načelnika, da ima včasih trenutke, v kojih ga svet mrzi, ko bi si svojo mlado glavo najrajši prestrelil in zato so podvojili moči, da bi je ladija ne dohitela in straže na skalah ne prestregle. Zopet so se dvigali valovi kviško in si z ladjico poigravali. Mornarji so bili že do kože premočeni; ali mladega načelnika ni bila briga, da voda mrazi in da si valovi z ladjico kakor s kosom trhljenega lesa igrajo; videl je le dvojarbolnico, ki se je za njegovim čolnom gnala in kako se v vsakem hipu razdalja mej temi in onimi krajša in krčevito je stisnil z desnico dolgo puško. Vesla se Že niti dotaknil ni in z levico je hlastal po samokresih za pasom. Ni se zmenil, da je pred hipom krogla prebila prsi njegovega druga in se še za palec globoko v čoln zarila. Nič ni bilo človekovo življenje temu mlademu možu, nič več kakor pena na valovih, kakor list na drevesu, ki na pomlad zaželeni, a usahne, ko pride njega čas in ga veter v tolmun zanese. Videl je že toliko po-ginjajočih ljudij, tolikrat je gledal Morani v obraz, dan za dnem, drzno skoro smehljaje, kakor gledamo obrekovalca, ki nas sili, da ga zaničujemo. Bil je mlad, niti trideset jih še ni imel; ali srce je imel trdo, kakor skale, ob koje so se valovi hip za hipom zaman zaganjali. A kaj je bil? Ne vprašajte. Uvidite, kaj je bil ta mladi mož, kojega so z njegovimi tovariši z dveh stranij lovili: na morji in po skalah. „Prokleta noč!" zabentil jo načelnik, pritisnil puško na lice in komaj je pritisnil, zagromelo je nad valovi, a lovečo ladijo je osupnilo. „Čemu greste za menoj? Mar bi bili v kolibici sedeli in gledali, kako Kiuperli po sinjem morji k bregovom pluje!" Mornarji se neso brigali, da je mladi mož strelil in le brzejše je ladjica drčala. Dve svinčenki zarili sta se jim nad glavami v jarbolo in velitelj se je iz vsega grla zasmejal, Češ, da je drevo, v sredi čolna magnet, radi tega so se svinčenke vanj zarile in zopet je puško k licu pritisnil; vender izstrelil ni, gledal je le nazaj, — brž ko ne po tarči. Stoprav za časek se je dim nad ladjico pokadil, zopet je ladija lovilka obstala, in v čolnu se je zopet razlegal oni uglušujoči smeh — prej posmeh. Štiri kroglje prebile so belo plahto nad mladim možem. Bili so že precej daleč od skale, nad kojo se je cerkvica belila, a na stolpu svetilnica bleščela rici pa naj bi bila v vseh 4 razredih učna jezika slovenski in italijanski. Ta peticija je posebno obširna, temeljita in na mnogih mestih tudi v izrazih krepka, kar je zbor priznaval z večkratnim odobravanjem. Jednako krepko se glasi peticija, ki se izraža proti povišanju naukovine na srednjih šolah, in ki navaja razloge sosebno za slovenske razmere, da bi ostala šolnina v Gorici itak visoka, kakor doslej. Prepotrebna je tudi peticija, da se napravi v Gorici posebna c. kr. okrajna sodnija za 35.000 Slovencev Goriške okolice, katerim služi doslej c. kr. del. okr. sodnija v Gorici. K tej sodniji pripada tudi mesto Gorica in je osnovana, kakor je razložil gospod predsednik, tako, da jej c. kr. okrožna sodnija v Gorici pobira in sme, kakor hoče, pobirati vse sposobniše uradnike. Vsled tega se ne morejo izvrševati opravila pri okr. sodniji, kakor zahtevajo potrebe in važnost ulog. Največa krivica pa se godi Slovencem, ker ni tu nastavljenih uradnikov, ki bi bili zmožni slovenskega jezika. Saj še nemške uloge na pr. Goriške davkarije rešujejo italijanski, kaj li se godi glede na opravila, ki jih imajo pri tej sodniji Slovenci! In Slovenci se morajo obra-račati na to sodnijo za vse potrebe, ki redno ne spa dajo pred okrožne sodnije. Da se torej ustvari za Slovence odločena c. kr. okrajna sodnija, je popolnem opravič no in potrebno že zarad ogromnih aktov, ki prihajajo pred sedanjo del. sodnijo. Predlogi Jegličevi, kakor jih je tudi „Slov. Narod" opisal pod naslovom ,, Goriškim davkoplačevalcem," so bili vsprejeti brez ugovora in razgovora jednoglasno. Ti predlogi, ki jih je g. Jeglič sam prebral in utemeljil, zahtevajo, da bi stroške za si-filitiške bolnike zopet nosila država, potem da bi se osnovala deželna hiralnica, in naposled, da bi se ukrenilo vse, kako bi se osnoval deželni šolski zalog namesto dosedanjih okrajnih šolskih zalogov. občni zbor je na predsednikov poziv radovoljno posebno zahvalo izrekel g. Jegliču. Na vrsti je bila tudi peticija, da bi se zravnala in popravila državna cesta iz Gorice v Ajdovščino, in sicer od tam, kjer začenja klanec na Ajševici. Tu pričenjajo, kakor se vidi, ne samo v narodnem, ampak tudi v gospodarskem oziru razmere, zarad katerih so krstili zdaj ta kraj: „Aj, so vice I" Razmere pri c. kr. kmetijski družbi sta pojasnjevala društveni odbornik g. mejni grof Obizzi in pa g. predsednik. Oba sta ponovila dejstvene dokaze, kako se v tej družbi zanemarjajo popolnem inteiesi slovenskega prebivalstva. G. Obizzi je bil zato, da bi se za Sloveuce napravila posebna družba ali poseben oddelek, goap. predsednik pa, ki je jedini odbornik kot zastopnik Slovencev v tej družbi, je priporočal, da bi pristopili Slovenci v večem številu k tej družbi. Ob priliki, ko so videli Lahi, da bi dobili Slovenci več odbornikov, so naglo agi-tovali mej obrtniki in štaeunarji Goriškega mesta ; poslednji so ta migljaj takoj razumeli in tako preprečili, da bi bili zastopani Slovenci primerniše. Tako naj bi se ravnali tudi Slovenci, zlasti duhovniki in pa učitelji naj bi se upisali in pa vsaj ra- zumniši veliki posestniki. Ker daje število 15 udov pravico za jednega, odbornika, bi Slovenci dobiti kmalu več svojih zastopnikov v odboru. Prevažno bi bilo, ko bi pristopile slovenske občine kot take, ker je teh mnogo več od laških, bi utegnile slovenske občine pomagati v to, da bi same spravile 8 slovenskih zastopnikov v odbor. Tem nasvetom je občni zbor pritrdil, in drustvenik g. Ličen je še posebe nasvetoval, kako hi se moralo agitovati v posamičnih občinah za ta plamen. Z ozirom na to je obžaloval, da so se pričeti ž,upanski shodi opustili, in je izrazil željo, da bi prišlo zopet do takih županskih shodov, ki so prepotrebni za skupne zadeve raznih krajev in okrajev. Potem so prišli na vrsto razni nasveti. G. Le-ban iz Črnič je utemeljeval svoje nasvete, da bi se zemljiščni tarifi iz njegovih krajev pregledali in spravili v razmerje sosebno tudi Furlanije, potem da bi se legalizovanjc ali opustilo, ali pa da bi ta posel opravljale sodnije brezplačno, ker sedanja postava prouzročuje kmetom preveliko stroškov in sitnosti j. Opomnil je, v kake nevarnosti pridejo Slovenci, ko jim sestavljajo in legal izuje jo pisma c. kr. beležniki goriški, ki pišejo z jedno iz jemo zgolj v italijanščini. Glede na potrebo znižanja zeraljiščnega davka je šo opozoril, kako burja uničuje na Vipavskem tudi vinograde, katerim so ravno tu stavili prevelike tarife. G. BI. Grča, vikar Cepovanski, znan in v obče jeilen najdelavniših rodoljubov na Goriškem, je bil izročil društvenemu odboru poseben predlog z namero, da bi se slovenski narod natanko poučil o dogodkih in preiskavah na Ajševici. Predsednik dr. vitez Tonkli je na to odgovoril, da preiskave neso še dovršene, da to pa, kar se je obravnavalo tajno pri sodniji tega meseca, je slišalo tudi nekaj zaup • nih mož in ti utegnejo od osobe do osobe piivatno pojasniti vse, kakor se je vršilo. Ta pojasnila vzel je zbor na znanje in je tudi od te strani dokazano, da Ajševiška zadeva ni še pri kraji in da prinese še mnogokaj na dan. KoneČno se je volil nov odbor, ki pa se ni spremenil razen z jednim odbornikom. Čas je potekal in pretekel Čez odločeno uro; zato so proti koncu udeležniki zbora odhajali v večjem številu, nego je za take prilike primerno. Ali krivo je bilo to, da je zborovanje bilo napovedano vsaj jedno uro prepozno. V obče pa je bilo že naprej razvidno, da se je za jedno in isto zborovanje nakopičilo pie-več gradiva; si. odbor bi bil moral sam sprevideti, da ni možno toliko predmetov obravnavati v tako kratkem času. Samo Jegličevi predlogi so bili popolnem zadostni za jedno zborovanje. Slavni odbor bi bil moral odločiti tudi izreden zbor, ne da bi ga bilo treba opozarjati v zboru na to, kakor je to storilo 12 udov, ki so svojo željo izrekli po g. Ličenu. Želja bi bila veljavna, ko bi se podpisalo 30 udov; ali do tega pride pač lahko, vender pa ostane glavna napaka zdaj v tem, da odbor ni ukrenil tega sam, ker je bilo preveč toček na jednem zborovanji in so te točke že rešene. Da se je združilo toliko toček, ni čudo, če pomislimo, da je bil zadnji občni zbor „Sloge" že pred 20 me« seci! Tak premor je vender predolg tudi za Slovence goriške pokrajine. Zdaj nam ne napravIjajo taborov; če še politična društva delujejo tako počasno, potem je javno narodovo življenje v resnici premrtvo. F. Pod gornik. Politični razgled. \odanj«' dežele. V Ljubljani 2G. avgusta Na shod u volilcev v Novem Bvdzovu izjavil se je češki poslanec Diirich, če vlada ne bode popolnem ustregla češkim željam zastran obdačenja sladora, bodo vsi češki poslanci stopili v opozicijo proti vladi. Ker je Dunajsko vseučilišče prenapolnjeno, piše „Tagesbote aus Mahren", da bi se v Brnu osnovalo vseučilišče za Moravsko. To vseučilišče bi seveda bilo nemško, zategadelj pa najbrž prazno, kakor je Brnska politehnika. Da bi vsi tisti dijaki, ki na Dunajskem vseučilišči nemajo prostora, Šli v Brno, itak ni misliti. Na Dunaj prihaja muogo dijakov iz inozemstva učit se zlasti zdravilstva, ki pa v Brno gotovo ne bodo hodili. Moravski Nemci bi seveda radi v vseučilišči dobili nov zavod za po-nemčevanje. Nemških vseučilišč v Avstriji ne manjka. Vseučilišče v Črnovicah je tudi nemško, pa je tako slabo obiskovano, da bi vlada najpametueje storila, ko bi ga zatvorila. Vuaiije države. Sultan je poslal te dni k eriiogorMkemu zastopniku Bakicu svojega pobočnika Sulejman pašo, da mu naznani, da je turška vlada dobila povelje, hitro uravnati Črnogorsko turško mejo. Skrajni Čas bi že bil, da se stvar uravna. Ruski in angleški upliv drug druzega spodri-vata v Carigradu. Poslednje dni se je Turčija bolj nagnila na rusko stran, ker Angleži nasprotujejo vsem načrtom njenega komisarja v Egiptu, Muktar paše. Anglija sedaj v Carigradu priganja, da bi se izdal berat bolgarskemu metropolitu v Makedoniji, Busi pa temu ugovarjajo. Rusija hoče tako dolgo povsod ovirati Bolgare, da zopet dobi prejšnji upliv na Balkanu — Reorganizacija vojske nič kaj hitro ne napreduje. Sultan hoče še nekaj višjih častnikov poslati v Francijo, da ogledajo tamošnjo organizacijo vojske, predno se bode kaj gotovega ukre-j nilo. —■ Turčija je predlagala velevlastim, da bi se zaradi poslednjih dogodkov v Bolgariji sešla zopet konferenca. Mnogo vojakov odposlali so že Turki na vzhodnorumelijsko mejo in v Makedonijo. V Carigradu se boje, da se ne bi ustanek razširil v Makedonijo. V tem, ko je v Srbiji bolgarski prevrat vzbudil veliko vznemirjenje, se na Carskem nič ne /.menijo zanj. Časniki jako zmerno pišejo. Vlada se zanaša na Rusijo, da bode vse storila, da se Grki ne bodo oškodovali, ko bi navstale kake zmešnjave. Danska vlada je sklenila utrditi Kodanj. Liberalna stranka se temu upira, a na njene ugovore se vlada najbrž ne bode ozirala. Kodanj je velike strategične važnosti, ko bi kedaj prišlo do vojne mnj Nemčijo in Rusijo, ter bi Danci pomagali Rusom. Morda celo Rusija prigovarja, da bi se to mesto utrdilo. Na Francoskem sedaj zborujejo generalni so veti. Njih zborovanje je malo zanimivo. Semter-tja se kaj pripeti, kar obrača pozornost občinstva nase. Tak slučaj je bil v soboto v Rouenu, ko je prefekt prečital generalnemu sovetu poročilo o delih v pristanišči Treportskem. Te dela so proračun-jena na 3,G0O 000 frankov, katerih plača 2,970.000 država, 500,000 departement, mesto Treport 100,000 in grof Pariški je obljubil plačati 30,000 Polovico omenjene svote je grof Pariški že plačal, druge polovice pa neče plačati. Njegov tajnik je namreč pisal predsedniku Dieppske trgovske zbor- kakor zvezda blodilka. Klenkanje zvonov so še dobro čuli; ali znenagla je njih glasek utihoval — utihoval, dokler ni zamrl in na pobrežnib skalah že ni bilo videti bodal niti senc hitečih straž v ravni črti s čoln i čem. A tem bliže bila je dvoj ar bol niča in tem češče so streli pokali. Za čolnom se je v odmerjenih pre-stankih vsakokrat belkast oblaček dvignil in divji smeh se razlegal. Ptiči, ki so v skalah gnjezdili, izletavali so više k oblakom, ne vsled strelov, temveč vsled divjega, neobičnega smeha. „Izmetajte sagove! Le obtežujejo nas in ovi-rajo!" veli mladi mož. Molče izvršita dva povelje načelnikovo. Počasneži so. Lahko bi nas imeli, mene k cerkvici na kak križ obesili, pa mrtvega, živega ne, a potem se za mojo glavo napili; celo leto bi tepci lahko popivali, da so Kiuperlija ujeli, ali bi si pa za zlate kupovali posestva ter poženili se. Počasneži so, mi pa okretni kakor ribe. In sedaj je mladi mož zopet veslo zgrabil. Ko je je oprl ob vodo, razpihaval je veter njegove dolge črne lase in zopet je mala ladjica po valovih letela. Bila je že dalje nego puška nese in kroglje iz dvojarbolnice so le valove razrivale. „Jutri boste cel dan pili, cel dan za denašnjo noč," obeta načelnik veslačem. »Poglejte, niti videti jih že ni. Da bi stare babe gledale, ali Kiuperlija ne zastraži ni kordon, velik kordon, kakor ob kugi, ko gre gori iz Turčije." II. „Ti si temu kriv, ker nesi imel ladije pripravljene in ker si nerodnež. Za to ti jih že naštejem. Dvojno življenje imaš na vesti." „Straža na skali je kriva, da je upetal, ter neso prej strelih in svetilnice izobesili." „Boš že videl! Obema pridem do kože. V tvoji bi res ne bil rad. Že smo ga v pesti imeli, a le — ti! Niti sledu ni nikjer za njim, kakor bi se bil s to ljuščino potopil. Ob dva nas je pripravil in to je najhujše. Kaj poreče komisar!" Tako so govorili na dvojarbolnici, ko so jim bili čudni mornarji z očij zginili s čolnom. „Kaj to tam-le plava? Nekakšno telo in s plahto si morski valovi poigravajo?" zakričal je naglo stražnik. „On je to — Kiuperli, a ta plahta se je iz njegovega čolna izgubila." „Hojsa, hojsa!" zavriskajo na dvojarbolnici. rJe za mrtvega taista nagrada, kakor za živega?" „Taista, bratci, taista. Jaz sem ga prvi ugledal!" „Kaj to, kdo ga prvi ugleda; le kdo ga prvi zagrabi." Tudi tako ne. Katera ladij a ga pripelje in pod Čegavim nadzorom. Tako je in poveljnik tej ladiji sem jaz — Stolo Giovanni; vender polovico, dam vam, bratci, in s tem stanom se poslovim. Domov pojdem, v svojo Venecijo, kupim si ladjico, lepo ladjico, rudeče, zeleno in žolto poslikano in bom gondolierjem. Hojaa, tovariši! Stolo Giovanni gondolier!" „Ga že imam — pomagajte! Težak je, dva stota ima." kriči nekdo v valovih, drži z jedno roko truplo, z drugo s» pomaga do ladije. „Ta-le je muha napram njemu, pritlikovec; Kiuperlija dobro poznam!" smeje se dečko na ladiji, še skoro gol mladenič. „On je to — pomagajte!" Stražniki so vrv doli vrgli, mornar se je je prijel in v hipu bil je z mrtvecem na palubi. Tu ga imate. Dalmatinsko pobrežje bo odslej nice, da grof sedaj ne bode plačal dotične vsote, aolpak še le, ko bode zopet smel bivati na fran-coskej zemlji. Ta izgovor skopega princa vzbudil je velikn nevoljo Monarhistični poslanec Ancel skušal je grofa Pariškega opravičiti, mej družim hotel je pročitati neko njegovo pismo, ki se tiče grajenja cerkve v Eu. Za to cerkev je bil tudi grof Pariški obljubil precejšno vso'o, a se je ravno s takim izgovorom izognil svojei dolžnosti. Sovet je sklenil, cl a se grofovo pismo ne bode prečitalo. S tako sko-postjo si orleanski princi pač ne bodo pridobi'i popularnosti Dopisi. Iz Železnikov 25. avgusta. [Izv. dopis]. Omenil sem že v zadnjem dopisu, kako se je go dilo pri nas pred odhodom g. Mateja Kljuna, kaplana iz Železnikov. Objavil sem tudi kako Žalostni obrazi so se videli pri odhodu, omenil nekoliko govorov in drugih napitnic. A vendar tega nikakor ne morem opustiti, da bi tudi govora g. župnika ne objavil. Glasi se nekako takole: Čestiti drušbeniki! Danes smo se zbrali, ne da bi se kakor navadno zabavali; ampak mi se hočemo danes od ustanovitelja našega bralnega društva in vzbuditelja narodne zavesti mej nami, dostojno posloviti. — Predragi! Naše življenje na zemlji je sedaj veselo, sedaj žalostno. Snidemo se in kmalu pride čas ločitve, vse pod milim nebom se spreminja, kamen se preloži, drevo presadi, človek pa se seli od zibeli do groba. — Visokočestiti gospod Matej! Malo časa ste bili mej nami, a vendar v tem kratkem času zaslužili ste naše spoštovanje in ljubezen v polnej meri; kajti Vaše delovanje je bilo požrtovalno in sado-nosno tako v cerkvi, kakor v šoli in pri bolnikih. Bog naj Vam za vse dobrote stotero poplača! — Drevesce, ki ste ga mej nami zasadili, je že sad rodilo, namreč lepše bolj mirno in spodobno obnašanje naše mladine. To drevesce naj krepko raste, da jedenkrat obilno sadu obrodi, Vam, predragi gospod! v čast in nam v prid! Še jedenkrat Bog plaii Vam! Zakličem v slavo trikrat „Živio!" Malo časa potem spremili smo ga družbeniki s krasno našo zastavo do zadnje hiše našega trga. Glasno jokalo in žalovalo je vse za njim. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Rifenberk na Goriškem za vodne zgradbe 200 gld., dvema po povodnji poškodovanima rodbinama pa po 100 gld. —■ (Družbi sv. Cirila in Metoda) pristopil je č. g. kanonik A. Zamejec kot pokrovitelj z doneskom 100 gld. Dalje je g. kanonik Zamejec izročil od necega neimenovanega dobrotnika 100 gld in sploh družbi pridobil več ustanovnikov in letnikov. Slava g. kanoniku na njegovem rodoljubnem trudu! — (Za „Narodni dom") volil je nedavno umrši župnik Rekar 5 gld. Ta vsota ob sebi ni velika, a z ozirom na pokojnika jako skromne razmere ima isto vrednost, kakor svetopisemske udove vinar. — (Protikandidata) proti g. kanoniku dr. Gregorcu mislijo baje postaviti Ptujski Nemci. Izbrali so si v ta namen nekega O. FUrsta. No sile brez opasnosti in jaz imam tisoč zlatov iz čistega zlata in s cesarjevo glavo." „Razdelimo si, daš polovico?" „Ničesa ne dam, jaz sem skočil ponj; piti ti pa vender dam, vam vsem, ali več ne — ne; jaz sem prvi prijel Kiuperlija." „Dal boš, moraš dati. Jaz sem poveljnik la-diji, ki ga je dobila. — A tam-le je preproga, draga preproga, primite jo. Z njo si gondolo pre-prežem in gondola Stola Giovannija bo najlepša naj-pripravnejša in meni bodo največ plačevali, deklice in mladeniči nobili se bodo vozili in ti najbolje plačujejo, ker se v gondolah najlepše ljubka." „Povem vam, da je to kak mornar. Kdo ve, kje je že Kiuperli., Za njim bi bili morali drugače hiteti. Tepci ste. Da bi se sam utopil? — Verjemite, da bil prej svoje živjenje z nekoliko od naših izplačal,* spregovoril je zopet mladič in se lokavo posmehoval. „Jezik za zobe, ni puh ti še ne raste in nam starim hočeš praviti, kdo je Kiuperli ? Dečko je on, vražji dečko kakor ti, jaz pa sera vender Stolo Gio-vanni, beneški podanik, kjer so se doži rodili, kjer je toliko nobilov, kakor pri vas kmetov. Tudi jaz sem izmej njih, moj ded je bil v svetovalnici de- ne bode, vesel bode, če dobi toliko glasov, kolikor broji let. Nam je to žal, da v ta namen neso izbrali „Mikulovskega semita", Čegar gaslo je baje: „Eine eherne Stirne iat mehr wert, denn ein Meierhof". — (Ravnopravnost na Koroškem.) Pod naslovom nAli je to postavno" piše „Mir": „Sodnik je za ljudstvo, — ne pa ljudstvo za sodnika," je rekel g. baron Mvlius, sedanji predsednik deželne sodnije. Bilo je 10. juniia t. 1. okoli 11. ure, ko je mlad gospodič v nekej sodniškej kanceliji neko slovensko ženico tako-le sprejel: „Hier wird nichts windi8ch gesprochen". Vsa pobita je ženica odšla. Kako se to ujema z lepimi besedami gospoda predsednika. — pa tudi kaj pravi poBtava? — (Poročil) se je dne 24. t. m. g. Fran Železinger, profesor na Ptuji, z gospico M a y e r-jevo, paBtrko g. Mih. Vošnjaka v Celji. — (Močvirski odbor) zboroval je včeraj ob 10. uri dopoludne v prostorih c. kr. kmetijske družbe pod predsedstvom načelnika g. Fran Trt n i k a. Prvomestnik naznanja: a) Dopis c. kr. deželne vlade o stanji močvirskega zaklada koncem poluletja 1886. leta. Po tem znaša močvirski zaklad v gotovini 491/a kr., v obligacijah 76.200 gld., v hranilnici naloženih 6120 gld, skupaj 82.320 gld. 49l/a kr. b) Dalje prečita: prošnjo posestnika žage na Bregu pri Borovnici Franca Švigeljna, da bi se mu dovolilo proti odškodnini 200 gld. in povračilu vse prizadete škode pri svoji žagi zajeziti Borovni-šico. Ta prošnja, ki je v nasprotji z nameni delovanja močvirskega odbora, se odbije, c) Naznanilo c. kr. deželne vlade, po katerem ministerstvo po 1 jedelstva naznanja, da bi se za 16. dan septembra sklicane enkete izvedencev zaradi osušenja močvirja ne moglo udeležiti, ker ima za to namenjeni kulturni inženir Markus od dne 16. septembra naprej 4 tedne posla v Tirolih pri urejenji vodovoda reke Adiže. Vsled tega naznanila sklene odbor, etiketo preložiti do srede meseca oktobra, vendar pa na vso moč delati na to, da se še letos predloži deželnemu zboru kranjskemu načrt postave o skladanji svote za pokritje stroškov, tako, da bi se vsaj začetek znižanja vodotoča Ljubljanice storil od Ud-mata gori v letu 1887. Odbornik dr. Poklukar potem naprosi g. načelnika, da naj bi on prevzel poročilo za enketo, ker ni gotovo, da bi bil sredi oktobra v Ljubljani. Potem odbor v sklicano enketo voli gospode: Fr. Kotnik, dr. J o s. Ko s le r in M. Perući. „Novice". — („Zadruga") ima v zadnji števiki zani mivo notico, ki našega finančnega vodstva ne osvetljuje najugodneje. Posojilnica v Postojini se je bila pritožila, ker se jej je predpisal nerazmerno previsok davek. Fiuančno vodstvo je klubu jasni postavi pritožbo zavrnilo. Na prigovarjanje g. M. Ver-šeca napravila je posojilnica vender še pritožbo na upravno sodišče. Predno je prišlo do obravnave, dobilo je finančno ministerstvo stvar v roke takoj izprevidilo krivico in razveljavilo naredbe finančnih oblaste v. Postojinska posojilnica je s tem rešena plačila 436 gld. Tudi drugod na Kranjskem se je delala krivica na tak način, seveda se je pa le tistim posojilnicam pomagalo, ki so se o pravem času oglasile, vse druge seti in to je bilo že nekaj, deseti svetnik! Bili so vam gospodje, največi nobili. Ti si se po selskih zakotjih valjal, a jaz sem bival v velikem domu s štirimi stropji in zato sem tudi tvoj velitelj; lahko bi bil sicer še več, pa v Beči Lahom ne verujejo. Zato nesem postal in še dan današnji komisarjem. Tako, tako — ta-le preproga bo na gondoli, dosti je velika, kako je lepa, turška —". Ladija se je vračala, mladi pomorščak pa si je šepetajo pravil, čemu pač beneški nobili cesarju za prostake služit hodijo, da bi si prislužili za gondolo? Ako bi njegov oče posestvo prodal, imel bi gondol, kakor dvokolnic, a iz dečkov same gondo-lijerje. „Pa kako ima raztrgan telovnik!" „Pred tem smo toliko strahu prestali?" „Pra-vijo, da je kakor Herkul, da ima lep obraz in da deklice kar nore za njim." „Iz čegave puške ga je krogla zadela ?u vpraša mladi mož topoglavcev. „Iz moje!" oglasilo se jih je četvero kakor iz jednega grla. „Tisto naj denejo v steklo, v zlato in strelca naj pošljejo v Zader." „Varuj se govoriti mej nami! Mi smo starejši so pa trpele škodo, ne vedoč, da se jim je storila krivica. Torej treba vsako predpisovanje davkov na tanko pregledati. Odkar so se začela posojilnice obračati do uredništva „Zadruge" o zadevi obda-čenja, se je že mnogo doseglo. Tako n. pr. se je Št. Jakobski posojilnici za jedno samo leto odpisalo nad 530 gld. i. t. d. — (V Za ti Čini) in ne v Višnjej gori, kakor je po pomoti .Slovenski Narod" v sobot-nej številki brzojavno poročil, vršilo se je 22. t. m. osnovno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda. Kljubu slabemu in deževnemu vremenu prišlo je k istemu primeroma veliko število udeležencev in z ozirom na to moremo z začetnim uspehom biti jako zadovoljni. Že prvi hip šteje naša podružnica 1 pokrovitelja (g. notar Plantan), 2 ustanovnika, 22 letnih in 12 podpornih udov. Predsednikom začasnemu odboru bil je voljen g. notar Plantan. — (Uradno izveš tj e o koleri v T ratu) Od polunoči 24. do polunoč« 25. t. m. v mestu 5 osob za kolero zbolelo, v okolici nobeden. — Do slej za kolero zbolelo 348 ljudij, ozdravelo 91, umrlo "224 — Z dežele naznanjajo se novi slučaji: V Izoli 7, v Movnži 2, v Milah 1. — (Zagorska železnica.) Včeraj bil je tehnično policijski pohod nove proge pod vodstvom ministerskega tajnika Bal!y-ja, v prisotnosti zastopnikov vlade, političnega oblastva, železnic, podjetnikov in časnikarstva. Železnica se hode otvorila v nekoliko dneh. — (Narodna čitalnica vškofji Loki) priredi v nedeljo 29. avgusta 188G v svojih prostorih veselico z naslednjim programom: 1. N. Ilartl: Pozdrav. 2. A. Nedvčd: Moja rožica. 3. A. Tomaž-čovskv: Sporočilo. 4. Fr. Gerbič: Slovanski brod. 5. Nemški ne znajo. Burka v 1 dejanji. 6. Krojač Fips ali nevarni sosed. Burka v 1 dejanji. 7. Ples. Začetek točno ob Vj8. uri zvečer. Ustopnina: udom 20 kr., neudom 40 kr., družinam 80 kr. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Iz PreBerja.) Tombola, katera je bila 22. avgusta z drugimi zabavami vred namenjena, bode 29. avgusta ob 4. uri popoludne v Pod peči tudi pri deževnem vremenu. K tej veselici najuljud-neje vabi „ Prostovoljna požarna hramba v P rese rji" J. Mam, načelnik. — (Čitalnica v Gor n j e m gr ad u|) priredi dne 5. septembra svečanost v spomin 100 letnice, ko se je Gornjigrad združ'1 z Lavantinsko škofijo. Pri svečanosti se bode pronašalo, pelo in godlo, naposled bode ples. K tej slavnosti uljudno vabi odbor. — (Duhovniške spremembe v Krški škofiji.) G. Bittner Guido b>l je dne 24. t. m. umeščen za mestnega fajmoštra in dekana v Bedaku, in g. Kuess Mat. dne 25. t. m. za fajmoštra na Tr-biži. — Za provizorje gredo gg. Sirnik Jan. k D. M. na Žili; Moser Mat. v Grades in Vaneček Jan. v Kamrče. — Prestavljeni so gg. Pazdera Leopold za kaplana pri glavnoj fari v Celovci; Čemer Ši-men za mestnega kaplana v Volfsberg. Na njegovo mesto je nastavljen novomašnik Rous Karol za kaplana v Spodnji Dravberg; baron Zucco Askanij pride za kaplana k sv. Ilemi in g. novomašnik Marinig Fran za kaplana v Zgornjo Belo, — Umrli mornarji, jaz zapovedujem trideset let tej ladiji in komisar bi bil lahko. Miruj! Ti si seljak, a jaz potomec beneških nobilov, moj ded je sedel kot deseti v svetovalnici, a tvoj je Bog ve kot polje pre-kopaval in z bičem za voli hodil; moj je kot gospod hodil po Veueciji z zlatim ročnikom pri meču, bil je velemogočen, kakor pravim, v svetovalnici deseti." „Priznavani. Vem, da je tvoj ded po Benetkah hodil z zlatim ročnikom pri meči, moj pa da je voli z bičem poganjal, da si ti potomec nobilov, da si z vlastno roko ustrelil Kiuperlija, da si za njega glavo kupiš gondolo in da si boš z njo po-neze slušil — akoprem si potomec beneških nobilov!" Ladija je plavala zlagoma ob bregu in mornarji stražnici vriskali so, da peljejo iliuperlija ustreljenega. Pred stražnico na bregu stal je že komisar in si radostno roke mel, da dobi križec s krono iz Beča, ker so njegovi brodarji ujeli povestnega moža. „Hola! Hola! Hola!" kričali so na dvojo.r-bolnici. (Dalju priti.) so: gg. Jožef Viduc, Boštjan Smerićnik, Jarnej Majbar. — (Razpisano) je mesto nadučitelja v Črmošnicah. Plača 500 gld., službena priklada 50 gld. na leto in stanovanje. Prošnje do 18. septembra t. 1. — Pri okrajni sodniji na Vrhniki je razpisana služba sluge. Prošnje do 30. septembra t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Sofija 2G. avgusta. Ker je začasna vlada odstopila, sestavilo se je ustavno regentstvo: Karavelov, Ni-kiforov in Stambulov in minister-stvo, v katerem je Sto j lov prevzel vnanje zadeve. Proklamacija Karavelo va prosi za zaupanje naroda. Minister vnanjih zadev odposlal diplomatskim agentom velevlastij okrožnico, v kater ej prosi za priznanje in podporo novo ustanovljene v Iade. Bukurešt 26. avgusta (o polunoči). Bolgarski palač ni maršal (Riedesel) ravnokar odpotoval knezu nasproti, ki je, kakor se naznanja, iz Reni, odpotoval, kam, ni znano. Maršal ima nalog, pozvati kneza, naj se nemudoma preko Rumunske, kamor pride deputacija ponj, povrne na Bolgarsko. Gjurgfjevo 25. avgusta. Proklamacija, ki jo je predsednik sebranja Stambulov v Trnovem izdal, naznanja, da je Stambulov v imenu kneza Aleksandra prevzel začasno vlado v Sofiji in Mutkurova imenoval glavnim poveljnikom. Zahteva pokorščino in pozivlje narod, naj brani krono in domovino pred izdajalci, ki hočejo hrabrega kneza pahniti s prestola. Feterburg 25. avgusta. Knez Aleksan der pripeljal se včeraj v Reni, potem pa čez Voločisko odpotoval v Avstrijo, nikakor ne kot vj etnik. Peterburg 25. avgusta. „Novosti" in „ Peterburskija Vedomosti" mislijo, da mora Rusija v Bolgarski tembolj posredovati, ker je ondu sedaj nastala anarhija. „Novosti" poudarjajo, da bode le rusko posredovanje preprečilo, da se gibanje ne razširi po vsem balkanskem poluotoku. Turn Severin 25. avgusta. Baron Riedesel je vsem na Dunaj i bivajočim bolgarskim častnikom ukazal, da se takoj domov povrnejo. Dunaj 25. avgusta. Bismarck in Giers snideta se jutri prav gotovo v Franzensbadu. Sovetnik tukajšnjega ruskega poslaništva knez Kantakuzene (sedanji Charge" d' affaires) odpotuje danes v Franzensbad. Berolin 25. Knez Bismarck in minister Giers snideta se nekda v petek v Franzensbadu. Berolin 25. avgusta. „Norddeutsche AUgeraeine„ pravi, da sta mesti Berolin in Monakovo, ker sta odklonili vabilo k slavno-stim v Budimpešti, pokazali, da jima nedostaje političnega takta. List piše: „Ob sebi je umevno, da se je čustvo Nemcev po ravnanji s sedmograškimi brati žalilo, a bolje je, spominjati se onih toček, ki nas z Ogersko vežejo, nego onih, ki nas ločijo." Budimpešta 25. avgusta. Pri tukajšnji mestni hranilnici zasledili so danes veliko poneverjenje. Blagajnik Karol Peller, ki že 21 let v zavodu služi, igral je na borsi in poneveril 83.000 gld. Zločinca so zaprli. Pariz 25. avgusta. Včerajšnji vihar v Rheiinsu in okolici napravil veliko škode in pridelke uničil. V Rheiinsu razdejal je 4 hiše. Poslano. Fantje iz Srednjih Gamelj pod Šmarnogoro kupili so lansko leto velik možnar, težak 56 kilogramov pri Tonies u, kateri ga ie nalašč za to vlil A delo je bdo kaj slabo, kajti komaj so nekoliko-krati streljali, razpočil se je na šest kosov, tako, da smo bili podpisani in še mnogo druzih Jjuclij v smrtni nevarnosti. Franc Premk, Peter Smrekar, Franc Tihel in še mnogo druzih. Kdor Ne boji nirtvomla ali katerega je že zadel, ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpu, alt no more spati ter ima bolne živce, naj Bi naroči knjižuro „Ueber Schlagtiuss-Vorbeugung und Hei-lung", 5. izdaja, ki ae zastonj in banko dobi od pisatelja bivšega deželnobrambovskega batalijonskega zdravnika Rom WeiH8iuann-.. v Vilsbofen-u, Bavarsko. (38_16) Tulci: 25. avgusta. Pri ml«na: Schnffel z Dunaja. — f'ernič iz Zagreba. — pl. Roaenbaum, Taucher z Dunaja — Pipan iz Trsta. — Gleininger z Dunaja. Pri *f all«l1 Lienert z Dunaja. — StHmpf iz Prage. — pl. Hoffern iz Kočevja. — Giorguli iz Trsta. — Kranjec iz Gorice. Pri eeaarjl avstrijskem: Stornii h z Dunaja. Meteorologično poročilo. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura trovi Nebo Mo-krina v 1 umi. bi 55 CM 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-25 mm. 729 84 mm. 730-78 um 17 4" 0 si. vzb. 21 2-C 'si. jug 16 4" C j z. svz. jao. d. jas. obl. 9 50 mm. dežja. Srednja temperatura 18-3°, za 0 4" nad normalom. ZD-u.n.a,jsls:si borza dne" 2G. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta ........... 5°/„ marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London .... ... Srebro......... Napol. .... C. kr. cekini......... Nemške marke . . l",. državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrska zlata renta 4°/fl Ogrska papirna renta 5°/0 . . 5" „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava rrg. srečke 5u/„ 100 gld ZemLj. obč. avstr. 4,.y..„ zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žeta', ce Kreditne srečke . 100 g Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Traramway-društ velj. 170 gld. a. v 84 gld. 70 kr. 25 118 90 101 „ 90 860 - 278 n 90 126 85 r 10 n 02 n 5 95 61 9 85 132 — c 1H9 n — l 107 80 94 75 105 50 118 t 50 125 t 25 99 _ f 179 25 19 n 60 112 — V našem saloiništvu je izšla in se dobiva po knjigotrinicah knjiga: Kurzgefasste Geschichte Krains mit besonderer Riicksicht auf Cultur-Enhtrickhmg. Vtu August Dimitz. io pol v 8°. Cena mehko vezani knjigi je 8o kr., elegantno v nlatem obrezku vezana stane i gld. $0 kr. Čislani gospor/ pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno in skupno, nti t mine ga pretirajočo, objektivno podobo povestniee nate oije domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro doJlo in i veseljem marljivo prebiral. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotriniea v Ljubljani na Kongresnem trgu. (353—11) V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal liend Lefebvre. Poslovenil „ * * Stat nominis umbra. Ml. 8", 535 stranij. Stane 60 kr., po poŠti 70 kr. Učenec, imejoč vsaj 14 let, zdrav, krepak, zmožen ob»h deželnih jezikov, z dobrim spričevalom, se takoj vsprejine v štacuni firme Laudirehr s (589—3) FRAN CHRISTOPH-ov er svetli lak za tla je Torez d/vaJa-a,, se 3a.itro svlšI in. ćLolgr© traja,-Zaradi teb praktičnih lastnostlj in jednnstavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor boce sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah V Ljubljani se dobiva pri CHRISTOPH, w -m- m izumitelj in jedini izdčlovatelj pristnega • l-'UCkmaiHl-U. svetlega laka za tla, PRAO A & BEROLIN. S tem naznanjamo, da je podpisano ravnateljstvo vsled reorganizacije dosedanjo agenturo za vojvodstvo Kranjsko opustilo in tvrdki dalo mandat za J. J. NAGLAS v Ljubljani družbe za zavarovanje življenja in rent „ANKER" na Dunaji in h krutu mu odkazalo agenture v I*ostojiiii, ftkofji loki. Krškem, Koeevji, Kranji, Litiji, Tržiei, na Vrhniki, v Ribnici, Novem mestu in Žuienberku. Prosimo tedaj častite p. n. zavarovance od 1. septembra t. 1. dalje se v vseh slučajih obračati do zgoraj omenjene generalne agenture, ki je h kratu pooblaščena vsprejemati zavarovalne naloge vseh kombinacij, katere goji „Ankeru, vsprejemati denarje in denarne vrednosti in pravomočno kvitovati. Na Dunaji, dne 23. avgusta 1S86. Z velespofitovanjem I3£LT7-n.a,tel3st"sro družbe za zavarovanje življenja in rent „ANKER" na Dunaji. Okrožnica. Ozirajoč so na uradno objavo slavnega generalnega ravnateljstva družbe za zavarovanje življenja in rent ,..\XKi;it" na Dunaji, naznanja podpisani visokemu plemstvu, častiti duhovščini in spoštovanemu p. n. občinstvu, da je prevzel mandat za eneralno agenturo imenovanega zavoda in udano tedaj vabi, v vseh zavarovalnih zadevah družbe „ANKER" nanj se obračati in ravno tako uplačevati od 1. septembra t. 1. pri našej blagajnici. y Proseč h kratu, da bi tudi nam skazovali zaupanje, kakor so ga našemu častitemu predniku, naznanjamo, da smo izročili našemu sinu VIKTORJU NAGLAS-U administracijo in tehnično vodstvo generalne agenture. V Iijubijani, dnč 23. avgusta 1886. Z veleBpoštovanjem družbe za zavarovanje Življenja in rent „VMiKll" na Dunaji J. J. NAGLAS. Pisarna: v lastnej hiši, Turjaški trg št. 7. (616-2) (Ponatis se ue nagraja.) IzdateJj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne'