jt/kfeb fcSMm pkrtwmi ir tfctc«tHl	|_	Cena	Din	K
Sioumskl dum
Itn. 90
D fiublfniit, 20. nptiln 1930
Celo %
Zmeda in potrtost v Adis Abebi - Vlada beži na jug
Na pol poti do Adis Abebe
Addis Abeba, 20. aprila, o. Po zadnjih vesieh z bojišča, so italijanske čete zavzele Ankober, ki leži 125 kilometrov severno od Addis Abebe. S tem so v nekaj dneh po osvojitvi Dcsija prevalile več kot polovico poti do prcstolice Addis Abebe. Ta italijanski uspeli je vreden temveč, ker so Italijani izbrali za pohod na Addis Abebo najslabšo pot. Pričakovati je treba, da bodo zavzeli prestolico v najkrajšem času.
Abesinska vlada je prejela od abesinske delegacije v Ženevi poročilo, da so pogajanja za mir propadla. Zaradi tega poročila vlada v krogih abesinske vlade velika potrtost in razočaranje. Vlada se je namreč vse do zadnjega nadejala, da bo abesinski delegaciji vendarle uspelo, da pridobi za pomoč vsaj Anglijo, če ne drugih velesil. Toda po nejasnem obotavljanju pri ženevskih razgovorih, iz katerega je jasno videti, da ZN ne gre za Abesinijo, so se Abesinci morali prepričati, da so zdaj navezani zgolj na svoje čete in na svoj pogum. Abesinska vlada poudarja znova, da je Addis Abeba odprto mesto, ki ga ni mogoče vojaško braniti in da so zaradi tega Italijani s svojimi bombnimi napadi prekršili vse mednarodne določbe. Vlada ne daje nobenih vesti, kje sc zbirajo abesinske čete, če se sploh kje zbirajo. V Addis Abebi tudi ne vedo, kod prodirajo italijanske čete in kje so njihovi položaji.
Pač pa se z vso naglico vršijo priprave, da se prihodnje dni vlada preseli iz Addis Abebe drugam. Mesto, ki ga bo vlada izbrala za svoje novo bivališče, drže v najstrožji tajnosti, zaradi italijanske špionaže. Ve se samo toliko, da sc bo vlada z dvorom vred preselila nekam daleč na jug. Harrar in Džidžiga zavzeta?
Rim, 20. aprila, o. Iz poluradnih krogov se širijo vesti, da so italijanske čete včeraj, zavzele Harrar in Džidžigo. Dobro poučeni vojaški strokovnjaki pa trdijo, da sodeč po zadnjih uradnih poročilih to še ni mogoče, ker imajo italijanske čete veliko opravka z oddelki rasa Našibuja in se morajo vsak kilometer prodiranja ogorčeno boriti. Točne vesti o položaju na južni fronti bodo prišle v Rim danes, ko pošlje maršal Badoglio novo uradno poročilo.
Napoli. '2t). aprila. Včeraj so odpluli iz tukajšnje luke v Vzhodno Afriko štirje parniki iti sicer: »Sicilia«, »Piemonte«, »Toscana«, »Anlonieta«. Vsi ti parniki vozijo štiri popolne bataljone fašistovske milice ter 3000 mož redne infanterije ter tehničnih čet. Zadnji parnik pa pelje ogromno pošiljko vojnega materijala.
Uradno poročilo
Rim, 19. aprila. Novoj je izšel komunike št. 190, ki pravi: Dne 14. t. m. zarana je libijska divizija pod poveljstvom generala Nazzija napadla na so-malskem bojišču abesinske čete, zbrane ob reki Džana Gobo. Abesinske čete so se nahajale pod
poveljstvom dždžasmača Aldebe in Makoncna. Borba je trajala 15. in 16. aprila, 17. aprila dopoldne pa so naše nacionalne, libijske in somalske čete po 2 in pol dnevni težki borbi popolnoma premagale sovražnika s tem, da so ga skušale obkoliti. Dne 18. aprila opoldne so naše čete prodirale dalje proti določenim ciljem. Naše izgube so neznatne: 10 oficirjev je mrtvih in ranjenih, ranjeni so nadalje trije letalski oficirji, dve naši letali sta morali pristati med našimi vrstami. Sovražnik je pustil na bojišču več tisoč ihrtvih. Med padlimi so tudi višji poveljniki. Na bojišču je nadalje pustil nad tisoč pušk, desetine strojnic in drugega vojnega materijala. Morala naših čet je izvrstna.
Italijani ob Modrem Nilu
London, 19. aprila. AA. Agencija Reuter poroča: Italijanske klešče se vedno bolj stiskajo. S severa prodirajo askari iz Desija proti Adis Abebi. Italijanska letala, ki so pregledala teren pred prodirajočimi četami, niso opazila nikake koncentracije Abesincev. V Ogadenu je general Graziani po krvavi borbi, ki je trajala te dni s svojo vojsko prodrl do Hararja. V odseku okrog Tanskega jezera so italijanski oddelki zavzeli pokrajino na za-padu, sedaj pa se že spuščajo od jezera tudi v jugovzhodni smeri in kmalu bodo prodrli na desno obalo Modrega Nila. Na 6everozapadu Desija eo že obkolili Makdalo in vse kaže, da je ta trenutek že zasedena.
V	prestolnici vlada zaenkrat še mir in red, toda prebivalstvo je končno zvedelo, da se bliža sovražnik, in je malo vznemirjeno. Oddelki abesinske vojske v bližnji in daljni okolici prestolnice se pripravljajo na obrambo Adis Abebe. Abesinski uradni krogi pa se zavedajo, da z lastno močjo ne bodo mogli rešiti abesinske prestolnice in so zaradi tega silno nezadovoljni z zadržanjem Evrope m Društva narodov.
Abesinski prestolonaslednik je po begu iz Desija zavzel s svojo vojsko nove postojanke po hribih 'severno od Adis Abebe.
Govorice, da se bo abesinska vlada preselila iz Adis Abebe proti zapadu, se potrjujejo. Predvsem jih vlada sama ni demantirala. V uradnem komunikeju pravi le, da o tem vprašanju še ni bil sprejet nikakšea sklep in da bodo o njem razpravljali bržkone šele na nocojšnji seji. V vsakem primeru, se glasi dalje uradno poročilo, bo policija zavarovala mir v mestu in varnost pri tujih državljanih.
S somalijske fronte prihajajo vesti, ki pa so, kakor kaže, italijanskega izvora, da je italijanska vojska potisnila desno krilo abesinske vojske, ki je ščitilo Harar, nazaj. Po silno krvavi bitki, v kateri je padlo na tisoče Abesincev in jih je bilo izredno mnogo tudi ranjenih, so se morali Abesinci izčrpani umakniti, tako da je Harar padel. Sedaj se vodi bitka na črti Dagamedo-Sasabanih, kjer divizija Dubatov neprestano napada več tisočev Abesincev, ki so že ogrožali levo italijansko krilo. Po strašni borbi na nož so se morali Abesinci vendarle umakniti. Na italijanski strani je izredno mnogo mrtvih in ranjenih. V bitki, ki je trajala tri dni, je baje padel tudi poveljnik desnega krila abesinske vojske. Grazianijeva vojska si je tako odprla pot proti I Harar ju. Sedaj si preostane le še vojska rasa Na-' šiba, ki brani to mesto.
Obsedno stanje v Palestini
Jeruzalem, 20. aprila, o. Včeraj eo v Jafi izbruhnili novi veliki nemiri. Povod za te nemire je dal pogreb dveh Arabcev, ki so jih Judje pred nekaj dnevi pri zadnjih manifestacijah ubili. Jafa je znana kot zagrizeno muslimansko in arabsko središče in je že vsa leta, kar se vrši načrtna judovska kolonizacija v Palestini, središče vseh proti-judovskih akcij. Ker se Jafa drži nove judovske moderne prestolnice Tel Aviva, je ob vsaki pomembnejši priliki dosti nevarnosti, da izbruhne staro sovraštvo med obema narodoma. Pri včerajšnjih žalnih svečanostih sta dva Arabca hotela maščevati smrt svojih vojakov in sta pri pogrebu ubila nekega Juda. Začeli so se poboji v velikem obsegu, kakršnih Jafa ni videla že od leta 1933. Policija je nastopila v začetku samo s palicami, toda ko so demonstranti pobili do smrti in težko ranili več ljudi in ranili celo angleškega policijskega častnika, je morala policija vzeti na pomoč orožje. Po daljšem boju se je močnim policijskim oddelkom na oklopnih avtomobilih in oboroženih s strojnicami posrečilo trenutno vzpostaviti red.
Angleški visoki komisar je zaradi teh dogodkov, ki so se naglo razširili nad vso Palestino, proglasil obsedno stanje. Vse delo v palestinskih pristaniščih v Jafi in v Hajfi je zaostalo. Do velikih izgredov je prišlo v Hebronu, v Nablusu, Betlehemu in Jeruzalemu samem. Nemiri zavzemajo vse večji obseg in jih je treba smatrati kot najtežje, kar jih je Palestina po vojni videla.
Jeruzalem, 20. aprila. AA. Iz Jaffe poročajo, da je množica tamkaj s kamenjem napadla avtomobil, v katerem so se vozili neki Angleži. Ena oseba v avtomobilu je bila ranjena. V teku neredov je bilo v Jaffi ranjenih četvero Angležev.
Jeruzalem, 20. aprila. A A. Havas poroča: Mnogi židovski trgovci hitro zapuščajo Jaffo. V mestu so vse trgovine zaprte. Na ulicah križarijo močni policijski oddelki.
V	uradnem poročilu, ki je bilo izdano včeraj o dogodkih v Jaffi, se pravi, da je bila tam ubita ena oseba, 15 pa jih je bilo ranjenih. V arabskih krogih pravijo, da je število žrtev mnogo večje. Do zelo hudega spopada je prišlo, ko so Židje napadli avtobus, v katerem je bilo večje število Arabcev. OB 23. uri je bil končno vpostavljen red in mir. Po odredbi oblasti morajo biti v Jaffi in Tela-vivu vsa hišna vrata zaprta ob 19. uri in tudi luči v hišah ne smejo goreti.
Jeruzalem, 20. aprila. AA. DNB poroča: Ob priliki včerajšnjega spopada v Jaffi in Telavivu je bilo ubitih, kakor že javljeno, 9 Židov, število ranjenih pa je narastlo na 40. Med temi je 11 težko ranjenih. Dvomljivo je, da bi vsi ostali pri življenju. Na arabski strani 6ta doslej dva mrtva. Oba sta bila ubita v borbi s policijo. Arabci imajo tudi 15 ranjenih. V Jaffi in Telavivu je proglašeno obsedno stanje.
Koncert tenorista A. Dermote
Po dveh gostovanjih v našem gledališču je mladi tenorist A. Dermota nastopil še na samostojnem koncertu v Filharmonični dvorani, ob klavirski spremljavi prof. Janka Ravnika. Po njegovih uspehih v gledališču ni bilo mogoče dvomiti tudi v uspeh koncerta, dasi je koncert v splošnem mnogo resnejša preizkušnja za pevca kot marsi-kaka operna vloga. Pesem zahteva od interpreta resnejše, bolj poglobljene muzikalnosti poleg nujno potrebnega formalnega znanja.
Vsekakor je g. Dermota pokazal v prvem delu koncerta, ki je bil določen umetni pesmi, da so omenjene lastnosti pri njem podane v obilni meri. Posebno so ugajale štiri Schubertove pesmi, ki jih je zapel z izredno, rekel bi dunajsko finim občutjem in poznanjem najbolj skritih lepot Schubertovih pesmi. Za tem je zapel dve Lajovčevi (»Ah, tako mi je prešla mladost«, »O, da, deklič«) in dve Ravnikovi pesmi (»Vasovalec«, »V razkošni sreči«), Te pesmi so glasovno dosti težke, ker zahtevajo spričo širokega obsega melodij popolne izenačenosti vseh glasovnih leg. V tem pogledu se je pri g. Dermoti pokazalo, da ga čaka pri nadaljnjem študiju še važna naloga: izdelava nizke lege, ki pri njem še ni primerno enakovredna s srednjo in visoko.	,
Vso zvočno polnost srednje lege in lepoto visokih tonov je pokazal tenorist v drugem delu koncerta, kjer se je ob opernih arijah šele prav razživel. Tako je ob Mozartovi ariji iz »čarobne piščali« pokazal podobno kot pri Schubertu veliko smisla za najtanjše finese pevskega izraza; pri Čajkovskega ariji iz »Onjegina« pa je iskrenost ■otranjega sodoživljanja in lej odgovarjajoča skladnost pevskega oblikovanja naravnost prese-
netila. In ko je pevec končno pri Puccinijevih arijah iz »Tosce« in »Boheme« lepo podal dramatično silo prve in sentimentalno liričnost druge, je moral spričo velikega in zasluženega navdušenja občinstva drugo arijo ponavljati in ob koncu sporeda še dodajati.
Spričo res mojstrske spremljave prof. Janka Ravnika bi si ne mogel želeti boljšega spremljevalca.	W.
Šahovski turnir
v Novem Sadu
V	soboto sc je odigralo enajsto kolo šahovskega turnirja v Novem Sadu. Mladi Novosadčan, Popovič je premagal Kostiča. Broder Tomoviča, Konig Frydmana, neodločeno pa sta se končali partiji Pirc Schreiber in Vukovič Nedeljkovič. Prekinjeni pa sta partiji dr. Trifunovič Opočenski in Pelikan Kulžinski.
Turnir se bliža svojemu koncu, ter je treba odigrati le še dve koli. Pirc. ki je najresnejši kandidat za prvo mesto, mora danes igrati svojo najtežjo partijo, ki bo odločilnega pomena za izid turnirja, namreč z dr. Trifunovičem. V zadnjem kolu pa še s Cehom Pelikanom.
Stanje po enajstem kolu je sledeče: Pirc 9 točk, dr. Trifunovič 8 (1), Schreiber, Frydman, Konig 7, Pelikan 6 in pol.
Carigrad, 20. aprila. AA. Spričo poloma dunajske zavarovalnice Phonix je tudi v Turčiji prizadetih 30.000 zavarovancev. Turška vlada je ukrenila vse potrebno, da zaščiti ujih interese.
Hitlerjev rojstni dan
Berlin, 20. aprila. AA. DNB poroča: Berlinski Viljemov trg je bil že snoči ves v znamenju 20. aprila, ko je rojstni dan kanclerja Hitlerja. Včeraj popoldne je bila izpostavljena v preddvoru kanclerske palače knjiga, v katero so se vpisali številni ugledni prijatelji in člani narodne socialistične stranke. Z ozirom na veliko število obiskovalcev, je bilo včeraj izpostavljenih šest takih knjig.
Berlin, 20. aprila. AA. Havas poroča: Snoči so se začele proslave kanclerjevega rojstnega dne s svečano predstavo Wagnerjevega festivala. Vse nemške radio postaje so prenašale predstavo.
Policijske vojne vaje v Nemčiji
Berlin, 20. aprila, b. Včeraj so se vršile v Berlinu ter v njegovi okolici velike vojne vaje berlinske policije. Imele so namen pokazati sposobnost nemških policijskih čet proti letalskim napadom s plinskimi bombami. Zvezno službo med policijskimi oddelki, telefonsko in radijsko poročanje so vršili oddelki Hitlerjeve mladine. Vaja se je vršila v znamenju velikega sovražnega napada na Berlin in je popolnoma uspela, Policija je dokazala, da je docela usposobljena za naloge, ki jo čakajo.
Parada ženskih bataljonov na Kubi
Kuba, 20. apr. b. Včeraj se je v Havani vršila velika vojaška parada pred predsednikom republike. Pri tej paradi so nastopale same ženske čete in sicer pešadijski, topniški in konjeniški oddelki. Zlasti velik aplavz je žela konjenica zaradi gracioznega gibanja. Ta parada je privabila veliko število radovednežev, celo iz Združenih držav Severne Amerike.
20 delavcev zastrupljenih
Pariz, 20. aprila. AA. Matin poroča, da je že b. t. m. zbolelo okrog 20 pariških občinskih na-! meščeneev, ki popravljajo asfaltni tlak na ulicah. Ugotovilo se je, da so se zastrupili. Uvedena je bila preiskava, in so dognali, da so imeli delavci v baraki, kjer so stanovali aparat, za gašenje požarov. Iz aparata so uhajali hlapovi kemičnih sestavin, zmesi, ki je bila v aparatu. Dne 16. t. m. je eden izmed delavcev v bolnišnici umrl. Ostali še niso ozdravili.
Poljska gradi svoje brodovje
Trst, 20. aprila. AA. Danes jc bil izročen zastopnikom poljskih oblasti novi poljski prekooceanski parnik Bathory, ki je bil zgrajen v Tržiču. Parnik odpluje jutri okrog Evrope v Gdinjo. Prihodnji mesec bo že vozil na progi Gdinja—New York.
Španija proti komunistom?
Madrid. 20. aprila. A A. Vlada je snoči prepovedala shod madridskih ekstremistov, ki so hoteli na njem izraziti svoje simpatije za nemškega komunističnega prvaka Thahnana.
Med tem je socialistična stranka izdala letak, s katerim poziva v imenu splošne delavske zveze vse delavce k simbolični proslavi 1. maja. V letaku je podan socialistični program v 25 točkah.
Plazovi v Alpah
Turin, 20. aprila. A A. Velik plaz z gore Moft> te Morte je pokopal skupino sedmih turistov, ki je bila na poti k zavetišču sv. Bernarda. Menihi so turistom nemudoma priskočili na pomoč, in so vseli sedem turistov odkopali izpod snega. Vsi so bili še pri življenju. Le dva izmed njih sta imela težje poškode.
Ljudje, ki ne znajo govoriti
Pariz, 20. aprila. AA. Iz Moskve poročajo, da so sovjetski učenjaki pri neki ekspediciji v Kavkazu prišli v neko vas, kjer se prebivalci med seboj raz-govarjajo z gestami. Toda gibi rok ne označujejo samo črke kakor v razgovoru med gluhonemimi, temveč po cele besede in cele stavke. Učenjaki so to opazili zlasti v nekih zapuščenih krajih Armenije, Azerbedžana, Karabaha in Džurdžianske
Abesinci v Romuniji
Bukarešta, 20. aprila. AA. (Stefani) Državna policija že dolgo išče po vsej Romuniji nekega Abe-sinca, Manga po imenu, ki je član afriške teroristične organizacije, ki ji je namen dobiti na svojo stran vplivne evropske politične oblasti. O tem Abesincu trde, da je v sorodu z rasom Mangačem in v daljnem sorodstvu z negušem samim. Pravijo, da je prišel v Romunijo zato, da zabriše sledove policiji iz Zahodnih držav in da misli začasno nastopati kot barski pevec.
Največji parnik sveta
London, 20. aprila. AA. Novi veliki preko-oceanski parnik »Queeu Mary« je danes dopoldne napravil poskušno plovbo. Prevozil je petkrat določeno razdaljo in se točno opoldne vrnil v izhodno pristanišče. Parnik jc dosegel povprečno hitrost 30 vozlov.
Stare stranke še vedno žive
Sofija, 20. aprila. Skupina bivših demokraiov in radikalov ic včeraj hotela prirediti javno politično manifestacijo v Plovdivu. To manifestacijo pa so upravne politične oblasti prepovedale. — Ravno tako so oblasti preprečile tudi shod pristašev Cankova. V zvezi s tem jc notranji minister general Supov izjavil, da sc v bodoče ne bo smel vršiti noben političen shod, ki bi go priredila katera izmed bivših političnih strank. Prireditelji, ki bi hoteli pripraviti tak shod, bodo prišli pred sodišče in bo proti njim dvignjeno postopanje po zakonu o zaščiti države.
Mednarodni ženski kongres v Dubrovniku
Belgrad, 20. aprila. Letošnji mednarodni kongres evropsko-ameriških ženskih društev se bo vršil konec septembra in v začetku oktobra v Dubrovniku. V zvezi z organizacijo tega kongresa, se je mudila pred kratkim tukaj tajnica Mednarodne ženske zveze Ana Hristič iz Londona, ki je po svojem povratku v London priredila več predavanj o položajih žene v Jugoslaviji ter o naših tozadevnih razmerah.
Zborovanje zemljoradnikov
Tuzla, 20. aprila, m. Včeraj so imeli tukaj konferenco pristaši bivše zemljoradniške stranke, na katero so bili jiozvani delegati iz cele Posavine, Sarajeva, Banjaluke in bihačkega okraja. Na konferenci sta poročala o političnem položaju dr. Milan Gavrilovič ter Dragiša Zdravkovič iz Belgrada. Na konferenco je nameraval priti tudi Joca Jovanovič, ki pa radi svoje bolezni ni prišel.
Dr. Aljehin stalno v Jugoslaviji?
Skoplje, 20. aprila, m. Ob priliki svojega zad. njega bivanja v Skoplju se je bivši svetovni šahovski prvak dr. Aljehin najdalje časa zadržal v kraju Matka, ter se zanimal za nakup nekega zemljišča, na katerem si namerava jpostaviti svojo vilo.
Schuschnigg gre spet v Italijo
Dunaj, 20. aprila. AA. Politični krogi izjavljajo, da se bo avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg, ki odpotuje na milanski velesejem, 21. t. ni. bržkone sestal z italijanskim državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Suvicheni. Kakor znano, bo dr. Schuschnigg v Milanu tudi predaval o ideologi nove Avstrije.
Športne novice
Belgrad, 20. aprila, m. Včeraj so se tukaj odigrale tri prvenstvene tekme. Ligaš BSK, BASK ter Jugoslavija 'z visokimi rezultati premagali svoje nasprotnike S|iarto. Slogo in Edinstvo. BSK je z lahkoto zmagal nad Šjiarto 4:0 (polčas 3:0), BASK istotako brez težkih naporov Slogo s 6:1 (3:0), Jugoslavija pa je izkoristila slabo taktiko obrambe Edinstva ter ga premagala z 8:1 (4:1). Po včerajšnjih tekmah je tabela sledeča: BASK 6, 0, 1, 29:5, 10. — BASK 5, 4, 1. 0, 22:8, 9. - Jugoslavija 5, 8, 0, 2, 14:8, 6. — Edinstvo 6. 2, 0, 4, 9:23, 4. — Sloga 6, 1,1, 4, 8:22. 3. — Sparta 6, 1, 0, 5, 7:23, 2.
Šibenik, 20. aprila, m. Pri včerajšnji tekmi za prvenstvo splitske nogometne podzveze sta sc srečala bivši državni prvak Hajduk iz Splita ter domači, a zelo agilni in uspevajoči klub »Osvita«. Tekma se je končala s slabo zmago Hajduka in to 1:0.
Atene, 19. aprila. AA. Pri tekmah za teniško prvenstvo ob Sredozemskem morju, so Jugoslovani odnesli zmago. V finalu sta nastopila para Palada-Punčec in Kukuljcvi-Nikolaidis. Palada in Punčec sta porazila nasprotnika z rezultatom 3:5, 6:2, 6:3 in 6:4,
Kamen sredi Ljubljane -ali bolnišnica sredi Slovenije
Ljubljana, 20. aprila
Od vsega počcika odkar je v teku akcija za postavitev spomenika blagopok. kralju Aleksandru, vlada za to vprašanje ne samo med Ljubljančani, marveč tudi med ostalo slovensko javnostjo veliko zanimanje. Zanimanje predvsem zaradi tega, ker vsa javnost želi, naj bo spomenik res dostojen in razmeram primeren. Nastala sta dva tabora: prvi zagovarja potrebo po likovnem spomeniku, češ, da mesto brez likovnih spomenikov ne more izhajati ravno tako ne, kakor gospod ne more biti brez kravate; drugi tabor — in kakor kaže je v njem večji del slovenske javnosti — pa je za postavitev kake socialne ustanove, kakor je na pr. bolnišnica. Bolnišnica bi — pravijo — vsekakor dostojnejše reprezentirala spomin blagopokojnega kralja. To so spoznali tudi v vseh krajih, kjer postavljajo spomenike...
Medtem ko oba tabora vodita polemiko, odbor za postavitev spomenika, brez ozira na levo ali desno, nadaljuje svoje delo. Tako je v soboto zvečer zasedala komisija, kj ocenjuje posamezne načrte za likovni spomenik. Kakor znano, so bili svoj čas objavljeni pogoji, pod katerimi sc morejo umetniki udeležiti natečaja za izdelavo načrta. — Ko je bil rok za predložitev načrtov zaključen, je bilo komisiji predloženo okrog 20 osnutkov.
Ocenjevanje osnutkov
Te načrte je v soboto zvečer pregledala ocenjevalna komisija, ki je zasedala v Liceju. V ocenjevalni komisih so bili poleg predsednika dr. Gradnika med drugimi: upravnik Narodne galerije Ivan Zorman, konzervator dr. France Stele, dr. Karel Dobida, Oton Zupančič, ing. Rohrman Stanko, Miha Maleš, Gojmir Anton Kos, inž. Platner, inž. Bevc, inž. Prelovšck, inž. Hus in drugi.
Komisija te ocenjevala posamezne osnutke do točkah. Glede vsakega načrta so morali člani komisije, sevedo vsak samostojno prisoditi gotovo število točk na sledeče vprašanja:
1. ali ustreza prostor razpisu, 2. ali ustreza prostor prometu, 3. kakšen je vtis in izgled spomenika iz perspektive pešca, 4. kakšen je vtis spomenika v zvezi z okolico, 5. kakšna jc umetniška vrednost regulacije prostora, 6. kakšna je idejna vrednost zasnove, 7. kakšna je umetniška vrednost spomenika. Ocenjevalo se je po točkah od 1 do 4. Ena: slabo, dve dobro, tri: prav dobro, štiri: odlično.
Kakor rečeno, je bilo predloženih okrog 20 osnutkov, ki so prišli v ocenjevanje. Več osnutkov pa jc bilo zaradi formelnih pomanjkljivosti izločenih iz ocenjevanja.
Nagrade v znesku 20.000 Din
Odbor za postavitev spomenika je razpisal ra izdelavo osnutkov več nagrad v skupnem znesku Din 20.000 in sicer: prva nagrada 10.000 Din, j druga 5.000, tretja 3.000 in četrta 2.000 Din, dočim je bil ostanek namenjen za odkup načrtov, ki bi prišli še v poštev.
Prva nagrada ni bila podeljena
Odbor za postavitev spomenika je prišel do zaključka, da nobeden od predloženih načrtov ne odgovarja vsem predvidenim zahtevam, tako, da bi se mu moglo priznati prvo nagrado. Znesek
10.000 Din ni bil torej podeljen nobenemu umetniku, pač pa je bil uporabljen tako, da se je pridala drugi nagrade v znesku po 5.000 Din še ena nagrada po 3.000 Din, tretji nagradi pa še ena po
3.000 Din, preostalih 2.000 Din od nameravane prve nagrade, pa se je uporabilo za odkup nekaterih osnutkov.
Drugi nagradi v znesku po 5.000 Din sta dobila osnutka pod gesli: »Steber« (kipar Niko Pirnat in arh. Spinčič) in »V« (kipar Boris Kalin ter inž. Glanz). Tretji nagradi sta bili podeljeni osnutkoma pod gesli »A« (kipar Loboda) in »A I« (kipar Boris Kalin in inž. Glanz). S tem so prišli navedeni, kakor tudi ostali še nagrajeni načrti, v last odbora za postavitev spomenika. Za odkup prihajajo v poštev še načrti pod gesli: »1934«, »Zvezda Repatica« ter »Karo in Ujedinitclj«. Teh gesel komisija še ni odprla, ker jih sme odpreti le v sporazumu s projektanti, ki bodo javno pozvani, naj se izjavijo, ali iih komisija sme odpreti ali ne. —
Načrti bodo razstavljeni
Načrti so bili dosedaj dostopni le članom ocenjevalne komisije ki so pregledovali osnutke 8 dni. Da pa se seznani z osnutki tudi širša javnost, bodo načrti razstavljeni od četrtka dalic v lakopičevem paviljonu. Znano, jc že, da so razstave v tem paviljonu zelo slabo obiskane. Gotovo pa je, da bo razstava načrtov za spomenik pokojnemu kralju Aleksandru privabila več obi-skovelcev kakor dosedanje razstave. To pa tembolj, ker se ljudje zelo zanimajo za vprašanje postavitve spomenika in za vse, kar je s tem v zvezi.
Kaj sedaj
Kakor je iz navedenega razvidno, dela odbor za postavitev spomenika nemoteno naprej za postavitev likovnega spomenika.. Saj bodo tekom današnjega dne najbrž že izplačane nagrade in s tem načet fond, s katerim odbor razpolaga. Dejstvo pa, da od likovnega spomenika ljudstvo, ki jc bilo pokojnemu kralju najbolj pri srcu, ne bo imelo prav ničesar, dočim bi imelo od bolnišnice ogromne koristi — obe ti dejstvi dasta misliti kaj se naj sedaj ukrene. Na noben način se ne sme dopustiti, da bi se akcija nadaljevala proti volji ljudstva, ki je v tem pogledu edino opravičeno odločevati. Vse trditve, da je odbor dolžan postaviti vprav likovni spomenik, so privlečene za lase, kakor ie privlečena za lase tudi trditev, da je za graditev bolnišnice premalo sredstev. — Spričo, dejstva, da odbor še ni javil, da zbira sredstva za postavitev bolnišnice, je neznaten odziv s strani ljudi, ki bi za spomenik (v obliki bolnišnice) lahko prispevali, pač popolnoma razumljiv.
Največja in najboljša
zadruga v državi
15. leini občni zbor Nabavljalne zadruge
državnih uslužbencev v Mariboru.
Maribor, 19. apr.
Nabavlialna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru se lahko ponaša, da je največje in najboljše vodeno in fundirano zadružno podjetje na področju naše države. — Neka posebna sreča spremlja vse poslovanje mariborske zadruge. — Dočim se drugje nabavljalne zadruge državnih uslužbencev niso mogle prav razviti, dogajali so se škandali in poneverbe, tako da zadruge še danes komaj životarijo, se je mariborska zadruga po skromnih začetkih pred 15 leti kmalu krepko postavila na noge. Danes je največje detajlno trgovsko podjetje v Sloveniji in menda tudi v državi. Zadruga je začela tekom let posegati izven mej mariborskih in danes obvlada že skoraj polovico bivše mariborske oblasti. V vse večje kraje tega področja pošilja vsak mesec svoje dostavne tovorne avtomobile, ki dovažajo članom vse, karkoli si naroče v bogato založenih skladiščih svoje zadruge. Zadruga posluje že zdavnaj v svojih lastnih prostorih, ki jih je zaradi tesnobe morala čim dalje bolj širiti ter jih bo še razširila. Ta velik napredek tekom 15 let je bil razviden tudi iz poročil nq današnjem občnem zboru, ki sta jih podala predsednik upravnega
odbora Reher in predsednik nadzorstva Ogorelec. Lansko leto je oviralo poslovanje zadruge predvsem znižanje uradniških plač, zaradi česar se je morala tudi zadruga v svojem poslovanju prilagoditi novemu položaju ter razširiti svoj kreditni sistem. Zadruga ie prodala v svojih prodajalnah v Mariboru in Celju za 23,396.000 Din blaga, katerega ima še v zalogi za 5,156.121 Din. Rezervni sklad šteje 3,214.000 Din, posmrtninski sklad pa
1,463.000	Din. V teku 15 let je izplačala zadruga na posmrtninah 1,100.000 Din svojcem svojih članov, Na poslovnem prihranku je povrnila svojim članom 4 in pol odnosno 5 in pol odstotka; mariborska zadruga daje svojim članom najvišji ri-storno v vsej državi. Cisti dobiček lanskega leta se razdeli po sledečem ključu: 40% za rezervni sklad, 10% za pokojninski fond uslužbencev, 10% za kuliurno-humane namene, 2% v sklad za članske namene, 38% pa se vrne zadružnikom. Na dnevnem redu današnjega občnega zbora so bile nadomestne volitve. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni višji sodni pisarniški predstojnik Ivan Humar, ključavničar drž. žel. Alojzij Menih, sodnik okrožnega sodišča Pečnik Franc, v. davčni upravitelj v p. Anton Reher Namestnika sta višji poštni kontrolor Šetinc Martin in učitelj Silvo Rode. Za člana nadzorstva je bil izvoljen višji davčni kontrolor v p. Josip Masten.
Velik požar v Sv. Vidu pri Ptuju
Ptuj, 19. aprila
V sredo 15. t. m. po deseti uri zvečer je nenadoma zažarelo nebo nad trgom Sv. Vid pri Ptuju. Goreti so začela gospodarska poslopja Šentviškega župnišča; skedenj, hlevi in kolarnica, so bili hipoma v plamenih. Ker župna cerkev v Sv. Vidu stoji prav blizu gospodarskih poslopij župnišča, je pretila resna nevarnost, da se ogenj ne zaneti še na cerkvi. Na vso srečo pa so kostanjeva drevesa, ki stoje med cerkvijo in župniščem, obvarovala cerkev pred ognjem; kostanji so skoraj popolnoma ožgani, cerkev pa je ostala nedotaknjena. Mnogo zaslug, da sc ogenj ni širil dalje, pa imajo tudi vrli gasilci (domači, iz Ju-rovcev in Pobrežja), ki so brž prihiteli od vseh strani in ogenj omejili. Ker je Dravinja, pritok Drave, v neposredni bližini župnišča, so imeli ga-
Skof dr. Rožman v Št. Vidu
St. Vid, 19. aprila
V soboto 6c je naš gospod Škot Rožman podal na vsakoletno birmovanje po svoji škofiji. Prva fara, kjer je gospod škof podelil otrokom zakrament sv. birme, je bila St. Vid nad Ljubljano. Tja se je pripeljal Prevzvišeni že v soboto proti večeru. Nasproti so mu prišli fantje v narodnih nošah in na konjih. Na čelu jim je bil mali Cirmanov Franci iz Mednega. Pred šolo je čakalo mnogo ljudstva. Najprej je g. škofa pozdravil in mu izrekel dobrodošlico gospod dekan, za njim pa so govorili še ravnatelj mešč. šole g. Pečjak, in upravitelj Hladnik ter ostali. Zvečer pa so zapeli pevci gospodu škofu lepo podoknico.
V nedeljo ob 9 je bilo birmovanje ter vse, kai' je s tem združeno. Sentvidčani so se za sprejem, kakor tudi za ves program prav lepo pripravili in je bil Prevzvišeni z vsem prav zadovoljen.
silci za gašenje ognja vode dovolj. Skoda, ki jo ie ogenj povzročil, je kljub temu precej velika sai ie zgorelo vse gospodarsko orodje in velike množine sena; živino so zaradi pozne riočnc ure le z muko spravili na varno, škodo cenijo na Din 120.000. Kako je do požara prišlo, še ni povsem poiasmeno; orožniki so prijeli nekega domačega klateža, ki ga močno sumijo, da je ogenj podtaknil ali Pa ve za tistega, ki je to storil. Značilno )c, da je približno pol ure pred požarom v Sv Vidu začela goreti hiša posestnika v Pobrežju blizu Sv. Vida; ogenj so tam pravočasno pogasili, pn tem pa so ugotovili, da so bila vežna vrata hiše polita z bencinom in nato užgana. Isto noč so neki zlikovci razbili križ nei cesti med Sv Vi-dom in Pobrežjem. Sklepajo, da sta oba požara in	razbiti hriž	delo enih	in istih storilcev.
Popoldne	pa se je	gospod škof odpeljal	v
Presko pri Medvodah. Do podmedenskega klanca f ga spremi,ah Sentvidčani, od tu dalje pa preški Jantje. Pod preškim klancem, ki vodi k cerkvi, ie bilo zopet zbranega mnogo ljudstva, postavljenih le btlo okrog 10 slavolokov, gasilska godba pa je igrala škofu v pozdrav, Prevzvišenega je pozdravi! domači g. župnik, nato pa še zastopniki oblasti m organizacij Po sprejemu je bil v cerkvi blagoslov.
Avtobus z 18 potniki strmoglavil
V	petek se je na poti iz Stipa v Strumico, ki vodi skozi tesni ob reki Bregalnici, prevrnil avtobus z vsemi potniki, pri čemer sta našla smrt šofer m	en potnik,	dočim so	vsi ostali dobili težje	ali
laije poškodbe. Avtobus	je odpeljal iz Štlpa in	se
začel vzpenjati po serpentinah ceste v hrib. Ne-
Oo. frančiškani so dali zgled:
Tako naj ravnajo
z delavstvom vsi graditelji
Ob gradnji frančiškanskega konvikta
Ljubljana, 20. aprila.
Kakor znano, so ljubljanski frančiškani sredi mesta začeli z zidavo svojega konvikta — trinadstropne palače, ki bo popolnoma spremenila lice tamkajšnjega in okoliškega dela mesta. To še posebej zaradi tega, ker bo obenem z zgraditvijo nove palače urejena pasaža, ki bo šla iz Frančiškanske ulice v Prešernovo ulico in to tik za hotelom »Slon«, ob palači Kreditnega zavoda pa bo dosegla Prešernovo ulico.
Zajamčene minimalne mezde
Kar nas pri tej stvari najbolj zanima, je dejstvo, da se v Ljublajni z novim frančiškanskim konviktom gradi prva zgradba, pri kateri imajo delavci zajamčene mezde. Frančiškani so namreč zahtevali od gradbenika, ki je delo prevzel, da zajamči delavstvu, ki bo pri gradnji zaposleno, minimalne mezde.
Ugotovili so, da morajo mezde znašati za navadne delavce vsaj 2.50 Din na liro. za ostale delavce pa najmanj 4 Din. Na ta način naj zasluži navaden delavec pri 10-urnem delavniku, ki je v navadi, 25 Din, ostali delavci-zidarji pa 40 Din.
Na podlagi teh ugotovitev so frančiškani prepustili delo tvrdki le proti temu, da se je gradbeno podjetje obvezalo, da bo te mezde redno izplačevalo. Za primer pa, da bi podjetje teh mezd ne izplačevalo, ima vodstvo samostana samo pravico znesek, ki odpade na minimalne mezde, podjetniku odbiti in samo direktno izplačevati delavstvu zaslužek.
Stavbno podjetje Miroslav Zupan je na te pogoje brez nadaljnega pristalo.
To je prvi primer, da sta se graditelj in gradbenik sporazumela v tem, da se tudi delavstvu zajamči pri graditvi pripadajoči zaslužek. Ta zaslužek ni sicer grofovski, vendar je že to hvalevredno, da sta graditelj in gradbenik pri dogovorih na delavstvo sploh mislila. Končno tudi višina minimalnega zaslužka spričo sedanjih razmer ni ravno neprimerna.
Hvalevredno je v tem primeru tudi dejstvo, da je gradbenik dolžan uporabljati v prvi vrsti domače delavstvo. Ne sme se namreč dogajati, da bi domače delavstvo ostalo nezaposleno in da bi podjetniki — kakor se to tako rado dogaja — najeli kake dalmatinske ali bosanske ljudi, ki garajo podjetniku često tudi za samega kovača dnevno.
Dela hitro napredujejo
Ob prostoru, kjer se vrše še zemeljska dela, se zbira ob vsakem dnevnem času veliko ljudi, ki opazujejo, kako dela hitro napredujejo. Zemeljska dela bodo v kratkem gotova, nakar pričnejo z zidavo. Med podjetnikom in graditeljem je dogovorjeno, da mora biti stavba pred septembrom popolnoma gotova in da se konvikt že začetek septembra lahko izroči svojemu namenu. Točasno je graditev frančiškanskega konvikta največje stavbno delo, ki ga izvršujejo v Ljubljani. Izvzeti moramo pri tem seveda največje časovno in krajevno najdaljše in po kvaliteti svojevrstno stavbno delo: regulacijo Ljubljanice .. .
Obrtniki so zborovali
Kranj, 10. aprila.
Včeraj se je vršila 25. redna skupščina združenja obrtnikov za srez Kranj, katere se je udeležilo nad 120 obrtnikov. Zborovanje je vodil dolgotrajni predsednik g. Bitenc J. V svojem govoru je predvsem pozdravil sreskega podnačelnika g. Loj-ka, delegata TOI g. dr. Pretnerja in predsednika okrožnega odbora združenja obrtnikov g. Igliča iz Ljubljane. V svojem govoru se je predsednik spominjal ustanovitelja in njih nesebičnega dela za organizacijo. Iz odborniških poročil je spoznal vsakdo jasno sliko odborovega delovanja v preteklem ietu. Priredil je več poučnih tečajev in predavanj. V mesecu oktobru pa lepo uspelo obrtno razstavo. Danes je v združenju včlanjenih 318 mojstrov, od teh je največ čevljarjev (100) in mizarjev (67). Vsi ti imajo 270 pomočnikov in 107 vajencev. Pri volitvah je bil izvoljen g. Polak, mizar, dočim je list g. Kosa A, propadla. Pri razpravljanju o proračunu za letošnje leto je bila velika večina za to, da se upravni stroški in članarina znižata na minimum. Ravno tako so sprejeli predlog, da naj ima mojster, če je sam, samo enega vajenca, če pa zaposluje redno dva do pet pomočnikov, naj ima dva, če pa jih zaposluje čez pet, pa samo tri.
Nato je g. Iglič v lepih besedah pozival navzoče k solidarnosti in jim obljubil, da se bodo v bližnji bodočnosti vršile volitve v okrožni odbor združenja, kar bi morali zahtevati tudi za zbornico TOI.
G. dr. Pretnar pa se je dotaknil vprašanja zaščite obrtnika. Govoril je o davkih, dokladah, o šušmarstvu, Predysem pa o zaposlitvi tujcev, ki spravijo letno okoli 1 milijarde našega denarja v inozemstvo. Ravno tako je z vso odločnostjo nastopil proti tujemu uvozu, ker večino tega, kar se uvozi, lahko napravijo naši obrtniki. Na vsak način pa je potrebno, da se v kratkem reši vprašanje obrtnikov, ki so danes na robu propada.
Po skoro štiriurnem zborovanju je novi predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje.
■ f V	■	■V'	■■
Včerajšnji športni dogodki
Z včerajšnjima tekmama se je zaključilo nogometno prvenstvo v ljubljanski skupini. Ostane samo še finalno prvenstvo, ki bo malo bolj zanimivo kot je bilo dosedaj.
Včeraj je igral v Ljubljani Korotan iz Kranja, ki seveda ni mogel pri ASK Primorju vzdržati. Izgubil je 1:8 (0:3). Tik pred fuzijo pa je ASK Primorje proslavilo v svojih vrstah redek primer športnega jubileja. Z včerajšnjo tekmo so trije igralci ASK Primorja odigrali svojega kluba in sicer Slamič Herman 400. tekmo, Hassl Viktor 350. in Jug Vinko 300, Prav gotovo lep primer športnega udejstvovanja pri klubu.
Drugo _ tekmo je odigral ŽSK Hermes proti SK Celju. Zmagal je Hermes s 4:1.
Lice prvenstva v ljubljanski skupini je sledeče: Primorje 15 točk, Hermes 13 točk, Celje 7, Korotan 5 in končno še Ilirija, ki je od tekmovanja odstopila in je brez točke.
Druga športna prireditev v Ljubljani je bila še kolesarska dirka Hermesa, Progo, dolgo 8 km, so juniorji prevozili trikrat, seniorji pa desetkrat. Organizacija je bila dobra in številno občinstvo je z zanimanjem sledilo lepi borbi.
Pri juniorjih je zmagal Bricelj (Ljubljanica) 42:57, 2. Premk Pavel (Sava) 45:25, 3. Šunko (Železničar, Maribor) 45:25.
Pri seniorjih pa je zmagal Rozman (Železničar, Maribor) 2:34:36, 2. Hamberger (Hermes) 2:34:36 ena petina sek., 3. Oblak (Vrhnika) 2:34:36 dve petini sek., 4. Lavrih (Hermes) 2:37:45. Izredno iepa je bila borba med prvimi tremi, kjer si je najbolj rutinirani dirkač Rozman priboril ilepo zmago.
nadno pa so zavore popustile in se je avtobus začel pomikati nazaj. Tedaj je šofer začel z vso silo zavirati ter opozoril sprevodnika, naj skoči z voza in podstavi kamen pod avtomobil. Sprevodnik je res skočil, vendar na nesrečo ni mogel najti nobenega kamna. Ta čas pa je avtobus drsel dalje po strmini navzdol, zadel ob pečino, se od nje odbil in se zaletel v obcestno kamenito ograjo. Sunek je bil (ako močan, da se je ograja tam pretrgala in je avtomobil preko visoke stene padel v strugo reke Bregalnice. Pri vsej nesreči pa je avtobus odletel v neko vrbo ob reki, ki je voz zaustavila in s tem preprečila, da se niso vsi skupaj znašli v rečnih valovih, pri čemer bi le redkokdo ušel smrti, ker se je avtobus postavil na glavo. Bližnji prebivalci so prihiteli nesrečnikom na pomoč in so jih po daljšem trudu izvlekli iz ruševin. Poleg dveh, ki ju je doletela smrt, sta še dva delavca, ki sta se vozila na delo, težko ranjena, ostali pa so vsi za-dobili lažje poškodbe.
Min. tetica v Liki
Korenica, 19. aprila. Danes je prispel s Plitvič-kih jezer v Korenico finančni minister dr. Dušan Letica. Spremljal ga ie narodni poslanec Mikaši-novič. Ministru ie prebivalstvo priredilo veličasten sprejem, pri čemer je ljudstvo iz Korenice in okolice manifestiralo svojo visoko nacionalno zavest in neomajno zvestobo napram dinastiji Karadjor-djevičev. V pričakovanju ministra Letice je kmečko ljudstvo že v vasi Grudanovcu napravilo špalir in vzklikalo Nj. Vel. kralju Petru, kraljevini Jugoslaviji in g. finančnemu ministru dr. Letici.
Minister dr. Letica je imel na zborovanju v Korenici govor, v katerem je podčrtaval posebno rodoljubje ljudstva v teh krajih, nato pa odločno nastopil proti sebični in jalovi strankarsko-politični borbi. Pozval je vse prisotne naj se združijo v jugoslovanski radikalni zajednici, da bodo lahko sodelovali pri urejevanju političnih in gospodarskih problemih naše države in podpirali vlado gospoda dr. Stojadinoviča v njenem prizadevanju. Z zborovanja sta bili odposlani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Brzojavki sta bili na zborovanju sprejeti z velikimi manifestacijami za kralja in državo.
Sprejem v pilotsko šolo
Belgrad, 20. aprila, m. Razpisan je natečaj za sprejem 25 mladeničev v pilotsko šolo Aerokluba v Novem Sadu in Zagrebu. Sprejeti mladeniči bodo obiskovali šolo kot gojenci štaba za zrakoplovstva vojske. Kandidati, ki se hočejo udeležiti natečaja, morajo dati pismeno obvezo, da bodo po konča, nem šolanju v pilotski šoli Aerokluba vstopili prihodnje leto na odsluženje svojega kaderskega roka v vojnem zrakoplovstvu. Gojenci štaba zrakoplovstva se bodo učili pilotaže pri Aeroklubu brezplačno. Pogoji za sprejem so: da so kandidati dijaki vseučilišč, prvenstveno tehničnih fakultet, ali da imajo končano realno gimnazijo, ali srednjo tehnično šolo, ali realko, da niso kaznovani, da so re-grutirani ter usposobljeni za borce, a še niso odslužili svojega vojaškega roka. Kandidati so morali dovršiti 20 let, ne pa prekoračiti 25 let. Prosilci morajo z vseini potrebnimi dokumenti opremljene prošnje predložiti štabu vojnega zrakoplovstva v Zemunu, najdalje do 9. maja.
Most med Romunijo in Jugoslavijo
Belgrad, 20. aprila, m. Včeraj se je tu mudil na povratku iz Aten v Bukarešto romunski prometni minister Framasovici. Dopoldne je imel konferenco z našim prometnim ministrom dr. Spahom, pozneje pa s predsednikom vlade dr. Milanom Sto-jadinovičem. Z našim prometnim ministrom in pre-sednikom vlade je razpravljal o končni rešitvi vprašanja zgraditve velikega mostu preko Donave, m»d Romunijo in Jugoslavijo. V tem oziru je med obema prometnima ministroma prišlo do sporazuma, naj se vrši 10. maja t. 1. zadnja konferenca, ki bo odločila o usodi tega mostu, Te konference se bo udeležil tudi naš prometni minister dr. Spaho.
*Pr*la- Predsednik kr. vlade dr. Milan Stoiadinovič |e s svojo soprogo obiskal včeraj v patriarhiji patriarha Varnavo, pri katerem se ie zamudil dalj časa.
u	a°' ?priIa' V četrtek, dne 23. aprila
bo tukajšnji Angleško - amerikanski - jugoslovanski klub priredil poslovilno čajanko na čast gospodu in gospe Clark, ameriškemu konzulu v Belgradu, ki je po petletnem službovanju v Belgradu prestavljen na Dunaj.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 20. aprila. V prosloriih Zveze nabav-Ijal.ni zadrug se je včeraj popoldne na zahtevo ve-s aškega kluba Krka vršila izredna skupščina Jugoslovanske veslaške zveze. Občni zbor je dal polno zadoščenje veslaškemu klubu Krka, kateremu so bili povrnjeni tudi vsi stroški, ki jih je imel klub s potovanjem v Berlin ob priliki evropskega veslaškega prvenstva. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, naj dosedanji odbor vodi posle Zveze do rednega oljčnega zbora.
Novi Sad, 20. aprila. S posebnim motornim vlakom se je pripeljal semkaj minister dr. Spaho v spremstvu generalnega ravnatelja državnih železnic Naumoviča. Po prihodu v Novi Sad si je dr. Spoho s svojim spremstvom ogledal mednarodno razstavo plemenske živine.
Novi Sad, 20. aprila. Pod predsednišivom novosadskega župana dr. Branka Iliča, je bila tukaj seja mestnega odbora )RZ. Razpravljalo se je o vprašanju prireditve velikega manifestacijskega shoda )RZ v Novem Sadu.
Sofija, 20. aprila. Prihodnji teden bo začela tukaj rornunsko-bolgarska konferenca, na kateri se bodo pretresala vsa še nerešena vprašanja med obema državama.
K kongresu za glasbeno
vzgojo v Pragi
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 20. aprila: Agoeta.
Jutri, torek, 21. aprila: Anzelm.
*
Lekarne: Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62 in mr. Gartus,
Moste,
Kaj bo danes
Samostanska dvorana v Šiški: Ob 8. skioptično predavanje o potovanju okoli Afrike. Predava Jžosp. prof. dr. Knific v okviru Prosv. društva.
Filharmonična dvorana: Ob 20 koncert radio-oddajne postaje.
Vprašanje pravne veljave diplome dopisne šole politehničnega instituta v Parizu (Institut polytech-nique de Pariš par correspondence) je definitivno rešeno z odlokom ministra prosvete P. št. 3305 z dne 15. februarja t. 1. in sicer na predlog glavnega prosvetnega svela z 2146. rednega sestanka z dne 17. januarja t. 1. Po tem načelno važnem odloku prosvetnega ministra se diplomi imenovane dopisne šole ne more priznati nobena nravna veljava, niti se s to diplomo ne morejo pridobivati kakršnekoli šolske kvalifikacije po zakonu o uradnikih. S tem so odkazane na pravo mesto vse iluzije mnogih nepoučenih, ki so sledili pretirani reklami za vpis v imenovano dopisno šolo. Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana.
Večjo vsoto denarja je našel v petek zvečer neki gospod. Denar se dobi pri Komar, Loška cesta.
Izlet v dolino gradov
Združenje železniških uradnikov — oblastna uprava Ljubljana — priredi 14. junija t. 1. družaben izlet v dolino gradov: Novo mesto, Struga, šmarješke toplice, Sv. Jernej, samostan Pleterje, Kostanjevico in nazaj. Na poti bodo izletniki imeli priliko, da si ogledajo starodavne gradove: Šmarješke toplice, samostan Pleterje, v Novem mestu pa bo družaben sestanek. Izlet je zamišljen tako, da se izletniki peljejo do Novega mesta z izletniškim vlakom, ostali del proge pa prevozijo z avtobusom. Odhod iz Ljubljane je ob 5.35, povratek pa z večernim izletniškim vlakom. Prevoz z avtobusom in kosilo stane 40 Din. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Prijave sprejema Združenje do 31. maja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20 Ponedeljek, dne 20. aprila: Zaprto.
Torek, dne 21. aprila: »Gosposki dom«, Gostovanje
v Celju. Izven.
OPERA
Začetek ob 20 Ponedeljek, dne 20. aprila: Zaprto.
Torek, dne 21. aprila: Zaprto (generalka).
Ljubljanska drama pripravlja premiero »Prve legije« v reživi g. Cirila Debevca. Premiera bo konec prihodnjega tedna.
Denizetti: »Lucia di Lamermoor«. To operno delo spada še vedno med najlepša dela klasične italijanske operne dobe in se je desetletja in desetletja vzdržalo na repertoarju vseh gledališč. Delo je polno najlepših arij, posebno hvaležno vlogo ima koloraturni sopran. Opozarjamo na premiero, ki bo v sredo, dne 22. aprila pod vodstvom ravnatelja Poliča.
Železniški popusti za slovenska letovišča
Belgrad, 18. aprila. AA, V potniški tarifi, ki določa popust za obiske Jadranske obale, zdravilišč in letovišč in jezerskih krajev v kraljevini Jugoslaviji, je nastala izprememba glede obiskovalcev Pohorja. Po tej izpremembi se za Pohorje odobri popust, da se pri železniških postajah Maribor gl. kol., Ruše, Sv. Lovrenc na Poh., Brezno, Ribnica, Mislinje, Orehova vas, Slivnica, Hoče in Slovenske Konjice lahko izrabi za tele izletne točke: Mariborska koča, Pohorski dom. Koča na Pesku, Klopkin vrh, Ruška koča, Ribnica na Pohorju, Se-njorjev dom in Sv. Bolfenk. Bivanje v Ribnici na Pohorju bo potrdila ohčinska oblast, v drugih krajih pa uprave domov. Dalje pri postajah Slovenske Konjice in Žreče za višinske kraje Skomarje, Sveta Kunigunda na Pohorju in Resnik bo za občino Žreče potrdila v vsakem od teh krajev določena oseba. Bivanje za občino Oplotnico bo potrdila za to ioločena oseba v Kebeju.
Kamnik
Poskus samomora
Neka delavka tuk. smodnišnice se je pred kratkim vrnila iz bolnišnice, kjer se je zdravila za težko živčno boleznijo.
V	nedeljo, pred odhodom vlaka iz postaje Kamnik-mesto ob 12.42, se je pojavila na postaji in zopet izginila. Ko se je vlak že premikal, je pred vrtom gosp. Machtiga pod Zapricam vlak nenadoma zavrl, ker je strojevodja pravočasno opazil to delavko pred vlakom, kamor je skočila v samomorilnem namenu. Ko so sostanovalci opazili dogodek, so priskočili ter obupanko zadržali tako dolgo, da je vlak odpeljal. Službujoči stražnik g. Zobavnik jo je nato odpremil na njen dom pod Mekinje, kjer ima skupno stanovanje s svojo materjo, ki je bila tudi že večkrat v nevarnosti zaradi hudih živčnih napadov njene hčerke.
Novo lice Tomšičevega drevoreda
Maribor, 19. aprila.
Letos so se začele v Tomšičevem drevoredu velikopotezne preureditve, ki bodo ta lep del mariborske mestne periferije pod Piramido docela izpremenile. Tomšičev drevored, la najlepša in najdaljša mariborska aleja, ki je bila dosedaj precej zanemarjena, dobi povsem drugo lice. 2e lansko leto je začela mestna občina kanalizirati ves drevored. Letos se kanalizacija nadaljuje, obenem pa *o že začeli mestni delavci prirejati cestišče za novo vozno cesto na južni drevoredni strani. Vsa ta južna stran se bo uredila po enotnem načrtu. Poleg vil je 2 metra širok tratoar, nato sledi 2-me-treki travnat pas in za njim 6 metrov široka cesta. Med cesto in drevoredom je zopet 2 metra širok travnat pas. Drevored sam ostane v sedanji obliki, samo pot se bo znivelirala in dvignila. Južna stran drevoreda bo po preureditvi primeren zaključek lepe vilske četrti pod Kalvarijo, nujno bi pa bilo potrebno urediti še vozno pot na severni strani drevoreda. Ta pot pa spada že v področje občine Košaki, ki se je dosedaj za njo malo brigala, tako da sliči bolj kolovozu, kakor cesti. Bilo bi potrebno, da bi občina Košaki še kanalizirala del potoka, obenem pa uredila tudi severno pot, da se ne bo preveč odbijala od južne regulirane strani.
Ali je bila naša glasbena vzgoia na kongresu pravilno prikazana?
Dr. M. Milojevič je omenil naše glasbene šole in pouk pri zasebnih učiteljih. Podal je načrt glasbene vzgoje na vseh državnih neglasbenih šolah. Iz tega bi navzoči morali sklepati, da je naša glasbena vzgoja odvisna predvsem od šole. Dr. Milojevič je popolnoma pozabil na posvetne in cerkvene zbore, na posamezne podeželske orkestre in tatnburaške zbore, prezrl je, da ima vsaka vas svoj fantovski zbor, da naše ljudstvo poje pri različnih. prilikah, niti se ni spomnil guslarjev in raznih muzikantov. Vse to pri nas še odločujoče vpliva na glasbeni razvoj ljudstva. Tako tudi ni omenil, da so v naši državi predeli, kjer vladajo tretinotonski, četrttonski in šestinotonski sistemi. Jasno je, da tudi ni pokazal, v kakšnem razmerju so si naši vzgojitelji s to glasbo. Čimbolj postaja orijjent kulturni činitelj, tembolj pereč je ta problem novih tonskih sistemov. V Pragi to glasbo umetno gojijo. Pri nas pa, kjer imamo take naravne zaklade, bi bilo to možno vse bolj življenjsko razvijati. Dolžnost, ki jo zahteva kulturni razvoj, je, da južni Slovani sprejmejo to nalogo in pomagajo graditi most med zahodom in vzhodom.
Prof. E. Adamič je pozabil povedati, da je naša mladina pravtako pela tudi pred vznikom »Trboveljskih slavčkov« in da pomeni ta zbor le višjo stopnjo v razvoju stoletne tradicije naše pevske kulture vseh slojev. Tako so delegati imeli vtis, da so »Slavčki« zbor profesijonalov, kot so dunajski »Sangerknaben«, in ne najboljši zbor iz velikega števila mladinskih zborov, ki so zrasli iz dolgega pevskega razvoja slovenskega naroda.
Najboljše so se seveda odrezali naši »Slavčki«, ki bi se pa lahko še boljše uveljavili, ako bi imeli primernejše spremstvo, ki bi moralo z njimi pokazati, kako se pri nas praktično vrši glasbena vzgoja.
Vsekakor smo si priborili med narodi častno mesto in sicer vprav po zaslugi naše mladine, ki so jo »Trboveljski slavčki« izborno zastopali.
Pričakujemo, da se bodo po tem kongresu razni naši merodajni krogi bolj zanimali za glasbeno vzgojo naroda, ki naj obsega vse sloje. Dobro bi bilo, da bi sklicali kongres za našo državo, ki ima različne predele z različno tradicijo. Na ta način bi svetu mogli prikazati dejansko stanje in pričeti s sistematičnim delom. H. R. — Praga.
Maribor
Lekarne. Lekarniško nočno službo vršita Vidmarjeva lekarna >Pri Arehu« in Savostova Magda-lenska lekarna na Kralja Petra trgu.
•
Češki pcvci v Mariboru. Dne 24. aprila bomo imeli redko priliko, da slišimo enega najboljših pevskih zborov Evrope v Mariboru. Pevski zbor Smetana si je namreč v teku svojega 35-letnega obstoja priboril na mednarodnih pevskih nastopih rekordno število odlikovanj in zmag.
Prof. Ivan Knific: Okrog Afrike. Prihodnji petek bomo imeli v Ljudski univerzi zanimivo predavanje. Naš slovenski svetovni popotnik profesor Ivan Knific bo predaval o svojem potovanje okrog Afrike, ki ga je tako zanimivo popisoval v »Slovencu«.
Krščanska ženska zveza za Maribor priredi v nedeljo, dne 10. maja romanje k Devici Mariji v Puščavo. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni na Aleksandrovi 6-1. ob uradnih dnevih v sredo in soboto od 8. do 10. ure do 30. aprila.
Redne vaje »Maribora«: V torek zvečer ženski zbor, v sredo zvečer moški zbor, v petek skupna vaja.
Borba akademikov proti tuberkulozi
Na naši univerzi se ustanavlja akademska protituberkulozna liga. Ze nad pol leta so se vršile priprave v vrstah akademikov. V kratkem bo ustanovni občni zbor, s katerim bo postavljen temelj in začetek protituberkulozni ligi na univerzi.
Marsikdo se niti ne zaveda, kako uničujoče deluje tuberkuloza med inteligenco zlasti pa še med akademiki. Koliko mladih slovenskih pisateljev, pesnikov in znanstvenikov je spravila jetika v prezgodnji grob. Ni čuda, da ubog akademik, ki stanuje v vlažni temni sobici, ki nima včasih kaj iesti; pri tem pa naporno študira pozno v noč, da bi se čim prej rešil te revščine, zboli za to zavratno boleznijo. Kako naj se zdravi, ko mnogokrat ne ve, da je bolan. Pokašljuje, pa misli, da je prehlajen, utrujen je, (>a misli, da od prenapornega dela in ko končno pljune kri — kje bo našel sredstev za dolgotrajno zdravljenje. S skrajnim naporom volje se premaguje, da napravi izpite in potem, ko bi moral stopiti v življenje, omaga in umre. O nevarnosti, ki jo pomeni tak bolnik za zdrave tovariše v tesnih in prenapolnjenih predavalnicah naše univerze, niti ne govorimo. Kot primer navedemo, da je v letu 1935 umrlo v Ljubljani za jetiko 125 ljudi in od teh žrtev je največ med 20. in 25. letom.
Iz tega lahko razvidimo, kako koristno in humano delo lahko vrši akademska protituberkulozna liga. Saj je vendar škoda mladih življenj, katere bi lahko hranili, če bi sistematično zatirali jetiko — to veliko sovražnico človeštva, ki samo v Jugoslaviji uniči letno do 40.000 ljudi.
Akademska protituberkulozna liga ne bo imela izrednega pomena samo za našo univerzo, ampak za ves narod. Akademiki se bodo morali pozneje lotiti organiziranja proti jetiki tudi med našim kmetskim prebivalstvom, ki je v tem oziru skrajno zanemarjeno. Gotovo jim bodo pri tem koristnem delu priskočile na pcmioč tudi javne oblasti in ; predvsem zdravstvene ustanove ter jx>dprle njih delo.
Lahko rečemo, da nimajo na naši univerzi tuberkulozni akademiki nobene zdravstvene zaščite. Univerzitetni zdravstveni fond pomaga po svojih močeh. Skrajni čas pa je, da se lotijo študentje in profesorji energične borbe, da rešijo one,, ki jih je napadla ta počasna in zavratna bolezen. To delo bi morala močno podpreti tudi država, kakor to drugod delajo.
Ta nova akcija v akademskih vrstah dokazuje, da imajo akademiki kljub kulturno političnim borbam še mnogo smisla za stvarno stanovsko dele v korist skupnosti.
Redukcija rudarjev pri TPD
Trbovlje, 19. aprila.
Zaradi znižanja državnih nabav premoga, hoče TPD reducirati v maju nad 400 delavcev, pri katerih redukcijah bodo najbolj prizadeti rudarji v Zagorju in Kočevju. Ne samo, da bo družba to število odpustila, marveč bo zaprla v Zagorju obrat Kisovec in tudi obrat Kočevje, ker v teh obratih zaradi tako majhnih naročil ne misli več obratovati.
Vsa prizadevanja delavskih zaupnikov in drugih so bila zaman. Naročila od strani državnih železnic so se znižala, česar posledica bo velika brezposelnost rudarskega delavstva v Sloveniji. Za mesec maj je TPD razglasila obratovanje le v 11 dneh, tako da tudi oni rudarji, kateri bodo ostali na delu, ne bodo mogli živeti.
Kakor smo informirani, pa delajo rudniki v Bosni še vedno 24 delavnikov v mesecu, nekateri rudniki pa tudi ob nedeljah. V Sloveniji, kjer je življenje najdražje, pa le enajst dni. Kljub večji potrošnji premoga pri državnih železnicah v letošnjem letu, pa je Slovenija dobila manj naročil, nego v letu 1935.
Po informacijah je TPD dobila samo 2000 ton manj, nego je imela lansko leto. Naš rudar se vendar povprašuje, kako je to mogoče, da je prav za naše rudnike odrejeno tako občutno znižanje nabav. Od leta 1929 se je našim rudnikom rapidno zniževala, nekateri rudniki so pa dobivali povečan odjem od strani države. Nad 5000 rudarjev so naši rudniki po letu 1929 odpustili in sedaj pridejo še tako velike redukcije, pri katerih bodo večinoma prizadeti družinski očetje. Vrača nam rudarje tujina, ki pridejo brez sredstev nazaj, domači zgubljajo delo in zaslužek, cele družine so že primorane beračiti. Beračijo starčki-upokojenci, beračiti bodo morali mladi, delazmožni. Resno se vprašujemo, komu je tako stanje v korist. Komu je to v korist, da ravno naš slovenski rudar ne sme imeti dela in zaslužka.
Apeliramo na vse merodajne kroge, da se to neznosno stanje za slovenskega rudarja že vendar enkrat neha. Najboljši rudarji vendar ne smejo biti največjt siromaki, naj bodo vsaj slabejšim enakopravni.
Rešitev križanke »Vstajenje"
Vodoravno: 2 ila, 4 ar, 6 dur, 7 sum, 9 os. 11	rja, 12	bas, 14 očala, 15 Alba Longa, 19 kr,
20	rjovenje, 21 ocean,	23	Aida, 24 cinober, 26 car,
27 even, 28 as, 30 aleš, 31 arija, 34 la 36 oc. 38	organ,	41 Italec,	44	one, 45 akord, 48 slaik,
49	prsten,	51 inoreš,	52	orati, 53 aron, 54 laso,
56 ni 57 čud, 59 kolo, 61 rt, 62 aloa, 63 Panama,
64 oda,
Navpično: 1 aleluja, 3 Radovljica, 5 Rus, 7 srčece, 8 Molka, 10 šale, 12 Bavarec, 13 sonoe,
65 Arno, 15 ara, 16 bodalo, 17 njiva, 18 general,
21 Ob, 22 era, 25 oni. 29 slana, 32 joe, 33 ar, 35 anekdota, 37 rt, 39 golša, 40 ikra, 46 ost, 47 rtič, 48 selo, 50 nada, 51 moka, 55 srd, 58 up, 60 la.
Okrožnica Jugoslovanske športne zveze
JZŠZ se obrača na vse podzveze, klube in vse zimskošportne delavce, da ji pomagajo v njenem delu in na ta način s pritegnitvijo najširše javnosti pomagajo stremljenja zimskošportne zveze, da dvigne niveau našega zimskega športa.
Predlog je stavil tehnični odbor zimskošportne zveze in ga je dne 30. marca 1936 tudi sprejel upravni odbor JZŠZ. Organizacija lega dela je posebnemu odseku, ki ga tvorijo gg. Jelenič Jernej, Nagy Viktor, mr. Ph. Piccoli in Stane Predalič.
Okrožnica je namenjena vsem, ki delajo na zimskošportnem polju in vsem onim, ki jim je pri srcu procvit in napredek našega zimskega športa. Naj bi okrožnica zajela čim več ljudi in želja JZŠZ je, da bi iz slednjega kraja prišli predlogi in odgovori na vprašanja, ki jih stavlja JZŠZ. Na ta način je edino možno dobiti popolno sliko zahtev, želj, predlogov, ki bi dvignile naše zimskošportne prilike.
Če so navedena vprašanja in referati pomanjkljivi z ozirom na lokalne prilike, odgovorite izven programa z referatom in ga pošljite, ostale odgovore in sestavke pa označile s številko našega programa. Vsi ti referati naj se dostavijo do 26. aprila 1936 in na osnovi teh odgovorov bo JZŠZ sestavila svoj enoten referat, ki bo slednjega seznanil s stanjem in potrebami našega zimskega športa in s težavami, ki jih športni delavci v celi domovini.
Na podlagi tega je predviden nekako 21. maja 1936 skupen kongres vseh zimskošportnih delavcev v Ljubljani, kjer bi se v stvarni debati in živi besedi določile smernice za bodoče delo in v dosego vzvišenega cilja:
Postaviti vodstvo, ki bo poznalo odgovornost, poznalo nesebično delo in hodilo ravno pot in ki bo znalo tako pritegniti športno mladino, da bi sledna v vsakem koraku, ker bo vedela, da se temu vodstvo sme popolnoma zaupati,
Referatni program.
1. Zakaj opazujemo že nekaj let sem nenaravni razvoj v smuškem športu, da pada število tek-
Celjske novice
S sekiro bi ga
skoraj ubil
Celje, 18. aprila.
Na zatožni klopi so je pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju zagovarjal zaradi težke telesne poškodbe Franc Selič, 24 letni delavec iz Jazbinvrha št. 1 pri Kalobju. Imenovani Selič je 26. januarja popoldne v gostilni Salobir pri Sv. Jakobu, občina Sv. Jurij ob j. ž., bil v družbi 22 letnega Jakoba Mraza. Naenkrat sta se pričela oba malo vinjena, prepirati. Med prepirom je Mraz Jakob pograbil palico in z njo udaril Seliča, kar je tega tako razdražilo, da se je sklenil maščevati. Ko sta nato drug za drugim gostilno zapustila, je Mraz Seliča zasledoval, dokler nista prišla do hiše posestnika Vengusta, kjer je Mraz odlomil lato iz plota in z njo dalje zasledoval Seliča. Ko pa sta prišla do posestnika Slomška, je Selič pograbil slučajno tamkaj ležečo težko sekiro ler se obrnil proti Mrazu, ki ga je zasledoval. Sedaj se ga je Mraz ustrašil ter pričel bežati )>o travniku za hišo^ dokler se ni spotaknil in padel. Tedaj ga je Selič dohitel in ga pričel s težko, toda k sreči lopo sekiro, obdelovati. Pri tem ga je močno ranil na levi strani vratu, dvakrat zasekal v levo nadlaket, poškodoval komolec leve roke in močno zasekal v levo bedro. Obtoženec dejanje priznava, zaradi česar ga je sodišče obsodilo zaradi zločinstva zo-j)er življenje in telo po §§ 180 in 181 na eno in pol leta strogega zapora, na povračilo stroškov in na povprečnino 600 Din. Razen tega mora Selič povrniti Mrazu 1640 Din za izgubo zaslužka, plačati mora stroške v bolnišnici v znesku 1740 Din in poleg tega odšteti 3000 Din za povzročene bolečine.
Uboj v Lembergu
Celje, 18. aprila.
Danes, v petek, se je pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju zagovarjal Jaki Matevž,
60 letni kovaški mojster iz Lemberga št. 5. Jaki je bil obložen, da je 8. marca 19136 zvečer v Lembergu, občina Vojnik-okolica, telesno poškodoval Blazinška Jožefa na ta način, da ga je večkrat sunil z ostrim železnim predmetom v glavo. Pri tem mu je rezilo prodrlo nad desnim očesom skozi kožo in kost v možgane, kar je povzročilo kom-pliciran prelom lobanjskih kosti in krvavitev med lobanjo in med možgansko opno ter je poškodovanec zaradi zadobljenih poškodb naslednji dan ob 11 v celjski javni bolnišnici umrl. Dne 8. marca lotos se je v Lembergu v hiši Martina Arliča vr-| šila svatba, kjer se je zbralo večje število fantov | iz bližnje in daljnje okolice. Med fanti je nastal | prepir, ker je hotel Jaki Valentin, starejši sin obtoženca, vpeljati neki kranjski svatbeni običaj, s čemur pa domači fantje niso bili zadovoljni. Na- j stal jo med njimi prepir in končno je moral Jaki J Valentin preti razgretimi fanti pobegniti. Ker so | ga fantje zasledovali, je Valentin Jaki tekel na-
movalcev — predvsem v klasičnih disciplinah — dočim narašča število neorganiziranih smučarjev.
2. Kako propagirati smučarski šport med narodom in pritegniti čim večje število organiziranih smučarjev.
a) Strokovna predavanja v klubu.
b) Pravilno obnašanje organiziranih smučarjev v naravi napram neorganiziranim. Kako to izvesti?
c) Zakaj se organizirati? Smučarski izleti.
4. Kako vzgojiti javnost za pravilno pojmovanje smučarskega športa?
a) Ideologija smučarstva.
b) Strokovna predavanja za javnost. — Kako jih izvesti?
c) Radijska predavanja.
d) Pravilno pojmovanje smuških tekem. — Kako to izvesti?
5. Kako pritegniti mladino v smučarske vrste?
a) Historijat na vašem teritoriju.
b) Šolska mladina.
c) Ostala mladina.
d) Starši, vzgojitelji in športni delavci.
e) Moški in ženski naraščaj.
f) Naloge klubskih mladinskih odsekov.
g) Naloge mladinskih odsekov .podzveze.
h) Naloge mladinskih odsekov zveze.
i) Vzgoja, trening, tekme.
6. Smučarska higijena.
7. Žena v športu.
a) Organizacija ženskih odsekov,
b) Ženski naraščaj.
c) Ideologija ženskega smučarskega športa.
8. Kako prilagoditi delo zveze, podzveze in klubov?
Dispozicija pod točkami naj pomaga k lažjemu delu pri sestavi referatov eventuelno pomanjkljivost naj popravi vsak sam z ozirom na lokalne prilike. Prosimo za vsako točko sestavek na posebnem papirju.
ravnost domov ter poklical očeta in brata na pomoč. Vsi trije, oče in oba sinova, so se podali v 300 m oddaljeno kovačnico in sicer tako, da sta oba sinova šla nekaj korakov za očetom. Medtem, ko je bil Matevž Jaki že v kovačnici, sta slala sinova par metrov od tam odaljena, tako da sta potek dejanja lahko zasledovala. Ko se je Matevž Jaki nahajal v kovačnici, se je vratom približal neznan moški, katerega je vprašal, kdo je in kaj hoče. Od neznanca odgovora ni dobil. Tedaj je obtoženec Jaki Matevž brez nadalnjega pobral v kovačnici nek oster železen predmet, za katerega se danes več ne spominja ter včkrat z njim sunil proti neznancu, tako da se je ta brez besed zgrudil pred vrati kovačnice. Ko je neznanec še ležal na tleh, ga je obtoženec še parkrat udaril, nakar so vsi trije odšli domov in se za poškodovanca sploh niso več brigali. Vse tri Jakle sta v bližini stanovanja srečala Jožefa Utrankar in njen sin Alojzij, ki sla pozneje pri kovačnici, koder ju je peljala pot proti domu, našla neznanega moškega, ležečega na trebuhu in vsega v krvi. Nanj sta opozorila mimoidoče domače fante, ki so v neznanem moškem spoznali Jožefa Blazinška. Tega so fantje prenesli najprej v Jakšetovo gostilno, nato pa prepeljati! v javno bolnišnico v Celje, kjer je, kakor smo že zgoraj poročali, naslednji dan ranam podlegel. Iz zagovora obdoženca je razvidno, da ne gre za silobran, ker ga neznanec ni napadale, marveč je obtoženec v neznancu domneval enega izmed zasledovalcev svojega sina in je tako njegovo dejanje poteklo iz maščevanja. Zaradi tega ga je sodišče obsodilo zaradi zločina zoper življenje in telo po § 178 k. z. na 2 in pol leti robijo, na povračilo stroškov, 600 Din povpračnine, na odškodnino javni bolnišnici v Celju in na izgubo častnih pravic za dobo troje let.
Naši pomorci
gredo na pot
Bclgrad, 17. aprila. AA. Na podlagi dovoljenja ministrskega sveta M. S. št. 327 z dne 2, aprila 1936 pojde letos kraljevski parnik »Jadran« na večmesečno plovbo v inozemstvo. Namen te vožnje je pomorsko šolanje gojencev 11. razreda pomorske vojaške akademije in večine gojencev 14. razreda strokovne podčastniške šole in razvitje naše vojne zastave v raznih pristaniščih Sredozemskega morja, zlasti v glavnih vojnih lukah Balkanskega polotoka.
Kraljevska parnik Jadran bo odplul na to vožnjo po vsej priliki 10. junija iz Boke Kotorske ali Dubrovnika in bo na vožnji ostal do 1. septembra t. 1. V tem času se bo ustavil v teh-le lukah: Malta, Villefranche, Kandija, Beyruth, Marmarica, Carigrad, Konstanca, Varna, Solun in Pirej. Znano je, da je kr. parnik »Jadran« na lanski vožnji v inozemstvo napravil odličen vtis na vsej plovbi.
Naročajte „$Iov. dom"
■nmmm
mmm?'
Maratonski tekač - legenda?
Očividec o maratonskem
teku leta 1896
Življenje in trpljenje tujskih legijonarjev
Zakleta
Prikaz življenja in trpljenja tujskih legionar- ; jev, ki jih je usoda od vseh vetrov zanesla v (o : strašno četo francoske kolonialne armade, spada , med najbolj pretresljive in najbolj verne resnične ; zgodbe, kar smo jih kdaj brali o tujski legiji. Napisal je delo, ki ga bomo v nekaj dneh začeli prinašati v prevodu Amerikanec B. J. Doty. Po poklicu je bil časnikar in je hotel na lastne oči videti in na lastni koži doživeti romantično življenje v tujski legiji. V legiji služi zdaj tudi veliko Slovencev, bodisi s Primorskega bodisi iz svobodne Slovenije. Preden začne podlistek izhajati, se nam zdi potrebno, da našim bravcem pojasnimo, kaj je tujska legija in kakšne so pokrajine, v katerih poteka dejanje in nehanje tujskih legionarjev in re. snične zgodbe, katero bodo brali v našem podlistku.
Kaj je tujska legija
Francoska tujska legija je bila ustanovljena leta 1831, torej pred stopetimi leti. To leto je francosko vojno poveljstvo ukrcalo v vojni luki Tou-lonu četo, katero so setavili iz zastopnikov različnih narodov. Poslali so jih prej v Alžir. To je bil začetek tujske legije, ki tedaj še ni predstavljala posebne cdinice v francoski armadi, Legija je bistveno pripomogla, da so Francozi pred slo leti mogli osvojiti Alžir, ki je danes eno najdobička-nosnejših francoskih afriških posestev. Pozneje se je legija borila v različnih kolonijah, celo na Daljnem vzhodu, v Indokini, mimogrede tudi v Španiji, v Meksiki, v krimski vojni, sploh povsod, kjer je bil vojni položaj najnevarnejši in je zahteval nadvse pogumnih in bojevitih ljudi. Za svetovne vojne so se legionarji odlikovali tudi na francoskih bojiščih v bojih proti Nemcem. Legija sc je postopno razvijala in prešla različne stopnje preobrazbe in preureditve. Po zakonu iz leta 1807 je sestavljena iz dveh polkov. Vsak od teh dveh šteje šest bataljonov in dve rezervni kompaniji. Število vojakov v legiji odgovarja številčni moči ene brigade pešcev.
O francoski tujski legiji so bivši legionarji in različni pisatelji, željni senzacij pisali že ogromno. Zlasti so se v tem odlikovali Nemci, ki pa so pi. sali povečini z zlobnim namenom, kar je razumljivo, saj je šlo vendar za francosko ustanovo. V legiji namreč še danes služi veliko število Nemcev, ki jim Nemčija ni mogla dati dovolj kruha. To dejstvo je Nemcem zmeraj bilo trn v peti. Del te vrste je nepregledno število, pravtako tudi spominov bivših legionarjev.
Toda »Zakleta legija« se od vseh teh del razlikuje po tem, da je predvsem resnična in pisana brez vsakega zlobnega namena. Nihče namreč ni prisiljen, da se vpiše v to četo, vsakdo vzame nase prostovoljno vsa bremena in vso disciplino, ki je res strožja nego v katerikoli drugi francoski čeii. V pričujoči knjigi pa ne najdemo ne pretiranih
fl	■■
legija
hvalnic, ne zagrizenih obtožb. Pisatelj ni ne za legijo, ne proti njej. Verno zapisuje svoje vtise in svoje doživljaje, navaja dejstva in se ne briga za to, kaj bi utegnilo biti komu všeč ali ne. Nikomur ne vsiljuje svojega mišljenja, marveč pusti vsakomur, da si ustvari lastno sodbo na podlagi dejstev.
»Zakleta legija« ni delo poklicnega pisatelja, kar nam daje jamstvo, da govore o njej samo dejstva in ne fantazija. Zato je to delo tudi zmeraj in povsod zanimivo in pogosto pretresljivo. To je poročilo o življenju mladega fanta legionarja, katerega odlikuje silna življenjska sila in odpornost, ki mu dajeta moč, da je kos največjim naporom in skušnjavam.
Dedno prekletstvo
Železnški inženjer Meier v Leningradu ima hčer. Obolela mu je. Zdravnik je odredil prevoz v bolnišnico za jetične. A v bolnišnici ne smejo sprejemati bolnike brez izkazov: 1. o številu družinskih članov, 2. o njih zaslužkih in 3. o politični zanesljivosti. Inž. Meier je pohitel zadostiti predpisom. Prva dva izkaza sta zadovoljila vodstvo bolnišnice, toda politično spričevalo mestne uprave se je glasilo: Inž. Meier, Nikolaj Karlovič, roj. 1891, ni član komunistične stranke, je meščanske-i ga pokolenja (dokazi niso predloženi), služi pri že-! lcznici od lcla 1923, se je odlikoval pri izdelovanju i načrtov za Lensko železnico po nedovzetnosti ne-i samostojnosti. Nikoli se ni udeležil političnega javnega življenja.« Vodstvo bolnišnice ni smelo sprejeti hčerke sličnega ožigosanega očeta. »Politično spričevalo« je posledica maščevalnosti nekih Meierju podrejenih uslužbencev. Lahko bo z uradnimi podatki ovrgel podtikanje nesamostojnosti in nezmožnosti. A to je dolga stvar. Hči pa nc sme v bolnišnico, dokler ne bo opran njen oče. (Leningrajska »Več. Krasn. Gazeta« od 16. marca 1936.)
Kitajska samoniklost
Sodobni Kitaj hiti posnemati v boju za obstanek Evropo in celo Ameriko, a vendar noče pozabiti na staro izvirno kulturo. Kantonska vlada J iz tega vzroka ne trpi posameznih evropskih razvad. I ako je odločno prepovedala ženskam barvanje ust in nohtov ter popravljanje trepalnic. Trgovine za pisalne potrebščine ne smejo prodajati šoloobveznim otrokom polnilnih peres in učitelji jih morajo takoj zapleniti v razredu. Ta prepoved je utemeljena s tem, da ne more nobeno pero pravilno podati lepoto kitajskih starinskih pismenk. Slednje so navezane na tuš in čopič. Kitajščina brez zgodovinske pisave bi izgubila svojo umetnostno lepo izražanje. Šolarji, ki hočejo postati zavedni Kitajci, si morajo to zapomniti.
Športne naprave za olimpijske igre se bližajo koncu. V ospredju vidimo gledališče na prostem, paradni prostor s stolpom za olimp. zvon ter stadion
To ni šahovnica, marveč pravkar dograjeni prostor za avtomobile pri berlin. olimpijskem stadionu
dvigne s svojega sedeža in maha v pozdrav. Navdušenje je doseglo vrhunec. Vidijo se možje in žene, kako jokajo, nepoznani se objemajo, ozračje drhti v radostnih vzklikih. Spričo jakosti dogodka nikdo ne more ostati miren. Ne gre za športni uspeh, temveč za misel, da je vse to povezano s
slavno prostostjo. To je bila repriza legendarnega maratonskega teka pred 2386 leti. Tudi drugo in tretje mesto sta zasedla Grka in šele četrti je bil »inozemec«, Madjar.
I udi to je bila maratonska tekma, ki so jo I vpisali v zgodovino kot zmago helenizma.
Nemški zgodovinar dr. A. Schiff, profesor j Ta berlinski visoki šoli za telesno vzgojo, je ’ iledavno izdal zanimivo študijo pod naslovom -Maratonski tekač ■ legenda?« Prof. Schiff je bil član nemške arheološke ekspedicije, ki se je lotila izkopavanja na klasičnih športnih tleh. Po njegovih izvajanjih posnemamo:
Kaj je koncem koncev maratonski tek? Vsakdo ve, da je to tek na 42 km, dn je to spominski tek — točnejši odgovor pa dobite le malokdaj.
Samo na dveh mestih grške književnosti naletimo na lepo povest o atenskem vojščaku, ki je po zmagi na Maratonu tekel v Atene, sporočil zmago in izdahnil. To je bilo 1. 490 pr. Kr, Sumljivo pa je, da Herodot, ki je podal klasičen opis maratonske bitke, tragičnega glasnika zmage niti ne omenja. In vendar je Herodot znan po tem, da v svojih zgodovinskih spisih nad vse rad opienja anekdote in epizode. Tudi večji del drugih poročil molči o maratonskem tekaču.
Thersipos, Eukles ali Filipides?
Šele poznejša književnost, ki je nastala približno 600 let po maratonskem dogodku, omenja pogostejše tudi nekega Thersipa, ki naj bi bil slavni maratonski tekač. Drugi zopet trdijo, da je bil to Eukles, ki je še v bojni opremi ves preznojen pritekel z bojišča, navalil na vrata prve atenske hiše, kjer je mogel izpregovoriti samo še te-le besede: »Veselite sc, mi se tudi radujemo!« Za tem se je zrušil brez življenja.
Pisatelj Lukian, ki je živel od 120. do 180. leta po Kr., je napisal študijo »O napakah v načinu pozdravljanja«, V tej študiji se je dotaknil tudi maratonskega tekača in sicer ob priliki, ko je hotel dokazati, odkod izvira pozdrav »Radujte se!« Lukian piše takole: »Prvi, ki se je poslužil tega pozdrava, je bil tekač Filipides, ki je pritekel z Maratona in zaskrbljenim Arhontijcem sporočil sledeče besede: Radujte se, mi smo zmagovalci! Ko je kriknil te besede, se je mrtev zrušil, radujoč se v poslednjem dahu.«
Zgodovinska resnica — ali legenda?
Prof. Schiff ugotavlja, da se poročila o maratonskem teku ne strinjajo. Sumljivo se mu tudi zdi, da pripisujejo dogodku mnogi pisatelji etični smisel z moralnim dodatkom. Toda zgodovinska anekdota, polna etike, ne odgovarja vselej zgodovinski točnosti. Zdi se, da je tako tudi v tem slučaju. Najprej preseneti človeka nesigurnost v imenu tekača. Omenjajo se tri imena: Thersipos, Eukles in Filipides. Če bi se o lem dogodku ohranila v narodu živa tradicija, tedaj bi se nedvomno tudi ohranilo ime.
Naj bo kakorkoli, pa četudi ne bi odgovarjal
I opis maratonskega teka zgodovinskemu dejstvu, i četudi je mogoče le junaška legenda, vendar ima svoj nacionalni in etični smisel. Vsi narodi imajo svoja junaška izročila, ki sicer nc morejo prenesli zgodovinske kritike, vendar pa zelo koristno izpopolnjujejo sliko ljudske duše. Kot lake so legende povsem na svojem mestu.
Čustva naroda se pogosto lažje negujejo z izročili, pri katerih ima svoj delež — fantazija; lažje kakor z enostavnimi dejstvi, katerim manjka magije junaštva. V tem smislu želimo in moramo pojmovati maratonski tek in maratonskega tekača.
Repriza po 2386 letih.
Bitka na Maratonu se je vršila 1. 490 pr. Kr., prva moderna olimpijada pa 1. 1896. Na tej olimpijadi se je vršil maratonski tek prvič kot športna tekma. Med tem, ko se je grški narod za* najrazličnejše točke olimpijskega programa komaj brigal, je posvetil ves svoj ognjevit interes maratonskemu teku. Želja, da bi grška kri v maratonu zmagala, se je spremenila v narodno potrebo.
10. aprila ob dveh popoldne se je podalo 25 tekačev na težavno progo, ki je vodila od. Maratonskega polja do atenskega stadiona. Že zgodaj zjutraj so se razvrstili desettisoči gledalcev ob progi, stadion pa, ki ima za 50.000 oseb prostora, je bil natrpan do zadnjega kotička. Nikdo se ni brigal za rekorde v skokih, katere so postavljali Amerikanci v stadionski areni; le nervoznost okrog maratonske tekme se je stopnjevala.
Tekmovalci so bili večinoma Grki, le po en Madjar, Francoz, Amerikanec in Avstralec je bil med njimi. Proga je vodila od Maratona mimo Pantelikona, dalje preko pokrajin Pikermi, Char-vati in Arubelokipi. Dolga je bila približno 40 km. Že v začetku se je izkazal kot favorit Avstralec Flack. Dolgo je vodil, vendar ni zdržal do konca in je omagal, pTedno se je približal Atenam.
Napetost v stadionu se je stopnjevala. Od časa do časa so prihajali oficirji-konjeniki ali kolesarji, ki so vršili poročevalsko službo s proge. Dolgo so bila poročila za grška čustva nepovoljna. Ko pa je Avstralec odstopil, tedaj je bil ves stadion kakor elektriziran: Vodi Grk! Mla.d kmetič Luis iz Amarussija, nedaleč od Aten, vodi!
Topovski strel je odjeknil v ozračje — znak, da je zmagovalec blizu. Narod se dviga s svojih sedežev, od zunaj se čuje radostno vriskanje in petje, vse strmi proti stadionskim vratom. Vznemirjenost je nepopisna. Ves prašen, stokrat preznojen, leče nekdo v stadion. Prestolonaslednik Konstantin, pokrovitelj olimpijskih iger, in knez Jurij mu hitita nasproti. Spremljata ga, prvi z desne, drugi z leve strani. Luis teče proti cilju, za njim pa spremstvo s sodniki vred. Sam kralj se
Pod operacijskim nožem
V	čakalnici ljubljanske drž. bolnišnice. Prišel sem zgodaj, a je bila že polna in šele po dveh urah sem prišel na vrsto. V sprejemni pisarni vprašam uradnika, če bo še kaj prostora. »O, prostora dovolj,« se nasmehne, »saj pri nas ne poznamo krize!«
Mc veseli. Grem na kirurgičnega. V veliki bolniški sobani v prvem nadstropju je kakor živo mravljišče. Skoz in skoz po sredi so videti nakopičene postelje in posteljnina kar nekako drugo na drugem, bolniki pa seveda po dva na mnogih posteljah. Hočem kar oditi, saj je škoda delati napotje. — Kar počakajte, se bo že uredilo,« reče sestra. In res, že nosijo noter civilno obleko: sila je sila, kdor se le količkaj opomore, naj gre izpod nogi j Tovarna za popravljanje človeških udov: pri teh vratih noter, pri onih ven. Naprej!
Dobim perilo in take stvari, postelja se bo našla pozneje, mi rečejo. Toda če dobro premislim, saj teh stvari ne potrebujem, kaj mi bo to? Saj pojdem lahko kar tja v operacijsko, tam se slečem in ležem na mizo, potem se oblečem in pojdem domov. Cemu mi bo postelja? Cez dva, tri dni pridem pokazat, če se je dobro zacelilo — in stvar je zame opravljena.
Ne, tako preprosto pa le ne gre v tej kovačnici človeških popravil, kakor sem se prepričal. Treba je temeljito dognati to in ono, ugotoviti odpornost, preiskati srce in pljuča. Tu ne gre tako kot na fronti, ko kar
nenadoma padeš pod nož in nihče ti ni poprej ugotovil, imaš li dovolj odpornosti za to ali ono kočljivo stvar.
Sem torej čakal pa opazoval tisto zanimivo vrvenje. Neprestano prenašajo ljudi sem in tja, kakor ob ofenzivi. Pri večini vidim obvezane roke ali noge, nekateri jih imajo na utežih, drugim hladi rane led na prsih. Kdo ve, katere tegobe jih še mučijo. Gotovo ni nikogar, ki bi ležal tu morda za zabavo. So starejši ljudje, mladeniči in otroci — vse navzkriž. Človek ima vtis, da gre tu vse brez glave, toda ko pozorneje premotri, vidi, da gre vse lepo po vrsti in po redu. Nekdo čepi tam na stolici ure in ure in je prepričan, da so nanj pozabili, pa pride strežnik in ga nekam odvede. Onemu tam naročuje zopet sestra, naj gre in se javi tam in tam. Vsakdo pride pravočasno na vrsto. Nekatere prevažajo, drugim režejo debelo plast sadre s telesa z velikimi škarjami. Pravkar so prinesli nekoga iz operacije. Stopim bližje: močan fant, v obraz nekako zabuhel, levica mu je povezana in ogromna leži ob telesu, kakor da ni njegova. Ostro zaudarja po etru. Operiranec se prične prebujati; kakor stokaje umirajočega; iz ust se mu gnete pena, stok pa postaja bolj in bolj jokav, silovito drhti telo v neznanski bolečini. Njegov brat joka poleg, prepričan, da brat umira. Tudi jaz sem mnenja, da ne bo živel niti ure več, kajti prebujanje iz narkoze je najbrže hujše od operacie same. No, dobro uro nato sta se brata že kar lepo pogovarjala in ne dosti manj smejala.
Pod noč se je mravljišče nekoliko umirilo. Odkazali so mi posteljo tam nekje na sredi in mislil sem, da bo zdaj do jutra mir. Foda komaj je velika družina zasnivala, že prineso zopet noter kopico vikov in stokov. Nekega fantka polože blizu mene nekam na posteljo. Z vsemi štirimi otepava, bruha, vpije in tako žalostno joka. Dve, tri sestre ga bude in tolažijo, nič ne pomaga, ni ga moč zdramiti iz omame. Na polnoč je šla ura, ko se je šele pomiril. Bil je operiran na slepiču. Potem se skloni sestra k meni in šepne: »Enega imamo tu, ne vemo kam z njim.« Razumel sem in se pomaknil h kraju. Miru pa ni bilo še vso noč so nekaj vlačili sem in tja. Zjutraj se okrenem k neznanemu tovarišu, ki sva se tiščala s hrbtom, pa zvem, da je pobič z zelenega Štajerja. Počemu hodu v Ljubljano, ko ima vendar bolnice v Celju in Mariboru, rečem. Ja, v Ljubljani je boljše, reče in mc vprašuje, kaj naj napravi; operirati bi si pustil žolč, pa ne ve, se boji.
Zjutraj so me poslali k preiskavi srca, pljuč in grla. Na rentgenu sem videl tisti skrivnostni sij. Je to radium? Je luč, ki sije skozi stene? Mimogrede sem stopil na interni oddelek obiskat tovariša. Pacijenti leže po tleh, se razume, tovariš mi pa reče, da je del takih, ki bi šli lahko takoj domov. Toda ne morejo jim do živega, Izperejo jim čreva in želodec, predpišejo strogo dijeto, se pa na skrivaj na-žlampajo kar jim pride pod roko. Na kirur-gičnem gre ta stvar bol enostavno: na mizo ali ven!
Iz tiste velike sobane sem prišel zvečer v neko manjšo, v bližino operacijske dvorane. Tu ni pa nikakih posebnosti videti, kakih šestnajst postelj, a prijetna tišina. Sami operiranci, ki morajo ležati po 7 do 14 dni nepremično.
Naslednje jutro sem bil pripravljen. Kmalu po devetih so mc poklicali. Vstopim. Oster vonj po etru, jodu, kloru. Sijaj«.* sobana, stena od samega modrega porcelana. Steklo, porcelan pa lomljenje svetlobnih žarkov napravlja nekak skrivnosten vtis. Operacijska dvorana!
.!°S.*;or vz^'hov, strahu, groze, simfonija vročičnih koprnenj, dvorana večno divje melodije ••• 1 laho begam z očmi, da bi morda z ne-lodnim vedenjem ne oskrunil skrivnosti svetišča. Ena miza je zasedena; sestra jo nekako sramežljivo zakriva s špansko steno, drt bi r.e segle tja radovedne oči. Toda mirno španske stene vidim visokoraslega, simpatičnega operaterja, in zdi se mi, kakor da sa pogovarja s svojo »žrtvijo«. Ena miza pa je prazna in tako nekam čudno je zgrbljena. Operacijska sestra mi vbrizgne v nadlaket injekcijo, kar sc mi je zdelo kak«r Šilce žgar.ja za popotnico ali pa za korajžo. Potem mi veli, naj se slečem. Če bi še malo počakali, dn si še ogledam. še nikoli v življenju ni«!em imel časti, vstopiti v tako dvorano, pa bi me re* zanimalo, videti to in ono. Toda tt« ni mesta bo *a-njarije, tu je gola realnost, oprt*, na f*soui«'. Saj res, ura zapazim na steni: 9.25 kažeta k»-zalca.
»Prosim, lezite!«	!D<rijej
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečina naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 299b. Uprava; Kopitarjev* h.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Oec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.