ŠtC». 109. V Ljubljani, v petek, dne 14. mala 1909. leto XXXVII. -s Velja po pošti: = a a colo leto naprej . K 26*— za pol leta > , » 13'— za četrt » » . » 6*50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo celoletno » 29'— za ostalo inozemstvo > 35'-« 55 V upravništvo: ss Za oelo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » U'20 za četrt » » . » 5'60 za en meseo » . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popast. Izhaja: vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne. MT Uredništvo je v Kopitarjevih olloah štev. 8/UI. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevih olloah štev. 0. ~wm = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. = ■ Upravniškega telefona štev. 188. i i Današnja številka obsega 6 strani. Tridnevna bitka v tesen- Dunaj, 13. maja. Bosenski odsek. V rdeči dvorani zbornice je bila včeraj gotova krsta za skupnega finančnega ministra Buriana. Otresel se ga je tudi baron Bienerth, da reši sebe in svoje min. tovariše, ki so sojidarno Burianu šli na led. Ko bi avstrijski parlament Burianu izrekel nezaupnico, mogel bi jo bosenski podkralj mirno vtakniti v žep. Ker pa ga je zatajil tudi avstrijski min. predsednik v imenu celokupne vlade in mu celo zapretil z varuštvom barona Aehrenthala, je sedanji bosenski cesarjev namestnik izostal nemogoč. Minister, ki vedoma iu s političnim namenom krši zakon, ne zasluži le nezaupnice, marveč resno zatožbo. Baron Burian je nameraval škoditi koristim države iu bosenskega prebivalstva, osramotil je Avstrijo pred vso omikano Evropo. Ni ga poslanca, ki bi ne obsojal nečti-vene burianade. To dejstvo pa še ne opraviči avstrijske vlade, ki je slepo pritrdila koncesiji ogrske banke za Bosno in le na ix)ziv avstrijske zbornice za nekaj mesecev zavlekla dobro kupčijo židovskih borzijancev. Baron Bienerth je sam priznal, da se ni brigal za to vprašanje. Imamo zakon, na katerega pa je avstrijska vlada pozabila. V smislu tega zakona je minister za Bosno le izvršilni organ, ne pa neomejen diktator. Te svoje pravice se avstrijska vlada ni zavedala tudi tedaj ne, ko jo je avstrijska zbornica pozvala soglasno, da prepreči nesramno špekulacijo v Bosni. Naravnost smešen pa je izgovor, da je so-kriv tudi avstrijski parlament. Vlada je poklicana, da varuje zakon; parlament pa ga more vsak čas izpremeniti brez najmanjše odgovornosti. Vlada je odgovorna parlamentu za svoje posle, ne oa parlament vladi za svoje početje. Razumemo seveda prav dobro, zakaj krščanski soci-jalci z vsemi silami odvračajo strelo na Burianovo glavo. Toda prepozno je njih delo, zamorca ne umijejo. Jugoslovani so v zbornici in v delegaciji opetovano me-rodajne kroge opozarjali na bosenske razmere in upravo, oni so pa obračali vodo le na mažarski mlin. Bosenska uprava je bila takoj po okupaciji izročena skupnemu ministrskemu svetu in pozneje posebni komisiji. Toda skupni, fin. minister, ki je bil doslej vedno Mažar, si je tekom let prisvojil vso oblast. Avstrijska vlada se je odrekla skoraj vsem svojim pravicam glede na. zasedeni deželi. Zgodilo se je celo večkrat, da so edinole delegacijama pripisovali pravico govoriti o bosenskem vprašanju. Sicer pa, čemu bi dokazavali »Jagičev Arcliiv« prinaša v ravnokar izišli 3. številki XXX. letnika poleg zanimivih razprav — na prvem mestu »O medsebojnih razmerah Slovanov in Grkov v njih pregovorih« — dve znameniti oceni izpod peresa Jagiča samega, namreč oceno Bernekerjevega Slovanskega etimološkega slovara in W e i -gandovega Nemškega slovarja, ki izhaja sedaj v 5. izdaji. — V Bernekerjevem slovarju se Jagič jako pohvalno in laskavo izraža. Strokovnjaško-mojstrska ocena se nanaša na prva dva sešitka, na 3. sešitek se Jagič ni mogel več ozirati, ker mu je prišel prepozno za to pot v roke. — Ker je »Slovenec« izpregovoril obšir-niše o vrlinah Bernekerjevega dela že takoj, ko je izšel prvi sešitek tega znamenitega dela — Jagič ga imenuje »bedeu-tende Leistung« (str. 456) —, naj tu omenim le še konec Jagičeve ocene, ki se glasi: »Docii eine eingehendere Nachlcse be-lialte ich mir fiir einen spateren Zeitpunkt >vor. Ich \volIte mit dieser Anzeigc nur auf krivdo avstrijske vlade, ko jo je včeraj prostodušno priznal baron Bienerth sam. Danes je bosenski odsek nadaljeval razpravo. Soc. demokrat P e r n e r s -t o r f e r je ožigosal kratkovidno popustljivost barona Bienertha in dr. Bilinskega. Gališki zionist dr. M a h I e n zagovarja stališče jugoslovanskih poslancev. Dr. G e s s m a n n predlaga: 1. Le z dovoljenjem bosenske vlade se more izpremeniti obrestna mera. 2. Eden izmed dveh ravnateljskih članov mora biti Avstrijec. 3. Poroštvo velja le z dovoljenjem obeh vlad. 4. Skupno fin. ministrstvo mora vsako polletje izdati izkaz zemljiških odvez. 5. Vlada naj pritrdi novi bosenski ustavi, ako so zavarovane koristi bosenskega prebivalstva. 6. Agrarno banko opravlja bosenska vlada, ako nc zahteva državnih doplačil. Dr. Krek. Danes popoldne je poslanec dr. K r e k v daljšem govoru razčesal zagovor dr. Bilinskega in barona Bienertha. Oba sta se izgovarjala, cia sta morala baronu Burianu pomagati iz prccepa, ki se je bil že obvezal borzijancem za privilegije nove banke. Avstrijska vlada se je torej postavila za Buriana. Ker pa je Burian kršil 'zakon, kršila ga je ž njim tudi avstrijska vlada. Sicer pa je to stališče avstrijske vlade jako nedosledno. Nasproti borzijancem je avstrijska vlada podpirala barona Buriana, včeraj pa ga je baron Bienerth pustil popolnoma na cedilu. Ali je bila avstrijska vlada preje neodkritosrčna nasproti Burianu ali pa včeraj. Kdo reši sedaj to uganko? Mažari so razjarjeni na barona Bienertha. ker je zatajil svojega sokrivca. Jako čudno se glasi tudi Bienerthovo opravičevanje, da parlament ni storil vse svoje dolžnosti. Avstrijska zbornica je dne 11. sušca soglasno izrekla zahtevo, da ne dovoli ogrske agrarne banke. Avstrijska vlada bi morala torej izvajati skrajne posledice, ako bi ne preprečila banke. Tega pa ni storila. In zagovarjajo jo stranke, češ, da sedaj ni pravi čas za ministrsko krizo. Za to mi ne bijemo boja, da bi morda strmoglavili vlado; nam je za stvar, za koristi bosenskega prebivalstva, katero je prodano na milost in nemilost špekulantov, ako prične delovati njih banka z vsemi privilegiji. Ako bi nam bilo treba se odločiti za samostojno ogrsko ali tako bosensko agrarno banko, rečemo odkrito: Raje dovolimo Ogrom samostojno banko, nego pa oderuški zavod v Bosni. S to bosensko banko utrdijo Mažari svoj vpliv v Bosni in Hercegovini, posredno tudi v Dalmaciji in Hrvaški, s časom dobe tudi svojo armado, in to bi bil za Avstrijo začetek konca. Naša vlada je pokazala skrajno kratkovidnost in nezmožnost, o tem ni dvoma. Naša. vlada nc pozna Bosne, nc pozna v zakonu ji zajam- čenih pravic glede na bosensko upravo, in to je ravno žalostno z avstrijskega stališča. Zato pa tudi ni lepo, da se baron Bienerth izgovarja na dr. Šusteršiča. V delegaciji ni še poznal Burianovih nakan. Ko pa jih jc zasledil, je takoj v zbornici nujno predlagal, naj se avstrijska vlada z vso silo in vsem svojim vplivom upre Burianovi mahinaciji. Ravnotako prazna je Bienerthova na-da, da bode bodoči bosanski sabor z vsem potrebnim pogumom branil koristi prebivalstva. Ali še ne poznate mažarskih teroristov? Ali ne veste, kako Mažari delajo volitve? Ali vam ni znano, da so v hrvatskem saboru, ki jc sklenil nagodbo, med 66 poslanci imeli 34 poslušnih činov-nikov! Ako hočete izvedeti resnico, pojte med narod in ga vprašajte: Ali hočeš ostati tlačan svojemu begu in agi, ki tc pusti še dalje na rodili zemlji, ker te potrebuje za delo, ali se raje prodaš banki, ki te zapodi z zemlje, ako jej redno ne pla-čuješ visokih obresti z amortizacijo za zemljiško odvezo? Ravno ta agrarna banka more poživiti velesrbsko idejo, ki je poražena z aneksijo. Dolžnost vlade bi bi ia v prvi vrsti, cla spravi Srbe s Hrvati in ublaži nasprotja. Kdor širi razdor med Srbi in Hrvati, ta jc sovražnik prebivalstva in države. Zato ni res, kar jc trdil dr. Renncr, da katoliški duhovniki netč sovraštvo do pravoslavnih Srbov. To m njih — poklic, ker škodili bi le katoliški cerkvi. Strašilo »klerikalizma« so iznašli ravno isti krogi, ki so nasprotni državi in sanjajo o Velesrbiji. Mogoče pa je, da tudi Srbe pridobimo za hrvatsko in tako tudi za avstrijsko idejo. Tega pa seveda ne bodemo dosegli z agrarno banko, ki more le razširiti propad med strankami. Tudi ni res, da je Burian podpiral katolike. Ravno Burian hoče s bosensko ustavo frančiškanom odreči pasivno volivno pravico, torej domačinom, do katerih ima prebivalstvo največje zaupanje. Celo srbski kmet reče frančiškanom »ujak«. stric, to je, dober prijatelj ljudstva. Frančiškan e z narodom dolga leta pod turškim iže-som delil žalost in bedo in si tako pridobil i;jegovo zaupanje. Ako pa baron Bienerth s prstom kaže na trojico dr. Šusteršič, dr. Kramar in dr. Adler, rečem — tako konča dr. Krek — da mi je ta trojica dosti ljubša, nego trdjica Lanczy-Burian-Bilinski. (Živahno pritrjevanje.) Dr. Krekovemu govoru so člani odseka pozorno sledili. Za Krekom govore dr. Acller, Biclohlavek. Nato glasuje odsek o Vukovičevi resoluciji, ki se odkloni s 26 proti 21 glasovom; odkloni se tudi Daszynskijeva resolucija. Soglasno obvelja prva resolucija Redlichova, ki zahteva, naj kak državni zavod prevzame odvezo kmečkih dolgov. Tretja Vukovičeva resolucija se odkloni s 25 proti 22 glasovom. Druga Redlichova resolucija, ki za-branjuje notiranjc na avstrijskih borzah, se sprejme z 39 proti 8 glasovom. Gess-mannovc resolucije obveljalo z 42 proti 5 glasovom. Sprejme se Morseyev predlog, ki zahteva delegacijsko zasedanje, predno se ustanovi banka, kakor tudi Sylve-strova resolucija o odgovornosti: ministrov. Odklonila sta se tudi Daszynskijev in Kalinov pristavek. Odobri se na to druga Morseyeva predloga. Odsek sklene, da se poroča zbornici pri poročilu o agrarni banki. Seja se zaključi ob tri četrt na devet. Tridnevna bitka v bosenskem odseku je končana z zmago vlade, ki je z vsemi sredstvi pritiskala, da je dobila večino 26 proti 21. »Hrvaška korespondenca« objavlja interviev nekega jugoslovanskega poslanca pod zaglavjem »Zamujen trenutek o glasovanju v aneksijskem odseku«, ki izvaja: Boj. ki so ga uprizorili jugoslovanski in češki poslanci proti Bienerthovi vladi zaradi ogrske agrarne banke je nudil Poljakom ugodno priliko, da pridejo na površje. Čc bi bili žrtvovali Bilinskega in glasovali za jugoslovansko resolucijo, bi bila prisiljena krščansko - socialna stranka, cla se priklopi slovanskim strankam. Ugoden trenutek so Poljaki zamudili, kar dokazuje, da je poljskim vodite-ijem več za osebno, kakor pa za slovansko politiko v zbornici. V dr. Glombinske-rau so se zmotili, ki so sodili, da izvede v Poljskem kolu svoje demokratično naziranje k zmagi. Rajši je korakal roko v roki kot podanik Nemcev, mesto da bi so-odločcval s Slovani. Veselo pa je, da so med Poljaki možje, ki obsojajo tako politiko. Glasovanje po strankah. Bienerthova zmaga v aneksijskem odseku ni sijajna, kar priznavajo Bienerthu prijazni listi. Bienertha so rešili nemški svobodomisleci, krščanski socialci in Poljaki. Opozicijo sa tvorili Jugoslovani, Čehi, Italijani, socialni demokrati. Poljska ljudska stranka se ni udeležila glasovanja. Glasoval ni dr. Šusteršič kot odsekov načelnik, odstranila sta se tudi opozicional-ca Maliler in Wassilko. Gotovo pa je uspeh opozicije, da pade Burian. Mirno in tiho izgine poleti. Sledil mu bo najbrže grof Zicliy. Proračunski odsek je po dvednevni razpravi rešil proračun trgovinskega ministrstva. Odsek je pričel nato razpravo o proračunu železniškega •ministrstva. Narodnogospodarski odsek je razpravljal o predlogu Glabinskega glede na začasno odpravo carine na žito. Dr. KramaF boleha zadnje tedne na srčnem krču. Dasi so mu zdravniki prepovedali duševni na- die Wichtigkeit des VVcrkes aufmerksam machen, dessen Fortsetzung wir mit be-jechtigter Ungeduld er\varten« (str. 459). — Bernekerjevega dela bi pač ne smeli pogrešati v nobeni srednješolski učiteljski knjižnici! — Na drugem mestu pa je Jagič naznanil 5. izda o Weigandove-ga nemškega slovarja, in sicer po vsej pravici z ozirom na to, da sedanji izdajatelj Hermann Mirt pri etimoloških razlagah vpošteva odlično tudi slovanske jezike. — Ozrimo se kratko ob te? priliki na nemško slovarsko slovstvo sedanje dobe! Po bratih Grmim 1. 1S54. započeto delo, obširni nemški slovar, proračunjen sedaj na 13 ali morda še več debelih zvezkov, še danes ni končan in tudi še ne bo v doglednem času! Imamo pa dva-jako dobra; obširna in dovršena nemška slovarja, t. j. Moric H e y n e j e v v 3. zvezkih (2. izdaja 1. 1905—1906), ki pri vsaki besedi natančno navaja razna mesta iz različnih pisateljev, in Hermann P a u 1 o v v enem debelem zvezku, sedaj tudi že v 2. znatno razširjeni izdaji (Hallc a. S. 1908). Paulov slovar ima zlasti to vrlino, da nam podaja zgodovinski razvoj besedi, posebno razvoj od klasiške dobe do danes; opozarja nas na različnost pomena posameznih besedi in njih sintaktiške zveze v dobi velikih nemških klasikov Goetheja, Schil-Jerja, Lessinga, Herderja in Wielanda, zakaj do danes se je v tem oziru že marsikaj izpremenilo! — In Wcigandov slovar? Ali je bilo potrebno, da izhaja sedaj ■v 5. izdaji, ko imamo že dva tako dobra nemška slovarja? Da, vsekako! Wei-gandov slovar ima namreč zopet svoje posebne vrline! Pred vsem navaja dobo, stoletje, ali tudi leto, v katerem sc je be-»seda prvič rabila v nemškem jeziku ali bila prvič zapisana, oziroma natisnjena. Druga posebnost in vrlina pa je, cla Wei-gandov slovar razlaga tudi tujke in nam povč, kdaj so bile uvedene v nemščino. V Heynejevem, Paulovem, da, šc celo v Grimmovem slovarju zaman iščemo tujk, dasi jih ima nemški jezik mnogo! To -je posebno obžalovati pri Grimmovem slovarju, ki jc drugače osnovan na tako obširni podlagi! Vsi nemški veliki slovarji, razen Weigandovega, so se omejili le na pristno nemške besede in na one, ki so bile sicer izposojene, a so prešle popolnoma v last nemškega jezika. Weigandove-ga slovarja je dovršen pravkar t, zvezek v 6. sešitkih (A—K), drugi zvezek, tudi v 6 sešitkih, izide do konca 1. 1910. Dosedanje izdaje Weigandovega slovarja so izšle le v enem zvezku, a doslej bomo imeli 2 zvezka: prvi zvezek obsega 1183 strani (leks. 8°). — Poleg vseh teh slovarjev pa se nam obeta v bližnji bodočnosti še 7. izdaja Khigejcvega Etimološkega nemškega slovarja! Res vsega priznanja je vredna neutrudl-jiva delavnost in marljivost nemških učenjakov, ki mora vzpodbuditi tudi slovanske učenjake k enako živahnemu delovanju!—V zadnji številki Jagičevega Archiva je za nas Slovence zanimivo še eno mesto, in sicer med raznoterostmi: G, L. Pintar je priobčil na str. 468. doslej javnosti še neznano pismo Kopitarjevo Metelku z dnč 23. maja 18,35.. ki sc nahaja v posesti slovenskega bibliofila g. Rudolfa Maister. Kopitar sc v pismu zahvaljuje Metelku za poslane knjige v metclčici; jako ostro sc izraža o Čopu, ko pravi, da ga nc mika »mit unversehamten Bubcn, wenn sie auch engliseh lesen und plappern, mich herumzubalgen!« Pintar razlaga pismo na str. 469—470. Nasprotstvo med Kopitarjem in Čopom je nastalo vsled abecedne vojske. Kopitar je bil za metel-čico, Čop in Prešern sta bila nasprotnika mctclčice. Pismo jc za Kopitarja res -jako značilno! Fr, Rebol. por. .ie izjavil, da hoče vršiti svojo posla-uiško dolžnost v polni meri. Obrtni svet je izvolil za načelnika legislativne komisije Einspinnerja. ____ Deželnozborski volivni boj na Staiarskem. Dr. Benkovič toži »Narodni List«. Iz Vranskega nam brzojavljajo: Dr. benkovič vloži obtožbo proti »Narodnemu Listu« radi izmišljotin, raztrošcnih v posebni izdaji po celjskem okraju. Študent Vesenjak, ki se je, mesto da bi zgotovil svoje študije, udinjal pri dr. Ploju za strankarskega postreščeka, plačuje po shodih za pijačo, piščance m dru-«o da bi zvabil ljudi na svojo, oziroma Plojevo stran. Toda ne bo šlo. Dandanes več piščanci, niti gulaši ne vlečejo, ker ljudje že sami imajo toliko pameti v glavi, da ločijo dobro od slabega. Zveza z nemškutarji se da, kakor liberalcem, tako slogašem zelo lepo dokazati. Mnogi shodi dozdaj so bili kar javna slika bratskega objema nemškutarjev in liberalcev. A najbolj jasno je to, da celo zborujejo v najhujših nemških gostilnah. Ali vas ni sram? Pa še beračite za glasove med slovenskimi volivci! Kdo je magarec, ušivec, hinavec? Javno vprašanje advokatu Grossmannu. Na ljutomerskem shodu se je imenovalo neke fante, ki so raztrosili nedolžne lističe o Zemljiču po trgu magarce, hinavce in ušivce. Iz gotovih virov vemo, da liberalni agitatorji trosijo po ptujskem okraju listke proti Mešku in Ozmecu; znano nam je tudi zaupno pismo izvrševalnega odbora »N. S.«, ki naroča agitatorjem, da pamfle-te, ki jih stranka izda, ponoči raztrosijo po cestah, potih, oknih itd. Ali niso bili v tem prizadeti tudi ti? Zato pa pričakujemo od jurista dr. Grossmanna jasnega odgovora: Ali je tako dejanje inagarstvo, in izvršitelj magarec samo tedaj, ko se vrši od strani pristašev »K. Z.«, ali pa tudi takrat, ko istega izvršuje kak narodni strankar ali slogaš? Belokranjska kiča. Krasen, prazničen pomladanski dan ie bil v nedeljo, 9. maja t. 1., za Stari trg in celo poljansko dolino, ki se lahko in upravičeno nazivlje belokranjska Švica. Stari trg, z romantično lego na.stožiča-stem hribu, spodaj bistra, zelena Kolpa, onkraj Kolpe visoke hrvatske gore, na drugi strani prelepa poljanska plodonos-na ravnina, a na severovzhodni strani visoki vrhovi Tauče gore: vse to skupaj tvori pestro pokrajinsko slikoc. ki nima sovrstnice na Kranjskem sploh. Na tej čarobni poljani prebiva razborito poljansko ljudstvo, ki pa si je ohranilo še staro nošo, šege in običaje. V tej romantični dolini je priredil belokranjski poslanec Matjašič pretečeno nedeljo shod »Kmečke Zveze« v Starem trgu, da se na kraju samem prepriča o potrebah ljudstva. Shod se je vršil na prostornem dvorišču pred župniščem, kjer se je zbrala mnogoštevilna množica moških in žensk iz Starega trga in cele poljanske doline, gotovo nad 500. Tudi nesomišlje-niki S. L. S. so prišli na shod. Ob treh po večernicah je otvoril shod dr. Rožič, prisrčno pozdravil vse navzoče moške in ženske, posebno pa vrle poljanske župane in velečastnega župnika iz Plemenitaš s Hrvatskega ob Kolpi. Predsednikom shoda se izvoli M. Rade iz Predgrada, gosp. župan Jonke zapisnikarjem in Pavel Ma-jerle rediteljem shoda. Predsednik podeli besedo poslancu Matjašiču, ki v kratkih potezah začrta delovanje deželnega zbora ter opominja navzoče, da nai se trdno oklenejo S. L. S., ki dela v splošno korist slovenskega ljudstva in hoče pomagati zatiranemu kmečkemu stanu. Zborovalci so vsi — tudi nasprotniki — z odobravanjem vzeli na znanje poročilo belokranjskega ljudskega zastopnika. Za poslancem Matjašičem je govoril dr. Rožič o zadružni stanovski organizaciji našega kmeta, razložil pomen delovanja kmečkih zvez in naše politične in nepolitične organizacije sploh. Govornik se je potem pečal z vprašanjem belokranjske železnice, ki bo tudi dolenjski Švici in prelepi poljanski dolini dona.šala veliko dobrot v gospodarskem in kupčijskem oziru. Govornik razpravlja nadalje o veliki koristi ustanovitve deželne banke, k bo pomagala pridnemu kmetu, da si bo lahko pomagal na noge. če si bo hotel pomoči z varčnim iu umnim gospodarstvom, povdarja dalje veliko, neprecenljivo gospodarsko korist, ki jo bo imela ravno Bela krajina od desetmilijonskegu posojila, s tem pa tudi mesta in trgi v Beli krajini, kajti z dobrimi cestami in poti, z zdravo pitno vodo, z zboljšanjem živino* reje in poljedelstva sploh se bode zboij-šalo tudi blagostanje meščana v mestih, kajti razvoj mest je pogosto odvisen od dobrega gospodarskega stanja bližnje okolice. Govornik se dotakne državnega zbora, omenja lokavost in veliko madžarsko drznost, ki si hoče z ustanovitvijo ogrske banke v Bosni na stroške slovanskega kmeta napraviti iz turške raje moderno ogrsko rajo, zadolžene, na milost in nemilost ogrski oligarhiji izročene kmete, ki bi jih sčasoma rada pomadža-rila in tako svojo »narodno« državo povečala na stroške Jugoslovanov. Konečno govornik povdarja še potrebe poljanske doline, čemur so zborovalci z veseljem pritrjevali. Govornik je žel burno pohvalo. Med govorom dr. Rožiča je prišel okrajni glavar iz Črnomlja, ki je s tem pohodom pokazal, da se zanima za potrebe Belokrajine. Pri slučajnostih so po-vdarjali poljanski župani nujno potrebo naprave vodovoda za Stari trg, potem napravo cest in vodnjakov in zveze s Hrvatsko, kar si je gospod poslanec zabeležil in obljubil, da bo pospešitev teh naprav pri deželnem odboru toplo priporočal. Na shodu so bili vsi štirje župani po-janske doline. Razvila se je živahna razprava o potrebah in napravah za razvoj gospodarstva v belokranjski Švici. Po dveurnem zborovanju je predsednik shoda gospod Rade zaključil ljudsko posvetovanje, se zahvalil govornikoma za obisk in govore kakor tudi gospodu okrajnemu glavarju za poset. Z rados nim obrazom in zadovoljstvom se je zapuščeno poljansko ljudstvo poslavljalo od tovornikov in jih prosilo, naj jih pride o unalu zopet obiskat, V nedeljo, 9. t. m., se je vršil shod »Kmečke zveze« v Semiču v šo.i. Prostorna šolska soba in hodišče je bilo napolnjeno z zborovalci. Na shod je prišel tudi okrajni glavar. Poročal je deželni poslanec g. Matjašič o prenovitvi občinskega, lovskega in cestnega zakona kakor tudi o izvozu domačega vina in uvozu tujega vina. Zbrani- kmetje so z veseljem pozdravili težnje in zahteve, katere zastopa njih poslanec. Tajnik S. L. S. dr. Rožič -je razvil v kratkih besedah program S. L. S., ki ima sedaj večino v deželnem zboru. Zato morajo tudi kmetje delati na to, da podpira o S. L. S. na celi črti po vseh svojih močeh, ker le v skupnem, složnem delu se bo dosegel gospodarski razvoj in blagostanje cele dežele, kar je vroča želja S. L. S. Govornik razvija načrt in pomen zadružništva za Be-okrajino posebno z ozirom na bodočo be-okranjsko železnico, ki bo celemu gospodarstvu dala odprto pot in drugo smer razvoja in napredka, kajti železnica bo odprla pot v zapuščeno deželo, izvoz domačih pridelkov se bo povečal in gospoj-darski in prometni razvoj bo dal celi po>-erajini drugo lice pa tudi drugo — stokrat večjo vrednost domačih 'pridelkov za domačega kmeta. Izobrazba, organizacija, zadružništvo se bo lahko širilo s 'hitrim napredkom, trgovina, kupčija in promet bo prinesel nove vire dohodkov v deželico. Nova železnica naj gre naravno oo onih krajih, ki imajo veliko gospodarsko, kulturno in prometno bodočnost in so najbolj obl udeni. Govornik razloži še državni melioracijski zakon, kakor tudi desetmilijonsko deželno posojilo, ki bo tudi žejni Belokra-jini v nekaj letih rodilo bogatih uspehov 7 napravo prepotrebnih vodovodov in prometnih občil. Zborovalci so z vese-jern vzeli na znanje poročilo tajnika S. L. 3. Izražali so željo, da bi poslanci S. L. S. bolj pazili na to, da se vinski zakon bolj strogo izvršuje. — Shod se je lepo, mirno n dostojno vršil in zborovalci so soglasno izrekli zaupnico S. L. S. Prometna anarhija na Francoskem. Parlament, ki zdaj zboruje, ni nič kaj zadovoljen s poštnimi uradniki, odločno proti njim nastopiti pa se tudi ne upa. To je tembolj čudno, ker je sindikališko gibanje naperjeno v prvi vrsti proti parlamentu. Par-ament za izboljšanje gmotnega stanja delavcev in uradnikov ni prav nič storil. Za-rubil je cerkveno premoženje pod pretvezo, da osnuje fond za splošno delavsko starostno zavarovanje, toda še danes je cela stvar tam, k'er je bila pred desetimi leti. Dohodninski davek, ki bi premožnejše sloje v prid nižjim obremenil, še dolgo ne bo sklenjen — kapitalisti imajo v parlamentu in senatu večino. Marljivost in vnemo so francoski poslanci in senatorji pokazali lc, ko se je šlo za zvišanje njihovih diet od 9000 do 15.000 frankov. Gibanje proti lenemu parlamentu in podkupljivim poslancem je v celi Franciji z uprav elementarno silo narastlo. Republika nima nobenega kredita več. Ljudje se zdaj v Parizu niti ne zmenijo, ako tako-zvana monarhistična mladina — kameloti — razbijajo republičanske spomenike. Moralni ugled republike je tako padel, da stari šlagerji o «ugroženi svobodi« nič več nc vlečejo. Sindikalizetn pa vzlie temu ne bo zmagal. Revolucije šc ne bo. Moč »Splošne delavske zveze ne sega čez Pariz in nekaj drugih industrijskih središč. Poljedelsko prebivalstvo je na Francoskem še vedno v večini, kmet pa ne mara za komuniške sindikaliste. Policija in armada ne bosta službo odpovedali. Pred monarhistično ali celo anarhistično »restavracijo« še nismo. Z monarhijo ni nič. Parlamenta v sedanji sestavi ne bi noben pretendent za to dobil — ie tudi preslaboten in moralno diskvalificiran za t^ko veliko podjetje. Z armado je velika težava. Dala bi se sicer postaviti velika rojališka armada, toda masa vojakov je vendar republičanska in v slučaju nevarnosti bi vojskomržni socialisti kar trumoma hiteli pod zastave. Častniki ne morejo veliko napraviti, ker jih zelo špio-nira o. Seveda, če bi se dobil general, ki bi se Pariza polastil in tako imel v rokah vodstvo operacij, bi bilo po kratki meščanski vojski morebiti mogoče napraviti red. Toda Napoleoni ne rastejo več na Francoskem. Se manj pa se bo komuni-škim sindikalistom posrečilo kaj napraviti. Dandanes, ko morata svetov, trgovina in promet gladko teči, Evropa ne bi mogla trpeti v Parizu na vladi brezvladja. Sicer pa so tudi na Francoskem srednji in kmečki sloji še vedno zelo konservativni. Clemenceau je nasproti štrajku uradnikov precej hladen. Njemu — bivšemu sindikalistu in an-timilitaristu — je le na tem ležeče, da ne pride do velikih zmed, ki niso nevarne samo za njegov kulturnobojni kabinet, ampak za republiko sploh. Zato mečka in se zvija. Svoj čas je uradnikom obljubil, da odstrani državnega tajnika Simyana; pri pogajanjih je celo zagotovil, da nikogar zaradi štrajka ne bo discipliniral, zdaj pa je imenoval disciplinarni svet in drži Simyana. Debata v zbornici še ni končana. Zdi se, da večina noče niti uradnikom priznati štraj-kovske pravice niti hoče dati Clemence-au-u polnomoč, da stori, kar se mu zdi prav. Deschanel, bivši zborn. predsednik, se je izjavil proti štrajkovski pravici uradnikov; govornik -je uradnikom tudi prorokoval, da sedanji štrajk ne bo imel prav nobene druge posledice kakor da bo vlada sestavila zanje strogo službeno pragmatiko. — Socialist W i 11 m ožigosa nedoslednost vlade, zlasti pa, da nadzira uradnike po špicelnih (stara navada tretje republike). — D r e y f u s, član ve-č;ne, priznava, da vlada ni lojalno izpolnila svojih obljub. — Barthou, minister javnih del, o nobenih obljubah nič .noče vedeti. Povdarja, da se uradniško gibanje obrača proti parlamentu. Svobodomiselni minister navaja iz ave uradnikov o vladi in družbi, ki da so tako revolucionarne, da jih vlada ne more trpeti! (O svoboda!) — Jaures bere levite Cle-menceau-u, ki danes podira stavbo, katero je on začel! — Debata se ne konča. Parlament se noče za nič odločiti, kar pač ni znamenje zaupanja v lastno moč in igled. > Medtem pa štrajkovci trgajo brzojavne žice in s tem dokazujejo, da so pristaši najra-dikalnejše štrajkovske teorije, ki delavcu dovoljuje uničevati prometna in produk-djska sredstva, da doseže svoj namen. Uradniki sicer taje »sabotažo«, toda kdo drugi naj žice trga? Tako poročajo danes iz L i 11 a, da so ondi vse žice potrgane. Štra kovci se silno trudijo, da povzroče splošen štrajk telefonistov in sploh poštnih uslužbencev, tako v Parizu — kjer tudi vsi ne štrajkajo — kakor v provinciji, kjer je štrajkovcev v malo. V nedeljo skHčejo veliko sho-juV in bodo izkušali zaplesti v štrajk še druge kategorije delavcev. Splošno sodijo, da se generalni štrajk vkijub prizadevanjem sindikalistov ne bo posrečil. £ # * G e n e v a , 13. maja. Trgovinska zbornica je sklenila vpeljati z ozirom na štrajk francoskih poštnih uradnikov av-tomobiino vožtro rned Genevo in Lyo-nom in eventualno tudi Parizom. Berolin, 13. maja. Berolinske ve-lebanke bodo uvedle stalno kurirsko službo s Parizom. lj Najdena ženska ura. Učenec Viljem Deržaj je našel zlato žensko uro z verižico. Dobi se na Marije Terezije cesti številka 6. AVSTRO - OGRSKA. Preosnova tariia državnih železnic. V seji odseka za preosnovo osebnega in tovornega tarifa državnih železnic je predlagal Hohenbluin, naj se odkloni izjava o nameravanem povišanju tarifa in naj zavzame svoje stališče o vprašanju novi svet državnih železnic. Ce predlog pade, izstopi in odseka. Trgovske pritožbe. V seji dunajske trgovske zbornice so razpravljali o trgovsko politiškem položaju države. Obžalovali so, da še niso jasne trgovinske razmere s Srbijo. Proti češkim anarhistom. V NVarnsdorfu so zaprli na predlog glavarstva tri češke anarhiste Stavka mažarskih policistov. V Nagy-Szallonti stavkajo policisti. Zahtevajo draginjsko doklado. Odkritje Hessovega spomenika. Ob slavlju stoletnice bitke pri Asper-nu je 13. t. mes. odkril cesar spomenik Hessu. Navzoči so bili poleg cesarja nadvojvode Franc Ferdinand, Leopold Salva-tor, Franc Salvator, knez Windischgraetz, notranji minister Haerdtl, Kieimansegg, ,/upan dr. Lueger. Špalir so tvorili vojaki 51. in 49. pešpolka. Cesarja je pozdravil generalni major pl. Schirnbock. Cesar je v svo.em odgovoru slavil Hess-ove zasluge. Spomenik je blagoslovil vojaški škof Belopotockl. RUSKI VOJNI ZRAKOPLOV. Inžener Tatarinov, iztiajditelj ruskega vojnega zrakoplova, ki se je vrnil iz Pariza v Peterburg, izjavlja, da se dvigne s svojim zrakoplovom prvikrat v zrak dne 22. avgusta, kakor se je dogovoril z vojnim ministrom. Koncem julija zdčne delati poskušnje. Ni res. da bi se bil že 1. aprila v Parizu dvignil kvišku. š Aretirali so v Ptuju radi raznih sleparij solicitatorja in agenta Vinko Novaka. PREOSNOVA SRBSKE ARKADE. Poseben odbor izdeluje načrt za preosnovo srbske armade s posebnim ozirom na generalni štab, izobrazbo častnikov in o vojni formaciji. Ma-jor Okanovič je obsojen po vojnem ministru v lOdnevni zapor, ker ni hotel pozdravljati princa Jurija, s katerim se je spri. USPEHI PERZIJSKIH REVOLUCIONARJEV. Največji perzijski arzenal v Hama-danu so osvojili revolucionarji. Hama-danska posadka je brez boja prestopila k revolucionarjem. NOVA PORTUGALSKA TLADA je sledeče sestavljena: Predsedništvo in notranje zadeve: Venceslav de Lima, ju-stica: Medeizos, finance: Azevedo, zuna-rfe zadeve: Bocage, vojna: Cardeira, mornarica in naselbine: Pereyra-Vianna, javna dela: Bariona. SPOR MED MAROKOM IN ŠPANSKO. Pogajanja med Muley Hafidom in španskim poslanikom Merry del Valom so izjalovljena. E1 Gebas, zastopnik maroškega sultana, je naznanil španskemu poslaniku. da je Muley Hafid razžaljen, ker mu je rekel, da Španska lahko Maroku veliko koristi, a tudi lahko škoduje. Mulej Hafid je odgovoril, da tudi on lahko škoduj Španski. Poizkusi Angležev, Francozov in Nemcev, da omilijo nasprotje,; so ostali brezuspešni. Dogodki na Turškem. Mladoegipčanski odbor proti Angležem. V Genfu se je ustanovil po miadotur-škem zgledu mladoegipčanski odbor, ki sl stavlja nalogo, da prežene Angleže iz Egipta. Turškb - bolgarski dogovor se obravnava v tajni seji turške zbornice, Nad 60.000 oseb umrojenih! Mladoturški listi poročajo, da je bilo v Anatoiiji poklanih najmanj 60.000 oseb, ¥ Malo Azijo odpošiljajo polk za polkom. Vfada namerava postreliti mohamedanske morilce. Abdul Hamidovi zakladi. Abdul Hamid je izročil ključe od skrivnostnih podzemeljskih zakladnic šele, ko so mu grozili častniki s si.o. Abdul Hamid v vili Allatini nima popirja in črnila. Mladoturki konfisktijejo nanj naslovljena pisma. Generalisimus Mahmud Šefket paša je izjavil, da so našli v Jildicu 600.000 funtov denarja. Glede na denar, ki ga ima Abdul Hamid naloženega pri bankah, so nekatere obljubile, da ga izreče mladoturkom, druge pa, da ga ne iz-roče. Novi sultan obišče začetkom jeseni Smirno. Trdi se, da je Melnned V. vznevoljen, ker vojaški diktatorji ne dopuste amnestije. Grozodejstva proti Armencem. Armenski patriarh je dobil poročilo, da je v Adani 20.000 oseb brez strehe. V kesabskem okrožju so pomorjeni vsi ntf>-ški, žene in otroci so pobegnili. V Antijo-hiji so pomorili vseh 130 Armencev. V Lattagueu so požgane vse armenske hiše in pomorjeni vsi Armenci. V Haržin je došlo 15.000 sirot iz Šarlija in Rumliia. kjer so pomorjeni vsi Armenci. Grozne epidemije razsajajo, ker leži nepokopanih na tisoče mrličev. Dnevne novice. + Za sestanek »Slov. kršč. socialne zveze,« ki se vrši dne 31. maja v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, so dosedaj priglasila svojo udeležbo sledeča društva: L Izobraževalno društvo v Radoljici; 2. izobraževalno društvo v Šcnturški gori; 3. izobraževalno društvo v Dobrepoljah; I društvo rokodelskih pomočnikov na Vrh- niki; 5. izobraževalno društvo v Mokronogu; 6. izobraževalno društvo Vič-Glin-ce; 7. izobraževalno društvo Batuje-Selo; 8. izobraževalno društvo D. M. Polje. — .Opozarjamo ona društva, ki se mislijo udeležiti sestanka v Št. Jakobu, da nemudoma priglase število udeležencev, da bo mogoče ukreniti pravočasno vse potrebno. •— Sestanka se udeleži tudi tajnik kluba hrvatske stranke prava v Sisku. — Priglase sprejema »Slov. kršč. soc. zveza« v Ljubljani še do 25. t. m. + Penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev ln deželno mesto v Trstu. Sinoči se je vršil v hotelu »Štrukelj« dobro obiskan sestanek interesentov, delodajalcev in delojemalcev. Predmet zborovanju je bilo vprašanje, ali se kaže Slovencem udeležiti predstoječih volitev in eventualno določitev kandidatov v skupini delodajalcev in delojemalcev. Zbor si je izbral za predsednika g. Ivana Kocinur-ja, načelnika organizacije odvetniških uradnikov. Po poročilih gg. drja. Windi-scherja in Škerbinca o položaju in izvršenih pripravah po skupnem odboru se je ■razvila živahna debata, katere so se udeležili gg. Rozman, Trtnik, Kocmur, Franke. Nato je bil soglasno sprejet predlog, da se slovenski interesentje, delodajalci in delojemalci predstoječih volitev delegatov za deželno mesto penzljskega zavarovanja vzdrže popolnoma in s tem protestirajo proti nezaslišanemu in svojevoljnemu postopanju laške večine pod .vladno zaščito, proti nepravilni usvrstitvi vollvnih opravičencev, katerih obilo ni dobilo glasovnic in ki ob nedostajanju prilike. upogledati seznam volivnih upravičencev, niso Imeli nobene kontrole tem manj, ker niti statutov ne dado Iz rok. — Hkratu se je sklenilo prirediti v kratkem javen protestni shod v Ljubljani. Na tem shodu bo prilika posvetiti vso pozornost postopanju in ravnanju odločujočih oseb v; tržaškem zavodu. H" Shoda. V Vodmatu bo v nedeljo dopoldne ob 10. shod za občinske volitve. Shod bo v gostilniških prostorih pri Pečarju. — Popoldne ob 4. pa bo shod v Šmartnem na Posavju pri Kebru. Na obeli shodih govori poslanec in deželni odbornik dr. Pegan. i+ »Orel« se je ustanovil v Železnikih ijne 9. t. m. Odbor je sledeči: O. Tavčar, predsednik; S. Kavčič, podpredsednik; Logar, tajnik; Mavčič, blagajnik; M. Kavčič, načelnik. Na zdar! l-ti Osebne vesti. Kanonično umeščen je bil na' župnijo Lozice tamošnji upravitelj Č. g. Janez Klemen. — Župnija Naklo te pobeljena č. g. Jožefu Seigerscbmied. župniku v Lescah. Vodovod za Mošnje in Brezje se tpričife takoj graditi. Ugovore je deželna Vlada zavrnila, tako da ni več zadržka proti izvršitvi tega potrebnega vodovoda. Rekurz na upravno sodišče nima odložilne modi. H-; Štiridesetletnica domobranstva. (Včeraj je bilo 40 let, kar je cesar sankcioniral zakon o domobranstvu za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. X Umrl je včeraj v Toplicah na Dolenjskem g. Mihael Šobar, župnik v pokoju. Rojen je bil leta 1844. na Dolnjih Šicah, posvečen leta 1870, služboval je v Istri, nazadnje je bil župnik v Sočergi. Pred štirimi leti je stopil v pokoj in se nastanil v Toplicah, kjer ga je smrt po daljšem bolehanju rešila trpljenja. Bil je ranjki tiha, blaga duša. Jr Kurz za komunalno politiko se vrši od I. do 4, junija y Miinchen-Gladbachu. Predavanja so: 1. Razvoj občine. 2. Občinske finance. 3. Občinsko stanovanjstvo. 4. Občinsko ubožništvo. 5. Občinsko siro-tinstvo, jerobstvo in oskrbninstvo: 6. Občinsko zdravstvo. 7. Občinska rokodelska politika. 8. Občinska delavska in uslužbe-niška politika. 9. Občinsko dobrodelništvo. rf, Občinske volitve v Pulju. V petem .volivnem razredu okolice je bilo vpisanih voflivcev 825; glasovalo jih je 423, torej 51%, v mestu pa le 41%. Izvoljena sta narodna kandidata dr. Matko Laginja kot odbornik in Josip Stihovič kot namestnik s 385 glasovi. Pc Iredenta. Evviva I' Italia! Abasso gl' austriaci! Taki vzkliki se čujejo v Pulju med bojem za občinske volitve. — Ogenj. Iz Borovnice se nam poroča: Na Dolu pri Borovnici je zgorel danes zjutraj hlev Jožetu Drašlerju. Sreča jc hotela, da je bil hlev krit z opeko. Nevarnost je bila dosti velika, ker so poleg stoječe hiše brez izjeme krite s slamo. Domači ognjegasci so prišli takoj na kraj nesreče in omejili požar. — Samoumor Amerikanca. Te dni se Je z »Lloydovim« parnikom »Baron Gautsch« vračalo okolu 200 Črnogorcev iz Amerike v domovino. Pri Ercegnovem je izseljenec Gavrilo Perišič iz Krekiča skočil v morje. Potegnili so ga sicer še živega na krov, a je kmalu nato umrl. V smrt ga je gnal obup, ker ga je Amerika strašno razočarala. Vračal sc je brez nov-čiča v domovino, kjer ni imel več doma. — »Za pravdo in srce«. To krasno zgodovinsko tragedijo, katero ie spisal pesnik Anton Medved, bodo igrali dne 20. t. m. v Sovodnjah na Goriškem. — Mrtva nevesta v kovčegu. Poročali smo o onem Scharingerju, ki jc z Dunaja odpeljal svojo mrtvo nevesto y kovčegu. Zdaj poročajo, da se jc pripeljal v Braunau ua Inu in se tam nastanil v neki gostilni. Obiskal je svoje starše, ki so tam mesarji in pri katerih je bila njegova 8 let stara hčerka na reji. Vsem se je zdel čuden. Ko so ga vprašali, kaj mu je, je odgovarjal, da mu ie slabo. Igral se je s hčerjo in jo — zastrupil. Uslužbenci v gostilni so našli mrtvo trupelce. Orožniki so šli takoj Scharingerja iskat in ga našli na nekem travniku -— s prerezanim vratom. Zapustil je pismo, ki v njem pravi, da ga po smrti neveste ne veseli več živeti in da je zato sklenil umreti iu da vzame svojega in pokojne neveste otroka s seboj. V kovčegu so našli truplo neveste — razkosano. Očividno se mu je zmešalo. — Poročil se je v Cerknem poslovodja »Kmetijskega društva«, tajnik telovadnega odseka, brat Peter Bevk s hčerko občinskega tajnika gdčno. Marico Kosmač. — Domžalci v Bukareštu. Iz Domžal in okolice gre vsako leto nekaj deklet, izurjenih šivalk, pa tudi moških, v Buka-rešt v razne slamnikarske tovarne. Tako delajo že skozi 25 let. Dasi se v verskem oziru zanje doslej v tujini ni moglo kaj storiti, so se vendar večinoma prav dobro držali. Prizadevanju vrlega Franca Hab-jana pa se je posrečilo letos od ondotnega škofa dobiti dovoljenje, da smejo Slovenci dvakrat na mesec pri službi božji slovenske pesmi prepevati, ki prav zelo ugajajo. Več še! Nek tamošnji duhovnik se je začel celo slovenščine učiti, da bo mogel slovensko spovedovati. Ljubezen sv. Cerkve je pač povsod enaka, splošna, katoliška! Vam rpa, ljubljeni rojaki v Bukareštu. kličemo: Čast vam! — Prihodnje porotne obravnave v Trstu se prično 14. junija t. 1. Predsedoval bo predsednik deželnega sodišča Milov-čič, namestniki: podpredsednik deželnega sodišča Perisič in deželnosodna svetnika Clarici in Minio. — Proti nemščini v Pragi. Praški mestni svet je sklenil, da naprosi namestnika, naj pri nameščanju praškega župana opusti nemške stavke v svojem nagovoru, da bode celoten češki. — Število Slovencev, vpisanih na visokih šolah v Pragi, po stanju koncem leta 190S. je 149 in sicer lil pravnikov, 4 filozofi, 4 medicinci, 20 tehnikov, 8 trg. akademikov, 2 umet. akademika. . — Obesil se je 62-letni Jos. Cingerle iz St. Andraža, in sicer na drevo v Stari-gori. Pravijo, da ni bil pri čisti pameti. — Naši nasprotniki. Slavno uredništvo »Slovenca«. Sklicujoč se na tiskovni zakon prosim, da objavite na istem mestu in v isti obliki v »Slovencu« glede na njegov članek »Naši nasprotniki« v štv. 98 od 1. maja sledeči popravek: Ni res, da sem se po polomu pri občinskih volitvah javno tolažil takole: »Drugega ti klerikalci itak ne morejo narediti, kakor še šolsko premoženje nam bodo ugrabili, potem bo pa vsega konec. Res pa je, da sem pred volitvami rekel, da bi bilo pametno nekaj samostojnih in razsodnih mož poslati v občinski odbor, ki bodo pazili na to, da se ne bo ljudska šola in ž njo Bi-tenčeva šolska ustanova s časom preselila v škofove zavode, kakor to žele nekateri kratkovidni ljudje. S posebnim spoštovanjem Josip Matjan, posestnik in krajni šolski nadzornik. Vižmarje, dne 9. maja 1909. — Dasi bi ta popravek, ker je nepravilen, vrgli lahko v koš, ga vendar prinašamo, da bodo naši čitatelji videli, kako šentviški liberalci v svojih popravkih sami sebe po zobeh tolčejo in še jasneje dokazujejo, kako delajo in govore. Pričakujemo, da bo Josip Matjan sedaj še povedal, kateri so tisti kratkovidni ljudje, ki hočejo v škofove zavode spraviti liud-sko šolo in ž njo Bitenčevo šolsko ustanovo. Pričakujemo, da bo tudi povedal, kateri možje v občinskem odboru so tako nesamostojni in nerazsodni, da ne bi mogli odvrniti tega. Tega seveda gospod krajni šolski nadzornik ne bo storil, ker ne bo mogel. Sentvidci bodo pa še jasneje spoznali, kaj so liberalci, in s kakšnim orožjem se bore proti poštenim in delavnim ljudem. V »Narodu« se je že opetovano očitalo možem v občinskem odboru, da so samo »kimovci«, ki ne znajo nc pisati in ne brati, sedaj se jim hoče očitati šc kratkovidnost. Kmalu bomo prišli do tega, da bodo začeli liberalci pripovedovati, da so klerikalci že požrli Bitenčevo ustanovo. Lc tako naprej! Ponovno vprašamo tukajšnji občinski odbor in krajni šolski svet, kaj pravita ona dva k temu? ,V krajnem šolskem svetu sedi tudi ta Josip Matjan. — V pokoj je stopil učitelj ljudske šole na Proscku Josip Koren. — Sprejema dunajskih občinskih svetnikov v Sarajevu in slavnosti, prirejenih gostom na 'čast, sc ni udeležila duhovščina nobenega veroizpovedanja. Tako jc bil sklenil sarajevski občinski svet. Ost tega sklepa je bila obrnjena proti katoliški duhovščini; seveda so pa morali postopati tudi z ostalo duhovščino enako. — Koliko stane vojska? General v. Blume (»Militarpolitische Aufsiitze«) pravi, da 13—16 milijonov mark na dan, torej 4680—5760 milijonov, okroglo 6 mi-Ijard mark na leto. Mobilizacija sama stane najmanj en četrt milijarde. General Jung (La guerre et la societe) računa za mobilizacijo francoske armade 300 milijonov frankov. Rus Blali (»Vojska«) računa na dan 20 in pol milijona rubljev — pa tudi drugi avtorji smatrajo 20 milijonov na dan za minimum, to je 7 milijard na leto. Pri tem pa ni vračunana črna vojska. — V konkurzu je trgovec Josip Ravnikar v Novem mestu. — Slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu je imelo v nedeljo, 2. t. m., redno glavno skupščino, kjer jc bil izbran naslednji odbor: G. Samsa, predsednik, g. Globočnik, podpredsednik, g. Kozinc, tajnik, g. Bahčič, blagajnik, g. Podbevšek, knjižničar; gg. Dvoršak, Sclnveiger, Vi-potnik, Uršič, Potočar odborniki. Preglednikom računa bila sta izvoljena gg. Mervar in Kacijani. Društvo si je najelo sobo v llici 72, I. nadstr., kjer se vspre-jemajo novi člani vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne in vsak četrtek od 8. do 10. ure zvečer. Tam naj se blagovoli tudi vplačevati članarina. Štajerske novice. š Poslanec Roškar je v državnem zboru vložil dne Iii. maja predlog, s katerim zahteva od vlade denarne in druge podpore za pokončevanje gosenic v ljutomerskem okraju. š Volivna nasilstva 7. maja v Ptuju. Kakor poroča »Arb.« se je dne 7. maja y Ptuju tako »volilo«, da bode prišlo več nemških nacijonalcev pred sodnijo. š Trboveljska prem. družba hoče navidezno biti nepristranska v narodnih prepirih, — kar bi bilo tudi po vsem umestno, ker so delojemalci, sosedni posestniki in sploh cel kraj, v katerem se vrši premogokop, popolnoma slovenski. Da bi se družba dobro razumela s prebivalstvom, treba jc tacega soglasja ž njim, da ne najde nikjer ovir in nasprotstva! To je baje upravni svet na Dunaju že davno uvi-dcl in baje tudi dal svojim uslužbencem potrebna navodila. Pa ti so drugega mnenja in se nc ravnajo po sprejetih navodilih! Posebno je hrastniški ravnatelj gosp. Leiller udeležen pri vseh narodnih bojih in političnih akcijah, ki se vrše proti slovenskim domačinom. Za bližnje okrajno-zastopniške volitve pridobil je s svojo nasilno agitacijo celo gias slovenske voliv-;ke, ki mu je izročila pooblastilo za volitev na njegovo vedno prigovarjanje, da ne bi izgubila dohodkov pri premogokopu. — Vprašamo torej z vso pravico, ali misli res trboveljska družba zlorabiti svoje podjetje za političen boj proti nam? Če že pošlje samo take uradnike k nam, ki so nam sovražnega političnega mišljenja in sejejo prepir pri nas, kjer živijo, — če že torej smejo osebno nastopiti kot naši zagrizeni sovražniki, — ali hoče res tudi dunajsko vodstvo nastopiti proti nam s tem, da pusti svojega ravnatelja agitirati proti slovenskemu prebivalstvu, voliti proti njemu v slučaju, v katerem bi sicer Slovenci imeli večino? Ali je centrala poslala v tak namen svojega ravnatelja, da tako opravlja njemu izročeni premogokop? Zakaj ne bi centrala delala na to, da se ugladijo razmere med premogo-kopno družbo in slovenskim prebivalstvom, ne z brezobzirnim bojem, ampak s poravnavo?! Ravno takega sporazum-Ijenja bi bilo treba za južno železnico! Skoro na vsaki postaji so nastavljeni uradniki, ki ne razumejo slovenskega jezika ali ga nečejo razumeti ali se ga priučiti. Vkijub večletnemu službovanju se — ali vsled nesposobnosti ali iz nestrpnega nasprotstva — nc morejo razumeti z občinstvom, na škodo plačujočih potnikov. In železniško ravnateljstvo gleda mirno tako izzivanje, se ne ozira na potrebo znanja slovenskega jezika, pusti uradnike nastopati pri vseh političnih bojih proti nam ter jih še pošilja volit za družbo samo! — Ako se to nc izboljša, bomo našli tudi mi pot, po kateri se lahko vračajo taka nasprotstva! š Suspendiran je železniški uradnik uradnik Hugo Slansky v Pesnici, ki je imel ob zadnji nesreči službo. š Ruška koča na Pohorju sc jc otvo-rila 13. maja. š Prijet tiček. Dotični Rudolf Orešnik iz Ormoža, o katerem je poročal »Nar. Dn.«, da jc v graškem društvu »Domovina« izmaknil blagajniško knjigo in na njo pobiral denarne vsote, ie bil tc dni na Dunaju aretiran. Blagajniško knjigo je pa pozabil v graški kavarni »International«, odkoder je prišla zopet v prave roke. Orešnik je ogoljufal razne ljudi za lepo vsoto. Koroike novice. k Celovški protestantje so začeli za odpad od katoliške vere nanovo hudo agitirati. Posebno marljiv je pastro Jolmc, ki je v javnosti sicer miren, zato pa sc tembolj vriva v družinsko življenje, kjer zna posebno šolarice navdušiti za čisti evangelij, da zlasti v meščanski šoli nagajajo tovarišicam, katerih stariši so dobri katoličani. Pred kratkim so poklicali na pomoč pastorja Mahnerta iz Maribora, ki je govoril o protestantizmu in nem-štvu. Z znanim vsenemškim politikom, gimnazijskim profesorjem in verskim odpadnikom Angercrjem sta šla misi-jonirat v Kožentavro. Ljudje pripovedujejo, da sta navdušeno govorila, čudijo se pa, da sme c. kr. profesor tako brez vseh ovir delati propagando za odpad od vere. Pri nas na Koroškem je pač ljudem, ki prisegajo na vsenemštvo, dovoljeno pač vse, kar se jim zljubi. V Celovcu jc odpadlo od katoliške vere pretečeni teden 9 oseb, med njimi več revnih, kakor 761etm krojač Kari Mitschka in 25letna Fil. An-tley, hčerka poštnega sljuge, rojena pri Zidanem mostu. V Kožentavri je pristopilo k protestantizmu šest oseb in sicer dva gostilničarja, ena natakarica, en puškar, en hlapec in inženir Vidra. Govori se, da pripravljajo v Borovljah večjo akcijo za odpad. Ne bo toliko škode, če odpadejo suhe veje; boljši ljudje jih bodo vsaj spoznali in se jih bodo znali zanaprej ogibati. k Vojaškega beguna, domobranca Jožefa Ibovnika.^ki se mu ni ljubilo več služiti cesarju v šmohoru, so prijeli v Ro-žeku in ga poslali vojaškemu postajnemu poveljstvu v Beljak. k Vojaška slavnost v Naborjetu. Sto let bo preteklo dne 17. t. m., odkar so pri Naborjetu po junaški borbi podlegli avstrijski vojaki premoči francoskih čet pod poveljstvom Evgena Beauharnais. Večina avstrijskih junakov je s poveljnikom Hen-slom vred padla. Ravnotako junaško se je branila avstrijska posadka na Predilu. V spomin na junaštvo avstrijskih Špartan-cev pri Naborjetu in Predilu sc bo obhajala stoletnica posebno slovesno. Dne 17. t. m. bo opravil mil. knez in škof krški, dr. Jožef Kahn, v Naborjetu pod milim nebom daritev sv. maše in drugi dan na Predilu mil. knez in nadškof goriški, dr. Fr. Sedej. Spored slavnosti, ki ji bo prisostvoval tudi poveljnik 3. armadnega zbora, feldcajg-mojster Petiorek, bo zelo obsežen. Slavnostni govor bo imel korni poveljnik eksc. Petiorek. Da se stoletni jubilej proslavi na dostojen način, se je sestavil nalašč za to slavnostni odbor, ki bo vse potrebno oskrbel. k Občni zbor društva za povzdigo tujskega prometa za Celovec in okolic«! se je vršil v Celovcu v hotelu »Sandwirt« zadnji torek. Predsednik hotelir Lerch se je pritoževal nad pičlo udeležbo. Iz poročila blagajnika viteza pl. Hillmgerja posnamemo, da ima društvo 980 K premoženja. Blagajnik se je pritoževal čez gostilne ob Vrbskem jezeru, da ne odgovarjajo časovnim zahtevam, pozabil jc pa povedati, da tujce najbolj odganja nemško^-na-rodna prenapetost nekaterih Celovčanov. k Celovška mladina je silno izprijena. Pri ntajnikovi pobožnosti, ki jo vodi naš rojak, g. dr. Zdešar iz reda oo. Lazaristov, se jc vedel pred nekaj dnevi mlad fant tako nedostojno, da so morali ljudje poklicati redarja. — V cerkveno puščico pri stolni cerkvi je vlomil še mlad brezposeln delavec, pa ga je zasačil pri tem cerkve-nik. k Na Koroškfeni ob Beli se ie pripetila nesreča. Dva Goričana z Dol. Otlice nad Ajdovščino sta bila težko ranjena pri eksploziji dinamita, kjer delajo cesto, eden pa je bil ubit. Imena nam še niso znana. — Ob zaključku lista smo dobili poročilo, da je lahko ranjen podjetnik V i d m e r, smr-t-nonevarno ranjen pa neki Franc Kenda. Henriki cesar v Avstriji. Sprejema cesarja Viljema in nemške cesarice v Pulju se je udeležila tudi nadvojvodinja Marija Jožefa. Ob pol 1. uri opoldne naznanijo streli, da so zagledali ladjo nemškega cesarja. Gromenje topov bojnih ladij in s trdnjave naznanja, da se pelje Viljem v Pulj. Pred vojnim arsena-lom stoji častna stotnija mornarjev z mornariško godbo in častniki. Vreme, ki je bilo dopoldne krasno, sc jc poslabšalo. Na morskem obrežju jc zbrana velika množica radovednežev. Ob tri četrt na I. uro priplovc ladja »Hohenzollern« v vojno pristanišče. Nadvojvodinja 'Marija Jožefa, Montecuccoli, Hohenlohc, pl. Ripper, Po-tiorek, Manussi in Reinlein so se podali na ladjo nemškega cesarja. Ob pol štirih popoldne sta nemški cesar in cesarica obiskala nadvojvodinjo na ladji »Phantasia«. Okolu 5. ure popoldne se jc podal Viljem s spremstvom v Pulj. Ob tri četrt na pet sc je odpeljal dvorni vlak iz Pulja proti Dunaju. Nemška cesarska dvojica na potu skozi Ljubljano. Sinoči ob 10. uri 20 minut komaj slišno pripelje dvorni vlak nemškega cesarja in cesarico na južni kolodvor. Vlak jc imel dva stroja in deset voz. Cesar in cesarica sta bila v tretjem in četrtem vozu zadnjega oddelka. Pri prelazu na Dunajski cesti je cesarica gledala pri oknu, toda v. smeri proti sv. Krištofu. V .vozu je imela polno Šopkov. Vozovi obeh Veličanstev so bili proti Ljubljani z zastori zagrnjeni. Pred kolodvorom sc je šele v zadnjem hipu nabralo precej radovednežev, veči-,noma Nemcev. Na peron ni sntel razun varnostnega osobja in višjih zastopnikov mestne in državne policijske oblasti nihče. Za časnikarje je bilo dovoljenih le štiri legitimacij, za ljubljansko časopisje. Le tam je raznih uniform kar mrgolelo; le deželni predsednik baron Schvvarz in njegovo uradništvo so bili civilno oblečeni. Govorilo se je, da cesar za nekaj trenutkov iz-,stopi na peron, pa ta govorica je ostala govorica. Cesar je pri oknu gledal, pa ne proti Ljubljani, marveč je Ljubljani kazal hrbet. Kakih pet minut pred odhodom pa se cesar naenkrat prikaže v četrtem vozu odspredaj. Ta voz je bil ves razsvitl-jen; notri je sedelo na obeh straneh dvorno spremstvo cesarjevo; videlo se je lahko .vsakega posameznika. V sredo te družbe sede torej cesar z belo kapico na glavi, a zopet hrbet obrnjen proti Ljubljani. Cesar se je jako živahno razgovarjal s svojim spremstvom, ki se je kazalo proti nic-mu kar najmanje prisiljeno. Ker je govoril na vse strani, se ga je večkrat prav lahko videlo v poln obraz. Izgleda izborno in je videti jako zabaven družabnik. Po 13 minutnem odmoru, torej ob 10-33 je .dvorni Vlak zopet ostavil Ljubljano. Predno je odpeljal, je cesar funkcionarjem na peronu prijazno salutiral. Komaj se je vlak pričel pomikati, se je nagloma vsula — ploha dežja. Ljubljanske novice. Ij Odlikovanje. Cesar je vojaškega superiorja 3. voj. zbora v Gradcu, č. g. Antona Jakliča imenoval za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja. lj O razpuščenem veteranskem društvu razpošilja prejšnje poveljstvo članom naslednji letak: Visoko c. kr: ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo je priziv poveljstva vojaškega veteranskega kora proti razpustu kora po c. kr. deželnem predsedstvu kranjskem. Poveljstvo vloži prošnjo na Njegovo Veličanstvo presvetlega cesarja, da potom vladarske milosti dovoli nadaljni obstanek ljubljanskega veteranskega kora. Ij Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši danes pred »Narodnim domom« in ne pred kavarno »Evropa«. Ij Uvedba poste restante-službe na kolodvorskem poštnem uradu Ljubljana 2. S 1. rožnikom 1909 se uvede na kolodvorskem poštnem uradu Ljubljana 2 poste re-stante-služba za navadila in priporočena pisma, dopisnice in zalepkc, tiskovine, vzorce, časnike in brzojavke. Od ostalih pošiljatev, naslovljenih: poštnoležeče Ljubljana 2, bode dobiti na tem uradu le avize, pošiljatve same se pa bodo hranile ter oddajale kakor doslej, na poštnem uradu Ljubljana 1. Ij Gosp. Gorše je prodal svojo hišo na Marije Terezije cesti, v kateri je restavracija »Novi svet« gosp. Kokalju iz Kranja za 132.000 kron. I i Pobegnil je v torek od zgradbe Koželjeve hiše na Elizabetni cesti dne 15. junija 1888. v Kranju rojeni in tjekaj pristojni prisiljenec Peter Grohon. Navede-nec je po poklicu pek in je še podvržen vojaški dolžnosti. Ij Iz prvega nadstropja ie skočil sinoči v hiralnici na ulico 85-letni hiralec Štefan Z 1 a s e I. Predno je skočil, je pod okno nametal rjuhe, blazine in posteljno odejo. Starček je bil sicer nezavesten, a ni zado-bil vidnih poškodb. H Promocija. Ivan K obal. trgovski akademik v Pragi, je danes promoviral na Dunajskem vseučilišču doktorjem prava. H Za in proti fesom. Včeraj je ravnatelj realke realčanom odvzel fese in jih konfisciral. Tudi na I. državni gimnaziji se pripravljajo, da fese prepovedo, dočim je na II. državni gimnaziji dovoljeno nositi fese. Razne stvari. Steslja zadel mrtvoud. Generala Ste-slja je zadel mrtvoud, ko je izvedel, da je car zavrnil njegovo prošnjo za pomiloščenje. Lopuchin obsojen. Lopuchin ie obsojen v petletno prisilno delo. Ker je plemič, se razsodba predloži caru v potrdilo. Fotografija kot naslov. Nedavno je oddal nekdo v Hamau-u na Nemškem dopisnico, ki je imela namesto naslova sliko. .Pisana je bila dopisnica v esperantu, vendar besede »esperanto« ni bilo najti v celem besedilu. Naslovljenec, ki je dopisnico pravilno prejel, je ruski zdravnik dr. Zamenhof v Varšavi, izumitelj esperanta katerega sliko so na pošti spoznali. Povodnji na Hrvaškem. Zeleznišk. promet na progi Gunja Savska obala je ustavljen radi povodnji za 16 dni. Ulom v banko. Pri belem dnevu je vlomil v praško banko Fischl in Bondy na PFikopih skozi okno in odnesel več denarja in pobegnil. Vlomilca, 31 letnega Ka-rola Kopecny iz Kolina, so prijeli. Umor Inžener ja Pudana. Policija jo prijela I71etnega morilca peterburškega inženerja Pudana. Morilec se z'ove Ste-panov. Umoril je inženirja iz maščevanja, ker ni hotel dati njegovemu očetu dela. Tri deklice zastrupljene. V Berolinu so se zadušile s plinom tri mlade služkinje. Strah pred poroko. Takozvani »močni spol« postane v očigled poroke mnogokrat popolnoma »za nič« in marsikak »junak« jo pobriše celo še izpred oltarja. Nek Francoz piše o tem: Carlylc mnogo noči pred poroko ni mogel zatisniti očesa in zjutraj onega usodnega dne je bil tako potrt, da je mora! pokaditi tri smodke, da se je nekoliko zbral. Abraham Lincoln je imel prestati še hujše muke vsled strahu pred poroko. Ko ga je na potu k njegovi nevesti srečal nek prijatelj in ga vprašal, kam gre, 'je obupan odogovoril: »K vragu menda«. Princ Jurij Valeški, kasnejši kralj Jurij IV., je bil na dan poroke tako zbegan in obupan, da ni vedel, kaj c'cla. Iskal je tolažbe — v brandyu in se tako napil, da se je komaj še držal na nogah. Uboga nevesta! Nek Sonnemann iz Sandberga se je celo ustrelil iz strahu pred poroko in pustil lakonične vrstice: »Izvolil sem si lažji pot«. Nedavno je v Manchestru odgovoril nek ženin na usodno vprašanje poročujočega duhovnika: »Ne, ne, raje pobegnem!« in že je izginil skozi vrata. Te dni pa je v Bruslju nek Deneck, ki je prišel na civilni urad k poroki s svojo nevesto, odgovoril na isto vprašanje uradniku: »Premislil sem si, nočem se poročiti«. Toda njegova nevesta takih šal ni razumela — dala mu je gorko zaušnico, kateri so sledili krepki sunki in udarci njenih bratov. To je nesrečnika nagnilo, da si je Še enkrat premislil in rekel: »Da«. Po poroki pa je moral takoj v bolnišnico, da si je opomogel od dobrot poročnega dne. »Proletarec« v palači. Francoski minister Viviani, po »prepričanju« socialni demokrat, se je preselil v bivšo nadško-fovsko palačo v Parizu. Samo za pre-uredbe se je izdalo 600.000 frankov — kajti za rdečega ministra ni kar tako kaj dobro. Potem pa s prstom kažejo na katoliške škofe, da ne hodi o bosi in ne stanujejo v barakah! Ti rdečkarji komaj čakajo, da morajo splezati višje in se udajati lepc\nu življenju lenega buržuazijca. Le enkrfat malo bližje poglejte, kako žive razni ideči voditelji, pa boste hitro videli, kje so trotje doma! Francoski vpliv na Angleškem. Angleži so znani kot hudi starokopitneži; noben kulturni narod se ne oklepa tako. ;a gospode in dame, sllužberca kolesa za urade in vojaštvo, :: 1228 koiesa za dirke. 2-1 :: Zastopnik: Ivan Jax in sin, Ljubljana. Ilustrovani ccnllc za leto 1909 zastonj in franko. Wallace-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4 50. Ljudska knjižica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K -'60. 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih ' apostolov. K -"60. 3. zvezek: Sicnkievvicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achtleitner, med plazovi. K—.60. 4. zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K t"—, vez. v platno K 1"60. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1575. K 1.60, v platno vez. K 2-60. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -'20. 7. zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K —'90, vez. v platno K 1'70. 8. zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3 20. Spillmanove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K --40, karton K - 60. 2. zvezek: Alaron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. K —'40, karton K —'60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K —'10, karton K "60. 4. zvezek: Praski Judek. Povest. II. natis. K —'10, karton K -'60. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K — 40, karton K —"60. 6- zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K --'10, karton K -'60. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —'60, karton K —'80. 8- zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —"SO. g. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —"90. 10- zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Ak-barja Velikega. K — 40, karton K — 60. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —-40, karton K 60. 12- zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —'80. it zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. ' K -'60, karton K -'80. 14. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —'60, karton K —'80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K - 40, karton K -'60. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K—'60, kart.K—'80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —'80. Jurčičevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. U. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povoct iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I.Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žoltiir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. 11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra.' — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broš. a K 1*20, eleg. vez. a K 2'—. Hndrejčkovega Jožeta spisi: 1. zvezek: Črtice iz življenja na kmetih.50v. 2. zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj KoSčenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov.30v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: Emanek,~!ovčevsin. — Berač, 30v. Gregorčič, Poezije. — Isto, II. K 2'-. vez. K 3.20. — Isto, III. K 2'-, vez. K 4'-. — Isto, IV. K 2'70, vez. K 320. Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v. — 26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v. Hočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v, Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojnkov. K —'60. — Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60. Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II,—XV. kart. a K —'80. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4. —: Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I, — III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1'45, kart. K 1"20. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev. Smid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v. — Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v. — Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v. — Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v. — Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v. — Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v. — Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v. — 100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v. — Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4—. Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1"70. Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauit v branju. 80 v., trdo vez. K 1"20. Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3-—. 2.zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1"20, vez. K 2 20. 3. zvezek: Prus (Alex. Glov/acki), Straža. Povest. K 2 40, vez. K 3"40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3-—, vez. K 4-20. 5.zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. BroS. K 2 40, vez. K 3'60. 6.zvezek: Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1-90. vez. K 3—. 7. zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. BroS. K 1'50. 6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4'50. Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6'40. vez. K 9'20. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. BroS. K 5-20, vez. K T 30. — Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4 50. vez. K 6'50. — Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. BroS. K 10'—, vez. v 2 zv. K 12'60 — Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K T—, vez. K 8 40. Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3 80, vezano K 5"—. — II. del. Broš. K 4"—, elegant. vez. K 5'40. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. BroS. K 2'—, elegantno vez. K 3"20. — V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1-50, vez. K 2 20. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K 1--, vez. K 140.