34. številka
Ljubljana, v soboto 11. febrnvarja.
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan svcčer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst ro-oge r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pogiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Železnice in narodna jednakopravnost.
Skoro tako stare, kakor železnice same, so pritožbe slovenskih rodoljubov, da se uprava onih železnic, katerih proge teko po slovenski zemlji, veliko premalo briga za ravnopravnost slovenskega potujočega in blago razpošiljajočega občinstv; i. Čule so 8© te pritožbe že opetovano v državnem in raznih deželnih zborih, zlasti deželni poslanec Ljubljanskega mesta dal jim je že parkrat duška v odločnih in ostrih besedah — a dosihdob ostale so vse-te pritožbe več ali manj glas upijočega v puščavi.
Državna železnica je sicer v tem pogledu nekaj storila; priobčujejo ee njena razglasila tudi v slovenskem jeziku, gleda se pri nastavljenji uradnikov in sprevodnikov vsaj nekoliko na znanje slovenskega jezika itd. A tudi tu je nedostatkov še dovelj, zgodilo se je n. pr. še pred par meseci, da postaje „Kamnik" niso hoteli poznati, na Koroškem tudi državna železnica še ne spoštuje drugega deželnega jezika, slovenskih napisov v vozovih tudi še nismo zasledili, in odprto je v tem pogledu še širno polje delovanju in delavnosti naših narodnih zastopnikov in političnih društev. Tudi mi izpregovorili bodemo v tej stvari še primerno besedo zlasti glede na dolenjske železnice.
Danes pa imamo v prvi vrsti v mislih južno železnico, ki je še vedno gluha in slepa za naj-primitivnejše in najnaravnejše zahteve in potrebe slovenskega potujočega občinstva. V tem pogledu pa gre velik del krivde tudi na rovaš naše narodne malomarnosti in brezbrižnosti. Tačas, ko se je zgradila in otvorila južna železnica, se je narod slovenski stoprav zopet pričel zavedati svojega obstanka, pričel jo stoprav zopet dihati in skoro je bil svet pozabil, da je od Drave do Adrije le začasni gospodar, ne pa domačin nemški narod. Zategadelj se tudi južna železnica, zgradivši svojo progo od Maribora do Trsta in do Gorice ni brigala za nas molčečo paro, nastavljala je po slovenski zemlji nemške uradnike, napravljala zgol nemške ozir. na jugu tudi še italijansko napise in pohlevni slovenski popotnik je pač plačeval, pravic pa ni imel. In tako je po večini ostalo, kajti zdramivši se iz sna, se nismo utegnili brigati za take „malenkosti" in še dandanes se ruje uklanjamo na že-
leznici nemščini, nego da bi odločno zahtevali to, kar nam gre. Minima non curat praetor — ne brigajte se za take lapalije, katerih izprememba bi le otežila splošni promet, tako se nam je prigovarjalo od desne in od leve, in mi smo se v svoji prislo-vični ponižnosti udali I Le na ta način bilo je mogoče, da še dandanes poslujejo na marsikateri postaji južne železnice na slovenski zemlji slovenščine nezmožni uradniki, zabranjujoči tako slovenski mladini kruh na domači zemlji, da so napisi na postajah od Save navzgor in od Nabrežine navzdol izključno nemški ozir. nemško-italijanski, da delajo izjemo tu le ponekod slovenski napisi na — straniščih, da se izklicujejo imena postaj tudi slovenski le od St. Petra do Zidanega mostu, da slovenščini ni prostora na napisih v vozovih, da večina sprevodnikov, vozečih po slovenski zemlji, ne umeje slovenski (kakor da bi nedostajalo domačinov!) in da v železničnih restavracijah na Zidanem mostu, v Ljubljani (!!) itd. gledajo kot divjo zver slovenski govorečega popotnika. — A vse to so seveda „malenkosti" in naroden nestrpnež je tisti, kateremu kri vzkipi, ko opazuje, da sme sprevodnik uradno spregovoriti slovenski le do Save, kakor da bi onstran Save hipoma prenehal slovenski živelj in ko zagleda ob progi Pragersko-čakovec slovenske napise le na tistih nizkih, tajnostnih paviljončkih!
Skrajni čas je pač, da se zdramimo iz te sramotne letargije, in da neizprosno zahtevamo, kar imamo zahtevati pravico. Uprava južne železnice, kolikor nam znano, še ni načeloma nasprotna našim narodnim težnjam, ona je le lena in ako še ni izvršila, kar je njena dolžnost, je to opustila največ iz naravne komoditete in zategadelj, ker smo se dosihdob sami premalo brigali za to, da jo informiramo in opozorimo na njeno dolžnost napram slovenskemu narodu in občinstvu. V marsičem iskati je krivdo tudi pri nižjih nam često naravnost sovražnih organih južne železnice, hotečih si ohraniti svoje stališče v Slovencih, kar bi po izvršitvi narodne ravnopravnosti ne bilo lahko mogoče. Evo dokaz! Pred kratkim izdalo je vodstvo južne železnice novo „Instruction tur den Transportdienst" v petih delih. V prvem delu A. čl. 7 pag. 11. veli ta instrukcija doslovno: „Sobald ein angekommener Personenzug in der Station vollkommen stille steht,
haben die Conducteure sowol den Stationsnamen, als auch die Dauer des Anfantlialtes laut und deutlich in den iiblichen Landessprachen dreimal auszurufen ..." Ob sebi umevno je, da velja ta določba tembolje pri klicanji za odhod. — Slovenski jezik je priznan deželni jezik tudi na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, in vender se dotični organi južne železnice pokori ravno navedeni določbi le na Kranjskem in še tu ne povsod. In potem, ako se mora ime postaje izklicati slovenski, tedaj mora postaja pač tudi imeti slovensko ime, i. e. slovenski napis. Na to nedoslednost in neizvrševanje propisov že tu opozarjamo veleslavno vodstvo južne železnice. Važen je tudi drugi del navedene instrukcije, govoreč e jeziku voznih listov, važno je še marsikaj, a o vsem tem prihodnjič. — Za danes bil je naš namen le, da v splošnih potezah opozorimo slovensko občinstvo na narodno nebrižnost, ki je v prvi vrsti kriva, da kaže slovenska zemlja tujemu popotniku često se nemško lice — in to je tudi naroden Škandal! Podrobneje bodemo o stvari še govorili in za danes kličemo le našim narodnim zastopnikom in političnim društvom, v prvi vrsti pa slovenskemu občinstvu samemu : Vigilantibus jura !
Kranjski v pomoč.
Slovenski poslanci, ua čelu jim dr. Ferjančič, Pfeifer in Šuklje so v državnem zboru dne> 8. t. m. stavili nastopni nujni predlog:
V nekaterih okrajih kranjske dežele je bila lani slaba letina in zlasti v političnih okrajih po-stojinskem, logaškem, novomeškem, krškem in črnomaljskem se ni nič pridelalo.
Razen navadnih ujem se je v minulem letu v teh okrajih zaplodil v izredni množini tudi podjed, kateri je popolnoma uničil krompir, glavni živež oudotnega prebivalstva.
Vsled nujnih poročil političnih oblastev o na-stali bedi razdelil je že deželni odbor potrebnim občinam svoj redni in izdaten izredni prispevek.
Ker pa ta podpora ne zadošča, da bi se trajno odpomoglo samo najnujnejšim potrebam, stavljaju podpisanci nujni predlog:
LISTEK.
Iz podstrešnih sobic.
Predpustna črtica. Spisal J. Motov.
Stroji v predilnici vršali so kakor slednji dan. Bombaž se je sukal, vrtel in se navijal v tankih nitkah na vretenca.
„ Torej žena vam je umila," obrue 8e delavka Metka Redkvica k blizu stoječemu možu, ki ji je ravno bombaža donesel.
„Ob, to je hudo, tako sam sem zdaj!"
„Pa tako nanagloma ste jo izgubili."
„Domov je prišla — Se zdaj jo vidim — pa mi je rekla: Slabo mi je Blaž, tako me peče pod rebri."
„Revica! Vi Hte pa tudi revež!"
.Siromak sem, pa še velik," vzdihoe Blaž Olipek, potegne moder platnen robec iz žepa in začne otirati debele solze, toda precej mu jih je ušlo po kratkih ŠčetiuaBtih brkah in po kislo navzdol zavitih ustoicah.
»Resež, smilite ee mi," do mu Metka ter gleda
še nekoliko hipov za njim, ko se je motal s prazno košaro mej stroji.
„Za vraga, pazite! nit se vam je že zopet utrgala, dvajset krajcarjev vam odtrgam!" zakriči poslovodja tovarniški nad njo, „vrag vas vzemi, klepetulje!"
Redkvica, nabožno dekle, (priprost Človek bi jo nazival celo „tercijalko") stara že nekaj mesecev nad petiutrideset let, ee pri teh besedah kar prekriža. —
Tako je minulo nekaj dnij.
Metka in Olipek videla sta se vsak dan po večkrat. Govorila sta to in ouo, da pritiska mraz, da so m daj odpustki in da je predpust letos strašno kratek. Pravil ji je, da je njegova rajnea nesla pred 13 leti 150 gld. v hranilnico, ne da bi vzela kaj iz nje, <!a mu je pustila deset goldinarjev denarja, nekaj čedne obleke in da ima terjati pri nekem gospodu, kateremu je pokojnica stregla, še pet goldinarjev itd.
„Koliko pa je že, kur ste pokopali ženo?"
„1, kaj bo. Menim, da bo v ponedeljek štiri tedne, takole je bilo o sv. Luciji.
,A. tak6."
Obrnil se je. Toda mej vrati iskalu je njegovo oko onega bitja, ki ga zna tako lepo tolažiti. Srečala sta se z ofimf. Staro devico Metko je to kar v dno srca Bpeklo . . , . Tedaj so se ji pa začeli podirati vsi trdni sklepi, ki jih je delala pred različnimi svetniki v rnznih cerkvah. Da bi se nekoliko streznila iu utolažila vest radi že v duhu prelomljene obljube — veduega devištva, začne domov grede obirati s svojo tovaiš co druge delavke v predilnici.
Tekel je že peti teden, odkar so Olipku štirji črno opravljeni možje buljoš /akousko polovico odnesli k sv. Krištcfu.
V nedeljo dopoludno priplazi se Blaž v podstrešje stare hiše v . . . skih ulicah.
„Plačat pridem, mati, za perilo," spravi Olipek težko iz ust ter zapira h brbtom in nogo vrata.
„Saj se ni mudilo za tistih trideset krajcarjev, no pa dobri so, Če jih človek le ima."
Blaž izvleče počasi iz mošnjička denar in ga našteje na mizo. Na to sede na bližnji stol, dene glavo v roke, nasloni se s komolci na kolena in začne jokati in javkati.
Pred vrati pa je stala in poslušala — Metka.
Ženska, ta je, kadar ljubi, sedaj  predrzna in
Razne vesti.
* (Sleparije pri regulaciji Donave.) Pri delih, ki m vrAe pri tako zvanih »železnih vratih" dogajalo bo je v miriolem letu čestokrat, da bo se prekršile carinske odredbe in je naša država bila oškodovana zh kakih 50 000 gld. Pričela 8e je preiskava. Ovadila se vsa stvar že meseca novembra pri finančnem mimsterstvu.
* (Ruska mornarica v Havru.) V kratkem pnplul bode oddelek ruske vojne mornarice v Havre, kjer se delajo priprave, da se slovesno vzprejme Ruse. Posadka se je pomnožila in Carnot sam pojde v Havre, da se vdeleži slovesnega vzpre-lema. V tem oddelku so mej drugim največjo oklop-nice ruske mornarice pod poveljništvom viceadmirala Kognakova.
* (Guy de M a u p a mm a nt.) Zdravje slavnega francoskega romanopisca, ki je že leto dni umo-bolen, shujšalo se je v poslednjem času tako, da zdravniki nimajo nobene nade, da bi mogel živeti več nego nekoliko tednov.
* (Državna pokojnina udovi Rena-novi.) Francoski ministerski svet je m kletni predložiti zbornici načrt zakona, po katerem bi vdova Renanova dobivala dosmrtno pokojnino letnih 6O0O frankov.
* (Ženski časopis.) V Rutterdammu začel bode izhajati nov časopis, ki ga bodo uredovale nekatere dame, mej njimi tudi jedna odvetnica. Razpravljal bode Bocijaluo gibanje mej ženskami.
* (Tragična dogodba) pripetila Be je te dni v Dolnji Tuzli v Bosni. Mai-ir tamošnjega polka Pavel Seftsovic umrl je za pljučnico in njegova fcena ustrelila so je iz žalosti z revolverjem ravno v srce. K pogrebu sina prišla je tudi mati njegova, katere jedina podpora je bil pokojni. A prišla je prepozno, mogla je samo še za pogrebom nesrečne suahe. Po pogrebu odšla je v tamosu|i veliki hotel, kjer je bil isti večer ples ognjegaacev. Mej tem, ko so v prizemlji veselo rajali, vzela si je starka življenje v tihi svoji sobi. Našli bo jo zjutraj obešeno na oknu. V pismu razložila je nesrečnica svojo poslednjo voljo in ostavila 10 gld. za gostilniški račun. Ta žalostna dogodba vzbudila je splošno Božalovanje v vsem mestu.
* (Nesreča na morji.) Največja nemška ladija na jadra , M ari a Rickmers4* iz Bremena potopila je na potu iz Antvverpena v Singapore. Utonilo je vbh moštvo, kakih 40 osob. Tovorno blago ladije bilo je vredno okolu tri milijone.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Črnomelj 10. februvarja. Občinski svet Crnomtdjski imenoval je gosp. Antona Jer šino v i ca, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, častnim meščanom.
Marenberg 10. februvarja. Okrajni za-stop marenbreškj volil Franca Dittingerja iz Savnič predsednikom in Ivana Kresni ka iz Vozenice podpredsednikom.
Dunaj 10. februvarja. „Wiener Ztg." prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor nižjeavstrijski na dan 15. februvarja.
Budimpešta 10. februvarja. Štrajku-jori puskarji začeli včeraj zopet delovati v puškami.
Beligrad 10. februvarja. Neki tukajšnji radikalni odvetnik dobil je za volilsko agitacijo iz Rusije 300.000 dinarjev, katere je baje poslal princ Arsen Karagjorgjevič.
Rim 10. februvarja. Kralj podelil rumun-skeniu prestolonasledniku red sv. Anuncijate.
London 10. februvarja. Angleška vlada je priznala provizorno vlado havajsko.
stev.38.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.6t6
V soboto, dne 11. februvarja 1893.
Valenska svatba.
Igrokaz v Štirih <lcj:uvjih. — Spisala Ludovik Oaughofor in Murko Brooiner,   Preložil Fr. Svoboda.   — Režiser gospod Ignacij BorStnik.
Začetek točno ob '/,8. uri, konec ob 10. uri zvečer.
1 >i-:i t«mt i(v*it<» <li usi v<>.
Pri predltavi BVira godba slavnega domačega peSpolku baron Kubn St. 17.
"CJctopniiia: Purterni Hedeži 1. do III. vrste HO kr. 1'arterni Bedeli IV. do VIII. vrste GO kr. Partcmi sedeži IX do XI. vrsto HO kr. Balkonski sedeži I. vrsto GO kr. Balkonski sedeži II. vrste r><) kr. Balkonski sedeži III. vrste 40 kr. Galerijski sedeži .'{() kr. Ustopnina v ložo 50 kr. Parterna stojišča 40 kr. Dijaške tistopnice 30 kr. — Galerijska stojišču 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki. Belenburgove ulice, in na večer predstavo pri blagajniei.
Prihodnja prelistava bede v č-triek, dne Ili. fobruvs'rja 1*93.
Blagajnica ee odpre ob 7. url zvečer.
„LJUBLJANSKI ZVON"
atojl
ra vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta S gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so v Ljubljani:
7. februvarija: Marjana Justin, delavka, 59 let. Kravja dolina št. II. vsled raka v želodcu. — Alojzij Klobčar, delavec, 46 let, Kravja dolina št. 11, caries vertebr.
H. februvarija: Liza Resnik, delavka, 32 let, sv. Petra cesta ftt. 7, jetika. — Meta Podbreg r, delavčeva žena, 50 let, sv. Petra cesta 8t. 69, jetika.
V deželni bolnici:
7. februvarija: Marija Zaje, gostija, 70 let, emphy-sema puhu. — Franc Peternek, inizar, 22 let, tumor cerebri.
8. februvarija : Marija Bernik. gostija, 66 let, carci-doma mamae.
Meteor o logično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriiia v mm.
u	7. zjutraj	730'H mm.	— 0-8 C	si. vzh.	snež.	470 ran.
	2. popol.	732"! mm.	3 4 C	si. svz.	obl.	
0J	9. zvečer	734 1 mm	— 2 0 C	brezv.	megla	snegH.
Srednja temperatura -f-02", za 0-6" nad normalom.
borza
dne* 10  februvarja t. 1.
včeraj
Papirna renta.....gld. 9875
Srebrna renta.....„      98 40
idata renta......,     117 25
5°/0 marčna renta ... „ 101 80 Akcije narodne banke . . , 993 — Kreditne akcije   ....     ,    h2'2 60
London......., 120-90
Srebro.......,      —■—
Napol........n       9-617. -
C. kr. cekini    .....     , 569 Nemfike marke    ....     ,      59*82*/. -4u/n držuvne srečke i& 1. lhf>4   .    250 gUi. Državne srečke iz I, 1864    .   .    100 ,
Ogerska zlata renta 4"/.........
Ogerska papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srečke 5°/u ... 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*7,°/u zlati zast. listi  . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rndolfove srečke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke ...     120 , Tramway-druflt. velj. 170 gld. a.v.....
danes
■ gld. 98 90
■ „ 98 50
■ . 11775
- u 102—
• „ »M—
• , 324 60 n 120-90
W9
• . -V69V,
- - 59 22'/, 147 gld. 25 k.. 195   .   — .
114
130 118 193 25 151 248
90
«0 50
75
Ceniki
se pošiljajo
zastonj
in
i ra d k ovan i.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Plitke cene. — I godno plačevanje nn obroke. — Sli»ri nI roji ne ZHvilie-■ijnvttjo. — 1'opravki Me zUlelttJo hitro, ilnli.o in (11) eiieno. 1301)
Uboga udova
brez vnakeršne podpore, s tremi bolnimi otroci, milo prosi za kako pomoč, da od silno velike potrebe ne pogine. — Marije Terezi|e eemtm it. 14. (3)
Stanovanje
obstoječe iz jedne prostorne sobe s kuhinjo (brez oprave) Ifiee ne takoj     bližini Južnega kolodvor«. — Več
pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda".    (161—1)
C. li glavno ravnatelistvo avstr. flrž. železnic.
Izvod iz voznega reda
-vol^et-vziegra. od 1- olstotera 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem < asa.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 6. ari 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž. Pon-tabtd, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob II. url 55 min. predpoldne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. ari 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iaomost. Pariz, Line, I^chl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlovu vare, DraSdane, Dunaj  via Amstetten.
Prihod v Llubljano (juž. kol.).
Ob 7. ari lO min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Liuca, Isuhlja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 4. ari 55 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, FransenaftBte, Pontablja, Ti biža.
Ob 9. ari 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljnbua, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod lz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. ari 15 min. zjutraj v Kamnik. ,,  2.   ,,  lO   „    popoldne v Kamnik. ,,   7* OO   „     zvečer v Kamnik.
Prihod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   6. ari 36 min. zjutraj iz Kamnika.
„   11«   ,,   00   „     dopoldne iz Ivanin ka.
„   6.        20   ||    zvečer iz Kamnika.
Sredujo-evropejaki čas je krajueinu času v Ljubljani za 2 minuto naprej. (12—29)
rsrsisisisrsisrsfsrsfsrsjsrsjsrsjsit
KARL TILL |
Iifubijana« špitolske ulice št.  10. q
Risalnice, risalni ogel, risalni čavljički, risalne |J
Sine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa u
za ronde pisavo, škriljnati klinci, škriljne pio- q
ščice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šol- q
ske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, pred- n
loge za pokončno pisavo, peresa za pokončno n
pisavo, sindetikon,  bela kreda za tablo, no- l
žioevke,   mape za pisanke, tinte črne in bar- u
vaste, tintni gumi, tintni črtniki, črnilec, tint- q
niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, |
risarski papir, predloge za risanje, orodje za s
(1024j                      risanje.                 IV.   (22) q
Lekarna ,,k zlatemu državnemu jabolku66.
J. PSERHOFER'ja
IfriinaJ. I.,
S i 11 g; e r M t r a s h e 15.
If 1*1 OICTlInO LnnnllPa Pn<Je imenovane uul verzulne krogllec, kot znano, lehko l\l I UlblllllG KI UJJIIUU, čistilno domače sredstvo.
Oil teb kroglic stane: 1 »kutijicu n l!% kroglicumi 21 kr., 1 /vitek h ti Mkut-
IJIcnmi I glri. *i kr., <'■•* se pršlje tiefrankovano proti povzet u pa I lO kr.
0^ se poprej vpošlje denarni zneaek, potem Htane poStnlne prosta pošdjatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr, 2 zvitka 2 «ld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr.   (Manj ko jeden zvitek se ne more pošiljati )
Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice"
zahtevati in na tu oa/.iti.  da  ima napis na pokrovu  vnako Rkatlj'C'' na navodilu o uporabi stoječi iMtdms J. l*s4-iliofVi- in a cer z rude "iuii črkami.
Nerlioler- j h.
lonček  40 kr., s
Balzam zoper ozeblino f
Ion
poštnine prosto poAiljatvijo <S.t kr.
Sok od ozkega trpotca is Američansko mazilo zoper protin,
Spitzwe^eriehsaft), stekl. ,00 kr.
I lonček l gld. 20 kr.
Prašek zoper potne noge, '
50 kr., s pošt-
nine j)rosto pošiljatvijo 75 kr.
Balzam zoper golšo, pn?stoV^u^:bo<irkJ:
Angleški balzam.
1 steklenica 50 kr.
Življenjska esenca (Praške kapljice),
1 stekle ličiea 22 kr.
Pijakerski prašek za prsi, L kr";tlja8
poštnine prosto pošiljatvijo t>0 kr.
Tannochinin - pomada „J.•itZr*M'"4m'
dj&e sredstvo za
rast lasi j, 1 pufi ca 2 gld.
Univerzalni obliž !,T"f 1 '"n66k
pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
jO  kr.,  h  poštnine prosto
A.  W. Itul-i- i «h-a , domaće sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Kazen tu imenovanih preparatov so v zalogi še v s • v avstrijskih časnikih nglaftene tu- in inozemake farmacevtske specijalitete ter se poakrbe v.-d predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, n:\ zahtevanje točno in najceneje. — PoSiljulvo |»<h pošli izvršujejo se najhitreje proti temu. rta ae prej vpošlje denar, večje naročhe tudi proti povzetju zutska.
< V se pi-«-jt- v|>ONlfe di'iiar (najliolf«» n poNtno Diaka/nico). poteiu |e posl-iiiiist m n o;; o ceueJNH, aie^o pri poNil jut vuli proti povzet ju. (96—9)
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Juh i p Nolli.
Laatuiua iu tiak „Narodne Tiskarne".
kar nikakor ni mogoče, ker Škode, cenjene na 150.000 gld., ni poravnati e 5000 gld.
Na to jednostransko stališče se postavljajo upravni organi, ki nimajo srca za pomanjkanje trpeče prebivalstvo, in le iz tega se da tolmačiti, da je mogel meseca decembra neki javni funkcijonar reči župana neke vasi: Kje v občini pa trpe* lakoto ? Ali je že kdo lakote umrl? (Čujte! Čujte! Skandali) Kakor da bi za lakoto umrl Človek bil Sa podpore potrebd b.
Tako postopanje javnih funkcijonarjev je uzrok, da jim prebivalstvo ne zaupa in se le težko odloči obrn ti se do njih za pomoč. Šele kratko moje opomnje dno 16. decembra 1892 so vzpodbudile nekatere občine, da so prosile potem okrajnih obla-Btev državne podpore.
Iz teh proš :nj in iz tega, kar je povedal gospod predgovornik, je vidno, da trpe mnoge, po ujmah še lani oškodovane občine veliko belo, tem« bolj, ker še niso pretrpele slabih letin predidočih let. 2a h- dui nimajo v maogib rodovinah niti najpotrebnejšega živeža. Ker so darovi, deželni in privatni, nezadostni za odpomoč veliki bčdi, bo dotične občine primorane, prositi primerne državne podpore, da dobi prebivalstvo živeža in semena za pomladansko setev.
Dovoljujem si torej današnji predlog priporočati visoki zbornici kur uajtopleje v vzprejem in prosim, Klavna vlada naj se blagohotno in kolikor mogoče ozira nanj".
Opozarjamo prizadete občino po No* tranjskem in Dolenjskem, naj se brez odlašanja oglašajo, ker sicer ni upati državne podpore.
Državni zbor.
Na Dnnaji, 10. februvarija.
Take šolske debate, kakor včeraj, že več let ni bilo v našem parlamentu; dosegla je vrhunec v govorih liberalca Edvarda Siissa in konservativca barona Mor seva, ki sta oba duhovita dijalektika in izborna govornika.
Pri debati o proračunski točki „ljudske šole" se oglasi najprej posl. dr. T u če k ter pojasnjuje z ozirom na dra. Fuxa včerajšnji govor šolske razmere na Moravi. Ondotne češke Šole so prenapolnjene, a nedostaje čeških šol. Kriva je tega večinoma naučna uprava, a kriva je tudi okolnost, da ni dovolj učiteljev. Zadnja leta se je sicer to in ono .storilo za češko šolstvo na Moravi, a ne za las več, kakor veleva zakon; pretirano pa je do skrajnosti, Če se reče, da se Čebom nn Moravi bolje godi, kakor Nemcem. Moravski Čebi se ne boje ni-kake peraekucije.
Naučni minister baron Gautsch polemizira z drom. Heroldom, ki se je v svojem govoru bavil tudi z vladnim programom glede šol. Način in ton njegove kritike ni primeren resnemu značaju tistih pogajanj in posvetovanj, iz katerih se je rodila vladna enuncijacija. Prvo vprašanje, katerega se je dr. Herold dotaknil, je bilo vprašanje o narodnem posestnem stanju. Vlada je v programu glede učnih sredstev zajamčila posamnim narodom vse to, kar imajo sedaj. Pojem narodne posesti določa razmerje mej posamnimi narodi, a dopušča  intenzivno nego-
vanje in razvijanje vsakemu narodu potrebuih izobraževalnih 8red.it.ev, zato pa tudi ni v nasprotji s členom 19 drž. osn. zakonov. Vladni program razlikuje glede* administrativnega področja mej določbami in naredbami, katere more vlada izdati po svoji previdnosti, in mej odločbami administrativne judikature. V tem drugem slučaju gre za uporabo zakonov na administracijo. Vlada je v programu izrecno zatrdila, da se buče držati veljavnih zakonov, torej je izključena vsaka prosija na upravno sodišče. Dr. Herold je priznal, da so verska čutila važna, ne morem mu pa pritrditi, da bi bilo mnenje cerkvenih oblastev v takih rečeh primerjati mnenju izvedencev pri zgradbah. Rekel je: čemu tako mnenje? Kdo more o mojih verBkih čutilih bolje razsojati, kakor jaz sam? To drugo je upravičeno, a saj ne gre za lastna verska čutila, ampak za čutila drugih ljudij. Pri šoli gre za nravno-versko vzgojo in Če bodo to uvidevali vsi pristojni faktorji, bo to ljudski šoli samo v korist.
Posl. SUsb obžaluje, da se v parlamentu skoro nikdar ne govori o celi državi, ampak le o njenih delih. Že zato je obžalovati, da se zmerni elementi v zbornici niso zjedinili. Vladni program res ni srečen, kajti kdor hoče druge voditi, mora jauno vedeti, kaj hoče. Naučni minister se ni odločil za jasnost. Naloga, pospeševati duševni napredek avstrijskih narodov, je krasna in neumevno je, zakaj se naučni minister ni zanjo izreku!. Človeštvo se je iz neprodirne tmine popelo do vedno jasnejših nazorov o vsem, kar se imenuje vera. Iz naziranja prirode se je rodila prva oblika vere, a ko so šo prvi kulturni narodi živeli v poganstvu, oglašali so ho znameniti možje, ki so se homerskemu Olimpu posmehoval! in si napravili svojo filozofijo in svojo etiko. Šolski zakon, kateri so dotika najsvetejših in najvažnejših interesov narodov, mora biti primeren narodnim potrebam. Od tridesetletne vojne sem ni imela kurija v £vropi nikdar toliko upliva, kakor sedaj, seve da to je drugo vprašanje, če se je tako kakor nje posvetni upliv pomnožil tudi nje moralni upliv. Klerikalci so nasprotniki svobode, tirjajo jo pa za cerkvene zadruge. L. 1848. je raestjanstvo izgubilo vse svoboščine, dobiček je imela le cerkev, ker si je svobodo ohranila. Časih so v Avstriji preganjali protestante; cerkvena oblastva so to podpirala, Češ, to so ljudje storili iz verske gorečnosti, ker mislijo tako Bogu služiti. Tudi o uplivu cerkve na dvore se da mnogo govoriti. V papeževi državi je bila razsvetljava ulic strogo prepovedana, češ to je liberalna razvada. Vera je dobra, lepa in potrebna stvar, a blagor človeštva se ne da doseči samo z vero. Človeške družbe korist zahteva, da se ne premakne meja me) posvetno in cerkveno oblastjo. Konkordat je gonobil vse duševno življenje v Avstriji. Mislilo se je že na avstrijski primat. Potem pa je prišlo 1. 186G. in tedaj je liberalizem pierodil iu oživil Avstrijo. L 1869. se je ustavil šolski zakou. Veronauk se je uvrstil mej predmete, ker De je mislilo, da bodo narodi pomnili prebito nesrečo. Šolski zakou se napade, čeprav ne more nihče tajiti, da se je inteligencija prebivalstva izdatno povišala. To moreta potrditi vojni in pravosodni minister.   Ta ftktum uniči vse napade na
Dalje v prilogi.
,C kr. vlada se poživlja, da zahteva nemudoma poročil o bčdi, nastali v nekateri i okrajih na Kranjskem in da potem zahteva uBtavnim potem potrebnega kredita v dovolitev državnih podpor."
V formelnem oziru se nasvetuje, naj se ta predlog [z vso po opravilniku dopustno naglostjo odkaže proračunskemu odseku, da o njem poroča tekom osmib dnij.
Dr. Ferjančič, Pfeifer, Šuklje, Povše, Globoč-nik, Robič, Nabergoj, Deym, Klun, dr. Schorn, Bel-credi, dr. Rapp, Dipauli, Kušar, dr. Dostal, Gasser, Radimsk^, dr. Ebenhocb, Šulc, Alfred Coronini, L. Pollak.
Pa predlog ata utemeljevala poslanca dr. Ferjančič in Pfeifer.
Posl. dr. Ferjančič: „Visoka zbornica! Ko sem stavil ta predlog, bil sem si v svesti, da je zahtevati državne podpore šele tedaj, kadar ne zadoščata deželna in privatna podpora.
Vzlic temu aem stavil ta predlog, ker sem se osvedočil o veliki bedi v prizadetih okrajih na Kranjskem.
Tudi oba druga sredstva, privatna in deželua podpora, ne moreta odpomoči bedi. Mala iu siromašna dežela kranjska je za podpore v tem oziru v zadnjih treh letih izdala približno 52.000 gld. (Čujte!) in je zlasti letos vrh rednega kredita izdala v ta namen precej veliko svoto.
To vse pa ne zadošča, da se odpravi beda v teh širih okrajih.
Zategadelj stopam pred visoko zbornico zlasti ker sem se, kakor rečeno, sam prepričal o beli v dotičnih okrajih in ker je gotovo, da so tudi politični okrajni načelniki spoznali bedo in predlagali deželni vladi, naj izposluje kako podporo.
Pričakujem, da pripozua visoka zbornica nujnost predloga, in pr.čakujem, da stopi vlada pred zbornico b predlogom, da jej bo moči dovoliti kredita za odpomoč nastali beli".
Posl. Pieifer: „Visoka zbornica! Da sem stavil današnji nujui predlog, v to bo me vzpodbodle besede goBpoda vladnega zastopnika, kateri je dne 16. decembra 1892. I. pri razpravi o kreditih za podpore izrecno naglašal, da je vlada nalašč zahtevala večjo Bvoto, da bi pozneje v slučaji potrebe mogla takoj pomoči.
Takšen predlog je bil že stavljen v tej zbornici, iu sicer sva častiti zastopnik notranjskih kmetskih občin dno 14. maja, jaz pa dnć 10. junija t. I., stavila iednaka predloga za državno podporo po ujmah oškodovanemu prebivalstvu.
Ker ti klici za pomoč niso imeli pričakovanega uspeha, sem se pri dotični debati doc 16. decembra 1892. 1. bridko pritožil, ker se na mojo kranjsko domovino ni ozira jemalo pri pomožni akciji države v korist nekaterim deželam.
To nejednako ravnanje izvira iz ozkosr nega razumevanja lokalne uprave, katera je zadovoljna s privatnimi iu deželnimi prispevki iu misli, da more pogrešati državno pomoč.
To skromnost je zahvaliti, da se ni jemalo ozira na Kranjsko, ki je 1. 1891 bila po toči in po-vodnjah hudo oškodovana, niti pri državni pomožni akciji I. 1891, in sicer zato, ker je deželna vlada kranjska sporočila centralni upravi, da se je škodi odpomoglo s privatnimi in deželnimi sredstvi —
slepa za vsako nevarnost, sedaj zopet zvita in iz najdljiva, če je treba njenemu dragemu kaj sporočiti ali sniti se ž njim.
Polagoma se odpro vrata iu pred Olipkom stoji Metka.
„Tak si torej, pijaa, da smrdiš kot sod, Že vidim, da me nimaš prav nič rad, ker se ga tako nalezeš in vedno le jokaš!"
Tedaj pa dvigne Olipek glavo, ustne se mu obrtu i navzgor in drobna, siva očesca mu zableste. „Ha, hi! Ali me imai res rada?" — To je bilo vse, kar je spravil iz ust. —
,Ne, tega pa še ne! Metka Redkvica izpila je daneB pred deveto mašo dva kozarčka briujevea!" pravila je teden pozneje neka branjevka v . . . skih ulicah svojim žgaujarjem.
„Ta tercijalka ?«
„Pa kar dva, pa pred mašo!"
„ln še nekako nališpana je bila," nadaljuje branjevka in vrže jezno nekemu potepuhu ponarejeno desetico nazaj: „Pojdi drugam s takim denarjem, mene ne boš opeharil, nelu —
Tisti d..n po deveti maši pa je dejal župuik Metki in njenemu ženinu Olipku:  „Za božjo voljo,
kaj pa je vaji skupaj spravilo ! Metka, kaj takega ne bi bil mislil. Sicer pa vasa volja, vaš svet." In podučeval ju je o važnosti zakonskega stanu.
Pred župniščem pa je čakala srečna zaročenca nevihta v podobi Metkinega brata, ki mu je bilo hudo za Metkine krajcarje.
„Ti Bpaka, ti. Tega boš jemala, da ubije najprej tebe, potem pa še mune. Metka, nikar ne jemlji tega berača, ti pravim, in še vso ozebljene noge ima vrhu tega."
Malo zardela je Metka zaradi tega grdega obrekovanja ljubljenčevih stopal, a odjenjala pa ni.
*
V neki predmestni gostilni sedeli so na Sveč-nico zvečer pri mizi v kotu trije gostje.
„Metka, na, tu imaš pečenko, tu pa vino, pa pij in jej, saj bi moja žena pred Bogom in pred ljudmi!" rekši odreže Olipek lep košček pečenke zase, ostalo, kar se je držalo reber, pa potisne Metki.
„Blažck, ti si dober mož!" jeclja nevesta ter se nadama obirajoč kosti, zdaj na moža, zdaj na brata.
„Ti Blaž, Bog ti daj srečo, jutri je tvoj god!
še za liter boš dal, pa za kuhanega! in pet goldinarjev mi posodi, da plačam te-le čevlje, ki sem si jih napravil za tvojo poroko", prigovarja ženinu svak, „dober človek si."
„Ko bi jih imel! Za liter Še dam, potem pa gremo."
„Imaš jih, pa jih ne daš! To si zapomuim. Skusiti sem to hote), ničvrednež si, to vedo ljudje in zdaj jaz tudi!" in opotekajo se gre iz sobe — drug.
Kmalu potem pa sta se gugala tudi novopo-ročenca v malo podstrešno sobico ....
Drugi dan vršali so stroji kakor vedno. Bombaž se je navijal v tankih nitkah na vretenca. Blaž iu Metka sta pa b težkima glavama, bledih obrazov — molčala.
Marija.
Izvirna noveleta. Spisal Laj oš. (Konec.)
V početku mojega prihoda sem menil, da ostanem le nekaj dni pri Evgeou. Sedaj sem moral svoj sklep spremeniti. Moje prijateljstvo do Evgena mi ni dopuščalo, da ga zapustim sedaj, sedaj, ko
Priloga „Slovenskomu Narodu14 ftt. 34. rine 11, februvarja 1S93.
šolo. L. 1869 je pa kurija po dogmah premenila svoje razmerje k državi iu uničila moč škofov. Od tedaj bo se posvetne in verske zadeve vedno mešale. Posledice so velike. Na Nemškem se mora država pogajati s kurijo, da izposluje povišanje vojaškega etata. Čuvaj Bog, da bi se naša državna oblastva zdaj tako ponižala. Cerkvi je tako mešanje posvetnih in verskih rečij le v škodo. Kardinal RauBcher rekel je nekoč v gospodski zbornici: Konservativci ne koristijo veri mnogo, ker jo rabijo samo kot sredstvo v dosego svojih namenov. Mi niBmo tega upoštevali pri stvarianju šolskih zakonov, a nasprotniki naši bo šolo napadali na shodih in v propovednicah, kakor da ni državni zavod. Najprej so jadikovali, kako veliki so troški, potem so izposiovali novelo, s katero se je zmanjša) učni smoter, nazadnje pa so napravili celo zaroto na podlagi načela jezuvitov, da je narodnost dedni nasprotnik vere. Ako bi se to vprašanje kdaj razvilo, bi Nemci in Čehi vkupno odgovarjali z zasra-mujočitn posmehom. — Vladni program ni pustil šolskega vprašanja pri miru. Od stranke, katera se je vedno borila za šolski zakon, ni zahtevati, da naj pritrdi takemu programu. Točka o šoli ne pravi druzega nič, kakor da ostane sedanji šolski zakon v veljavi, dokler ga ne bo moči odstraniti. V tem pa se bo ravnalo tako, kakor žele škofje. Jaz ne poznam krasnejše ideje od državljanske svobode in zato moram odklanjati vladni program.
Posl. baron Morsev sodi b stališča duševne svobode in se izreka zoper državno šolo. Katoliški roditelji ne morejo pošiljati svojih otidk v sedanjo šolo. Cerkev je največja socijalna in politična institucija, zato je od politike ni moči ločiti. Vi pravite, da liberalni zakoni niso nasprotni cerkvi? Ali ste pozabili, kako ste vi in vaši časniki o Bvojem času govorili in pisali? Sedaj se tega več ne upate, ker vas je strah pred volilci iu ker veste, da je pokrovitelj katolicizma naš presvetli vladar. Cerkve ni mogoče ločiti od dogem. Profesorji naravoslovju bo ogrevajo za hipoteze in če te ne soglašajo z vero, potem so profesorji niso zmotili. Govornik prosveduje zoper očitanje, da je protisemit, ker Hpoštuje poštenega žida, da je pa nasproten reformžidora, ki zahtevajo brezverske šole.
Ko je še poročevalec Beer priporočal predlogo, vzprejela je zbornica proračunsko točko o ljudskih šolah.
Posl. dr. Foregger in tovariši interpelirajo vlado radi namestniških odločeb glede zapisnika volilcev  za volitev okrajnega zastopa Celjskega.
Prihodnja seja v torek.
Politični razgled.
V Ljubljani, 11. februvarjt*
G-rof HohenivavU Poljski klub je v zadnii seji naročil svojemu načelniku, naj v imenu poljske delegacije častita grofu Hohenwartu. — Včeraj izročili so češki veleposestniki grofu Huheuwartu posebun adreso kon servativuih veleposestnikov v deželnem zboru češkem, v kateri mu častitaio k 70. rojstnemu dnevu in ga roslavljaio kot zaslužnega in neustrašnega nositelja 7 n prvobontelja konservativne ideje v Avstriji.
mu je neusmiljena osoda pretila s svojo železno pestjo razdrobiti vso njegovo srečo.
Povedal sem mu vBe, pripravil ga na smrt Marijino. Evgen ni tožil, ni se solzil, svoje muke nt izrazil z najmaujšo besedo — izraževal jo je z — molkom, z onim strašnim molkom, ki gledajočemu trga srce, z onim molkom, ki je hujši od tisoč tožb. Jaz ga uisem tolažil. Storil sem to pač v prvem treuotku, p.t takoj spoznal, da je tu vsaka tolažba zaman. Na moje tolažilue besede ui odgovoril ničesar, le pogledal me je tako nekako čudno pol pcmilovaje, pol očitajo — in odšel. Bil sem skoro razžaljen. Razumeti nisem mogel, kako da Kvgeu mojo tolažbo s takim denarjem plačuje. Bil h ni tedai mlad, poznal nisem človeškega srca, tako kakor sedaj, vedel nisem, da prava srčua bolest nima besed, nisem znal, da jo besede le mučiju. Pozneje, ko je osoda tudi mene božala s trdo roko, razumel sem Evgenovo ravuauje in ga v duhu prus 1 odpuščenja.
Ostal sem toraj pri E'genu. Marija je veneta kakor cvetlica, kadar ji manjka dobrodejue vode. Njena slutnja postala je istina: ko je rumeneto listte po drevji, ko je šumeč oznanievulo hladno jesen, ko so lastovko jemale slovo iu se selile v gorkeje kraje,
Dr JPravoslav Alojzij Trojan f.
Umrl je jeden oajodličaejših čeških rodoljubov, starosta narodnih prvoborilcev dr. Pravoslav Alojzij Trojan. Od I. 1848. sem stal je vedno v prvi vrsti mej bojevniki za narodna prava in zasluge njegove so priznavalo vse strauke, čistost in plemenitost njegovega značaja in stremljenja vsi nasprot niki. Trojan je bil porojen I. 1815 ter se po dovršenih študijah posvetil sodni karijeri, pozneje pa prestopil k notarijatu. Leta 1848. stopil )e v politično življenje iu vestno in neutrudno deloval za blagor naroda Češkega tako na političnem, kakor na gospodarskem polju. Bil je državni in deželni poslanec, blag, plemenit iu svobodomiseln, a neupogljiv in neizprosen, kadar je šlo za narodne interese. Bodi mu blag spomin!
Volilska reforma.
Mnoga maloruska politčna društva so dopo-slala maloruskemu državnozborskemu klubu peticije za uvedbo neposrodnjih volitev v kmetskih občinah tudi na Galfškem in v Bukovini. Društva zahtevajo, naj 8e maloruski poslanci / vso od'očaoBtjo pote-zajo za tako volilsko reformo in naj stopijo v dogovor s klubom nemških levičariev, da so volilsfca reforma raztegne na vsak način tudi zoper voljo poljsk'b poslancev na Gališko in Bukuvino.
Razmere na Of/erskem. Državni zbor ogerski se bavi z regulacijo uradniških j>lač, kakor a jo zavladala v deželi popolna politična harmonija, dočim faktično agitacija zoper civilni zakon razburja vse kroge in sloje. Na-sprotuikom tega zakona se je pridružil tudi škof Duluuszkv v Pečuhu. I/dal je pastirski list, pisau v takih izrazili, da tega niti somišljeniki njegovi ne odobravajo. Z ozirom na to, kar je vlada šele pred kratkim izjavila, da namreč vprsšanje o civilnem zakonu sedaj ni aktuvelno, in da še dlje Časa ne pride na dnevni red, je umevno, čemu se tako strastno agitira zoper to stvar. Morda civilni zakon celo sploh ne postane nikdar aktuvelno vprašanje, vsaj sklepati bi se to dalo po nspitmci ministra Szilagvija, kateri je pri nekem banketu brez ovinkov povedal, da je liberalni program uzdržati in izvršiti le s pomočjo Apponyijeve ali n*rodn* stranke Szi lagyi je tedaj tudi rekel, da rad odstopi, ako bi bil on uzrok nezdružeoja narodne in vladne stranke in da jo voljan sodelovati z Apponvijem, če ju ne loči osebno uasprotstvo. Ta izjava ministra Szilagvija se je seveda takoj sporočila grofu Appony>ju, kateri je na to odgovoril, da nikakor ne tira osebno politike.
Panami no.
Čudne in vznemirljive vesti se razširjajo po Italiji. Pripoveduje se, da bo minister Grimaldi primoran izNtopiti iz kabineta in da ie, v svesti se te usode, rekel nekemu poslancu: C • bo parlament tako zuhteval, se bora umaknil, a dovolj imam gradiva v rokah, da kompromitiram za vedno mini-sterskega predsednika Giolittija. — Pri romanski banki se je našlo za 100.000 frankov zapadlih in zastarelih menic, vrh tega pa banka ni iztinala menic skoro za 10 milijonov. Tudi glede Neapeljske banke se razširjajo nove govorice in nihče ne veruje, kar je izkazala preiskava, da bi razen milijona lir, katere je umaknil guverner Cuciniello, ne mankalo ničesar.
Razsodba v panamski pravdi.
Apelno sodišče razglasilo jo, kakor smo že včeraj nazuaoili, razsodbo v panamski pravdi. Splošno se govori in piše, da je ta razsodba zlasti glede" starega Ferdinanda de Lessepaa veliko prehuda, ker je sodišče se odločilo za najstrožjo kazen, ka tero je moči izreči. Vsi obsojenci so oglasili pri tožbo na kasacijski dvor iu upati je, da se jim kazen   zniža,   vsaj   Ferdinandu   Leanepsu.   Ta je
ko je vsa narava legla k počitku, poslovila so je tudi Marija od nas, njen duh splaval je v one kraje, kjer ni, kakor ie dejala — n* bolesti ne težav. Govorila ie do zadnjegA trenutka tolažeč očeta in Evgena. „Ostanite mu prijatelj, potrebuje ga," rekla mi je malo trenutkov pred smrtjo. „Z Bogom oče, z Bogom Evgen. Ne žalujte. Na svidenje — tain" bile so zadnje besede in omolknila je na veke.
Ko smo Marijo zagrebli, vedel se je Evgen kakor brezumen Nemo suhih oči j zrl je v grob, v katerem je počivala vsa njegova sreča. Skorr.j s silo sem ga moral odvesti domov. Bil je miren, a to je bil mir smrti. Govoril je malo, in to na pol zmedeno. Njegove misli so bile vedno pri Mariji. Po cele dneve ga ni bilo domov. Taval je okoli po gozdu, po polji in travnikih ter slednjič krenil na pokopališke. Pozno v noč vračal se je domu. Često-krat sem ga šel iskat in ga našel v temnih nočth — na Marijinem grobu
Mm čas je potekel in oditi mi je bilo na Dunaj. Evgen me m zadrževal. Spremil me je do prve postaje.
Pri slovesu mi je stisnil krčevito roko, ovil se mi okolu vratu in britko zajokal. „Z Bogom prijatelj! Z laj tudi ti in jaz ostanem sam — sam . ."
sedaj že tako slaboumen, da nič ne v6, kaj se je godilo, niti da se je proti njemu vršila kazenska pravda, niti da je sin Charles zaprt, niti da je on obsojen. Splošno se pričakuje, da umrje stari mož, predno se pravda konča. Listi so vsi presenečeni, da se je tako strogo sodilo. „Figaro" zahteva, naj se Ferdinand Leaseps pomilosti. „S-ecIe" pravi, da bo s tako obsodbo ne povzdigne moralični ideja!. „Journal dos Debata" pravi, da se javni vesti no zadosti a težko sodbo. „Petit Journal" trdi, da se prebivalstvo Čudi, kako je moči jednega tako strahovito kaznovati, dočim se drugim nič ne zgodi.
Dopisi.
Wt Dunaju 8. februvarja. [lzv. dop.j (Pred-pustna s la vnos t „Slovenije".) Ni še prav dolgo temu, kar se oboe mnenje v domovini ni najboljše spominjalo dunajskega dijaštva. No, vstrajno delovanje tukajšnje slovenske akademične mladeži je že marsikako, morda krivo misel odstranilo in pokazalo, kaj premore sosebno v zadnjem času. Ne le dobri izpiti, tudi društveno delovanje našega akad. društva „Slovenija" mu mora pridobiti v širnem občinstvu slovenskem splošno zanimanje. „Slovenija" pa ne deluje vapesno le na znotraj v sejah, odsekih, vajah in v čitalnici, marveč nastopa tudi na zunaj toli častno, da si je pridobila v zadnjem času nenaden ugled mej tukajšnjimi akade-mičnimi društvi in se je dvignila mej slovanskimi društvi na kar najodličnejse mesto.
Že vlani je mej drugim slavnost našega aka-deraičnega društva vzbudila pozornost in se je v vseh udeleženih krogih izreklo, da je „Slovenija" tedaj presegla vse svoje doslejšnje slavnosti. Letos pa je naredila korak naprej in se podala na najodličnejse predpustno torišče dunajsko: pri Rona-cherju priredila je tradicijonalno slavnost zimskega semestra. Vspeh je opravičil nado in vsi navzočniki so bili v tem jedini, daje letošnje slavijo preseglo sploh vse jednake zabave. Slavnostni odsek, na čelu mu neutrudni predsednik cand. iur. Regal ly storil je zares svojo dolžnost.
Dasi je bil isti večer v „Blumensiile" sloviti ples pisateljskega društva „Concordia", seje vender seslo toliko in toli elegantnega občinstva, da ga niti pričakovati ni bilo. Kmalu po sedmi uri pokazali so se prvi gostje. Vsak trenotek na to vstopil je nov, odličen gost. Do 8. ure nabralo se je nad 800 gostov. Priliko smo imeli občudovati tu najmodernejše, najfinejše in najdragocenejše plesne toalete vseh boj in krojev. Toliko dražestnih dara vidiš redkokedaj skupaj ! A tudi moško občinstvo je bilo kaj slikovito opravljeno. Poleg črnega fraka videl si češko čamafo, poleg avstrijske uniforme ono krasno opravljene vojske bolgarske. Povsodi pa so se lesketali slovanski trakovi, narodni in akademični znaki.
Vsi najodličnejši tukajšnji slovanski krogi odzvali so se vabilu. Sosebno smo opazili mnogo hrvatskih, čeških in srbskih rodovin, jioleg njih pa tudi nemalo nemških. Izmed znamenitih gostov omenimo radi obilice tu le nekatere. Došli so: bivši vodja staročeški dr. Lad. Rieger, slavno-znani Srb, general Stratimirovič, državni poslanci dr. Ferjančič, pl. Globočnik, Nabergoj, Spinčič, Bianohini, dvorni svetniki Meznik,  German, Kra-
Jaz sem ga skušal tolažiti.
„No žaluj Evgeu! Potolaži ne, bodi mož."
„'/■muti je, za me ni tolažbe. Mojo tolažbo krije črna zemlja, kamor si tudi jaz želim. Finis vitae, initiutn paeis."
Vlak je zažvižgal Podala sva si še jedenkrat roko — ZHilnjikrat.
Ko se jo vlak dalje in dulje pomikal, stal je KiVgen na peronu in muhljal z robcem v slovo. Meni pa bo po ušesih donele njegove zadnje besede: „Cvet moje sreče je VNabnd."
+
Po mojem odhodu je Evgen začel hirati. Pre hladil se je na Marijinem grobu, kamor je v hladnih večer h hodil sedet. Pisal mi je večkrat in nekako sadu Voljno mi poročeval, da njegova bolezen — uapreduje. Ko so prve lastovke oznanjevnle pisano vigred, ko so prve trobentice o/uanjevalo vstajenje prirode, ■klofaila se je črna prst nad truplom mojega prijatelja E^gena. Pokopali so ga tik Marijinega groba.
Sedaj se vzdiguje nad obema groboma lep mraraornsst spominek, v katerega so vsekane besede „Marija — Evgen" iu „Finis vitae — initium pacis".
tochwiI, višji gozdni svetnik Šindler, stavbeni svetnik Rybaf, dvorni tajnik Zavvadil, primarij dr. Drozda, obitelji Tomšičeva, Petrakova, Friinzlova, Meisslova, ban Mažnranićeva, Srpekova, Josipovičeva in druge, slovenski dunajski starešine Navratil, Stritar, Pukl, župnik Jančar, dr. Pajk, dr. Majaron, dr. Homan, dr. Murko, dr. Defranceschi, itd.
Številno je bilo zastopano tudi častnistvo, mej njimi 12 dičnih bolgarskih častnikov iz kneževine in mnogo častnikov tu nastanjenih bošnjaških batalijonov. Akademična društva poslala so istotalco obilo članov. Poleg bratskega „Zvonimira", ki se je slavnosti udeležil polnoštevilno bili SO navzoči zastopniki srbskega akademičnega društva „Zorau, češkega „Akademicky spolek", ruskega „Bukowina", slovaškega „Tatran", rusinskega „Sič", poljskega „Ognisko" in precej nemških dijakov. — KoneČno omenimo še zastopnike in dopisnike večjih dunajskih in inostranskih časnikov.
Koncert pričel je točno ob 8. uri. Prvi je nastopil društveni moški zbor, broječ 27 Članov, pod vodstvom častnega pevovodje Jifika in je društvu posvečeno Foersterjevo „Pobratimijo" navdušeno zapel. Splošno odobravanje sledilo je prvemu komadu kot dobro počelo. Stud. acad. Grm je tu, kakor tudi pozneje, kot baritonist dovršeno izvel svojo nalogo. Za tem je nastopil slovensko-hrvatski združeni tamburaški zbor pod vodstvom drda. med. Bartulića. Krasni napevi Jandinega „Venec slovenskih pesmij" vzbudili so v vseh navzočih glasen odmev.
Kot tretja točka je bil nastavlj en mešani zbor Foersterjev „Venec Vodnikovih in nanj zloženih pesnij*, kateri je proizvelo „Slovansko pevsko društvo" z znano sigurnostjo pod vodstvom svojega prvega pevovodje Buchte. Zbor j« spremljal jako diskretno znani glasbenik Janda. Predavanje zbora, ki je štel do GO članov, je bilo izvrstno, naglašanje dobro, uspeh popolen. Sledeči četverospev (Mlčoh, Karlov.šek, Grm, Stejskal) je kaj izrazito predaval Foersterjev „Njega niu in zanj žel zasluženo pohvalo. Še jednič je sedaj nastopil moški zbor „Slovenije". Krepko se je razlegala krasna Nedvedova „Vojaci na potu" raz oder. Burno ploskanje je pohvalilo pevce. Takoj pa se je ponovilo v podvojeni meri to odobravanje, ko j« nastopil mešani tamburaški zbor, in se ni hotelo poleči, dokler ni dal zborovodja znamenja. 84 tamburašic in tamburašev udarjalo je najprvo Katkićev „Vienac hrvatskih narodnih popievaka", za tem pa, ker je odobravanje postalo uprav viharno, dodalo Zajcev „Ples satira, i satirica" iz „Dubravke". Vspored je končala Mile-tičeva živahna „Tamburica-koračnica".
Da b€ je koncert toli sijajno  završil, je zasluga vseh sotrudnikov sosebno pa neumornih zbo rov od i j „Slov.  pevskega društva",   „Zvonimira" in „Slovenije", L. Buchte, Jifika, drda. med. Bartulića in cand. iur. Mačaka.
Po kratkem odmoru pričel je ob 10','a uri sijajni ples. Izvrstna godba druzega pešpolka „Aleksander I., car ruski", svirala je med posameznimi točkami prav primerno. Vspored se j* celotna izvel. Glavni odmor se je nastavil na 1'/a—urQ v jutro. Slavlje se je skončalo ob 4*/i uri zjutraj.
Že takoj ob početku koncerta opazili smo, da je veliko mladih dam, pa tudi zadostno število vstrajnih plesalcev navzočih. Varali se nismo! Prvo četvorko je zaplesalo OtJ parov, drugo 8 1, tr«tjo po odmoru še 58. Prvega kola se je udeležilo 42, druzega 20, besede pa Ii2 parov. Težavno urejevanje četvork je vodil jako obzirno in izredno precizno stud. iur. Vodušek, ono obeh kol pa dni. med. Bartulić.
Da si je dvorana jako prostrana, veuder je bilo vse polno plesalcev. Sosebno smo občudovali častnike bolgarske ekspedicije, kateri so se, akopram do cela neznani v tukajšnjih krogih, prav vztrajno udeleževali plesa. Pri zadnjem udarcu konečne hitre polke našteli smo še 18 parov na plesišči.
Vse občinstvo je bilo jako uzadovoljeno, sosebno so se dame razveselile prekrasnih darilc, obstoječih iz ptička, sedečega na vrvicah in na pod ložno stebelce navezane knjižice iz pluche-ja s plesnim redom.
Večer so je končal toli sijajno, da moro biti društvo ponosno nanj in šteti v bodočem letu o proslavi petindvajsetletnice h sigurnostjo ua izredno zanimanje vsega občinstva, ne le na Dunaj i, marveč tudi v domovini, kjer živi na stotine bivših članov, starih  „Slovenijanov".
Domače stvari.
— (Naš predvčerajšnji članek o Mariborskih bogoslovcib in o Solnograški univerzi) je itak že nervozni gospodi v katoliški tiskarni silno razdražil živce. Strastni odziv v si-nočnem „Slovencu" nam je najboljši dokaz, da smo v črno zadeli z omenjenim člankom in da svetlobe ne prenaša delovanje Mahničeve garde. Z-.to z zadoščenjem kvitiramo vse surovosti v včerajšnjem „Slovencu". — Za sedaj naj se gospoda nekoliko oddahne, o priliki pa bomo spregovorili tudi še besedo o tem, kako nekaterniki skušajo odvračati Ljubljanske Kg. bogoslove« od družbo sv. C rila iu Metoda tisti ueinSki katoliški univerzi na korist. Takrat bo še-le ogenj v strehi !
— („Laibacher   Zeitung")   poslala je včeraj v svet glede na našo trpko a pravično oceno njenega postopanja napram slovenskemu gledališču, tako d—uhovit odgovor in tako senzačna odkritja, da nam je res — kakor bi   dejal   „Slovenec" — za celih 24 ur sapo zaprla.   No, sedaj nam je nekoliko  odleglo in evo naš  odgovor  na uradnega lista pojasnilo:  „Laibacherica"   sklicuje se najprej na to, daje njen gledališki referent „eine bekannte Grosse auf dem slovenischen literarisehen Gehiete". To nam pa prav  nič ne imponira,  kajti ne glede na to, da nam do včeraj ni bila znana oseba g. referenta, tu ne gre za osebo, marveč za stvar. Tudi na skrito sumničenje našega  uradnega lista, da mi prepisujemo kritike tiste „anerkannte Grosse", ne bomo odgovarjali, ker je to sumničenje — sit venia verbo — preneumno in prenaivno, kar mora biti jasno  vsakomur,  kdor čita oba lista. — Da nam   pa  čitatelji,   katerim   ne  pride v  roke naš uradni list,  ne bodo očitali nestrpnosti  in prepir-ljivosti, evo dokaz, kaj imenuje naš, slovenski dramatiki toli naklonjeni uradni list „eine von begei-sterter Anerkennungzeigende (false zeugende) Kritik". 0 premijeri „Cavallerie rusticane" glasi se  ta navdušena kritika glede  posameznosti  predstave doslovno :   „Oft'enbar machte die Oper auf das ge-sammte Publicum einen tiefen Eindruck, trotz der vielfachen Uebelstiinde, die  der Premiere an-haff.eten. Zuniichst moehten wir die Hegie auf einige sceniscl e Miingel aufmerksam machen und bezeichnen namentlich die ganze  Scenerie als eine d u r c h-w e g s unzutreftende, da sie gewiss nicht imstande vvar, dem Zuschauer das Bild  eines sicilianisehen Dorfes zu bieten.   Die Aufstellung der Kirche vvar total verfehlt, die Hauser hiltten allenfalls in eine Stadt gepasst ;  eine   [Jeberschrift ttber der Dorf scheuke vviire  zum mindesten nicht nothvvendig ge-vvesen. (Je-li „Dramatično društvo" krivo, ako so dekoracije deželnega gledališča nedostatne? Sicer je pa scenerija tudi v  večjih mestih jednaka.) Des-gleichen  muss kunftighin    der  etwas commando-massige Aufmarsch des Chores vermieden w erden, naclidem das Volk  uur allmahlich aufzutreten hat; die beiden  an  der  Kirchenthiir hockenden Bettler vvaren, gelinde gesagt, Uberfiussig. I m orche-stralen Theile bemerkten vvir a 1 1 z u oft bedenkliche Schvvankungen,   die der Gesammtauffiihrung sehr Abhruch thaten; auch vvurden die Tempi  hie und da zu sehleppend genommen. Der Chor hielt sich brav, die Soliste n thaten ihr moglichstes, obvvohl ihnen stel-lemveise die hinreissende Poesie des Vortrages und allzu oft die iibervvaltigende Macht des Spieles ab-gieng". Potem stoprav prizna krit ik, da je bila predstava „im ganzen und grosse n" lep  dokaz napredovanja domačih moči ter pravi, da sme „ Dramatično društvo" ponosno hiti na to predstavo — glede katere je par vrstic višje vse grajal. Ali mari tujec, prečitavši tako kritiko, ne bo mislil,  kake morajo biti še le druge predstave, ako je  bila ta, tako ne-dostatua, še najboljša! Ali smo mari pretiravali trdeč, da je tako poročanje tendeucijozoo ? In sedaj naj pa razsodni   čitatelj   exempli   gratia blagovoli prečitati v včerajšnji številki uradnega lista kritiko o predvčerajšnji,  kakor  smo   čuli   iz zanesljivega vira, nič kaj ugledne premijere nemške operete : „Dor Feldptediger".   Tu  ae   kar  vrste superlativi „sehr  gute  \Viedergabe",   „grosser   Erfolg", „he-son lere grosser  Beifall",   „vortrefHich", „schvvung-voll", „draatische Komik", „reicher Beifall", „stiir-miseher Applaus"  itd. In tak slavospev imenuje se potem neiue niichterne Kritik", nezasluženo stroga sodba o za naše težavne razmere izborni slovenski predstavi slavne opere pa „begeisterte Anerkennung''. Potem se pa gospoda še pritožuje, ako se jim očita dvojna mera! Si tacuisses . . .
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat na današnjo druga in zadnjo predstavo efektnega igrokaza „Valenska svatba" PredpuBtni Čas se bliža sicer h koncu, kar za gledališče res ui ugodno, vender se nadejamo, da hode izborna igra privabila vsaj dostojno Število občinstva v gledališče.
— (Sokolova maska rad a.) Tamburaška skupina Nemo jeva iz Babine Grede je srečno dospela v Ljubljano in bode jutri polnoštevilno se udeležila „Sokolove" maskarade. Odbor „Sokola" pozval je tudi letos to Bkupino, ki se je lani obnesla tako dobro in bo nadeja, da bode še bolje mogla uspevati v prostornejih dvoranah starega strelišča, ter pripomogla tudi letos mnogo v živahen razvoj „Sokolove" maskarade. Pridružil se je tudi slavni tamburaški narodni kvartet imprezarija od Sv. B a r b o r e, ki bode sviral narodne hrvatske komade. Tako nam menda ne bode teško pogrešati afriških tamburašev, ki so zmrznili v letošnjem hudem mrazu, kakor je slana pobrala tudi afriško pokrajino. Še bolje, ne bodemo žalovali po njej, saj smo se tropične afriške vročine navžili dosti lani v starih čitalniških prostorih. Letos bodemo vsaj imeli evropsko temperaturo. Torej na veselo svidenje jutri večer !
— (Ustopnice za „Sokolovo" maškara d o) dobivajo se jutri dopoludne od 10. do 12. ure in popoludne od 2. do 5. ure v Ljubljanski čitalnici na Turjaškem trgu hiš. štev. 4, po naznanjenih cenah. Opozarjamo toraj vse, ki se hote udeležiti te uajbolj renomirane predpustne veselice, da se pravočasno presktbe z vstopnicami. Letošnja inaskarada „Sokola" bode po vseh pripravah soditi zopet velikanska in vredna naslednica poprejšnjih slavno znanih društvenih maskarad.
— (Dramatično društvo) začelo je razpošiljati svojim članom društveno knjigo za leto 1892., in sicer „Slovensko gledališče", zgodovino gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske, katero knjigo je spisal društveni tajnik gosp. Anton Trstenjak. Častiti vnauji Člani prosijo se, da pošljejo svojo naročnino po poštnih nakaznicah. Pri Ljubljanskih članih pobirala se bode društvenina prihodnji teden. — Zajedno omenjamo, da se knjiga „Slovensko gledališče" dobiva na prodaj pri gosp. Antonu Zagorjanu in g. J. G i o n t i n i j u, izvod po 1 gld., lepo broširano 1 gld. 20 kr., elegantno vezano 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več.
— (O d h od ni c a.) V ponedeljek zvečer ob 8. uri priredi „Pisateljako društvo" v čitalničnih prostorih odhodnico svojemu odličnemu članu gosp. prof 8. K u ta r ju, ki odpotuje v svrhu znanstvenih preiskavanj za pol leta v Italijo in na Grško. Opozarjamo na ta večer vse mnogoštevilne prijatelje našega veleučenega rojaka in vrlega rodoljuba.
— (Slavčeva maskarad a) bode kakor smo ua kratko že poročali — pustni torek v re-dutni dvorani. Pri plesu svira vojaška godba domačega pešpolka. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustop dovoden je le proti izkazu vabila po teh cenah : za maske 40 kr., za člane 30 kr., za nemaskirane 60 kr., tri osebe jedne obitelji 1.50 kr. Vstopnice se dobivajo v stari čitalniški trafiki in na pustni torek v redutni dvorani. Vabila društvom odposlana veljajo za posamezne čhne. Kdor vsled neljube pomote ni prejel vabila, naj bhgovoli reklamovati je v stari čitalniški trafiki. — Odbor je ravno prejel brzojav, da potuje po Dolenjski železnici skozi Grosupeljski prerov svetovnoznani ocvirkus Muh-Obe-Der, z nikjer še znanim slonom Krin Kovam Pec in smešno opico, Spa-Kadra, in da se bode pod vodstvom svojega impresarija Met-Logona na pustni torek občinstvu ua tej maskaradi predstavil. — Za ceno in točno postrežbo na maskaradi je oajbulje skrblieno.
— (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi maskarade pustni torek, doc 14. februvarja 1893 leta v prostorih gosp. Hafnerjeve pivarne Sv. Petra cesta št. 47 s sodelovanjem slav. tukajšnje godbe pod vodstvom g. Pitscba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Podporni člani in maske 30 kr, za nemsukirane 50 kr., za rodbino treh oseb 1 gld , za rodbino štirih oBeb 1 gld. 20 kr. Vstopnice dobivajo se pri g. Zalazniku na Starem trgu in zvečer pri blagajnici.
— (Udnino za družbo sv. Mohorja) vzpiejeina tudi g. Aot. Zagorjan, knjigi tržeč »a Kongresnem trgu v Ljubljani. To javimo slavnemu
2P9~ Dalje v prilogi, m
Priloga „Slovenskemn Narodn" jjt 34, dnć 11. febrnvarja 1892.
občinstvu, slasti nafii inteligenci želeč, da pristopi v velikem številu za narod naš prezaslužnemu temu druBtvu.   To bode najbolji odgovor koroškim „Par teitagovcem".
— (Naš rojak g. Josi p Trtnik,) ki je engažovan na dvornem gledališči v Manheimu, nastopil je nedavno v drugi operi, to je v nA i d i" kot Radamea in ga je občinstvo pri dveh predstavah te opere odlikovalo z živahnim in večkratnim aplavzom. Tudi kritika izraža se povoljno. Mej drugim piše „Neuer Pfilzischer Kurier* z dne 4. t. m. v daljši oceni, da ima g. Trtnik velikansk glas in je nadarjen in marljiv mlad umetnik, ki bode, ko se bolj privadi odra, v ne dolgem času lahko postal kinč vsacega boljega gledališča in veselje za umetnoljubno občinstvo V kratkem nastopi g. Trtnik v tretji operi, bi bode bržkone „Ca valleria rustičan a."
— (Romarski vlak v Rim.) Povodom petdesetletnice papeževega škofovanja popelje se tudi iz slovenskih pokrajin poseben brzovlak v Rim, da se tudi Slovenci dostojno udeleže tako redke slavnosti.   Vlak bode odhajal  iz Maribora dne
10. aprila zjutraj ob 10. uri in  prišel v Rim dne
11. aprila ob 7. uri zvečer. V Ljubljano bode došel dne 10. aprila pop. ob 2. uri, v Gorico isti dan ob 7. uri zvečer. Udeleženci se bodo vzprejemali po jako znižani ceni na postajah med Mariborom in Gorico, za koroške udeležence tudi v Vidmu (Udine). Tja ae bode vozilo skupno, nazaj pa lehko z vsakim Tlakom v teku 30. dni. Iz Rima bodo se udeleženci po znižani ceni vozili tudi lehko v Neapolj. Za stanovanja v Rimu skrbel bode poseben odbor in bode sploh skrbljeno za vse udobnosti potoval-cev tudi mej potom. Vozni listki za znižano ceno naj se poskrbe do 4. aprila pri g. Jos. Pavlina potovalni pisarni v Ljubljani, kjer se izvedo tudi vse podrobnosti.
— (Odlikovanje.) Ljubljanski lekarnar gosp. Gabriel Piccoli dobil je za razne svoje preparate sirupov in likerjev od jury mejnarodne higijenične razstave v Londonu častno diplomo in zlato svetinjo.
— (Javna shoda,) katera je priredilo vrlo katol. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, izvršila ata se oba prav sijajno. Prvi bil je oa Svečnice dan pri Krajcarju nad Tinjami. Udeležilo se je kakih 70 posestnikov in mnogo drugih poslušalcev. Nastopilo je 7 govornikov, katerih govori ao bili vzprejeti navdušeno. Drugi shod bil je v nedeljo 5. t. m. v Selu pri Podkrnosu in je bil tudi prav dobro obiskan. Vse sobane so bile natlačene ljudij, mej njimi kakih 50 do 60 posestnikov. Nastopilo je 5 govornikov, katerih besede so vsi navzoči poslušali jako pazljivo. Oba ta shoda sta uplivala blagodejno na tamošnje prebivalstvo, ki se čimdalje bolj zaveda.
— (Deset kron) podaril je družbi sv. Cirila in Metoda, rodoljubni župnik na Žibpoljah na Koroškem g. Simon čemer. „Vivat sequensl"
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh) in okolico na Koroškem bode imela letni občni zbor v ponedeljek dne 13. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni gospe Ehleitnerjeve pri Fari. Po zborovanji bode petje in prosta zabava.
— (Železnico po Ziljski dolini) bodo zaceli graditi še letoa. Koroška hranilnica prevzame za 160.000 gld prijoritetnih delnic in obligacij prve vrate za 1,400 000 gld. Ta železnica bode Sla od proge Trbiž-Beljak v atran do Sv. Mohorja v Zilski dolini.
— (Pom i loš če nje.)   V zadnjem zasedanji porotnikov v Trstu na smrt obsojeno kmetico He leno Gr i so ni 6, ki je umorila svojega moža, po-milostil je cesar.   Najvišje sodišče je spremenilo torej smrtno kazen v dvanajstletno ječo.
— (Ponarejalci denarjev.) V Trstu zaprla je policija neko Marijo Stari, ker je izdala ponarejen srebru goldinar. Prijeli so tudi njenega sina, delavca pri državni železnici in našli na domu njegove matere orodje in blago za izdelavanje denarja.
Kazne vovsti,
* (Slovaško narodno društvo v Pitts-b u r g u) v severni Ameriki imelo je nedavno shod, katerega se je udeležilo 5000 članov. Sklepi tega shoda svedočijo, kako živo se zanimajo ameriški Slovaki za svoje rojake v stari domovini. Sklepi se glase: Zaupamo narodni stranki na Ogerskem, ker se možato bori za pravo slovaškega naroda. Odobrujemo njen politični pregram ter bodemo vse storili, da ae izvrši; posebno naj ae upliva prosti narod.   Obsojamo politiko ogrske vlade, ki zatira
slovaški narod materijalno in duševno in oskrunja njegove najsvetejše pravice. Odločno protestujemo dalje proti trgovini s sužnji, kajti to je prevažanje slovaških otrok v Alfdld in obsojamo otroške zavode, v katerih se ugonablja slovaška narodnost. Protestujemo proti krivicam, ki se gode našemu narodu na cerkvenem polji, ker se pošiljajo mej Slovake škofje in župniki, ki ne razumejo njih jezika. Konečno protestujemo proti barbarizmu, ki se je pokazal pri pogrebu starega Hurbana. Jed-nega sklepa tega shoda pa slovaške „Nar. Novinyu niso mogle prijaviti z ozirom na ogerske zakone.
* (Ženski farmavcevti.) V lekarskih krogih ja že dlje časa živa agitacija zaradi zahteve, da se puste tudi ženske k farmaciji. Društvo „Minerva" v Pragi je vložilo prošnjo do vlade, da se pusti več gospic do tirocinija in se obrnilo tudi do lekarjev, da bi jih pridobilo za to idejo. Farmacevti pa se branijo odločno proti tej agitaciji in sta klub čeških farmacevtov in splošno avstrijsko društvo lekarskih asistentov se izrekla proti temu, da bi se ženske dopuščale do farmacije ter sklenila storiti potrebne korake, da se to ne zgodi.
* (Povodnji.) V raznih krajih Nižje Avstrije nastale so vsled južnega vremena povodnji, ki so prouzročile veliko škode in so ljudje rešili komaj življenje. Voda narasla jo najprej, potem je pa zopet zmrznila čez noč, tako, da so nekateri kraji kar v ledu in je promet nemogoč. Plavajoče gruče ledu prouzročujejo tudi veliko škode mej mladim drevjem.
* (Kolera v Marseillu.) Kakor poroča Pariški „Petit Journalu,se je v Marseillu prikazala kolera. V ponedeljek in torek zbolelo je 49 osob, 49 osob, izmej katerih jih je umrlo 19. Od t. m. je baje umrlo že 40 osob za kolero. Iz početka se je mislilo, da je le kolerina, ker se pa bolezen tako hitro širi, bode treba priznati resnico.
Književnost.
— Vabilo kdružbi sv. Mohorja. Navada je že,  da se poleg „družbinakega oglasnika" vsako leto še posebej zglasimo ob času, ko se po slo ven skih  pokrajinah nabirajo stari in novi udje družbe sv.  Mohorja.   Zvesti  tej  navadi obračamo se tudi letos do milih naših rojakov s prijaznim povabilom : Pnstoj)ite  zopet,   komur je to le količkaj mogoče, v  kolo  bratov in sester povHod znane bratovščine ki Vam za boren goldinar prij>ravlja v dušai in te lesni hasek šest lepih in dragocenih knjig, po vrhu pa ponuja še obilno duhovnih dobrot za opravljanje vsakdanja bratuvske molitve!   Podvizajte s , da ne zamudite   pristopu   odločenega obroka dne 5. sušca  — da prej ko prej zvemo, koliko izvodov družbinih  knjig se ima v tiskarni mit  n i ter se tako izognemo nepotrebnih troškov. Bližnjim rojakom,   koroškim  Slovencem  pa še posebej pola gamo gorelo željo in prošnjo nr* srce,  naj ostanejo diužbi zvesti ne samo dosedann udje, anij>;.k nuj b lih   pristopilo  še toliko novih (zlasti, koder jih je zda i bilo še malo), da bomo vsem drugim Slovencem v največjo radost mogli vprihodnje zapisati: krške škotiie število vsaj 5000!
Da se bode pa spet vršilo vse redno in točno in tudi izpolnile naše nade in želje, v to so nam porok izkušeni čc. gg. družbini poverjeniki in sploh vsi goreči gg. duhovniki slovenski, ki storijo v tem oziru, kar morejo, — njim ni treba še le poseb nega vabila ali priporočila, oni ne čakajo prošuje Mirno Vam torej, čestiti bratje 1 zaujiamo bližnjo prihodnjoHt Mohorjeve družbe. Vemo, da Vas stane tako uaraščajoča družba ob uabiri muogo truda skrbi in požrtvovalnosti: prosimo le vstrajnosti — plačal bo Bog!
Knjige se prirejajo iste, kakor so naznanjene v družbinem oglasniku letošnjega koledarja. SlomŠekov „Življenja srečen pot" ima tri dele: I. nauke II. vzglede in III. molitve, kterim so dostavljene navadne litanije ; cako bo služila knjižica kot po polen molitvenik, ki se naroča labko tudi izvirno vezan ali v usnje z zlato obrezo po 60 kr., ali pa v platno z rudečo obrezo po 40 kr.
Ob tej priliki izrekamo preBrčno zahvalo vč. g. Konradu Šnap-u, k anoniku prvoBtolne cerkve Zagrebške, ki je družbi pred kratkim poslal, obveznico v vrednosti 100 gld. „s molbom: da me medju utemeljitelje cienjenoga Vašega družtva upisati izvolite".
Velezaslužni narodnjak , župnik in državni poslanec pokojni Božidar R a i č pa je bil družbi volil 50 gld., kterih smo po odbitih odstotkih ravnokar prejeli 45 gld Bog daj vrlemu možu nebesa!
V Celovcu, dne 5. svečana 1893. Odbor.
— „Prosvjeta". List za zabavu, znanost i umjttnost. Vlastnik Fran F o lneguv ic. Urednik Ante Tresić-Pavicić. Uhaja vsak petek na dveh
tiskanih polah ter velja za celo leto po pošti 7 gld., načele gld.  Hrvatska literatura ae je zlasti zadnji dve desetletji krasno razvila, tako da jedini literarni list, izvrstni „Vienac", ne zadošča več številni publiki, 8osebno še zategadelj  ne, ker je njegov program takšen,  da  vanj  ni  moči  spraviti vsega tega, kar producira mlajša, moderna šola. V Hrvatih sta se, če ne popolnoma, pa vsaj v poglavitnih načelnih točkah rodili in kolikor toliko Že razvili dve literarni smeti;  jedni služi  „Vienac", drugi je namenjena „Prosvjeta".   Prvi broj tega novega lista, kateri nam je bil poslan na ogled, naredil je na uas najboljši utip, tako po obliki, kakor po vsebini in po ilustracijah in prav iskreno bi nas veselilo, da najde „Prosvjeta" izdatno zaslombo pri občinstvu in da se  uzdrži na umetniški v,sini prve številke. Vsebina prvi številki je nastopna: Hrvatskomu narodu o prosvjeti: Osman beg Stafić. — Izgubljeni ljudi: Ante Tresić Pavičić. — Osman . . .: L. Bervald Lučić — Ples i plesovna glasba: Franjo Š  Kuhač — Muha: R  Katalinič Je-retov. — Spiev X, I. pjevanje (Pakao). Božanstvene Komedije Danta Allighieria:   Stjepan  li vizo i i c. — Iskrice iz   spisa   i   govora dra. Ante S t ar če vica. — Morske dubiue : Dr. Lazar Car. Mojo p j sine: August Harainoašić. — Poj šumskoga pietla od Giacoma Le o p a r d i a. — Dar sultanu: Aziz He rc ego v a c — Mnogopoštovani: Ivan Mi liče vic. — Knjige „Matice Hrvatske"  za god. 1892. — L'8tak.  Slike: Evgenij Kumičić. — Provala Zrinskoga iz Sigeta.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Dunajsko Novo mesto ll. febru-varja. Policija prijela nevarnega sleparja Er-nesta Kruksa, katerega išče že od 1. 1889. deželno sodišče L j ubij ans ko, ker je tudi v Ljubljani kot „inženir Leininger" storil več prevar.
Praga 11. februvarja. Občinski svet ukrenil, da je grofu Hohenvvartu kot „Slovanom najpravičnejšemu nemškemn državniku" čestitati za sedemdesetletnico.
Liberce 11. februvarja. V četrtek voli novi občinski svet župana in županovega namestnika.
Most na Češkem 11. februvarja. Tisoč premogarjev, delujočih v državnih premo-gokopih, ustavilo delo. Mir še ni bil kaljen. Vlada skrbela za varnostne priprave.
Pariz 11. februvarja. „Gaulois" naznanja, da mislijo nekateri odlični poslanci predložiti eveutuvelno zakonski načrt o amnestiji Ferdinanda Lessepsa.
London 11. februvarja. Reuterjev burO javlja, da se danes zaroči vojvoda York s princezinjo Teck v Osborneu.
Narodno-gospodarske stvari.
— Razglas. C. in kr. vojui 6rar kupi 1000 metriških centov pšeuičue moke, katere bode oddati v Gradci 200 metriških centov do 1. marciia 1893 in po 400 metriških centov do 15. marcija in 15. aprila 1893. Vzorci Be lahko pregledajo tudi v vojaškem jireskrbovaInem magacmu v Liubljani. Ponudbe je vložiti do 13. februvarja 1893 I. desete ure dopoludne pri c. kr. iutendauciji 3 voja v Gradci. Razglasilo in obrazec ponudbe se tudi labko pregledata v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Vse natančneje se zve tudi v vojaškem oskrbovalnem magacinu v Ljubljani.
— Pri posojilnici v Ribuici, katera je pričela poslovati dne 1. juniia 1888. i , vložilo se je leta 1892. 191.703 gld. 37 kr., izplačalo pa 190 339 gld. 90 kr. Bilo je tedaj vsega prometa 382 043 gld. 27 kr. Od dobička 4375 gld. 36 kr. izplača se vsled sklepa občnega zbora dne 5. t m. zadružnikom 6% dividenda, za dobrodelne nameue 200 gld., 3000 gld. se pa pridene rezervnemu zakladu, kateri znaša sedaj 8073 gld. 16 kr. Sklenilo se je ob jednem, da pristopi posojilnica kot pokroviteljica društvu sv. Cirila in Metoda. Hranilne vloge znašale so koncem 1892. I. 268 268 gld. 86 kr., vsa posojila pa 249.734 gld 20 kr. Posojila na hipoteke se dajo po 5%, na osobni kiedit pa po 6"/,. Meseca januvarja t. I. bilo je vsega prometa 49.511 gld. 79 kr.
Bratje Sokoli!
£ Podpisani odbor poživlja Vbb, da pri-
dete jutri Da maskarado v društveni opravi in se zberete že rib 7. uri zvečer v dvoranah starega strelišča.   Na zdar!
V Ljubljani, 11. februvarja 1893.
Odbor „Sokola".
Mnogostranska por«»ba. Gotovo ni domačega vdraviU, katero ae it.-i tako mnogostransko porabiti. neg* ,,Moli ovo francosko žganje in sol", ki ju takisto bolesti utešujoče, uko se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj tO zdravilo upliva na. mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji po&ilja t<» zdravilo vsak dnn lekar A. MObL, o. in kr. dvorni založnik, hl NA.I. Tuchlaulien 9. V zaloguh po deželi zahtevati jo :.•> MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici se ne podilja. 6 (1M—2)
t
„LJUBLJANSKI ZVON"
atoji
za vse leto 4 gld. 30 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt lota 1 gld. 15 kr.
Tujci :
10. februvarija.
Pri malici i 1'onpinil, Eschler, Wagner, Sehneidur, Schrever, Schrecker, Uobttncliek, VVcinberger z Duuaja. — Poženel iz Bistrice. — Sing iz Unca. — Zuckcrman iz Praga. — Macun it Celja.
Pri sionu : Glas, Reiner, Sucliaripa z Dunaja. — Kossi iz Gorico. — Stango iz Gradca. — Rrilggeman iz Herolina.
Pri avutrijakena eeanrfu: Jugovic s Krškega — Kosem, Daccr iz Ljubljani!.
t'mrl i so v LJubljani:
10. februvarija: Ana Laaipe, kmunosekova |hči, b' tuesectv, Dolge ulice St. 6, bronchitis. — Jakob Aleš, delavcev sin, !>•/, leta, Trnovske ulice St. 3, croup. — Ferdinand Praunseis. gostilničar, f>5l let, sv. Jakoba trg št. 3, p:>ralysis progresiva. — Gabrijela 1'otokar, stražnikova hči, 16 mesecev, Dunajska cest* fit. 7, jetika. — Neža Ban, posestnikova žena, <>l>  let, Dunajska cesta  št. 23, tuborcu-
losia pilim.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem. peratura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
u — o"	7. zjutraj 3, popol. 9. zvečer	73V2 *28 0 iin.. 7 -J 7 • 1 mm	— 2HC — 1-4 C — 2S C	brezv. si. svz. si. svz.	megla jasno jasno	0 00 mm
Srednja temperatura —2   , za 19" pod uormaloui.
IDia.na,jslssL borza
dno 11   februvarja t. 1.
včeraj
Papirna renta ... gld. 9890 Srebrna renta .... ,      98 60
tilata renta..... ,     117'75
5°/0 marčna renla ... „ 108' — Akcije narodne banke ,     994 —
Kreditne akcije       . ,     324 60
London  ... , 12090
Srebro .   .    . ,
Napol.
C kr. cekini    .... , Nemške marke , 4 /,, državne srečke i/. I. 1.1b4 Državne srečke iz I, 1W«>1 O^erska zlata renta 4V„ • Ogei-ska papirna renta B' Dunava reg. srečke f>n/„   . . Zemlj. ohč. avstr. 4*.'/ „ zlati znat. listi
Kreditne srečko......1'X) ^ld.
btudolfove srečke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke     .   .     120 , l'ratnvvav-druHt  vel|. 170 gld. a.*. .
9-P1
349 Vi &9 22< , -j.r>o ^1(1 100 ,
100 gld.
danes
- «1.1.    -8 90
- n 98-6f>
- „   117 ;»:>
- „     102 —
- ,    988 —
24-10 „ 120-95
Ni »/• 5-|9v.
- . 39-90 147 gld. 2f> . . 195   ,   — , 114   .   95 .
20
Tužnega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog
Ferdinand Praunseis
gostilničar in meščan Ljubljanski
danes ob sedmi uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v b9. letu svoje stnrosti mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega umrlega bode v nedeljo dnć 12 t. m., ob .'{. uri popolndne iz hiše. žalosti St. d. sv. Jakoba trg.
Sv. muSe zadužnice bralo se bodo v župni cerkvi sv. Jakoba.
Nepozabnega ranjcega priporočam v blag spomin in molitev
V Ljubljani, dne 10 svečana 1898.
170)
Žalujoča soproga.
Uboga udova
bres vsakcrsue podporo, a treni bolnimi otroci, obilo prosi
za k.tko pomoč, da od silno velik,-   potrebi.....       pogrni*. —
Marl|«>  l «■••<• t.i je centu hI. 14. (.*>)
Stanovanje
obstoječe iz jedne prostorne sobe s kuhinjo (urez Oprave) Išče ne takoj blizini juinegu kolodvora. — Već pove iz prijaznosti upravniatvo „8lov. Naroda".    (Kil—2)
•3
N
9
-C
O (=>.
m rt
2 S
- -
-1 W
- «
mm fra
m
* &
^ OB
3 5
2 M
Težko prebavi jen je,
katar   v  želodci,   dyspepslja, pomanjkanje
slasti do jedlj, zgago i. t. d., dalje
katari v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavoat mnoge nadlegu-lIII)       jejo in te opozarjamo na (5-2)
Lf U AV cM O   3 K L A. O I fcJ T Q_
iT
ijdlstlja
katera se po izrekih najprvib medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom.
Igralec na klavirji.
izvrsten, želi, da bi se mu dalo opravka za predpustne zadnje dni v kaki gostilni ali privatni hiši. — Pouk v igri u» glHNOvlrJl in na cltrnk. — Samski go-Npotlje (tudi dijaki > vmprejuio (*e v popolno oskrbovanje. — Kasno pohiatvo moči le po crni dobili. — Več v upravniStvu .Slov. Naroda*'. (167—1)
(133—3)
pošteno in izobraženo, iaee ae ik ajostiluo in proda* alnleo. — Več se izve v upravništvu „Slov. Naroda".
80
6s| za ples m*
pri (139-3)
Antonu Cerarju, Selsnburgove ulice,
Mlin in žaga
v trgu in ob reki Vipava ležeči, h graščini Vipava pripadajoči, oildastaa se proti dobrimi pogoji takoj v na jem. (116—3) Več se pnizve pri oskrbništvu graščine Vipava.
Kazenski zakon
in
Kazenski pravdni red
za
gospode juriste in druge
dobivata se      slo^enslcem jesiic-u.
(v usnje vezano)
v „ITarodni Tiskarni" v Ljubljani.
Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr.
olinlu m\
in vse zraven spadajoče predmete daje po znatno znižanih cenah
S. Juhasz?
tehnični etablissement v Gradci.
(170—1)
♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
♦    Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno v Londonu 1803 in z ♦ zlato kolajno v Bruseljl 1892. I
Najboljše sredstvo
želodec,
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel PICCOLI,
leknr pri ..an^elju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Cena 1 steklenici 10 novč. (137-1)
mm
i i
i ♦
i ♦
J ■9tt==s  i||''||(H    Izdelovatolj razpošilja to tink-
♦ " —-uLuUii»     faro v zabojčkib po IS steklenic
i' in več. Zabojček z 12 steklenic stane gld. 1*36; s 24
♦ gld. 2 60; s 36 Kld, ; s 44 gld. 4 26; 55 steklenic 4 tehta ;> /.-../ s postno težo in velja gld. ■< -ti; 110 Btekl.
♦ gld. 1030. Pofitnino plača vedno naročnik.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O«
•  , • .! .   .   .,   ;| I.   'j i i i v , 'i   j i    i i T
Lepo stanovanje
s 5 sobami in kar zraven spada ter c velikim vrtom ■e da takoj v najem, kakor tudi
2 skladišča ,00-a)
pri J. Vodniku v Spodnji Sliki.
Naznanilo.
IJ šojam si svojim p. n. na ročite I jem uljudno naznanjati, da bodeni a daem H. t. m. svojo
v Kolodvorske ulice št. 12
premestil in se priporočam častitemu p. n. občinstvu za mnogobrojni posćt v novem stanovanji z zagotovilom, dabodem tudi v naprej skrbel za točno in solidno postrežbo po kolikor moči nizkih cenah. Z velespoštovanjem
Anton Presker.
(123-2)
Karlovovarski mlinci (oblatki),
Vaniljski skladanci (Wafleln),
Lešniški skladanci,
zavoj samo po NO kr., dobiti je zmeraj sveže pri
ANTONU JEČMINEKTJ,
špecerijska trgovina, (171—1)
■v Iji-u-TolJanl, na. Sv. Petra cesti at. 13.
Zobni zdravnik
SCHWEIGER
stanuje (47—6)
v hotelu „Prl nalivali nadstropje, št. 25—26.
Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopolu-
dne in od 2.—5. ure popolndne. Ob nedeljah in praznikih od V, 10.—»/«!• ure.
Najnovejše zobe, zobovja In plombiranje.
Največje skladišče
raznega semena
n. pr.: nemške, Staj erske, incamat, turske in travniške detelje, raznih vrst pesneg-a semena, splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glino vito travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peteršilj, selerljo, sladki grah, fižol in vfl« druge vrste semena za zeienjad.
Proseč mnogobrojnoga poseta
(151-1)
l>r. Friderik« JTienglel-a
Brezov balzam.
v
Že sani rastlinski sok, kateri teće iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najfzvratnejše lepot i lo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobl pa čudovit učinek.
Ako ho namaže zvečer l njim obraz ali drngi deli polti, oel|o ae se drugi dan ne-aiiatue luakine od polti, ki postane vuled tega čiHto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lnje. beloto, nežnost in fivrstoBt; odstrani kaj naglo pege, židtavost, ogurce, noano rudečino, zajedee in druge nosnažnosti na pulti. — Cena vrču z navodom vred Klel. 1.50. (22—26'
Dr. Friderika Lengiel-a
BENZOE-IHILO.
N;(jiuilejSe in uajdobrodejneiau uiilo, za kožo nalafič pripravljeno, 1 komad tto lir.
Dobiva se v Ljubljani v IIb. pl. Trnkocajr -ja
lekarni in v vseO večjih lekarnah. — PoStna naročila vsprejoma W- lleiin, l>iiuaj, X.
irosdO .boiai
Rože, semena in cvetlice in vse drnge strokovne predmete priporoča umetnijaka vrtnarija Frančiške Vetvička v Penčinu pri Turnovu na Češkem. 10 komadov vi-8okostebelnih rož 3 gld. 80 kr., 100 komadov 38 gld Novosti krompirjeve kulture kakor: Marker, Bruce, Globus, Ju vel, Rigault i. t. d. najceneje. Ceniki zastonj. (ltio)
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. dri. železnic
Izvod iz voznega reda
velja-vnega od 3_. oletoTora. 1892.
Nastopno omenjeni in i hajalni in odbajalni časi označeni so v srednjeevropskem rasa.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol).
Ob 6. ari 38 min. zjutraj ose.mi vlak na Trbiž. Pon-tabet, Beljak, Celovec,  Franzeiisfeate,  Ljubno, Dunaj.
Ob H. ari 55 min. prednoldne osebni vlak na Trbiž, Ponrabel, Heljak, Celovec, Franzensfoste, Ljubno. Dunaj.
Ob 4. ari 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž. Beljak, Celovec, Solnojrrađ, Iuomost Pari'. Line., I<chl, Biiilejfvice, Plzenj, Marijine var«, Etcer, Franeove vare, Prago, Karlove vare, Dra/.dane, Dunaj   via Amstetten.
Priliod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Atnstettun, Drazdanj, Hi age, Francovih varov, Karlo-vib varov, Ejfer, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Holnogruda, Linca, Is- bij a, Ljnbna, Celovca, Franzens-tVste, Trbiža.
Ob 4. ari 55 min. popolnririu osebni vlak iz Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Colovca, FraiizeustVsr.c, Pontablja, Ti biža.
Ob 0. ari 27 min. zvečer osebni vlak i/, Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. ari 16 min. si nt raj v Kamnik. I,   2.    ,,  lO popoldne v Kamnik.
H   7.    ,, 00   ,,     zvečer v Kamnik.
Priliod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   O. ari 35 min. zjutraj i/. Kamnika.
„   11.   ,,   00   ,,     dopoldne it Kanin ka.
,,    6.   m   20   m     zvečer iz Kamnika.
Sreduje-evropejski čaa je kraj nem u času v Ljubljani za "1 minute naprej. (12—«^0)
Veliki krah!
Ne\v Vnik m London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrniue prisiljena, oddati VSO svoio salcffO zgoli proti majhnemu plačilu dt-lavnih uiočij. Pooblaščen sem IfVrliti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur deduče predmetu le proti temu, da se mi povrne gld. G 6H, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško ost r co ; 6 komadov amer. patent-srebrnih  vilic iz jed-
nega komada: 6 komadov amer. patent-srebrnih jedilnih žlic; Vi m        n        n       kavnih „
1 komad  amer. patent-srebrna zajemalnica za j nhn ;
1 komad amer. patent-Hrebrna zajemalnica za mleka;
2 komada amer. patent-srebrnih kupic za jajci; H komadov angl- ftkih Viktoria-čašic za pod kladu; 'J k< mada ef-ktnih namiznih .svečnikuv; 1 komad cedilnik za čai; 1     j,     i a.fniejs i sipaln'ua za sladkor.
44 komadov vkupe aaiuo gld. «►•«►<►.
Vseli teb 44 predmetov je poprej s talo gld. 40'— ter je ie moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. b lili. Američansko patent-srebro je ven in \eu bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, M kar se gaiautnje. V najboljši doka/., __da le-ta iuzerat ne temelji na
8nikak:šni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne hi bilo olago povfteč, povrniti bre*. zadržka zneska in naj nikedor ne samndi ugodno prilike, da hi omisli te  krasne garniture,  ki je  posebno prikladna kot prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vsaka boljše gospodarstvo. Dobiva se jedino le v
A. lllltS« Him:it<»-.i
glavni agenturi zjedinjenih amer. tovarn patent srebra na Dunaji, 11., Rembratidtsir. 19.—Telefon st 7114.
Pošilja  se   v  provincijo   proti  povzetju   ali  če se znesek naprej vpo&lje. |52—3)
Čistilni pralek 10 kr. E
Pi-istno  ie z zraven natisnjeno varstven«) Jr^^^ znamko (/.drava kovina). J*
Izloček is pohvalnih pisem. *Q  9f ^
Texing, Gor. Avatriisko, 21. nvečaua 189J. ~Tx-
Slučajno aem vid«! pri Njega •votlosti grofu VVurm-
brandu vase garniture ter se prepričal o ni" lepoti in ce-
nof.ii itd. Jožef Forst, župnik-
V O lomucu, 1. maja 1892. S poAiljatv'jo izredno zadovoljen,   na.lk ru i I . znatno
moje pričakovanje. Stotnik Cz . . ., plackomanda.
t
priporoča
! Naravna dalmatinska vina, \
i
: : :
rumena, črna in temnordeča „fttl«t po jako ni/.ks ceni
Marin Kadilo,
('22—10) vinottžic v Logatc.
Za dobro in točno postrežbo jamči se.
Učenca
vzprejme podpisanfc v trgovino t mešani m blagom.
(130—3) Ferd. Hlebš v Kranji.
(171
Iščejo se nujno:
Kiilinricn #.»  uoisi inu    se hode jako ljubeznivo
£ r.jo ravnalo, izborna služba); — ltulittrleit mi .«4« k jedni gospć; — hisliin (starejša ima prednost) dobra trajna služba; — lilftlna k 2 otrokoma, 6—7 gld.; — kopija* v fino mefičansko hišo. — priprosti* nalnkarlra za Celovec; — prodajalka za trgovino z mešanim blagom;
— dekle sa tukajMii|o kavarne (tudi začetnici); — natakarica (s kavcijo) za tukaj. — ^rijaoročba. se: VeC močnih, . eilnih deklet za vsako de'o, skromnih, mej njimi i takih,  ki kuhati   znajo, z  letnimi spričevali.
— Več v posredovaluici CS-. JFJL.TJA., na Hregu št. O.
Nepremoćno
vozne plahte
različne velikoati in kakovosti  ima  vedno v salngi in jih daje pu <:eni (59-6;
Mpe«lit«»r e. kr. priv. fućne -železnice, v B.jul>l<nui. na DuuMJvki ee*tl Nt. IS«
N
J J
S. •e
vi
M
■ ■ > a
Preobleke._-^=5^ Popravila.
W L. Mikusch
tovarna dežnikov Ljubljana Mestni trg lb.
"CTstacao-vljon© leta.
Svetovnozuane (ii:>«-9)
so Kiiuioi/ !e|,m.\ nagrajene
raeiie harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji VII 3, Kaiserstrasse Nr 74.
\'e!ika RslogS
vseh glasbil
Koali),   eiler.   piAeal.    »k urin. iiNtuili bar.....ii!.. ptl«|lli or-lji«- itd. itd.,
švicarskih ccelnih orgljio,
ki igrajo same ud seli" in itn DeUOfealia i;ledč glasu, KlnahtMil ulUiiuii.  kubiklit  itd. itd. Knjiga z ntorei zastonj in franku.
Dr, Rose životni balzam
je nad 80 let znano, prebavljanje in slast pospu-ftujoče in napenjanja odstranjujoče tnr milo ra/.top-ljnjoče VU0»—17j
domač« sredstvo.
Velika tdeklenica I gld., mala
BO kr., po pošli 80 kr. več. Na vseh delih znvojnine ie moja tu dodana, zakonito varovani varstvena znamka
Zaloge .skoro v vseli lekarnah Avatro-Ogrske.
Tam se tudi dubi
P
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav iztiorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zmjenje in lečcnje
ran ter poleg tej;a tudi blaži bolečine. V skatljicah po 3u kr. in ,    v _ 26 kr. l'o pošti 6 kr. več. '^^^I^^IS^dr^t** Na VHfth delih zavojnine jo moja tn dodana zakonito varstvena znamka.
B. FRAGNER, Praga,
H. "03-JOI, Hala ilrajia, leknron ,,|iri fninn oris , ^Pofitua razpo&iljatev vsak dan.
\amtmfximmm
EOUITABLE
zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje
v MoveiBi stirliii.
Ustanovljeno leta lHf>9. Koncesijovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaji „Stock im Eisenplatz" v svoji palači.
Kačunski s; 1 c 1 o p leta 18Q1. :
I.
97 637.359 63 57 417.712-78
Dohodki, gld.
Izdatki . „___________
Prebitek.........flld 40,219.646 85
II. Premoženje . . gld. 340,496.295-95 Obveze po
40/o'«3Vsffl/o,. 274.763.944 55
Zaklad dobićkov......„ 65,732.45140
„Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje za življenje.
Ima največje dohodke tako v obče, kakor poseliej 5e od premij, lun najvišji prebitek dohodki nad izdatki in največji zaklad dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891. največ novih pogodb
in sicer za......gld. 582,795.82750
pri njem je bilo največ ka-
2.012,236.392-50
210 580457-50
42,387.184 78
pitala zavarovanega  . .
ima največji prirastek zavarovanega kapitala  .  . .
ima največii prirastek v ore moženju........
ima največji prirastek v do-
bičknvem zakladu.  !  !  T  „ 6 381 333 05
AvMtrijMkiui znvarovauceiu posebna garancija jo ve« liku driislietia patara ,.Stock-liii-KiHeu»* nn l»u-■in|i,  katera je vredna »l«l. a,:tOO.O0l>-—.
dvajsetletnih tontia*) društva „Equitable".
Podlaga izplačevanj 1. 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela Z«
Starutt	Viotu pliuamli	Vrotiu.mt polico	P .lio* opuičuuit promij
	liremij	v Kutoviui	in |iLn'iln;t     si ur nmrti
30	g d. 4;')l —	gld. w»-—	gld. llbo —
88	„ 6S7'60	,    661 —	■   1240 —
4)		. 798-—	„   KHjII- —
45	„ 7f)9-40	,    » '7 —	• 1&20-—
60	94360	„ laop—	1 1800-—
Zavarovanje za »lučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II.
30 86 40 4o
r.o
gld.
607*80 68 1 HO
77«;-t;o
90O-H0 lt 87*60
gld. 8tJ2- — 880'— „ 1140-,  1848 — .   1038 —
30 35 40 4 S
no
gld. 1860-— , 1870 -, 1930--, 8060 — „   8280' —
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje ca »lučaj smrti in sa nčakanjo. Tabela Z.
gld. 87060 gld. 1688'— gld. 3490 —
„    886 80 „   lti»i7— „  31G0- —
„  103 --i 0 „  1727 — „ 8880'—
„  1100 80 „  l>-3i-— , 8800'—
h   1209- „   203 i-- „ 2880'—
Kakor kažejo zgoraj navedene štovilke, povrnejo se po tako zvanem tontiiisk<-m sistemu zavarovancu poleg tega, da jo bil Hkoii ae l«>i l»r«aplačuo aai arovau, po tabeli I. v»e vplaeaue preutl\v do 4s/870> P° tabeli II z 4S/, do f)*/»°/o» P° tabeli X. z tJ8/« do 7U/, jednoatav-ninn obrestmi.
Polic« premij oproSčene pa reprezentujejo ilvojno do iveterue VSS>SO vplat'Miiili premij.
Tako zvanu proaia luiiiiint, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopui&S po preteku jednoga leta p<»polu<» Mvubodu za |iuluvmijt', prrtuvunje m po* kile, lEVSeknll vojaško službo; po preteku <lv«H let je nI Mi«»el izpoilliit., po preteku treh let pa nt* more %e€« xM|i»Hti in jo je z o/.irom na tontino pri regulu vanj i moči urediti na Sest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v 4>}i*»«l4*i
In (789—9)
ALFRED LEDENIK
tt X-ij\x"blja.zii, Mestni trgr žt. 25-
'i Toiitiint t m. ■ 11,11. ■ nn n iinn..... iu rnsdoliter divi.lniul ali dobitka i>o uektttn piiHolinoin aiatemu, ki ^\ je izumil iu prvi uvoiIh! v Krna-r ji  l:.iii .m l.orun/.o Tiutti 1. 10&1,
Gostilnica „Pri linooradn"
Sv. Florijana ulice št. 10. Toči se 0*9" italijansko ~*
vino:
Itn«!«'<• i < HMlellauiare .... t»H kr. liter.
■trii ■kMresi«....... a* „
■««'11 »MrMala....... »«
Belo «loleu|»ku...... 40 ,f
Pii točenji če/, ulico dajem, ako ne vzaino iiajiuanj b litrov, f>"/0 rabat. "^SfiJ
^  Melo «1
i
♦ (168—8)
:
♦ ♦ ♦
♦
*•
: : : :
Josipina Kotnik.
\o% <> rac i.) o 11 a Ino zdraviJcnjc.
u
Vsem bolnim na živcih
se   najt opičje   pri poro c»  21.  izdaja   iz Sle   liro* ur« Komunu WelMHmaiin-H
S Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Hieung. S
Dobiva se SMStonj 70ti—lf>)
v c. kr. vseučiliščni knjigarni: JURIJ SZELINSKI, Stefansplatz 0..
r a.
Spriectala /nanih zdravu kov.
MMBMMMi^MMMBBMB lili
Štev. 54.
Razpis službe.
Pri okrajni hranilnici v Slovenjem gradci je umestiti
služba kontrolorja
z letno plačo 800 goldinarjev.
Frosilci za tO službo, ki morajo v hranilničnem poslovanji dovolj izvežbani ter slov. iti nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni biti, nuj svoje lastnoročno pisane prošnje z dokazi o pridobljeni vsposobnosti, katera je za to stroko potrebna, in s pristavkom, je-li prosilec samec ali oženjen do 28. dne tega meseca pri ravnateljstvu te hranilnice vloži.
Nastop službe dne 1. aprila 1893.
Ravnateljstvo.
(168-1)
Najbolje železo prodaja
A. C. AHČIN
pri   zlati koti"
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8.
Posebno priporočam
orodja prve vrste
za (148—1)
rokodelce in poljedelstvo. Za |>il<3
laa. T7*oc3-n.e žage
kakor za
ko^e
se garantilti, da so dobre. Grobni križi,
šine za obloke. kuhinjska oprava itd.
II
1
S
l ti
I
Htane pri meni en modroc na peresih (Federtuatratze') Ti uiodroci »o solidno iz najboljSe tvarino narejeni, imajo po 80 dobro vezanih, močnih peres iz na. j -bolj lega bakrenega d rata, so i finim afnkom tapecirani in močnim platnenim evilbom preobilen! ter I 0—16 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežel« naznani naj ne vselej natančna mera postelje v notran|l luči. ~VS£ — Ako so torej dobi za 10 gld. dober tapecirati modroo na pt-
reiib, |e pač. nenmestnn kupovati malovredne nadomestke^ kateri pravemu namenu, imeti (lotim poitoljo, nn ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 4.
Lastnikom hotidov, vil. kopel i j in r.avodev popust nd cene.
10
goldinarjev ||
m
i
Zicante. titnhiee tsako poftteljo navadne velikosti po >■* »i-Ul. 1M> Molilov :
/. a fH kom tapecirane iu s ovilboui preoblečene po in gld. 714—Q4)
Jim
Ii
i
St. 2432.
(159-2)
Dne 23. januvarja letos ugriznil je neznan pes pri Štepanskem mostu neko žensko in pozneje med porjo skoz Štepanjovas, Gorenjo in Spodnjo Hrušico, Bizovik in Dobmnje, napal Se druge ljudi ter ogrizel več psov, potem pa zginil brez sledu v gozdu pri Orlah.
Ker je ta pes zelo sumljiv vstekline, odredilo je že c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani za zgoraj imenovane vasi pasji kontumao, podpisani mestni magistrat pa ukazuje na podlagi postave z dne 29. februvarja 1880. L. drž. zak. št. 35., da smejo od denašnjega dne naprej 3 mesece v Ljubljanskem mestu psi le s trdno torbo, ki grizenje popolnoma zabranjuje, okoli letati, ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto, brez torbe, ali s torbo napravljeno samo iz mehkega usnja, ki grizenje ne zabranjuje, okoli letali, bodo se polovili ter pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bode postopalo po dotičnih postavnih določbah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 6. februvarja 1893.
Župan: Grasselli
L. Luser-jev obliž za turiste.
<>ol<o» in liltru upli vajoče   sre«1nt\o proti kurjim «:«'«•*<»m, y
Zli) liH   l>OU- ><JV
«■■»     1 Ii   ) l I
plutih, petu h in drugim 11 dim ^ ... praskom      S^Ik^ *
y ±c\s   klavni razposiljalniri
** ■ '
eA>*
S Veliko pnznalnih pisem  je na na ogled v
L, Schwenk-a lekarna
(524) Meldllng-DunaJ.
Pristen samo, če imata navori in obli* \nrstvrtio znamko in podpis, ki je tn  zraven; torej  naj  se pazi m završe vse manj vredne ponaredbe.
Pristnega inmjo v I.f ••!»-
I|whI J. Svvoboda. U. pt. Trukoczy, O. Pieooli, I*. Grečol; v Itiolol tov eui 8. pl. Slariovic, F. Haika; v Kamniku .1. Močnik ; v t'Hovrl A. Bgger, W. Thurinwald, .1. Birnha-cher; v Hre»t»b A. Aich-inger; v Trgu nn. Koroškem) (J. Menner; v llel|nkn F. Scholz, I>r. E. Kuinpf; v Uorlel Qt M. Pontoni; v WoIfW-bergn A. Ilntli; v Krn-ii)i K. Ravnik; v Kad-kimiI C. E Andrien; v Idriji Josip Warto; v lladovl i tel A. Kol.I -k ; » Cel) I J. Kuplerscbmid
1
Najboljše vrste piva
sodili in steklenicsili.
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah. (162-1)
Zaloga piva
prve Graške delniške pivovarne
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. ■T Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma ln fraokovano. ~*MB
liborno luarenu pivo v pioinblraulli •* leni eitli h pstento vhimiii zamn-Hkoni dobiva Ne vaak dan aveie '/i "••""a 11 Ur., 1 liter 21 kr. dobiva no v trgovini h Mf»e eerijakiin blagom pri gospe Ivani Kom v Kolodvorttkin
ulleali iit 24.
14<lor lioče prirejali tfoliro kuto. nsij
kupilje (967-131
Oz
evo
kavo
Oelz-eva kava
je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi. O
mr Oelz-eva kava -m p
ne sodržuje niti hruSek, niti repe, niti sirupa. 0
Dobiva se v vseh špecerijskih, prodajalnicali. s^
OQOOOOOCX)OOOOOCOGOOOOOOOOOO
Kari Till ? Ljubljani Špitalske ulice št. 10.	Kari Till v Ljubljani Špitalske ulice št. 10.	Kari Till v Ljiljani Spitalske ulice št. 10.	Kari Till v Ljubljani Spitalske ulice št. 10.
Velika zaloga I   (1024-2.) VKCVII šolskih potrebščin po predpisili gospodov učiteljev in profesorj ev.	l*otesiia   pereni« .    h.m . piovee. h* lite o Ili i .   varovavee   /..» »vine-iilke. DMprave sa Npleenje Nviiie-nlkov. papir eh piMina, bronov« barve« bronov praAek. UMiiJe in jeriiieni   /.»»   knjige, karminova tinta. |»aplr od lepenke, keinleua tinta. liin.'Nki Ium.   1. oni p«- ud i j x»«itkl. Krmil |iim ertulH. triUotl, pitNtevanlie. glH«lila. barvne slcrl -n|lee« barvni kliniki, pereNnlee. držala in perena. perfNiii ii<>/.Wi. pereMitl tuli, iiiolit»eoiki. zlnto-Nkoljke In NrebroNkoljUe. hhIa lil        ehrmt    tintu. pisitlu, prave ■» Nplren|e   piNal, zeleni volk l«'Uo<-.	Arabska  guma,   sklediee za gumi, tablete  za  £uini,   herbariji,  k razpisne predloge, črtala od kaučuka, gonja peresa, šUri pnin peresa, kreda bela in barvasta, držala za kredo, crtala, crtani listi, brisalne deftčice, brisahu*  gumi,   pivnik,  predloge za slikan.)«), kovinska tinta, tiiilimcterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risu oje, nigrivoriu, beležniee, beležne  tablice, slikarske plošrire,   šUarjo  za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prosirno ]ilatno, prozorni papir,  capici, port* feljni   klinci;  preparacijski zvezki, strgalni gumi, risalnice, risalni ogel, risalni čavljicki.	RlNnlite   Mine,   rlhiilu. predloge m ronde pisuvo. perena /,n roiale piNavo. Hkrll|nati kllnel. Nkril|ne ploNelee. ]»lt«alne mape, piMnlnl papir,   pisikiik«'.    šnislic torbe, Nepi|a   tinta,    feklem« p^rens, predloge   #n   pokoueno   pinavo. ' pert-nn ca pokoucm* piNavo. nIii-.1.-1 i kon.   bela  kreda  xa tnl»l<», noxiče%ke,    mape   tn plNanke. tinte  črne   In   barvuate, tlolni gumi.   tlntul   črliiiUi , omllev« tintniki. kvadratna erlala. riNnl-nlki«   riNar*kl   bloki, risiiinio paplr9 predloge za rlnaaje, orodje za rlManje.
76
3=3a.!z;pr o <3.a, j sum.
domače tropin s k o žganje
po najniži i ceni.
Andrej šinigoj
(131—3) mI. lis t DornberRU pri Gorici.
Izpraznjeno potovalno mesto.
Pri »VMtri|Mkl zavarovalni <irn>.lii prve Mtopn|e,
ki je tudi čislana izvanredno v slovenskih jezikovnih pokrajinah in katera ima zaupanja, nastopiti je mesto potovalnega zastopnika (akvizicijski komisar) za slovenske jezikovne pokrajine.
Inteligentnemu in dostojnemu možu v starosti od 25 do 40 let, neoženjen, zdrav in trden, ki je slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma /.možon iu zamore dokazati neoiuadeževano predživljenjo iu popolnoma urejene denarne razmere (kavcija), ponuja so, če dohi to mesto, kateremu hi se moral posvetiti izključno in neprestano, za kar hi dobival stulno plačo in posebne nagrade, prilika, da si ustvari pri primerni porabi ji vosti in odličnem zadržanji gotovo in stalno službo, ki ju združena s pravico do umirovljenja. (117—3)
Oglase naj se pa sitmo take osebe, ki morejo zadostiti v*eui tem zahtevam, katero rn«le potujejo in imajo trdno voljo, njim stavljenim nalogam /■ jednako marljivostjo in »oitebuo vztrajnostjo zadovoljiti in se tako vesti, da ni mtjniuuJMcgn očitanja iu kateremu so kraji znani, katerih pokrajino bi prepotoval.
Lastnoročno, nemško in slovensko pisane prošnjo, katerim naj bo prilože preplal h pri ("oval in „reference" poslati je pod iit. ,,201.191" v Gradec, poste restante.
Komi in učenec
za trgovino z železjem in Špecerijskim blagom in     (86 3)
praktikant za pisarnico
ae takoj vzprejmo pri Karolu Hauscheggu v I. j u kljuni.
LEICHTLOSLICHER CACAO
• Ausoiebii; '• lK° = 2Q0TAiSEN.,: - Ncthr1r;iEt. .• '
(98-3)
ae takoj
Pri tvrdki 3£. (iorinolt na Rffclcl vzprejme
(128—3)
trgovski pomočnik
z dobrimi spričevali za trgovino z mešanim blagom.
Gostilnica
v i.ajboljšom stanu
oclila nc takoj  v SimtiliM in }»ri Ijilijf.
Več. iz prijaznosti  pri vratarju hotela „pri Slonu" v Ljubljani. (129-3)
Ijni ekstrakt za uho
Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let avtoritete, ker odpravi vsako nepn-rojeno gluboat, uklanja  takoj Mlab ponlnh. ušesu I tok in vBako ušesno bolezen; dobiva se proti dopošiljatvi gld. 1*7O v vsej Avstro-Ogerski fraiikovano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. To-inaya, v lekarni g A n t. K. Ogla in v mestni lekarni v Zagrebu;  nadalje pri Zanetti-ju v Tratu I Jožetu (Jristofolett i-j u v Gorici s na Dunaji pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu št. 8, in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrasse 106. — Pristno blago se dobiva hudo v steklenicah B utisnenim napisom: e. iu kr. sekund, zdravnik dr. Sip«-k na Dunaji.
(1314-8)
Ivan Somnitz
(prej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18
priporoča svojo
veliko zalogo ur.
Poprave se Izvršujejo hitro in dobro. ((>,'(
T* Leveč   (64; r
trgovina z deželnimi pridelki E;j
v Ljubljani, pri mesarskem mostu
Kupnjo vsakovrstno rastline, semena, ko-renincvrože za zdravila, kakor Arnikove it rože, Šentjanževe koreninice, bele kres-M niče, češminova zrnja, smrekovo seme. B tršljikovo lubje, ržene rožičke in druge H poljs^0 pridelke. Seno za konje in go-M vejo živino v večjih množinah. Trgovina H z raki. Blago kupuje po najvišjih cenah.
R. Ranzinger
špediter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (65)
niaiminugfutmmiiig
Jos. Stadler
stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater m«  Slnreiu  t rgu Mt. 1
priporoča so za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrste prevzeui-Ije tur z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovoiki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (67)
rsnajsrsrsrsj
jermenar ln sedlar Xj5"va-"fc>lje><3a.cl, ^vsEctrljiza. trg" priporoča svojo veliko halogo angleške oprave za konje in kočije, sedel za :o-jake in zasebue jezdece, kovčekov za potovanje iz umu ju in lesa za gospodo in lame itd., raznovrstna jeruena za daljno, glede in stroje. Velika zaloga iistinj iz usnja za mali in veliki denar, za vizit-nice, smndke in tobak  t.i. itd. (68;
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (66)
lastnega izdelka za dame,  gospode in
otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvrSiijejo se točno iu po nizki ceni. Vso mere so shranjujejo in zaznaiueuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vposlati.
imgfiiimniHininmi
leta 1817.
t: J. J. NAGLAS
tovarna pohištva ▼ LJubljani, Turjaikl trg it. 7 in $ Gospodske ulice (Knežji dvoreo).
Zaloga jednostavnega in naj fine joga I«- % senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, &r Btrugarskega in pozlatarsko^a blaga, po- aX bistvene robe, zaves, odej, preprog, »a- j« \3 stiral na valjcib, polknov (žalimj). Otro- ?/ % ški vozički, železna iu vrtna oprava, ne- £ °P pregome blagajnice. (»>9) %
RS
F. BILINA & KASCH
Židovske ulice št. 1
priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst roko vio, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od družeča blaga. Klrurgdčno obveze (le lasten izde lek), jameeuo najboljšo vrste, z raznimi kirurgičnimi pripravami. Velika izbora kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Vse po naj-ni/iili cenah.
£ Ljubljana, Frančiškansko nlice 4.
t Slikarja napisov,
3   stavbinska in pohištzena pleskarja.
& Tovarna za oljnate barve, lak \. in pokost. i i46) *i
dj Glavni zastop Bartboli-jevegu orl- C ''■ glualnega knrbollueja. Maščoba i? /P M konjska kopita in usnje.
j      Josip Reich f
S Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 2 I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I
I   kemično spiralnico ♦
I v kateri se razparane in nerazparane ■ J moške in ženske obleke lepo  očedijo. J
fPregrinjala  vsprejmo  se za pranje in ■ crem v pobarvanje.   V barvanji vspre« I ^ jema se svilnato, bombažno in mešano ^ m blago.    Barva se v najnovejših modah. ■
ADOLF HAUFTMAM
tovarna oljnatih, barv, firnežev, lakov in kleja
v lastni hiši
v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41
Pil i jala:
Slonove ulice št. 10—12.
1
SPRAJCAR IVAN
stavbeni in umetni ključar Kolodvorske ulice št. 22
priporoča svojo
(155)
valčaste ograde za okna in vrata
lastni izdelek, prava jeklena plehovina, s tiliim zaporom iu trajnostjo. Popravila v tej stroki se vsprejemljejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni.
■VI',-!
■ Vililor  Itanlli (KiO)
J^j nl»l |imit,   >l:ii-i(in   tr"; 1
priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čovljarjo, baloprtenoga blaga m podvlek, bombaža in ovčje volno, preje za vezenje, pletenje, šivanja iu l:avlji-čanjc, tkanega m nogovičarokoga blaga, predpasnikov, životkov iu rokovic, po- ■ zamontirskega i u drobnega blaga, tra- I kov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in |
elov. J
preprog, umoteljmh cvetk in njih d
tare---r5U?i---^iS,r»T raja
I. vrste
a v sredi mesta in v bližini o. kr. a B poštnega in brzojavnega urada, f
Sobe od 70 kr. naprej.
Restavracija in kavarna sta v bisi '.'
Železna in parna kopelj f
urejena po Prancovih kopelih po c. kr. § v vladnem Hvčtuiku g. prof. dr. pl. Valenti. >:.
HENRIK KENDA
Najbogatejša
zalog*a za šivilje.
(164)
G. Tonnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovlno-llvnloa.
tiiluluje kot pon«liiioHt:
vse vrste strojev za lesoreznloe in žage. (144)
l'i ••*. :inii' colo naprav« in mkrbujo  |inriKirn|<' iu kotle po nujboljii lestavi, --In. .»jim turbino in
»O.lllll |iOl«>MU.
Hi. 3^1- Ecker
stavbeni klepar in vodovodni instalateur
E.jiibljan» fl-lii. I>uiiajrtka eenta Ht. 7 ln 14
priporoča svojo bognto zalogo kleparskega dela. Izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela v mestu in na deželi- Izvrševatelj lesenih,cementnih in klejnih streh. Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in kleja. Na pravitelj strelovodov po novi sistemi.
UU^jUJiSjiP _ ji JP U m jluls iyj iuf
A A ^ JL Jk* A Jkumt ^a. JL A ^
<    Uran & Večaj r
^ Ljubljana, Gradišče št 8, IgrišKe ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. ea.it. občinstvu svojo ^ a vtd ko zalogo vsakovrstnih w
^ pečij in glinastih snovij ^
^ kakor tudi v
kakor tudi
štedilnikov
* in vseh v to atroko spadajočih ^ nizkih cenah.
k,
del po ^ (U9> r
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon U in kegljišče. }
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
(70)
F. Ferlinc, restavrater.
♦ ♦
Evgenij Betetto
tovarna za metlje v Ljubljani, Florijaneke ulica št. 3
priporoča čast. občintttvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vHakovrstnih
ifT~ metel j -w
od najfinejllh do nsjoenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in (ranko. (15li)
J. MULLER l,6i' I
il fotograflčno - artistični  zavod je
S*C    v FraurlMkaiinUih uUeali Ht. H
}5 priporoča svoj atelier za vsa v fotOgri- \\ ii lično stroko spudajoea dela, kakor: p >r- ji trete, krajepise, interienrs, ruproduk-cije, vsakovrstne podohe, pisave, načrte itd. .Mom.'urne fotografijo za otroke, po-vekšunja vsake vrsto po naj novejšili skuunjab. Vsprejemlja vsa v fotograflčno jj
Lstroko upadajoča drla po najnižji ceni. ;j M|MBMUMiMKAA|l^SMgMQMOMQMAiaAltM m w »31
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z veliko dvoraue sa koneerte itd. in lepim vrtom. ^In9) = Kegljišče Je na razpolago. ssSs Uhod je tuili iz Poljskih ulic.
UllUrillL uradnike c kr. drž. že-lo/.nic, ]>rivat. železnic, kakor tudi za c. in in kr, vojsko izdeluje pod-pisanec po najpovoljuejših conah; tudi preskrbuje vs.j zraven spadajoče predmete, kakor nabije, meče, lcl<»buke xa parailo, /.laie obrobko ud.  Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši faeoiii.   Au^lešKo, francosko iu  tuzemsko   robo  imi   na Hkladišču
P. CasermaiiiL W)
krajać IS civilne uprave in miiferme. M