140. številka Trst v četrtek 21. junija 1900. Tečaj XXV ..Edisost" zbuja enkrat tim dmi. razun nedelj in prazni kor.-Ob 6. uri zvečer.-' yaro?nl,n iv i ' * vi Za celo leto .* . . ; . i-l kron za pol leta . . . .* . . 12 _ za četrt lem........ *i za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprei. Na na-ročbe brez priložene naročnine s® uorava Le ozira Po tobakarnali v Trt*tu se prodaj ejo posamezne številke po 6 stotink (3 nvć. : izven Tn»ta pa po 8 stotink (4 nvć.) Telefon itf. «70. 8din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V etlaoRtl je moč Oblast se računajo po vrstah v petitu. Za v*Č kratno naročilo s primernim popustim Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-mači oglasi itd. se računajo po pogoho Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravuištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Uprsivništvo, in sprejeniuuje iuseratov v ulici Moliu piccoio štv. ."J, II. uadstr. Izdajatelj is t dgovorm urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij liata „Edinost". Natisnila tiakarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Bosna. i. Za rasa vojne Srbije inCrnogore proti Turčiji je Nar. list« jxxl uredništvom Bianki-nija razvijal izredno delavnost. Bil je, tako-rckoc, plašilo ustaše v. Pisec teh vrstic je bil tedaj glavni sotrudnik »Narodnega lista« ter priča, kako se je vsa akcija organizirala po 3Narodnem listu«. Geslo tega je bilo, naj se Bosna o»-lobod i od Turčije. Ali, kadar je šlo za to, kako naj bo nadalje, je »Narodni list* — v ostalem vedno stoječi na temelju hrvatskega prava — nekoliko omahoval in je tu pa tam zahajal v protislovje. To je prihajalo «m! t< di, ker sti bili v stranki sami ti ve struji. Biankini, uredništvo sploh, je gojilo isto nado in isto prepričanje, kakor tudi Pavlinovic; ali zopet se nr moglo otresti l>ojazni Klaiča. V Pavli no vicu je bilo to prepričanje tako čvrsto, da mu je oni čas prišla misel o »Hrvatskih razgovorih«, napisanih največ radi Bosne, ki so pozneje izzvali toliko senzacijo in so med Srbi vzbudili ogorčenje, ki ni bilo nikakor opravičeno. To se umeje ob sebi, da je Pavlino viču, Biankiniju in tovarišem bilo "edino le do Hrvatske, a do Avstrije jim je bilo le v toliko, v kolikor Hrvatska nima svoje vojske, ali bolje rečeno: ker ne razj>olaga žnjo, ter more, kakor stvari stoje danes, le s pomočjo Avstrije vršiti svojo usojeno jej in zgodovinsko nalogo v Hrvatski, Bosni in na Balkanu. Ali l>odi kakor hoče: po besedi, ki jo je K-Klic dal Klai«-u, se je nehal tisti du-valizem, ki se je tu pa tam pojav-ljal v :>Narodnem listu«, v kolikor se je tikalo okupacije. Vendar bi se ne moglo reči, da je sklep sanstefanskega miru plašil Klaića glede Bosne. Vsaka ko se je on pokazal kakor državnik dalckoglednejega— nego Madžari in državniki avstrijske centralistične -tranke. Sprevidevši, kako gredo stvari, je on začel veliko jMjprej delati na to, da se okupacija izvede v hrvatskem zmislu, nego so Madžari in Nemci začeli delati na to, da bo -ta njim v korist- V neki avdijenciji pred vladarjem je Klai<; najprepričevalneje govoril o vsej stvari ter je imel ostrih besed proti '■niin madjarskim in nemškim voditeljem, ki - l>odi v delegacijah, bodi v zakonodavnih zl>orih, delali toliko težav tedanji vnanji jm>-litiki na Balkanu. V prvem zasedanju dele-lega^ij |K> okupaciji je imel Klaič uprav mo-numentalen govor. Pritrjujč okupacij i ni skrival l>ojazni, ki so ga mučile, a posebno mu je bilo do tega, da dokaže, kako on, ko pritrjuje okupaciji, ostaja zvest svojim slovanskim podlistek:. 8 Zvezda spoznanja. >lika « Pomjan -rim*. — l*i>e : Slavoljub Podtlatpimtktf. IV. Italijanska stranka si je prizadevala na vse mogoče načine, da si večino ljudstva na Pomjanščini ohrani na svoji strani, dobro ve- j doča, da \xj Pomjaščina odločala sč svojimi volilnimi možmi... V dosego tega namena se je italijanska strauka |>osluževala vseh mogočih, dovoljenih iu nedovoljenih, zakonitih in nezakonitih sredstev. Posluževala se je zvijač,] prevar, goljufij. Kjer pa ni dosegla svojega • namena niti z zvijačo, niti se sleparijo, posluževala se je često tudi nasilstva. Marsikje pa je priskočil na pomoč vsegamogočni mo-loh, ^ eiiki l>og našega veka — denar! Vsem ciljem italijanske stranke pa je izborno služila ljudska nevednost in ljudska pokvarjenost. — I)a! Ljudstvo na Pomjanščini je jk>-kvarjeno po večini do kosti in mozga. Žalostno, a resnično! Vendar treba poznati razmere v Istri sploh in na Pomjanščini j>osebej, treba načelom in vedno je stal na stališču hrvatskega prava. Nekatere točke tega državniškega govora njegovega so bila prava himna Rusiji, a kar se tiče hrvatskega stališča, je bilo isto tako izrazito, da mu je »Neue Freie Presse« zaklicala: »Avstrija ni okupirala Bosne za Hrvatsko, ampak za-se«. Vendar se je zdelo takrat, da merodavni krogi umejo, po kateri poti jim je hoditi, ter da so pri volji držati besedo, dano Rodicu. Tako je bilo pod Fili|>ovicem, da so se hrvatski duhovi čutili povzdignjene in osokoljene. Večina sabora v Zagrebu, ki je že od nekaj let bila začela odjenjavati ter pretvarjati se v to, kar je danes postala, se je čutila kakor pomlajeno ter je v sami budimpeštanski zbornici znala biti odločna. Ali na žalost je trajalo to le malo časa. Začeli so pritiskati iz Berolina iu ponovila se je stara historija. Filipović je bil odpuščen in vrnil se je na Dunaj preko Dalmacije. Njegovo potovanje je bilo pravi triurni*. Povsodi so mu prirejali ovacije. Klaića ni bilo tedaj v Zadru. Biankini je obiskal Filipoviča in le-ta ga je vsprejel prijateljski ter se razgovarjal žnjim prijateljsko. No, to so bili zadnji odmevi. V Bosni je nastal preobrat — Nemcem in Madžarom v prilog ! (Zvršetek). Politični pregled. TRST, 21. junija 1900. Poglavje o nemškem hinavstva žuga postati — brez zaključka. Sleherni dan nam prinaša pojavov, kako neizrečeno nizka je politika nemških voditeljev. KostaBadeni-Gautsch izdala svoje jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, je na vstal v nemškem taboru silen vihar, ki se je prelevil v ob-strukcijo. Takrat niso protestirali le proti določbam teh naredeb, ampak — in še bolj — proti temu, da bi se jezikovno vprašanje reševalo drugače, nego j>otom zakona, sklenjenega v parlamentu. In sedaj — sedaj po par letih? Sedaj izjavljajo, da s postulatom »posredovalnega jezika* ne prodro nikoli v parlamentu iu zato zahtevajo od vlade — glej «Pester Lloyd» — naj primeren jezikovni zakon oktroira — u s ili! Badenijevi in Gautschovi vladi so torej šteli v zločin, ako se je administrativnim potom, potom naredeb, le dotaknila jezikovnih razmer na oblastih, sedaj pa, od Korberjeve vlade, zahtevajo, naj kar zakone oktroira in skuša ]>otom sile rešiti jezikovno vprašanje! ! Kar }K>znati uplive, katerim je bilo in je še izostavljeno to ljudstvo, in gotovo je, da sodba o njem ne bo preojstra. Italijanska oligarhija je smatrala sebe za vladarico, a slovenske seljake za brezpravne helote, za sužnje. V tem zmislu je tudi uplivala na to ubogo ljudstvo, zaduševaje v njem vsaki blažji čut. Ljudstvo v Istri je pokvarjeno, kerjeje namenoma pokvarila italijanska gospoda. Ljudstvo je tako, kakoršnjeje je vzgojila italijanska gospoda. To velja. osobito na Pomjanščini. V ljudstvu je udušen sleherni čut samozavesti in značajnosti. O tem prepričati se ima priliko osobito oni, ki ima )>osla s tem ljudstvom, a pred vsem se kaže ta pokvarjenost za časa vsakih volitev. Ljudstvo v svojem bitstvu je dobro, a l>okvarjeno. Vendar je vmes tudi značajev in poštenjakov in pred tistimi je treba snemati klobuke! Teh je sicer razmerno malo, a res je zopet, da, čim manji je upliv italijanske go-s]>6de, tem bolje je ljudstvo. Ker se pa ta je bilo pod Badenijem zločin, to naj bi bila pod Korberjem državna potreba! Tako se menjajo nemški nazori in nemško prepričanje in v tem menjavanju se zrcalita nemško pravicoljubje in nemška taktika, ki ni druzega nego jedna sama dolga veriga — tartiferije in zavratnosti. i Zopet poljski glas o postopanju g. Jaworskega. Poleg »Nowe Reforme« se je oglasil tudi »Glos Narodu« s pošteno besedo o zavratnem postopanju viteza Ja-\vorskega nasproti Cehom. »Glos Narodu« priznava, da bi Čehi le Škodili sami sebi, ako bi se vezali s stranko, ki v težki uri ni znala držati besede in kateri stoji na čelu voditelj take moralično - politične kvalitete, kakoršen je Ja\vorski. Upajmo, pravi rečeni list, da, predao pride v parlamentn do češko-nemškega sporazumljenja proti Poljakom — čemur bi se ne bilo Čuditi po postopanju g. Jawor-skega —, ne ostane o gospodu Javvorskem ; druzega, nego neprijeten spomin, ublažen ! po dejstvu nerazrušljive zveze narodov poljskega in češkega. Nadalje pravi, »Glas Naroda« : »Izjava, i tla je povrnitev desnice izključena, da mora priti do večine, sestavljene od Nemcev in Poljakov, da treba Čehe iztisniti iz predsed-ništva in komisij — ta izjava, polna cinizma, dokazuje, da g. Javvorski ob vsej neslanosti svoje argumentacije dobro ve, kaj hoče, i n kar so mu naložili, da mora hote ti. On pravi tudi, da si je »obrambo« interesov države izbral kakor glavni cilj svoje politike, prav tako, kakor si predstavljajo v predsobah dvorne palače. G. Ja\vorski «aj se le požuri, da ga ogorčenje dežele skoro ne prepodi s silo s pozicije, navidezno tako trdne. Ustaja V Kitajo. »Xe\v-York-Herald«, ki izhaja v Ne\v-Yorku in v Parizu, objavlja članek, v katerem povdarja, da so se evropske vlasti vendar enkrat združile v zložno delovanje nasproti dogodkom v Kitaju, da se je vendar enkrat evropska civilizacija postavila proti zastareli civilizaciji Vstoka. To da je redek slučaj, da so vlasti pozabile na medsebojno ljubosumje, neprijateljstva in zavisti in se združile v pobijanje skupnega nasprotnika. Francija iu Germanija se borita rama ob rami, kar se ni zgodilo že od leta 1870. Angleži in Francozi si podajajo roke, kakor da ni bilo nikdar fašodske afere in nikdar transvaalske vojne. Rusija in Japonska — ki sta sicer tekmovalki med seboj — nastopati zložno, kakor da si nista bili nikdar navskriž 'radi Koreje. V Kitaju je že tekla ruska, fran-cozka in nemška kri. upliv stalno manjša, nam daje to tudi upanje, da pride, čeprav še ne tako hitro, vendar-le dan, ko izgine iz ljudstva zadnja sled italijanske vzgoje..... Po teh splošnih opazkah, ki so se nam zdele potrebne za bolje umevanje nadaljnega razvoja naše povesti, preidemo zopet na i volitve. Kaicor že rečeno, se je italijanska stranka posluževala vseh mogočih sredstev, da zmaga v predstojeći volilni borbi. V ta namen sije najela cel trop plačanih agitatorjev. Vodstvo vsega italijanskega volilnega gibanja na Pomjanščini pa je bila zročena nekemu znanemu doktorju v Kopru, ki je imel — kakor že znano — posvetovanja na svojem domu, a je večkrat tudi sam hodil na Pomjaščino, da se prepriča, kako stoje šanse za njegovo stranko. Eden glavnih agitatorjev je bil Menigov Tone iz Koštabone, to je oni, katerega bi imela poročiti Santolova J u oka. 'Do tega je gojil oni doktor popolno zaupanje in poverjal mu je najvažnejše naloge. To |k)t je šlo Italijanom že precej trdo. Slovenska stranka se je gibala kakor še nikdar poprej, in Italijanom je predla huda, Seveda : združila jih je skrajna sila. Trebalo je, da kitajski fanatizem postane akutna nevarnost za življenje vseh, ki niso Kitajci, da ta fanatizem hoče Nekitajcem popolnoma zapreti pot v kitajske zemlje in provzročiti nepreračunljive škode trgovini in blagostanju vseh držav : tega je trebalo, da seje evropski civilizaciji vzbudila vest in da je ista začela vršiti dolžnost človekoljubja do svojih lastnih pripadnikov in dolžnost samoobrambe. Kakor je razvidno iz brzojavk, hočejo vse vlasti pomnožiti svoje sile v Kitaju in ni dvoma, da se jim v nedolgem času posreči u d uši ti divjanje bokserjev in s tem ukrotiti tudi oficijelni Kitaj, ki je v prvi vrsti kriv na grozodejstvih bokserjev. Tržaške vesti. Imenovanje. Načelnikov namestnik na kolodvoru južne železnice v Trstu, gosp. A. Ž b o n a, je imenovan nadzornikom. Čestitamo ! Odgovorite ! Pišejo nam : Minolo soboto ste pozivali v « Edinosti*, naj se vam določno javi, kedo je kriv na škandalu od dne 14. t. m. Menda ste pričakovali, da se zgane ena ali druga oblast, ter pove, kedo in zakaj se je žalilo naš narod na znani sramotni način ! Minolo nedeljo je sicer prevzviŠeni vladika v cerkvi sv. Jakoba čital nekaj pojasnil, ali njegovih avtentičnih besed ne vemo še danes. Od kakih 20 oseb, pri katerih smo poizvedovali, nam nista dva poročala čisto jednako ! Zato želimo, da bi velečastiti ordinarijat na primeren način objavil ves govor. Ako bi se Italijanom zgodila taka krivica, bi bilo vse polno izjav in opravičevanj. A ker mi štejemo sebe enake Italijanom, prosimo in zahtevamo ponovno, naj nam dado pojasnila, da se pomirijo duhovi. Morda gospodje še nimajo popolnega pojma o škodi, ki jo trpi iu bo trpela cerkev vsled dogodkov na sv. Rešnjega Telesa dan. Mi smo čuli celo, da se ponekod posmehujejo grožnjam o prestopu v pravoslavje — češ, to so le besede in pa da je malo škode, ako odpade uvelo perje z dreva rimokatoliške cerkve ! Taka logika je izvrstna, divna ! Kdo pa je kriv, da je to perje ovenelo ?! Ni-li vsa krivda na brezvestnih vrtnarjih ? Kaj ? ! Recimo pa tudi, da se ne uresničijo vesti o prestopu! Mar ni dovolj škode za drevo, ako perje — tudi če se ne loči — ostane mrtvo ? ! Kedo bo odgovarjal preti Bogom za odpadlo perje in za ono, ki sicer ni odpadlo, a je ovenelo? Kedo?! Ali je gospodom res Vedeli so, da bodo v žepe, ako bodo morali hoteli kakor še nikdar poseči globoko zmagati. Koperski doktor je torej izročil Tonetu j Menigovemu veliko svoto denarja z naročilom, da istega da posamičnim »uglednim« možem, da ga razdele volilcem po svojih va-sčh, pod pogojem seveda, da glasujejo za italijansko stranko. Treba namreč opomniti, da je na Pomjanščini navada, da vse gleda na vaške prvake ; kamor so se obrnili ti, tja gre za njimi navadno vsa vas. Tone Menigov je torej dobil večjo svoto denarja in storil je po naročilu doktorja. Res se mu je tudi posrečilo, da je s težkim denarjem pridobil nekaj takih, ki so se bili že zavezali, da bodo glasovali s slovensko stranko; pridobil je tudi nekaj takih, ki se še niso bili odločili, ampak so čakali. »Če Italijani ne dajo denarja, glasovali bomo za slovensko stranko, če pa Italijani dajo denarja, glasovali bomo za italijansko stranko«. Taka je morala tacih ljudij. Šlo je precej dobro in Tone Menigov je bil ves srečen, in se je že veselil, kako ga koperski doktor pohvali. (Pride še.) vse c:i<". ako se širi verski indiferenlizem ? In ali mislite, da je naš narod res še v |x>-vojih, kakor je bil pred f>0 leti, da bo hladnokrvno gledal, kako ga zapostavljajo in žalijo oni, katerim je sveta dolžnr>st, da branijo poštenega pred — nej>oštenim. šibkejšega pred močnejšim?! Dajte nam jasen odgovor, katerega bomo vsi čitali in da bomo mogli soditi oneg"at ki nas — tepe! t Frančiška Naberj^oj. Srcem, polnim iskrenega sočutja, nam je danes sporočiti čitateljem tužno vest, došlo nam sinoči s Prošeka : gospa Frančiška Nal>ergoj, soproga našega prvaka in lx>ritelja, je sinoči ob 6. uri po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Kaka žena. kaka soproga, kaka mati in kaka gospodinja je bila jK>kojniea, o tem vedo pripovedovati »si domačini in vsi oni — in teli je neštevilo — ki so kedaj uživali široko-znano gostoljubnost hiše Nabergojeve. Sest sinov in tri hčere ter celo vrsto unukov je (»stavila nart>du svojemu, a vsi so žive priče, da je bila pokojnica prava slovenska mati in vzgledna žena v vsakem pogledu. In sedaj je zatisnila svoje trudne oči, da se odpočije v večnem snu. Kakor nam |x>ročajo s Prošeka, je bila nje smrt ganljivo — srečna. Da — srečna ! Vedela je, da so nje ure potekle, vedela je, da bo treba oditi in ločiti se od obo-ževanega soproga in ljubljenih otrok, a ni znamenja vznemirjenja ali žalosti ni bilo na njej. Mirna in udana v voljo božjo je povedala svoje jHjslednje želje. In potem je, sinoči ob 6. uri mirno — v pravem pomenu te besede — zadremala tja čez v večnost, brez boja. brez trpljenja. Srečna ona, ker velja o njej : kakoršnje življenje — taka smrt! In sedaj leži tam na odru in cela četa sinov, hčeia in unukov, s čestitljivim glavarjem na čelu, so zbrani okolo nje in blagoslovljajo nje s|>omin z molitvijo in solzami žgoče žalosti! Mi pa lahko rečemo, da je v tej žalosti združeno žnjimi vse tržaško slovenstvo z vsemi čutstvi svojimi ! Pokojni Frančiški blag spomin ! Nje ostalim pa dodeli Vsevečni tolažbe, jK)trebne v teh težkih urah ! Pogreb bo jutri, v petek, ob 5. uri po-j»oludne. Provokacija nad provokacijo! Da je cerkvena zastava slovenske bratovščine razvita v cerkvi sv. Jakoba — to je provokacija ! I>a je na čitalniških prostorih v Skednju razobešena narodna zastava, je zopet — provokacija ! Da je bilo v Barkovljah vse polno naših trobojnie o priliki cerkvenega slavlja mi-nole nedelje: je tudi grozna — provokacija !! Največja provokacija pa je baje ta, da je gospod vladika obljubil (>Secolo« piše tako), da se procesija na dan sv. Jakoba udeleži tudi slovenska zastava, kar treba zabraniti z ognjem in mečem! To so same provokacije! Provokacije pa niso, ako v Rojanu --na čisto slovenski zemlji — pojejo vse samo latinski: da so iz cerkve sv. Justa izgnali slovensko propoved: ako usiljujejo pri sv. Jakobu latinsko petje, v kljub temu, da tam poje slovensko pevsko društvo ; da pri sv. Antonu silijo latinske litanije, kar provzroča škandale med pobožniki, kar se je dogodilo te dni : da judje ukazujejo v rimsko-katoliški cerkvi: da kak Curo v ulici Fontanone na dan Sv. K. Telesa razobeša italijanshi grb itd. itd.! Vse to seveda niso provokacije — kaj ?! Banelli, Raskovič, Spadoni zahtevajo odstranjenje slovenskih trol>ojnic ne samo v mestu, ampak tudi v okolici ! Oni Banelli, ki išče glasove s pomočjo slovenskih plakatov, ta isti Banelli grozi znakom, ki so naši in katere smo podedovali |k> naših pradedih in katere nam ne iztrga cela irredentarska vojska. Naša trobojnima je nam znamenje združenja : naše vseukupnosti. — sveto znamenje — dedšeina naših dedov in pradedov ! Ali hkratuje tudi dovoljena in odobrena od avstrijskih cesarjev. Tega znamenja nam ne ukradejo vse sile, ker, ako bi prišlo do tega, da bi nas hoteli oropati te slovanske vezi — nastopimo vsi kakor eden mož v obrambo naše zastave ! Vi nasprotniki, pa le rohnite, mi se vas ne l>ojimo ! Mi vemo, da je pravica na naši strani in gorjč onemu, ki bi nam posezal v to pravico! Odločilnim krogom pa svetujemo, naj dobro premislijo, predno zopet kaj ukrenejo, kar bi bilo žaljivo za naš narodni čut. Mi ne <»dgo-varjamo za posledice ! ! Zopet se ujeda ! Tržaški Žid se je tako zajel v našo katoliško cerkev, da ga kar ne moreš spehati ven. I>a-si je v afčri zastave bratovščine sv. Cirila in Metoda razkrinkan kakor grd lažni k in brezvesten provokator, tako, da se je gnusilo tudi vsem poštenim Italijanom, ga to ne ženira prav čisto nič, marveč se »Piccolo« zopet peha v našo cerkev s tisto nesramnostjo, ki je že lastna njegovemu rodu. Sedaj oteplje gnusoba radi govora škofovega minole nedelje pri sv. Jakobu. Škof je obljubil, da se rečena zastava udeleži slovesnega obhoda povodom praznika sv. Jakoba. Hujska, da je to dogodek nenavadne važnosti, ki mora žaliti narodni čut Italijanov; laže, da je to zastava, ki nima nič opraviti z vero in da je marveč nezaslišana politična provokacija: bega po svoji navadi oblasti z »nepredvidnimi posledicami in z grozno odgovornostjo«. A potem ima železno čelo, čelo ljudij, ki ničesar ne sovražijo bolj, nego resnico, da zatrja, kako da v Trstu ustrezajo vsaki želji Slovanov in kako da je to škodljivo — veri! Vse to hujskanje je seveda prirejeno tako, da prihaja do poziva na oblasti, naj z vsemi sredstvi preprečijo to slovensko provokacijo, a za zabelo molestira še sv. Stolico v Rimu ! Tako gospodari Žid v naši cerkvi. Ali doseže svoj namen? Kakor so že razmere, moramo biti seveda pripravljeni na — vse. Kdor je vedno tej>en, se ne čudi, ako k tolikim dobi še jedno novo pljusko. No, v tem slučaju, ako zopet zmaga Žid v katoliški cerkvi, naj bodo uverjeni oni, katerih se tiče, da ne bomo te peni le mi Slovenci, ampak tudi nekdo drugi, katerega Žid — ne ljubi. Pač težko vest imajo oni gospodje v črnih haljah, ki so vrata cerkve odprli na stežaj nesramnemu Židu ! Kap je zadela včeraj jutro 56-letno kuharico Celestina Pogačnik iz Tržiča, bivajočo na Škorklji št. 332. Zdravnik z rešilue postaje je zamogel le še konstatirati, da je nastopila smrt. V morje je padel sinoči ob 10. uri neki mornar, ko je šel na svojo barko, usidrano v kanalu. Na brvi je zgubil ravnotežje. Tovariši so ga rešili in v lekarni Biasoletto so mu podelili potrebno pomoč. Dražbe premičnin. V petek, dne 22. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredl>e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici C'rosada 1, pohištvo: v ulici Tor-rente 10, kolesa; na Korzu 1, dragocenosti : v ulici Molin a vento 7, pohištvo: v Ro-colu 152, prešiči in vozi: v ulici Commer-ciale 9, pohištvo. Vremenski Testnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 25.4, ob 2. uri popoludne 27.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762*3 — Danes plima ob 5.48 predp. in ob 5.0 pop.; oseka ob 11.0 predpoludne in ob —.— popoludne. Za Ciril-Metodov dar je darovala ženski podružnici biag. g. Linči dr. Trudnova 10 K. Presrčna hvala! Dal Bog, da bi našla mnogo posnemovalcev! Občni zbor »Tržaškega Sokola«: se je vršil dne 16. t. m. v dvorani »Podpornega in bralnega društva« ob precejšnji in živahni udeležbi. Po pozdravu staroste, g. dr. Grego-rina sta prečitala tajnik in blagajnik svoji poročili. V poročilu tajnikovem nas je posebno razveselil oni odstavek, ki govori, kako pridno se goji glavni namen društva, telovadba, odkar se je odl>oru posrečilo dobiti primerne prostore in i zbornega telovadnega učitelja. O obeh poročilih se je unela jako živahna razprava, kar je veselo znamenje velikega zanimanja za to važno društvo, obetajoče lejK) bodočnost. Pred volitvijo novega odbora je izjavil starosta dr. Gregorin, da ostaje nepremično pri svojem sklepu, katerega je naznanil že mnogim členom privatno, da namreč ne vsprejme več časti staroste, ako bi se ga mislilo zopet izvoliti. To da je prisiljen storiti iz osebnih in splošnih vzrokov. En osebnih vzrokov je, da je preobložen z drugim narodnim delom, tako, da ne bi mogel vestno in vspešno izvrševati dolžnosti staroste; drugi osebni vzrok je pa to, da opravlja že 8 let častno službo staroste, tako, da se mu ne more zameriti, ako po tako dolgem poslovanju želi malo počitka. Splošni vzrok za odstop pa je ta, da po njegovem menenju niti ni zdravo za razvitek in napredek kateregasi bod i društva, ako stoji na čelu istega predolgo ista oseba in skoraj isti odbor. Dočiin se odl»or, ki posluje leta i u leta, polagoma skrha, zanašati nov predsednik in nov odbor tudi nov svež duh v društvo. Tudi iz tega vzroka smatra torej za dobro, da odkloni eventuelno novo izvolitev in da, kakor sicer težko, polaga to častno mesto v društvu, ki mu je najsimpatičneje. Ta korak pa stori tem lažje, ker si je svest, da je »Tržaški Sokol« po zadnji težki krizi, katero je moral prestati vsled nedostajanja društvenih prostorov, zopet na dobrih nogah. Sedaj ima »Tržaški Sokol« primerno telovadnico in izvrstnega telovadnega učitelja, kateri nam je porok za vspešen razvitek društva. V osmih letih govornikovega načelovanja je videlo to društvo slabe in dobre čase, dvakrat je bil »Tržaški Sokol« na robu propada radi razmer neodvisnih od volje odl>ora, a dvakrat se je zopet povzdignil. Govornik je smatral za svojo dolžnost, da vztraja na svojem mestu, dokler se mu ni posrečilo društvu najti prostore in telovadnega učitelja. Sedaj ko izroča društvo strica). Med silno ploho jc padala debela toča in tresk je udarjal na tresk. Poti in ceste so razorane, travniki posuti s peskom in z zemljo, njive so uničene in razdejane z vsemi pridelki. Najbolj so trpele vasi Koseze, Bukovica, Za reči ca. Spod. Zemon, Loze i. dr. Pod Vrbovem je odnesel hudournik 12-letnega pastirčka, trupla še niso našli. Huje še je divjala nevihta v bližnjih primorskih vaseh Jelšanske fare. Povodenj je podrla več hiš in uničila pridelke. Nesrečnim kmetom je to pač strašen udarec. * Matura na lj u b 1 j a n s k i h sred-njih šolah. Na realki začne ustna matura v ponedeljek dne 25. t. m. Na gimnaziji, ki zaključi šolsko leto s 1. julijem, in na učiteljišču začne matura dne 2. julija. * Državno podporo v znesku nasledniku v razmerah, ki obetajo lep napre-[ 8850 kron je poljedelsko ministerstvo zago-dek, odstopa lahkim srcem in mirno vestjo. A s tem, da odstopa od načelstva, se ne odreka vsakemu sodelovanju v »Trž. Sokolu«. V istem trenotku, ko odlaga večletno poveljstvo vstopa v sokolsko vrsto kakor prostak s trdno voljo, da bo izvrševal dolžnosti navadnega Sokola z isto navdušenostjo za sokolsko idejo, s katero je naČeloval 8 let priljubljenemu društvu. Dokazati hoče, da tudi navaden člen Sokola lahko koristi društvenim ciljem oziroma da dolžnosti, povspeševati sokolsko idejo, nimajo le odborniki, ampak tudi tovilo za zgradbo vodovoda v Vižmarjih. * Ljudska k o p e 1 j v Ljubljani, ki jo je zgradila mestna občina, se otvori slove'sno v soboto, dne 23. junija ob uri dopoludne. * Prijetne otroke ima neki posestnik v Dolih. 17-letua hči Jožefa, 19-letni Rudolf in 21-letni Leopold — so mu namreč dne 12. t. m. pokrali obleko ter .pobegnili. Oče je naprosil orožnike, da zasledujejo otroke. * Bram bovška vojašnica v vsak posamični člen Sokola, ker le tako je j L j u 1>1 j » n i se po sklepu deželnega zbora mogoče doseči vspehov. V želji, da novi od- kranjskega razširi. Dotični načrti so gotovi bor privede »Tržaškega Sokola« do kolikor in prično z delom že prihodnji mesec, i mogoče visoke stopinje razvitka ter poslav-! * Zveza mlekarskih zadrug se ljaje se od bratov Sokolov kakor starosta, je snuje na Notranjskem s sedežem v Sp. Lo-zaključil brat dr. Gregorin govor s krepkim gatcu, kjer posluje izvrstno uravnana mle-i Na zdar! »Tržaškemu Sokolu!« karska zadruga. Sedaj je na Notranjskem šest Po tem lepem govoru so zbrani členi mlekarskih zadrug, priredili prisrčno ovacijo odstopajočemu sta- ' Civilna g o d b a v L j u b 1 j a n i. rosti. Na to se je vršila volitev novega od- Ljubljana ni imela doslej — kakor smo že bora, ki seje konstituiral tako-le: poročali — civilne godbe, katere pa že dolgo Starosta: brat Dr. Otokar Rvbar; pod- > živo pogreša. Slednji čas se je zbralo več I starosta: brat dr. Edvard Slavi k; tajnik: brat prijateljev godbe, ki so se pričeli resno pe-' Josip Prunk; blagajnik: brat Ivan Knavs ; čati z ustanovitvijo take godbe. Ljubljana nadzornik za telovadnico: brat Fran Šolar; nima dovolj izvežbanih godcev in zategadelj odborniki: bratje dr. Fran Dorčić, Ferdo Cerne, Josip Kranjc in Dragotin Podreka ; namestniki: bratje Humbert Mavrin, Rudolf Bavcon in Jakob Stoka ; pregledovalci raču- nov : brata : Henrik Kobau in Gracijan Ste-pančič. O točki »razni predlogi« se je oglasil za se išče več izvežbanih solidnih godcev. Godcem, ki se prijavijo za to godbo, se preskrbe v Ljubljani primerne službe. Prijave in pogoji naj se dopoŠljejo vodstvu civilne godbe v Ljubljani. * Osuševanje ljubljanskega barja. V tej stvari, ki je velikanskega po- besedo brat Mandić s predlogom, da se od- mena za mesto Ljubljano, poroča «Slovenec» stopivšemu odboru izreče zahvala na trudo- to-le: «Kakor znano, je dež. zbor Kranjski Ijubnem in požrtvovalnem delovanju. Govornik že leta 1889. sklepal o zakonu, po katerem obžaluje sicer odstop staroste, vendar mora bi se osušilo ljubljansko barje. Dotični za-priznati, da je is:i opravičen v to po dolgem k°n pa ni dobil najvišega potrjenja, ker vo-8-letnem delovanju, tem več, ker je prepričan, dopravne razprave in poravnave z raznimi da ne odstopa v ta namen, da bi počival, j interesenti zaradi odškodnin niso bile dogo-ampak da bo mogel na drugem narodnem ; tovljene. Mej drugimi so posestniki grajščine pMju tem intenzivneje delovati. Predlog brata in tovarne na Fužinah pod Ljubljano zahte-Mandiča je bil vsprejet soglasno. ' vali odškodnino za morebitne kvarne posle- Novoiz voljen i starosta, brat Rvbar, seje Ulice. Dalje je južna železnica zahtevala od-v kratkem navdušenem govoru zahvalil na i škodnino za poškodbe, ki bi nastale pri mostu podeljeni Časti. Obljubivši, da hoče zvesto na barju. Ker se poravnava ni dosegla, je nadaljevati vspešno delo svojega prednika, je j končno te dni razsodilo upravno i pozival brate Sokole, naj se kakor narodna ! grajščina na Fužinah nima pravice < straža v bratski slogi zbirajo pod zastavo so- nine, pač pa južna kolske ideje. Besedam novega staroste so se navzoči odzvali s strikratnimi »Na zdar«- sodišče, da lo odškod- klici. Zaključujč to poročilo kličemo »Tržaškemu Sokolu« iz dna srca floreat, crescat! tudi mi V i vat, Vesti iz ostale Primorske. X Mesto p os taje vodje na samostojni c. kr. brzojavni postaji v Zdravščini, okrajnega glavarstva gradiščanskega, je razpisano proti službeni pogodbi in varščini 400 K. Letna plača 400 K, uradni pavšal 120 j K in za vsacih 50, v kraju dostavljenih brzojavk 5 K. Uradno sobo da brezplačno tamošnja svilopredilnica. Prošnje je uložiti tekom treh tednov na j c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Vesti iz Kranjske. * Osebne vesti. Deželnovladni kon- j cipist g. Sebastijan grof G i o v a n e 11 i je ' prideljen v službovanje okr. glavarstvu za ljubljansko okolico; deželnovladni konceptni praktikant g. Friderik L u ka n pa deželnemu šolskemu svetu. * Več človeških okostij so izkopali na gradbi nove hiše na vogalu Resljeve ceste in Komenskega ulic v Ljubljani. * Strašna nevihta je razsajala dne 18. t. m. nad trnovsko župnijo (Ilirska Bi- mma železnica za poškodbe, oziroma poprave mostu, ki nastanejo vsled izvršitve načrta za osuševanje barja. — Upati je, da sedaj vendar resno prično s prepo-trebnimi tleli za osuševanje ljubljanskega barja, kar bi silno -povzdignilo razvitek Ljubljane. * Slovensko gledališče v Lj ubij a ni. Sinočni »Slov. Narod« poroča naslednjo osebno vest: »Gospod režiser Rudolf I neman je danes izstopil iz engagementa pri slovenskem gledališču ter postane s 1. julijem t. 1. člen »Narodnega divadla« v Pragi. Z gosp. Inemanom izgubi naše gledališče pač težko nadomestljivo moč, saj jp bil Ineruan vsestransko poraben igralec in pevec ter je bil enako izboren v klasičnih žalo-igrab, kakor v modernih veseloigrah, v glu-mah ali v opereti in tudi v operi. Ravnatel jstvo »Narodnega divadla« pa je naši inten-danci obljubilo, da ji pomaga najti dobrega nadomestnika; razen tega bo prihajal gosp. Ineman tudi gostovat v Ljubljano. Gospod intendant Hubad je v Pragi, da angažuje Inemanu nadomestnika in drugih novih močij za opero in dramo.« Vesti iz Štajerske. — Odklonjeno darilo. Iz »Naroda« posnemamo, da je povodom etvoritve trgovine z železom »Merkur« v Celju gosp. Peter Majdič podaril 200 kron za celjske mestne reveže in 200 kron za okoliške reveže. Celjski župan je denar sprejel, podžupan Rakusch pa je provzročil, da je magi- strat darovatelj ti vrnil ta «ienur, ker celjski reveži bajo imelo v soboto, dne 23. junija, svoje tretjo redno občno zborovanje v letnem tečaju 1900. v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: !. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenije«. 3. Por»>čilo od borovo. 4. Poročilo častnega soda. 5. Slučajnosti. (Sprememba poslovnika itd.) Razne vesti. Cesar na Dunaju. Cesar se je včeraj predpoludne zoj>et vrnil iz Brucka n. L., kjer je inspiciral vojaštvo. Slovenka v ruski državni službi. Gdčna Marica S t r n a d. bivša učiteljica na Sta-jarskem in znana slovenska pisateljica, ki je bila odšla lani na Rusko, je napravila izpit za učiteljico nemškega jezika za vse razrede ženskih gimnazije v ter za nižje razrede moških gimnazijev. Izpit je naredila pred izpraševalno komisijo harkovskega vseučilišča. To jesen* nastopi rusko državno službo. Čestitamo ! Po »SI. Narodu.« Devet let zaprta v neki hiši. Na eesti Dom-Bon^uet v Amiensu na Francoskem so prišli na sled čudnemu slučaju. Neki stanovalec na imenovani cesti je opazoval že dolgo časa, da stanovalka neke enonadstropne hiše koncem ceste v 'devetih letih ni not»enkrat zapustila hiše. Vsaki večer je hodil v hišo neki starejši mož, ki se je preje naznanil s posebnim načinom trkanja. Sedaj pa se je skrivnost presenetljivo razjasnila. Pred kakimi 15 leti je v kraju Harlv poleg Saint-Quentina izginila iz očetove hiše 10-letna deklica Angele Tbieulet. Vse j>oizvedovanje in iskanje oblasti je bilo brezvspešno. Pred kratkim pa je oče deklice tožil svojo nesrečo nekemu znancu iz Amiensa. Ta je začel z nova poizvedovati ter našel v hiši št. 14. na cesti I)om-Bon<|uet stanovališče Angčle Tieu-let. Obvestil je o tem očeta in ta se je obrnil do oblasti. Na odredbo te poslednje so ulomili vrata dotične hišice in vstopivšim se je nudil strašen pogled. Vjetnica je bila v stanju pojM»lne propalosti. Lasje so bili doeela sprijeti skupaj brez oblike ter trohneni, obleka pa je visela v cunjah žnje. V hiši se je razprostiral neznosen smrad. Ubogo žrtev so prej>eljali v bolnišnico in preiskava je pokazala, da je dekle že večkrat |>orodilo. Kakor posledica te žalostne najdl>e je bilo takojšnje aretiranje zastopnika trgovske hiše Sarot, ker je on dotičnik, ki je nesrečnici nosil vsaki večer jedila. Zakaj jo je skrival pred svetom, pokaže preiskava. Kako je postal M. Gorkij pisatelj. Maksi m Gorkij (psevdonim za A. M. Pjeskov) je bil rojen leta 1 869. v Nižjem Novgorodu. Po materini smrti ga je dal oče učit črevljarske obrti. Ali deček je pobegnil in se lotil risar-stva. potem slikarstva svetniških podob. A tudi to mu ni ugajalo, in |>ostal je kuhar na ladiji. Ko je bil 15 let star, je bil že — vrtnar. Ali ves čas je eital mnogo. Kakor vrtnar je hotel študirati, a ni irnel denarja in postal je v Kazanu pek. Ta posel pa se mu je zdel najtežji. Postal je drvar, nosač in dninar. Leta 1**8. je obupal sam nad seboj in se hotel usmrtiti. Ko je ozdravel, je jK>stal branjevec s sadjem. No, preselil se je v Ca-ricin in }»ostal železnični čuvaj. Ali tudi to ni bil dolgo, ampak je postal prodajalec kvasa. Končno ga je vzel odvetnik Lanin za pisarja. Tudi v pisarni ga ni držalo. Potoval je iz kraja v kraj in si izprosjačil živež. Končno je začel pisati majnne črtice. Korolenko je postal nanj j>ozoren ter ga pridobil za pisa-teljstvo. Gorkij je danes odličen ruski pisatelj proletarskega življenja. Lani izišli roman »Toma Gordjejev* je poleg Tolstega »Vstajenja« najznamenitejši roman zadnjih desetih let. Po »Slov. Narodu«. Loterijske številke, izžrebane dne 20. junija : Praga 75 5* 27 32 34 Lvov *7 7 65 42 2 Brzojavna poročila. Ustaja na Kitajskem. DUNAJ 20. (Priv.) Mornarsko poveljstvo je včeraj izdalo ukaz, da se prva križarska divizija, t. j. torpedovke »Karol VIc, »Cesarica in kraljica Marija Terezija* in »Cesarica Elizabeta«, pripravijo, da odplujejo v Kitaj. »Zenta« ostane do nadaljne odredbe pred Taku-om ter se morda pridruži križarski diviziji. BEROLIN 20. (K. B.) »Wolff« javlja: Nemški konzul v Tochifu-u je dobil ukaz, da s poveljnikom križarskega brodovja stopi v dogovor glede ustanovitve poste na ladijah med Taku-om in Tochifu-om. BEROLIN 20. {K. B.) Cesar je zapo-vedal, da je jiomorska bataljona s prosto-; voljci iz vojske dopolniti na vojno stanje ter da se pripravita za odhod na Kitajsko. Raz-ven tega odpošljejo iz Kiao-Tschau-a moštvo za šest upreženih topov ter popolno baterijo z osobjem iz vojske. DUNAJ 20. (K. B.) Od več strani potrjujejo, da nameravajo ojačiti možtvo na križarju »Zenta«, vojaštva na kopnem pa naša monarhija ne misli poslati v Kitaj. PARIZ 20. (K. B.) Od včeraj do 10. ure pred j»ol ud ne ni ministerstvo prejelo nobenega poročila o položaju na Kitajskem. RIM 20. (K. B.) V današnji seji senata je Visconti-Venosta čital brzojavko v Shan-ghaiu, da poslanstva v Pekingu niso poškodovana. LONDON 20. (K. B.) Dopisnik lista »Dailv Mail« v Yokohami javlja dne 19. t. m.: Japonska .vlada je povabila zastopnike velevlasti na posvetovanje glede korakov, ki jih ima Japonska storiti vsled dogodkov na Kitajskem. Japonsko novinstvo priporoča nujno, da vlada odpošlje v Kitaj 20 do 30 tisoč mož. LONDON 20. (K. B.) »Times« javljajo dne 19. t. m. iz Shanghaia: Glasom brzojavke v glasilu upravitelja kitajskih železnic je bila včeraj nad južnimi vrati v Pekingu razvita angležka zastava. To da po-menja, da so oddelki admirala Seymoura do-s|>eli pred Peking. LONDON 20. (K. B.) »Dailv Express« javlja iz Shanghaia : V boju za trdnjave pred Taku-om je padlo v trdnjavah 7« K) Kitajcev. Stotine Kitajcev so ujeli Nemci in Rusi na kopnem. Nemci in Rusi so vzeli novo kitajsko križarko »Hai-Yang«. V Shanguaiu pravijo, da so ruske čete z mnogimi topi i prispele pred vrata Pekinga ter so takoj napadle mesto od dveh strani. LONDON 20. (K. B.) Contreadmiral t. m. iz Taku : O ge-mednarodnih četah ne Iz Tientsina, ki je pobilo prošlo noč slišati hudo streljanje. V Taku-u stoji 3000 Rusov. LONDON 21. (K. B.) Jutranji listi javljajo iz Shanghaia, da je admiral Sevmour z inozemskimi četami po težavnih marših in ponovnih bojih s Kitajci v nedeljo popoludne prispel v Peking. LONDON 21. (K. B.) »Dailj Mail« javlja dne 20. t. m. iz Vokohame: Tri japonske vojne ladije so odplule v Taku. Dve drugi sta pripravljeni za odhod : najetih je več prevoznih ladij. DUNAJ 21. (K. B.) »Politische Corre-spondenz« javlja : O napadu na trdnjave pred Taku-om ranjene inozemske častnike in vojake, skupaj okolo 100 mož, so spravili na krovu nekega japonskega parnika v japonski mornarski depo v Schii, kjer skrbi vlada in japonsko društvo rudečega križa za njih. LONDON 21. (K. B.) »Dailv Tele-jrraph« javlja dne 20. t. m. iz Shanghaia: Vesti iz Tientsina pravijo, da so Itokserji napadli nekaj tujih naselbin, a da jih je odbilo 2000 mož mednarodnih čet. O obstreljanju ' Takua so Japonci vzeli prvo trdnjavo, drugo i Angleži, na kar so Rasi in Nemci zasedli južne trdnjave. DUNAJ 21. (P.) Brzojavka iz Pulja v J «Fremdenblattu» pravi : «Marija Terezija*, kije namenjena, d» pomaga «Zenti», od pljuje te dni v vzhodno Azijo, kjer bosta našo mo-: narhijo zastopali dve ladiji, kar smatrajo za j dovolj. Nemški cesar t Kielit. KIEL 20. (K. B.) Cesar Viljelm in princ Henrik sta predpoludne prispela semkaj na jahti »Hohenzollern«. Vojna ▼ Juni Afriki. A u r leži t Krfigersdorpm. — Dewet premagan. — Trgovina. LONDON 20. (K. B.) Ix>rd Roberts brzojavlja danes iz Pretorije, da je prednja straža generala Hunterja predvčerajšnjem vzela Kriigersdorp brez odpora. General Me-thuen, ki je spremljal velik transport v Heil-bronn, je včeraj pregnal boerski oddelek pod Dewetom, ki mu je hotel zabraniti uhod v Heilbronn. Generala Huttona pešci na konjih so si osvojili dva topa poveljnika Duplesiersa. Železniška in brzojavna zveza s Capstadtom je zopet popolnoma popravljena. V Johan-nesburgu so zopet odprli prodajalnice. Trgovina postaja vedno živahnejša. Boerei »e zoružnjejo. LONDON 20. (K. B.) Reuter javlja včeraj iz Hammonije: Velika boerska četa se je združila nasproti poziciji Rundleja ter skuša prodreti proti jugu. Prestolnica ofanj-ske svobodne države je sedaj Betlehem. Boerei so danes obstreljali angležki tabor pri Ficksburgu. Polk Yecmanr;es je imel na levem krilu boje ves dan. Transvaalski Boerei se umikajo pred Bullerjem ter se hočejo združiti z Boerei iz Oranja. Premirje z Botho. LONDON 21. (K. B.) »Daily Tele-graph« javlja dne 17. t. m. iz Pretorije : Sedaj vlada petdnevno premirje z generalom Botho. Kakor je čuti, hoče lord Roberts koncem tedna storiti energične korake. Razdrt železniški most. LOURENZO MARQUEZ 20. {K. B.) Železniški most »Malalan«, kakih sedem milj od portugalske meje pri He»torspruitu proti zapadu, je razrušen. Losson Buenos Aires, Dragai Margit Buda-pest, Prof. Tommaso Chiaramonte Fiume, Anette Huttner Bueonos Aires, Leopold Bierenz Riva, Eduardo Bianckj Triest, Matteo Morozin fu Martino Canfanaro, Giuseppe Je-romella fu Giorgio Canfanaro, Gregorio Ma-rich fu Martino Canfanaro, Nicolaus Hoho-noitezh Mont Liban, Laferiere Bruxelles, Ginseppina Ničič di An t. P;sino, Uršula Prach Agram, Josef Ruzič Susak, Alois Stefančič Sopris, Matias Laikovic La Salle HI., An-dreas Komatar Oberhausen: 1 mala pratika, Maria Sovran Valvason: 1 molitvena knjiga, Gotzl Paola Gr. Laschitsch «Fledermaus od Straussa», Josef Sitar Mali Borovec: 5 malih pratik, Barbara Dežman St. Ruprecht: l krstni list, Georg Reinhold Wind. Feistritz, Dr. Achille Costantini Triest, Patiline Ma-mer Laibach, Pauline Mamer Laibach, Frančiška Postatere Laibach, Maria Peronikar Tretfen. Bruze javlja dne 1H. neralu Sevmouru in vemo ničesar novega, polnoma od rezan, je Vabilo na naročbo. S 1. julijem 1900. odpremo novo na-rodbo na »Edinost«, katera stane: T Trstu {na dom pošiljaoa) in za vse Arstro-Ogersko: 24 kron za vse leto, 12 - „ pol leta, 6 „ „ četrt leta, 2 kroni na mesec; za zun^jne dežele: 36 kron za vse leto. za pol, četrt leta in na mesec pa ra-zmerno. Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči »Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 18 kron; to pa vsled tega, ker nam ni treba lista frankirati (5 sto t. za vsako številko), marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža. Posamične številke lista se prodajajo v Trstu v mnogih tobakarnah po 6 stotink (3 kr.), v Gorici pa po 8 stotink (4 kr.) List se zamore z vsakim dnem naročiti. One naročnike pa, ki so zaostali s plačilom naročnine, uljudno prosimo, da nemudoma storč svojo dolžnost. Uprava „Edinosti'4 v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Trgovina in promet Denarni trg. Položaj na javnem trgu se ni spremenil. Na Dunaju je bil zasebni diskont 43/8°/0, v Berolinu 5%. Gibanje na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke je bilo omejeno ter so znašale uloge 1'5 milijonov kron in zapadlosti tudi približno toliko. Srbska zunanja trgovina leta 1899. Kakor posnemamo iz beligrajskega »Trgovinskega glasnika«, glasila beligrajske trgovske mladine, je skupni uvoz leta 1899 znašal 46,428,600 dinarov, t. j. za 5,326.677 din. več nego leta 1898, skupni izvoz pa 65,744.388 din., t. j. za 8,752.909 din. več od leta 1898; skupni prevoz (transitni promet) 16.917.906 din., proti letu 1898 za 2,072.484 din. več. Izvoz je večji od uvoza za 19,315.788 din. in proti uvozu prošlega leta večji za 4,426.332 din. Uvoz iz Avstro-Ogerske je znašal 27,436.711 din., t. j. za 4,471.982 din. več od leta 1898. : iz Bosne in Hercegovine 59.545 din., t. j. za 20.491 din. več. Izvoz v Avstro-Ogersko je znašal 54,748,842 din., t. j. za 3,766.941 din. več od prejšnjega leta; v Bosno in Hercegovino pa 116.293 din., t. j. za 50.370 din. manj od leta 1898. \evročljiva pisma. (Zvršetek). Izkaz po {»osebnem odseku c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva odprtih nevračljivih poštnih pošiljatev, o katerih se ne ve, kdo je iste odposlal: Petros Spiz Susnjevica, Maria Ocrkie-wicz Wien, \Vicko Hodič Punta Arenaa, Maria Novello Venedig, Wicko Wodiee Chili Porta, Giov. Losson Buenos Aires, Giov. Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: za 50 kg. v kronah. Kava : Santos 1..............100*— n..............s>i.— Rio 1..............100.— n.............. Santos in Rio lavć 1........115,— „ n........105.— Laguaira lavć T...........136"— Laguaira lavč II..........102.— Maraeaibo ............. 107.— Guatemala.............16IJ.— S. Salvador............109.— Costaricca.............141.— Portoricco.............156.— S. Domingo........... . 112.— Jamaiea..............100.— Malabar Plant...........16IJ.— Java W. J. B............185.— Moka...............152.— Poper: Singapore.............97.— Penang..............9-.— Tellieherv.............95.— beli................141.— Piment:.................65.— Sladka skorja ; (cimet)..........— „ eleeta..........8tS.— Rtž: italijanski.....-..... 17.50 23.50 Indijski............10.25 15.50 Japonski ...........15.— 17.— Južno sadje: Rožiči ................8.50 9-50 .......................— — 3».— Smokve : (Calamata) v vencih.....18.— 19.— „ proste .....10.— 11.50 puljsko (Puglia).........—'— —•— smirnske (v Akatljicah)...... 27.— 32 — Mandeljni: sladki I. Bari......112—113— Lešniki: siciljski...........—'--'— istrski.............55-—56 — levantinski olupljeni.......75.— .— Suho srrozdje (cibibe): Eleme..... 27.— 55— Sultanine...........36-— 61.— n iz Perzije......41.--.— „ črne Cismč..........—•--•— „ Morea..........—.— —-— _ n Lipari..........—•---— Pomerauee (zaboj)..........—•--7-— „ Puglia [zaboj]........8.— 15.— Limone „ ..........6.—16.— Olje oljkino italijansko I. Bari.....81.— 88.— _ albansko . ........39.--— dalmatinsko........41.— 45*— bombaževo amerikansko .... - .38.— 40.— bombaževa angležko . •......—'— -* sesamovo .............-53---- Trgovinske vesti. Budimpešta 21. Pšenica za juni Iv. 7.10 do 7.20 Pšenica za oktober K. 7.99 do 8.— Rž za maj K. —'— do —■— Rž za oktober K. 6*94 do6'95 Koruza za maj 1901 K. 4-59 do 4*93 Koruza za juli 1900 K. 5.68 do 5.69 Oves za maj K. —— do —.— Oves za oktober K. 5*23 5 24. Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanje dobro trdno. Prodaja 18*000 mst. nespremenjeno, Vreme: lepo. Hamburg 21. Trg za kavo. Santos good average za maj 38.75, za september 39*25 za december 40"— za marc 40 50 Denar. Ha vre 31. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 46.25, za september 50 k. frankov 47.—. Dunajska borza dne 21. junija. danes .čeraj Državni dolg v papirju 97.90 97.80 v srebru 97.35 97.35 Avstrijska renta v zlatu 115.40 115.70 „ kronah 4°/0 97.75 97.60 Kreditne akcije . . - 692*50 699.— London 10 I^sr. . . . 242.20 242.17 l/s 20 mark..........23.72 23.72 Napoleoni..........19.32 19.31 100 italijanskih lir . . 90.80 90.75 Cikini............1133 11.33 ti 4 J 3 OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC p:: :erivi S7. Patra (Piam Rosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postue naročbe »e izvrže v tistem dnevu. Odpo^iljatev je poStnine prosta. Prevzema vsako delo na deI>elo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster 9 » Rodoljubi! Bliža st- zopet praznik zaščitnikov naše družbe, praznik sv. bratov Cirila in Metoda. V zadnjem desetletji se je pri nas docela udomačil običaj, proslavljati god slovanskih blagovestnikov s primernimi denarnimi doneski v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba več povdarjati njenih svetih namenov, kateri so uprav za nas obmejne Slovence, boreče se se za naj-primitivnejse življenske potrebe, naravnost eminentne važnosti. Saj nam s skraji o požrtvovalnostjo na vseh nevarnejših, tujim navalom izpostavljenih mestih ustanavlja zavod za zavodom, nam ohranja nase svetinje, mili materini jezik, ter ščiti našo mladino pred potujčenjem! Vse to pa stane mnogo, mnogo denarja, zahteva obilo gmotnih žrtev radodarnih slovenskih src, in zato se podpisani odbor zopet obrača do vseh blagih rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo. da se o priliki godu sv. slovanskih bratov spominjajo z izdatnimi darovi naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. ODBOR. ženske pod rti ž. družbe sv. C. in M. V TRSTU, dne 13. junija 1900. 7|f Podpisani naznanjajo žalosti potrtim srcem, da je njih nepozabna soproga, mati, tašča in stara mati, gospa Frančiška Nabergoi, danes ob tf. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni v 64. letn svoje dobe in previđena s zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, dne 22. t. m. ob 5. uri popoludne. Na Prošeku. 20. junija 1900. Ivan vitez Nabergoj, soprog-. sv. Dragotina omož. Nachtigall Frančiška omož. Dolenc Elvira omož. Rupel hčere. Kari Nachtigall Vekoslav Dolenc Radoslav Rupel zetje. Kristina roj. Piano Frančiška roj. Košuta Ema roj. Lukša sinahe. Unuki in unukinje. Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalog-a pohištva za jedilnice., spalniee in spre-jemniče. žimnie in peresuic. ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL I Mova kreuCalna teMM zatoije lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala i u rizika z razpela van jem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Pomidi>e pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse, 8. o 00 ci 0 o u M O ■m* n a m o 8 zlatih. 19 srebrnih kotanj, 30 Q častnih In zahvalnih diptoi. Zgubila se je v torek dne 1*.» t. m. na cesti do Opčine fina odeja za na voz. Posten najditelj je na-prošen da prinese isto upravi »Edinosti« proti dobri nagradi. F I L I J A L K A I Rabi *e že skoro 40 let v dvornih konjisnir&h v ! Težjih vojaških in civilnih hlevih za krepeanje pred z velikimi in po istih, kadar si konj nogo Izpahne, o otrpnjenosti kit itd. Ista ustosoplja konje v izredne napor- pri dirkah. — Pristna je le se zraven etoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima c. kr. avstr. ogerski, kralj, romunski in knežje bol-, - garski dvorni zaiag&telj. f Okrožno lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. j c.II piv. avstr.Mta n* TrEov.-otertoa reostrovana zate za trsovi i»o i i« obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21 • 30dnevni odkaz 2•/.•,. ,V S-meseČai _ 2 V/. - - * * O 6- n - 21 s";0 na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2' „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Duuaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropave, Keko kako v Zagreb. Arad. Bielitz. Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano. IJnc, Olomcu, Keichenberg, Saaz in Solnograd. brez trožkov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. FrednjmL Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. NaAa blagajna izplačuje nakaznice narodue banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni uenar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška nI. 5t. 1-, I. nad str. -•»*»-- Obrestuje hranilne Tlosre, Stalne, ki se nalože za naimanj jedno leto po o°/0, navadne po 41/2°/0 in vloge na Con to - corrent ]>o 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. - Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne: ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. T., I. nadstr v larti?! hiši. Hranilne vlose sprejemajo se od v^acega, če tudi nt član društva in se obrestujejo }M» 4 l/2ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjioe jk> 6 °/0 in na vknjižl>e ]H> O1/*0/0. U radnje vsaki dan od 9. do 12. tire dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vloi leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštco-lrac. račun Str. 837.315. Ritme Afiriatica di Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in rserc druM dne 31. (teto1 1892.: Plavnica društva..... gld. £.000.000*— „ 13.32«.34G-98 Gremijna reserva zavarovanja na življenje ....... Premij na reserva zavarovanja proti ...... Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... .. 49.465*07 Reserva na razpolaganje - . _ 500.000*— Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . ~ 333.822'42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca (B) _ 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . 500.000*— Občna reserva dobičkov . . _ 1,187.1«>4*86 Urad ravnateljstvu: Via Valdirlvo it 2, (v laatal hlbj. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. r /^varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja jri črnem orlu' Praga, Malastran, ogel Spornerjeve mice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu t Lekarnah: G. Luelani, R. Leitenbur*, P. Preudini, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer. | XI X * x Carl Greinitz Jfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo X predmetov za stavbarstvo ^R x traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje x in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, x vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in straniSč X peči in štedilna ognjišča * Minjsko, namizno in hišno opravo, železne metle in preči ognjem yarne blagajne £ nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X xxxxxxxxxxxxxxxmxxxxxxxxxxxxxxxx #©C====DO(H>OCI=Z><====I>00<>« 8 HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DONAJD Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. I^P* Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest k k K X x X x 1899 99 Schiedam Haag Monakovo » » Vratislava » » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delili sveta. Centralne napeljave v delovanju s prilližno 15000 plamenov. Č istilni iu sušlliti zistem glasom privilesrij« uemSkesra eesarstva št. »S.702 in 10^.244, ki zadoiea najstrožjim zahtevam, so je dejanski uporabil z uajodlienejšiml uspehi. Apueai ozliK uajprve Tiste, lei daia največ plina, se prodaja po ugodnih cenah. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter an^ležko In«iijo EDVARD TURECK V TRSTU. =ZX==XSHKX: