. kupujte i^NE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik ; v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni wnit*O •tatic ENAKOPRAVNOST EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki LETO xxvin. KUPUJTE vojne bonde! The Oldest PCa^lCTORY Slovene Daily BUY in Ohio Si«. ★ Best Advertising Medium rnSSKLmmm CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 28, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 200 (MRIXA IZVAJA EKONOMSKE %(IJE PROTI JUGOSLAVIJI zadržan, medtem ko v ameriških ukah počivajo jugoslovanske ladje ^ashingt jll Uiu 5q Titovemu režimu v Jugoslaviji. Podlaga te aiv, .v -TON, 25. avg. — Vsa znamenja kažejo, da vlada začela izvajati neuradne ekonomske viacj: zane trditve, da Jugoslavija ni dovolj demo-J se nobenih ^sankcij ne podvzema proti J Franca in drugim reakcijonarnim režimom. vlada je izja-*- ° tujezemski časnikar- 119 A dobroj ^ • je ^.Jugoslaviji, kjer f Možai , da opazuje- cenzure ali ka- . -naii (^°volj prilike, je noin" dožene, kak- "Soslavii- slede svobode v Mr-' da 1«)' ^te. ri J^vjioor ^ del ameri-k mnenju, ^^'(ce voH-i dežela tiranije, ""ist u- totalitarni ko- s strahom. J'^'^ostio ^ P®"avlja s tako ® drup,;:- tega ni mo- Jgače ^mt razlagati, kakor da prihaja iz enega centralnega vira. Medtem ko se ekonomskih sankcij proti Jugoslaviji ni nikoli ^radno naznanilo, pa se jih izvaja v praksi. Uradni apeli Jugoslavije za prostor na krovu ladij za relifne pošiljatve so bili zavrnjeni z izgovorom, da ni dovolj ladij na razpolago. Storilo se je to navzlic dejstvu, da so v New Yorku in Bostonu zasidrane jugoslovanske ladje s 300,000 tonami prostornine, ki tvorijo del paro-brodnega kombinata Združenih narodov. Cene avtomobilom bodo približno iste kot leta 1942 WASHINGTON, 27. avgusta —OPA urad je danes naznanil, da bodo cene novim avtomobilom, ki bodo v kratkem začeli prihajati na trg, približno iste kot so bile leta 1942, ko je bila vsa avtomobilska produkcija ustavljena. Medtem ko se uradnega naznanila novih cen še ni objavilo, pa je direktor OPA urada Chester Bowles rekel, da je možnost, da bi se cene zvišalo, jako majhna. Vsak tovarnar bo izračunal cene na podlagi pravil OPA, je izjavil OPA direktor, in medtem, ko utegnejo nekateri avtomobili veljati nekoliko več kot so veljali leta 1942, pa splošnega zvišanja cen ni pričakovati. Med vojno so bile cene avtomobilom visoke, ker so oni, ki so jih bili upravičeni kupiti, morali plačati za shrambo od časa, ko je bil avto izdelan pa do časa, ko je bil kupljen. Ta izredni strošek je sedaj odpravljen. reV t/ 50" ^Šistični kongres v Trstu (1% Jtes Slovenskega ameriškega narodnega sveta) ^ST. 12 v.~" ^Vgueta — v irsiu se je pricei včeraj k ^ slovensko-italijanske lige. Udeležilo i\i f« v Trstu se je pričel včeraj kon- iz vseh delov Slovenskega Primorja, ^^Wi ^eke. Dvorana je okrašena s slovenskimi, in zavezniškimi zastavami; ter z Trsta in Reke. Kongresa so se udeležili Cr- pravil % Sv ^ Zavezniški oficirji in žurnalisti. Med otvo-ravii so dospele zavezniške vojaške oblasti. Josip Sestan, ki je izrazil upanje, da bi Fisher tovarna na zapadni strani zaprta Fisher Aircraft tovarna na zapadni strani mesta je naznanila, da poslej ne bo več obratovala. Delavcem, ki so bili poprej obveščeni, da čakajo za na-daljno naznanilo, je bilo sporočeno, da je njihova odslovitev stalna. V omenjeni tovarni, ki je izdelovala bombnike, je bilo zaposlenih nad 4,000 delavnih moči. BREZPOSELNI IŠČEJO DELO Včeraj je bil v Clevelandu silen naval na zvezno upo-slevalni urad. Do opoldne se je registriralo do 2000 oseb, med katerimi so tvorile večino ženske, predno je urad zaprl vrata, pa prišlo tja blizu 5,000 oseb, Osobje urada se je zadnje dni povečalo, tako da se registracija vrši brez večjih zadržkov. Povprečna čakalna doba za registracijo ne znaša več kot 45 minut. Obenem je tudi velik naval na urad za brezposel-nostno podporo, do- Icatere so upravičeni le. oni, ki se prijavijo za zaposlitev. Gov. Lausche Je naznanil, da bo državno zakonodajo sklical v izredno zasedanje, da se zviša obstoječo brezposel-nostno podporo. 8Vo ^0 pojmovali delo kongresa. Z* ego \ " Je tajnik po-' odh ^'^^'^"Gga osvobo-Slovensko ii-'ie je jia Kraigher, pou- S« fkuj Bene- - " • "^^"vnim sodelova- # ve' it j/ ^^ipravi^i borbi pokazal '«6 ..''"Wavr vse žr- ilif^like n, premagati skvenddnTin " Boris vzgledu T/ih . ati„... Jiarodov in de- seveme (K f L.A, 51' % aš 5 rdečih racijskih znamk veljavnih 1. sept. sil Italije H d ^iral ST^teg« , V ^ kongres kor- Ste^i ^ai-ibaldijivi bri- li •H hr^.,^^^^učeno ® ]e izraz Izred-položaja Krajine, če bomo , "Julijske I To Stališče nas je svoje politične W cije. t / 'H( ifok, .^'"iMje antifa-N>eei>r- Ljudstvo Ju- 1^4 *til, (la ss_. in zahteva ^'^oča o svoji 2"% Sik!* ** bo dopu. OHit° Je: prevaral. Na-(»di' iiiavn^ °Bti ne mara-8^°' bi drugi .*:* * zlo nacl ijt r' ^ fašizma. iW J, *^^61. ^ Upošteva At- ,51"' ^ i .j Al na- 2 P . eii , nevair^'^'tev prošlosti kTk ki , ,L .. ki Dr^h ^^tifašistično f 'kll'k k tZir*' 4=i:tva, && fj' .^®^na Večina slo- ' 2laati se USSR in Jugoslavija, ter da je želja italijanskega ljudstva tudi iti naprej in ne nazaj. "Strogo protestiramo proti reakciji, ki skuša dvigati gesla za restavriranje državnega aparata, ki je bil zgrajen s pomočjo sile, za vlado manj sme nad večino, za sistem prefektur, kjer bi narod imel le svetovalno pravico, mesto svoje lastne narodne oblasti." Kraigher je nato govoril o poskusih reakcije, da se odstranijo one stranke, ki hočejo ustanoviti politično koalcijo, v kateri zahtevajo one stranke, ki ne uživajo zaslombe pri narod nih množicah, isto število zastopnikov v odborih, kot bi jih imela liga. Rekel je: "Program anti-fašistične lige je sledeč: Neraz-družljivost mest Julijske Benečije od svojega zaledja; neod-nehna borba proti ostankom fašizma; borba za ohranitev in povečanje pridobitev osvobodilne vojne; kampanja za razkrinka-nje črnotržcev in onih, ki se okoriščajo in bogatijo na račun povojne revščine; akcija, naših organizacij za povečanje sloven-sko-italijansko bratstvo, ki je predpogoj za dosego uspeha na še borbe za demokratično oblast; problem o odnošajih antifašistov napram zavezniški vojaški oblasti, s katero je treba kooperira ti. Ta kooperacija je mogoča le tedaj, če se spoštuje volja naroda, če se pripozna narodna oblast, katero je zgradil narod sam v svoji osvobodilni vojni. "Seveda bi bilo nemogoče obdržati narodno oblast, če se ponovno upelje stari red, ki je obstajal do leta 1943. Šele leta 1945 se je posrecilq našemu narodu ovreči ne samo sovražni kovo oblast v Julijski Benečiji, Dne 1. septembra bo postalo veljavnih pet rdečih racijskih znamk. Te znamke, katerih vsaka bo vredna 10 pointov, so: L-1, M-1, N-1, P-1 in Q-1. Oebenm stopijo s 1. septembrom v veljavo tudi znamke Q-2, R-2, S-2, T-2 in U-2. V nekaj dnevih se tudi pričakuje, da bo OPA urad v Washingtonu naznanil zvišanje pointnih vrednosti za rdeče znamke. Vladni delavski odbor obtožil Jack & Heintz Co. Vladni delavski odbor je naperil proti Jack & Heintz Inc. obtožbo, da je na razne načine ruvala proti organiziranim delavcem v njenih obratih in s tem kršila določbe Wagnerjeve-ga delavskega zakona. Vlada pravi, da je korpora-cija delavce podpihovala proti uniji, njenim voditeljem in uradnikom, rekoč, da pri Jack & Heintz unija ni potrebna. Da je hujskala k nasilju proti unij skim uradnikom in jim zavirala delovanje z zaviranjem kreta-nja v tovarnah, in da se je vmešavala v volitve unijskih uradnikov. V obtožbi je dalje rečeno, da so bili trije delavci radi unijske aktivnosti odslovljeni, en delavec pa je bil radi unijske aktivnosti prestavljerF na slabše delo. Dragajčeva, bajna junakinja odpornega pokreta v Bolgariji SOFIJA. (O.N.A.) — Tsala Dragajčeva, generalna tajnica domovinske fronte, je' drobna žena rdečkastih las s svetlimi in trdimi, sivkasto-zelenimi očmi, ki leže globoko v njenem nagubanem licu. Zmožna in trmasta, neutrudna in energična dela vsak božji dan svojih 18 ur in je postala vodja moških. Štejejo jo med najboljše govornike sedanje Bolgarske. Njen vpliv je ogromen. Narodni odbor domovinske fronte je sestavljen iz 14 članov, toda Dragajčeva jih popolnoma obvlada. Policija ubila očeta Prej je bila znana pod imenom Sonja. Pod tem imenom se je v vseh podrobnostih seznanila z vsemi bolgarskimi zapori. Leta 1923, ko ji, je bilo komaj 20 let, je policija ubila njenega očeta, ker ni hotel postati član bolgarskega gestapa, katerega je kralj takrat začel organizirati. Skozi dve leti se je nato borila Sonja proti kraljevemu terorizmu. Leta 1925 jo je policija ženim njenih tovarišev zajela v njihovem skrivališču v Sofiji. Dva policija sta hotela izvesti aretacijo. Sonja je ubila prvega, njen tovariš' pa drugega. Držala sta svojo trdnjavico celo uro proti 200 policajem. Na tucate policajev je bilo ubitih. Končno je mladega moža zadela krogla glavo. Sonja je nadaljevala boj in streljala zdaj iz enega zdaj in druga okna. Krvaveča iz 8 ran je končno omedlela in je bila nekaj mesecev pozneje obsojena na smrt. Obsodba pa po zakonu ni mogla biti izvršena, ker je bila v blagoslovljenem stanju, tako da je bila obsodba spremenjena v dosmrtno ječo. Truman za nadaljevanje obvezne vojaške službe za moške med 18. in 25. letom WASHINGTON, 27. avgusta — Predsednik Truman je danes kongresu priporočal, da se obvezna vojaška služba nadaljuje za vse moške med 18. in 25. letom starosti, da pa se doba vojaške službe omeji na dve leti. Predsednik je izjavil, da polo- ^ žaj na Pacifiku še vedno vsebu-1 je "elemente nevarnosti" in svaril proti temu, da bi se prezgodaj in na celi črti ukinilo vse ukrepe, ki jih je prinesla vojna. Nove može se bo rabilo ne samu tujčevo oblast, temveč vso fašistično oblast." Kraigher je tudi poudaril, da je liga pripravljena sprejeti tudi zastopnike drugih strank, ne na podlagi enakopravnosti, ampak na podlagi prave moči vsake stranke, moči, ki jo uživajo med narodom. Dosedaj so te stranke pobijale program slovensko-italijanske lige in so vodile propagando proti njih prav po Goeb-belsovem načinu. To je delal posebno katoliški tisk pod v'od-stvom škofa Santina in Margot-tija, ki sta po kraških grabnih iskala, da najdeta—skupaj z drugo svetovno reakcijo—trupla žandarjev, ki morda niso bili fašisti, temveč samo fašistični hlapci in ne kaki narodni heroji, ki bi padli v borbi za skupno stvar. Ta tisk sedaj podpira vse sovražnikove kolaboratorje v Jugoslaviji—četnike, ustaše in belo gardo—ki se sedaj prosto kretajo po Trstu in se počutijo na varnem, odkar ni več ljudskega sodišča. Nas pa obtožuje jo, da nismo demokratični. Toda če bi oni imeli našo oblast, bi takoj pokazali svojo proti-demo-kratičnost in proti-narodnost Aktivna antifašistična liga je glavna garancija narodu, da &e bo mogel upirati novemu sovražniku in uspešno razdreti vse reakcionarne načrte. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Chicago. — Zadnji petek je umrl Anton Novak, star 57 let in doma iz vasi Blanca na Štajerskem. Bolan je bil 20 mese cev in član SNPJ. Zapušča ženo, sina, pastorka in druge sorodnike. Presto, Pa. — Dne 11. avgusta se poročila Joseph Krek ml., in Violet Beaumont. Tony Godina, W.T, 3/c, srn Mr. in Mrs. Anton Godina,19702 Mohawk Ave., se nahaja pri mornarici od 24. julija 1943. Svojo bazično treningo je prejel v Great Lakes, 111. Odkar se je 4. maja 1944 vkrcal na ladjo "English", je prepotoval nad stotisoč milj okrog sveta. Videl je luke Bermude, Trinidada, Canal Zone, Havajskih otokov, itd Udeležil se je nekaterih najbolj ljutih bojev na Pacifiku in enkrat je ladja na Kitajskem morju naletela na pravcato nevihto DIREKTORSKA SEJA Izredna direktorska seja Slo venskega društvenega doma na Recher Ave, se vrši jutri, 29 avgusta ob 8. uri zvečer. Vse direktorje se poziva, da se seje udeležijo. Angleško-slovenski besednjak Sestavil Dr. F. J. Kern Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio za nadomestilo "Bilo bi tragično, ako bi se pustilo, da bi zakon za obvezno vojaščino enostavno pustili iz-teči, predno so se možje, ki se nahajajo preko morja, vrnili domov," je rekel predsednik. "Prepričan sem, da ne bo kongres pod vzel nobenega koraka, ki bi postavil oborožene sile v tako pozicijo." Predsednik je svoje stališče obrazložil v pismih, katera je poslal predsednikom vojaškega odseka v poslanski in senatni zbornici. Na dan, ko je Truman naznanil kapitulacijo Japonske, je iz- javil, da bo armada klicala na-daljnih 50,000 mož na mesec v oborožene sile za nedoločen čas, katere se bo rabilo predvsem za nadomestitev veteranov, ki bodo poslani 'domov. Odpor proti klicanju 18-letnih v armado Kakor hitro je predsednikovo priporočilo prišlo v javnost, se je v kongresnih krogih pojavil močan odpor proti temu, da bi se klicalo v armado mladeniče med 18. in 19. letom. Vojaški odsek poslanske zbornice je naznanil, da bo jutri začel z zaslišanji, pri katerih se bo vzelo v pretres celotno vprašanje obvezne vojaščine. Mornarica je istočasno naznanila, da bo v teku leta dni znižala svojo obstoječo silo, ki šteje 3,389,000, na pol milijona mož in 50 častnikov. Ameriška padalna pehota se izkrcala na Japonskem SAN FRANCISCO, 27. avg. — Radio poroča, da je prva skupina ameriške mornarice dospela v Tokijski zaliv v torek ob 1:30 popoldne po japonskem času, in da se bodo prve čete izkrcale 24 ur poprej kot je bilo določeno. 10 let preživela v ječi Deset let sta Sonja in njen sin živela v bolgarskih zaporih. Njena popularnost je bila tako velikanska, da jo je vlada venomer vlačila iz zapora v zapor, dokler je niso izpustili iz ječe in pregnali iz dežele. Odšla je v Moskvo in se tam pridružila George Dimitrovu in drugim izgnanim bolgarskim komunistom. Njen sin se nahaja v rdeČi armadi. Dragajčeva sama pa je leta 1942 s padalom pristala na bolgarskih tleh s prvim oddelkom, katerega je Dimitrov poslal tja. Novi grobovi ANTON ŽAGAR "ŠVEJK" ZOPET V CIVILU Po 33-mesečnem bivanju v armadi Strica Sama se je pred par dnevi povrnil v civilno življenje poznani Louis Elovar, p. d "Švejk", ki je od časa do časa kratkočasil čitatelje s svojimi pismi o vojaškem življenju, zlasti ko se je z njegovo kompani-jo nahajal v solnčni Italiji. Sedaj stanuje na 804 E. 157 St. Obljubil je, da bo enkrat pozneje, ko se bo zopet udomačil med nami, napisal zanimivosti o do godkih, ki jih je doživel v času, ko je ncoil vojaško suknjo. Do brodošel, Švejk! Včeraj zjutraj je bil pri delu zadet od srčne kapi, kateri je čez nekaj minut podlegel, Anton Žagar st., star 53 let, stanujoč na 23050 Ivan Ave. Tukaj je bival 37 let. Zapušča sina Antona ml., in dve hčeri Mrs. Mary Rubich v Ontario, Canada, in Mrsj Veronica Kor-des, V Willoughby, O., ter nekaj sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 1. uri popoldne iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Highland Park pokopališče. TEODOR LOCAREVIC Kot smo že včeraj poročali, je preminil Teodor Ločarevjič. Star je bil 62 let in je zadnjih 35 let živel na 4029 St. Clair Ave. Ko je zbolel je bil odpeljan k sestri Mrs. Svitana Barber, v Lorain, Ohio, kjer je v nedeljo ob 9. uri umrl. Doma je bil iz Slavonije. Bil je član društva Clevelandski Slovenci štev. 14 SDZ in društva sv. Pavla št. 10 HKZ. Poleg sestre zapušča dve hčeri; Mrs. Catherine Murin in Mrs. Mary Plesz. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Ant. Grdina in sinovi v cerkev sv. Pavla na E. 4Q St. in nato na Calvary pokopališče. IZ BOLNIŠNICE Mrs. Anna Kozel se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 15219 Holmes Ave. Srečno je prestala težko operacijo in sedaj se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. * Istočasno se naznanja, da so na Japonskem pristale danes (v torek) prve čete ameriške padalne pehote. Kot razvidno iz najnovejšega poročila, je deset transportnih letal spustilo na zemljo 150 ar-madnih častnikov in mož na zra-koplovišču v Atsugi, 18 milj od Tokija, da pripravijo zrakoplov-sko polje za prihod gen. Mac-Arthurja in 7,500 mož okupacijske sile, ki bo dospela v četrtek. SEJA PODR. ŠT. 48 SANS Nocoj ob 8 uri se vrši važna seja podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Nadzorni odbor je prošen, da pride pol ure preje, ker je treba prešteti vstopnice za prihodnjo prireditev, ki se vrši 7. oktobra. Dolžnost slehernega društvenega zastopnika in posameznih članov je, da se te važne seje udeleži, ker sedaj je bolj kot kdaj preje potrebno, da se obdrži SANS, ker reakcija je na delu in treba je močne organizacije, da ji prepreči pro-ti-narodne nakane. VAJE "JADRANA" Jutri večer ob osmih se vršijo vaje pevskega zbora Jadran v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse pevce in pevke, da se gotovo udeležijo. Nova mestna tržnica Mestni finančni direktor Joseph Sweeney je naznanil, da bo mesto prihodnje leto zgradilo novo centralno tržnico, ki bo veljala $850,000, katera pa ne bo davkoplačevalce veljala niti centa. Mesto bo tudi potrošilo $150,000 za popravila tržnice na zapadni strani mesta na W. 25 St. in Lorain Ave, ne da bi davkoplačevalce kaj stalo. Mestna vlada bo stroške pokrila z bon-di, ki se bodo v teku 15 let plačali iz najemnin, katere plačujejo trgovci, ki imajo svoje lokale v mestnih tržnicah. BTRAN 2 ENAKOPRAVNOST 28, avgustai u _ENAKOPRAVNOST Owned and Published by ytm AMEBICAN jrCGOSIiAV PBINTINO AND PUBLISHINO CO. •231 BT. CLAIR AVETTDE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sunday# and HoUdayi BUBSCRIPnON RATEff^#CBNE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town; d« /i h »ti op ^0: Dve dvb-družinski hi®'^ veliki loti, v izvrstne^ N k 10^ Poses+va napr® Na E. 71 St., blizu^"y Ave., moderna dvo-druzi ša, 7-7 sob, gorkota vodo; lota 45x210. 3 proda po zmerni ceni. ,J ^ V Collinwoodu; 4-4 sobe; 4 garaže; ^ P brem stanju. Se proda 2^ i ""'sl Na lepi cesti. Se proda" $11,500. ^ Blizu E. 185 St. BUW J 4 sobami, 3 leta star, lepa lota. ^ E 210 St., blizu Blvd ta star bvmgalow s ^ rekreacijska soba z ba''" ža za 2 avta. , Blizu E. 185 St. — ^ žino 8 sob, velika lota- , E. 260 St., za 2 druži"'^ dobrem stanju. Gorkota čo vodo. Lota 70x14*^% Na Decker Ave., družino, 8 sob; podi lesa; fornez; v najbo nju. 2 garaži, lepo dvor' $7,500. _ v?; 'v, de t /j Imamo veliko iz loeto ali vrstnih hiš za eno žini, kot tudi trgovska P Cene so zmerne. pojasnila se obrnite 0^,/ john knlff 740 EAST nasproti Muskoka IV. 7540 Oglašajte ^ Enakojpra^ KUHINJSKE PEČI jjiji Imamo lepo izbere Grand, Roper in Quality skih peči na plin. ' Nudimo vam tudi električne kuhinjske peči« Miza in 4 stoli (breakfast set) od 24.95 napr®j*^^ Pri has dobite tudi druge predmete za vaS NORWOOD APPLIANC & FURNITURE , 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK % t kki Od Oc la H Iji ■ 1 IJ ): !■ ^gusta, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič li« tof f^adoZ;ei;anje; delavn- • svojo mi sedel Harro za ^ KoniZk gospoda takšno ^ poznal že dolga le-Pajevsau®^^ bila na sliki. Dal ■"Uiar j okrogel ovratnik ^ tega gl&vi sta gleda-^ še bolj dosto-'^pirje g/ .^dela sta za mizo in ^hnjg^ r "^ela pred seboj. Na ^ bilo napisano delal in Berlinčan Pred^ ^^^'^voznimi rokami L 6ouer„. Gospod iz Ko-zraven njega, leden. "st, ga skrbno fiksi- g& naslovil na "lira J Gospoda. - in asto jlr' ttoQii, je ugasnila 4^ drug — li r,«.' . J" ugaoijuo. si" d> ga je v zad- ni več ča-zleknil na svo- X ^'Bce ^'1 je uporabljal. 'v' s ^Pal't J%»! kistrsi^ ^ (lull je b d . %ed _ napornih ste-1 >W ta drvečimi, "jf »Ji« i?™' hudournilti lital, 3- S da caplja. Počasi perutmi, in hudo oi^ 3#' !tlS' I K k,' lepcp,/"' je moral gle-"»k, pred sabo In ihj Jim „f ■ ^^ksna nesreča lahlf primeriti, v In hail? pa v pre- , oboZu! ")* % Idilo, če bi se obi-ai • \1^ ^,' Wa teh nesrečnih L# u'lG Po je mogel ^ Part 1^^ otroka, in te-iižii^ k*^e y ® čez spolzko *1. vodo.--Iri ■ ^Jenk — mrac f'xT" ^ luost " perut,' nT gal jO I in' isa iz )lj5' mračna se lepo zavit nos. je zakrakala, zamahnila s košček otro .Ni 2cma je polnila nje- 1 Cn \ ftenah so se iP^, kiK, kviSi,^'' okna. ^ g. j« ih '^u je div- jei" Ž),, Soii i.° '"®® j® bilo ti- r<;nii -'uo sence listov, B ■>• 'k "M™ ""M »trpeti. Iz Oka 1. na e+^v,;______ po lepo steni je zra- iii zdrav- ■to 1 X'^ba" ■■..nena-i*. «»i!>P0 Tedaj je uda- steni, da »k f odnanr"' zabob- kb k-TfskSf ° onieta. j^'^'co j„' pobegnil v svo-^gi stra®^ l^^tro oblekel. temno. . S^ede raci- ^^anja ?4«. mleko lip If 1 J '• »ov! do K-1 so ^ Pointov do ® Q-2 .. sSi 3o ® V.o , q, 'bra veljavne veljavne ' E-1 fi veljavne ^ veljavna »Ue Or :Qy JaVn, Co 2, 3, 4 in 5, ' Vsaka za uo v. 2 *5 • ^ ^ zrako- Bila je neumna misel, a vendar je bila vzrok, da je vztrepe-" tal v dnu duše. Vsaj prisluhniti je hotel. Tedaj pa je iznenada zažarela luč v tuji ptici. Pohitel je tja in potrkal. Teta v svoji jutrni halji in beli čepici iz čipk na sivih laseh je stopila pre-denj. "Kaj iščeš tu, Harro?" "Prestrašil sem se," je zajec-Ijal. "Zakaj imate luč?" "No, saj veš, da Roža nikoli ne more spati vso noč." "Ali bi jo" lahko videl?" "Ce boš dovolj miren .. ." Prikimal je in odrinil staro damo. Roža je imela zelo rdeče ustnice in najlepše oči. Sedela je med svojimi blazinami. Ko ga je zagledala, se mu je nasmehnila. "Kako je lepo, da si prišel k meni zdaj, sredi noči, Harro!" "Nič te nisem poljubil, preden si zaspala," je rekel. Sklonil se ^e čez njo in jo poljubil. Rahel vonj po vrtnicah je začutil. In iznenada je ležala vsa v njegovih rokah, in njegovi poljubi so jo žgali po laseh, po čelu, po drgetajočih ustnicah. Stara dama mu je položila roko na ranio: "Harro, prosim te, Harro, ali je res ni mogoče več obvarovati pred teboj? Zmerom mora človek zmrzniti pri tebi ali pa se opeči." Harro se je obrnil in se tako grenko prestrašil, da je še teto zazeblo. "Ne smeš biti tako huda nanj," je poprosil Rozin sladki glas. "Vidiš, prestrašila si ga. Če se mi ne bo primerilo nikoli nič hudega, kakor so ti poljubi." "O, otrok! Ce bi takole ležala in bi te on z nožem zabodel, bi tudi rekla, da ti dobro de." Z velikimi, blagimi očmi jo je Roža pogledala: "Da, rekla bi, Uli. In gotovo me ne bi tako bolelo kakor strašna reč tu notri. Zdaj pa moraš biti čisto tih in dober, Harro, in s teto Ulriko se moraš pobotati, če hočeš ostati tu. Ti gospodje so preveč udarjali s kladivi po meni." Harro je sedel in pogledal staro damo. ^ "Uli, pustite me tu. Zdaj me ne smeš pognati v noč. Drugače bom do belega dne stal pod ok nom in okal." "Uli!" je vzkliknila Roža. "Daj mi robec! Spet sem ga izgubila. Tu je. Pojdi k meni, Harro! Že tu te bom potolažila. Ne, ta ni dovolj mehak!" Prijela je konca svojih kit in ju razpletla. Potem je vzela mehke lase in mu z njimi nežno obrisala obraz. Harro je nagnil glavo in skril svoj obraz v mehkem, zlatem predivu . . . Stara dama je zastokala: "Vsaj majhen košček otroka mi pusti še za jutri." Potem je odšla iz spalnice. Iznenada je izginil nasmešek z Rožinega obraza. Z drgetom in strahom je gledala moža, ki je še zmerom zakrival svoj obraz. Toda molčala je in čakala. Potem je dvignil oči. Tako čudno so se mu lesketale in tako tuje so bile. Poprosil jo je:, "Ali ti smem kite čisto razplesti?" Prikimala je. S spretnimi rokami umetnika je kite razpletel in razprostrl lase. Položil ji je zlati plašč čez ramena in pustil mehke valove, da ^o ji padali z obeh strani obraza. Nato je popravil mehke blazine, da je lahko udobno slonela na njih. V vazi na mizi so se šopirili veliki} cveti plemenitega srobota; bledo višnjevi so bili. Te je vzel in jih ji zataknil v lase, da so se cvetoče zvezde ovijale okoli njenih lic. Odpel je njeno srajco iz mehkega batista, da se je vsaj' malo videla lepa črta njenega vratu. Zdaj je moral spremakni-ti le še tujo ptico, ki je medlo osvetljevala spalnico, v pravo smer. Potem je potegnil po svileni odeji, da se je prilagodila mirno počivajočemu telesu in rahlo nakazala njegove obrise. Stopil je k ogledalu in ga toliko zasukal, da se je pokazala slika v njem. "O, bog mi pomagaj," si misli Roža, "spet je bolan, zelo bolan! Če pokličem tetg Uli, ga bo pregnala, in moral bo stati v temi in jokati." "Ne zatezaj tako bolestno ustnic, Roža. Prej so bile tako lepe." ' Odprla je oči: "O, Harro, kako me moreš tako mučiti in samega sebe ? Z menoj se igraš kakor z lutko, ko sem ti vendar povedala, da trpim. In tete Uli ne smeš poklicati, da te ne bi videla. Ves dan sem te čakala, pa te ni bilo blizu. In zdaj naj ti služim, da boš igral bog ve kakšno grozotno igro s seboj. Če bi ti to pomagalo, se ne bi branila in bi ti pustila, da bi delal, kar bi hotel. Toda ne pomaga ti prav nič in le še bolj bolan boš. In to je tudi krivica proti meni, ki je ne bi smel storiti. Ko boš jutri vse to premisli, boš spet žalosten in obupan. Vzemi cvetje iz mojih las! Zdaj ni več vencev." Harro je stal pred njo in se je ni dotaknil. Blede roke si je pritisnil na razbijajoče srce in k cvetju ni mogla seči. "Saj ne veš," ji je medlo rekel, "kako pokojna si, kako blažena, kako nebeška. Morda se vešeliš svojih nebeških vrtov! Prav imaš. Saj moraš tu prenašati samo trpljenje in mene.— Kaj moreš o meni vedeti? . . . Ničesar ne veš.—Misliš, kako sem varoval tvojo mladost. Sveta mi je bila. In kako sem bil pred ljudmi tvoj mož ter stal pred tvojimi vrati kot potrpežljiv norec. In kako si postala moja žena, da sem po vsej pravici užival tvojo ljubeznivost in sladkost. Nikoli se nisi pred menoj skrivala, nikoli se mi ni bilo treba boriti zate. In o blazni strasti, ki si jo vžgala v meni in ki se ji zdaj prvič izmikaš, ne veš ničesar. "Kako bi tudi mogla vedeti! Zdaj, ko moram drhteti za tebe, šele vem, kaj si mi, in vidim, kakšna si. In čim bolj se te oklepam, tem bolj se mi tvoja duša izmika. Ves čas si živela poset)-no življenje zase, zdaj pa vidiš od daleč že svoj cilj. Tvoj dem,on je spet prišel ... Ne potrebuješ me več. Od tega zmrzujem in se žgem. Grešim, z vsako besedo grešim. Tvoje trpljenje večam. Ne morem umakniti rok od tebe, ne morem ti vzeti venca z glave. Morda boš v svojih nebeških vrtovih nosila vence, pa ne boš v svoji blaženosti tako lepa, kakor si zdaj v svoji bolečini. Ne bom te več videl. Prekleti ne vidijo tja, kjer stopajo blaženi." Njene oči so visele na njegovih ustnicah, njene nežne, v be-lečini prekaljene oči pod cvetnim vencem. Potem jih je počasi zaprla in mu ni odgovorila. Stal je ob postelji in gledal v priprte trepalnice pod vencem. Povsod okoli se razliva zlato njenih las. Stoji že pred vrati tistih vrtov, kamor ne bo on nikoli stopil, in še nekaj časa bo gledal pred seboj najlepše cvetove iz njih, potem pa ga bodo drugi odrinili stran in ostal bo v samotni noči sam. Že zdaj je sam. Ona je daleč, daleč od njega. Morda se ji je spet prikazal demon in ji vzel bolečine, pokril pajčolan čez, njo, da niti zvok njegovega glasu ne pride do nje. Toda motil se je. Samo svojo dušo je krepila in je prosila svojega očeta v nebesih zanj. In zdaj je odprla oči, v katerih je bila spet sama ljubezen. Tako vroča, tako svetla, da je moral zdrkniti na kolena. "O, ti, ti . . ." Negibno je ležala in ni prijela njegove iztegnjene roke. "Oprosti mi, ljubi, toda samo-silnik mi ne dovoli, da bi ^e zganila. Tudi ti se mu moraš pokoriti in se ozirati nanj." "Kako naj se oziram?" "Moral bi se, Harro. Kajti on je gospod in samo od njegove milosti živim. In ti ne boš dopustil, da bi poizkušal na meni svojo moč in da se bo za vso ljubezen, ki mi jo izkazuješ, maščeval nad menoj." Njegove ustnice so se dolgo premikale, a šele čez nekaj časa je izpregovoril: "Ali naj ti vzamem cvetice iz las? Ali naj pokličem teto Uli?" "Ne, ljubi, ne morem te poslati v najglobljo temo, dokler imam še najrahlejši dih zate. In bog mi bo pomagal. Iz moje sobe in od mene ne pojdeš, dokler se ne boš čisto predal božjim ro- kam. Mnogo ne bom mogla več prenesti. Saj vendar veš, ali pa si že pozabil, kako zelo je moja duša prikovana k tvoji? Hudoben žrebec si, Harro, in se po-^ diš z menoj skozi grmovje, trnje, močvirje, ledeno mrzlo groze in rdeče preklenske plamene. Saj sva bila pravkar pri pogubljenih in sva gledala skozi ograje v blažene vrtove. Zdaj pa besniva stran in prišla bova spet v mrzlo, temno samoto." "O, kaj naj storim. Roža, kako naj storim? . . ." "Ukloni se, Harro, moraš se. Saj bi še rada hitela s teboj, toda samosilnik mi ne dovoli več. In moč, ki jo ima, je dobil od boga. Prav zaradi tega se moraš ukloniti. Kolo gre čez tebe. To pa ne zadržuje tvoje divje moči, tvoje bede in tvoje strg,8ti. In če se boš že moral ukloniti—gospodje te niso nalagali, ker sem jim to prepovedala,—je najbolje, da se ukloniš že zdaj. 'Tvoja volja naj se zgodi!' reci.—Zdaj §em se pri tebi, pomagam ti in uklanjam se s teboj vred. Toda tega ti ne morem več obljubiti, da bi hodila s teboj po vseh divjih potih kakor doslej. Tega je konec. Izročiti se moraš v božje roke." Njegove sklenjene roke so se krčevito stisnile. Položil je glavo na robu njene postelje . . . "Ne morem, ne morem, čez majo moči sega," je zastokal. "Tega ne more od mene zahtevati noben človek, noben bog. Vse bom prenesel, ne bom te več mučil. Obljubljam ti. Miren in potrpežljiv bom, čisto miren." "Kakor bi mogel biti, Harro, iz lastne moči. Miren in potrpežljiv. To si poskušal tudi doslej, ti, moj najdražji,—saj me vendar nisi hotel mučiti. Pa si me vendar, in veš, da si to storil in boš še. In tako me boš zmerom vlekel s seboj med trnjem. Zdaj se še branim, stokam, rotim, toda kmalu bom utihnila. Pa ne bi smelo biti tako. Kako bi se mo- gla vrniti taka molitev neuslišana! Tako je molil Jezus na getsemanskem vrtu. Kaj je tvoje trpljenje v primeri z njegovim! Nebo boš odprl, Harro, da bodo mogle zlate kaplje prišu-meti na tvoje ubogo srce. O, kako srečna bom takrat! Kako bom mirno počivala na tvojih rokah. Kako me boš tolažil, če me bo morda vzlic vsemu prevzel strah. (Dalje 'prihodnjič) Oglašajte v Enakopravnosti -Behind- Your Bonds Lies the Might of America DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri; ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 m Photo shows Kenneth "Tug" Wilson, former athletic director at Northwestern university, who has just been appointed commissioner of the Big Ten conference. He has resigned from Northwestern. THIS ISTHE WAY I CAN USE THEM! VEGETABLES IN WAR Vegetables, like grains and meat, do double duty to help bring the war to quick victory. They provide vital food for fighting men and are potential wealth that help make War Bonds the best investment in the world. Ohio produces some 70 million dollars worth of truck garden products, potatoes, tomatoes and the like. Over 5,000 acres in Wood county are devoted to tomatoes, Sandusky county has 1,500 acres in cabbage. The tomatoes sketched above are going into a cannery to add to next winter's food reserve. U. S. Treasury Department V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi nnorala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo . priljubljene povesti Remlirig.. Factual.. .. Powerful! Japs Wanted Atomic Bomb Data "This little book presents a few facts and figures on what the Nazis cliJ to the Slav peoples, and what they intended to do. It also presents a few hints of the Slav peoples' epic struggle against the Nazi enslavers, which contributed so much towards saving the world from Hitlerism.... "Only if we are sharply aware of these facts can we fully understand why the Slav pco;iIc-2 ate so determined n % to permit this to happen again. Only so can we in Amcricu strive with due resolve to have America undcrv/rite full/ all steps necessary to assure that it shall never happen again...." LOUIS ADAMIC in his Preface -----TEAR OFF ANO MAIL TO: T'..:- "-i t-jrc shows three Japanese scientists who went to E&erkcley, Calif., in 1943, and tried vainly to ferret out American sqcrets of atomic resenrc .Or. Ed. McMillan, University of California physicist, is shown fe2a;n."T . 'I accurate but worthless information. The final lesson was givca '0.7, ? oi supci:fgxtressc5 recently over their cities. pel" copy Biiiidlp Oiilers.. 5^ per copy r I I 1 I I i my ehcck (money ord«r) for $ . AMERICAN SLAV CONGRESS 205 E«st 42nd Str«e» New York 17. N. Y. Plea«« send ma.. .copies of "SLAV PEOPLES' VOW . . U enclosed. City-. _.Zono No.'- Slav Congress Orgamzčiion STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 28. avgusta, SWmlHWHimliilmiHWHimliBlmiiiimlHWiilmlHlmlHlmlHlmlHlmlHlmlHlmlHlmlHlmlHlmlHlmlHlmliilmliilmlHlmWmlig I Pomladni sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA ★ Priredil I. H. SlIBIIIWIIIIBIIIflllllllllBlllWIIIHIIIIBIIIWIIIHIIIWIIIIBIIIIBIIIWIIIWIIIWIIIWtlllBlllllllllBIIIIBIIIIBIIIIBIln [liltiliiiBliilBliilaliilaliilBliilalilialiiiBlitliliilBliilaliililiilBliikliiliiliilBliilBliilBliilaliilBliilaliilBililBliilBliiij (Nadaljevanje ) — Pustil sem te govoriti, da sem te mogel videti v vsem tvojem mišljenju. — Mir, zdaj go? vorim jaz! — zapove, ker je vzrojila. — Torej pojdi in povej tvojemu očetu, kako nesrečna si pri meni! Povej mu pa tudi, da si ti sama največ kriva. Nikdar vam nisem lagal! Kot je bilo res, sem takrat, ko me je tvoj oče postavil na odločitev, ali naj vzamem njegovo hčer, ali pa me osramoti, povedal, da sem vezan drugje — toda za to se ni brigal. Imel sem ponuden denar, da bi plačal menico. Na več mestih bi lahko dobil denar. Toda zaman; tvoj oče se ni brigal za to, ker ste me hoteli imeti! Toda ni imel nika-ke pravice mene siliti, kajti ona menica je bila samo zadeva mojega očeta. V svoji srčni potrebi sem se yjel v to nesramno igro in sem s tem raztrgal zvesto ljubeče žensko srce. Gabrijela se pri teh besedah drzno zasmeje. Toda Wolf nadaljuje z mirnim glasom: — Sicer bi si mogel prihraniti svoje besede. Ako se proti tebi branim, je za mene samo poniževanje. Ker pa je sedaj namizni prt med nama raztrgan, vedi, da sem te spoznal in da te sedaj poznam v vsej tvoji nizkotni duševni revščini. Kar imenuješ svojo ljubezen do mene, ni nič drugega kot telesni nagon , kar mi je zoprno, kot samo ponos, da si mogla imenovati svojega "lepega Wolf a", kot si sama tolikokrat rekla, katerega si hotela za vsako ceno imeti. Brezuspešno si nastavljala svoje mreže, do tedaj, ko vam je prišla ona priložnost ravno prav. Nikdo mi tudi ne more očitati, da sem sel za tvojim bogastvom; ravnal sem popolnoma po svoji vesti in pošteno. Spočetka sem mislil, da o tem ničesar ne veš, toda pozneje se mi je pričelo dozdevati. "^S povzdignjenim glasom in poudarjajoč vsako besedo in gledajoč ostro v oči, pravi: — Zakaj si se vmešala v ono ostudno igro? Zakaj se tedaj tvoj ponos ni uprl proti zvezi s ^ človekom, čigar srce ni bilo naklonjeno tebi, temveč revni mo-distinji, kot si že tudi sama tedaj vedela? Gabrijela ne odgovori, temveč samo povesi oči in Wolf nadaljuje: — Pošteno sem se trudil, da bi bil dober mož in vedno sem obdržal zvestobo do tebe. Ljubim te kot mater svojega otroka in ko ne bi bila tako površna, uživanja željna in ošabna, bi bilo mogoče živeti skupaj. Po tej zadnji uri pa je to popolnoma izključeno. Sedaj lahko hodiš svoja pota. Kot udarci s polenom so padale njegove besede na Gabrijelo. Stoji mu nasproti s sklenjenimi rokami pod bujnimi prsi; na njenih ustnicah je bil za-ničljiv nasmeh, ki pa je popolnoma izginil pod njegovimi tr;-dimi besedami. — Misliš na ločitev. Nikar ne dovolim v to! — naglo sikne jezno Gabrijela. — Na ločitev ravno ne; kajti nočem, da bi otrok trpel vsled najinega spora. Toda na skupno zakonsko življenje med nama po današnjem večeru ni več misliti. Zaradi mene moreš to povedati svojemu očetu. Letnim nakladom tvojega očeta se odpovedujem. Sam sebe in otroka bom I lahko vzdržal s svojim denarjem — in tebe. Seveda bi se morala pokoriti mojim zahtevam. Ako ne moreš in nočeš in se ne boš mogla odpovedati raz-košhosti, kot te poznam, tedaj ti dam na razpolago, da živiš na svoj dosedanji način. Toda za mene in Lazota od sedaj naprej ne bo potrošen niti en vinar tvojega denarja, ker ga ne potrebujem. — Govoriš, kot bi meni Lazo ne bil nič mar, — pravi Gabrijela razburjeno, — jaz sem ga rodila, jaz sem njegova mati, — tedaj imam tudi največjo pravico do njega. — Vse to si zavozila; za otroka se nisi nikdar brigala. Bil ti je samo v breme, zapreka v tvojem nebrzdanem življenju. Nikdar ne mislim na ločitev zakona! — Sploh pa bi bil tvoj vpliv nanj škodljiv, še mnogo bolj kot dbsedaj bom strogo pazil na to, da bo po moji volji vzgojen in prosim te, da ne boš nikdar nasprotovala mojim odločitvam, kar bo prav tudi za tebe, Gabrijela. Obljubim ti pa tudi, da ne bom nikdar poskušal na otroka vplivati, da bi mu odvzel njegovo otroško ljubezen do tebe — ravno nasprotno, svojo mater naj ljubi in ne sme nikdar vedeti za prepad med nama. Tako, zdaj veš, kako stojiva. V ostalem pa prepustim tebi, da urediš svoje življenje, kakor hočeš. To mene nič več ne briga. Samo eno stvar premisli: ako boš skušala vreči na moje ime le en sam madež, bom postopal s teboj brez usmiljenja. Potem se ne bom niti strašil ločitve od tebe. Tega nikdar ne pozabi! Glej tedaj samo, da v svojih napadih jeze ne boš šla predaleč. Ostani proč od Mešnika! To želim in ti zapo-\'edujem celo. Ako se bo temu čudil, mu povej pravi vzrok. Ž pjim ne maram imeti nobenega opravka; če pa treba, pa se mu vedno postavim nasproti. Visoko vzravnan stoji Wolf pred Gabrijelo. Iz njegovih oči je sijal mrzel izraz in na njegovem obrazu ponosna in obenem zaničevalna poteza, ko je gledal na svojo ženo, ki je molče in omamljena slonela na mizi. Za-ničevalni posmeh ji je že davno izginil iz njenega obraza. Vgriz-ne se na ustnice, da so ji krvavele. Njene oči so se zmedeno obračale na visoko moževo postavo ; niso pa mogle srečati njegovega pogleda. Nervozno vleče čipke svoje obleke; hotela je odgovoriti, toda ni imela poguma. Tega ni pričakovala in tudi ne želela. Takega svojega moža še ni nikdar videla. Vedno je bil tako miren in potrpežljiv, skoro truden, zdaj pa je bil strašen v svoji jezi. Prej se je vedno lahko igrala ž njim — toda preveč napeta struna poči. In tukaj je šla mnogo predaleč, do konca. Morala se je podati, ako ni hotela, da bo vse izgubljeno. Tedaj pa ji udari na uho, mrzli in resni glas njenega moža: — Pozno je že, Gabrijela. Tudi si nimamo ničesar več povedati, — s tem se obrne od nje. Tedaj pa se dvigne Gabrijela, stopi korak proti možu in pravi s tresočim glasom: — Razumem te; tako omejena nisem, da bi ne razumela tvojega migljaja, da naj grem. Tako krivičen si proti meni in očitke bi mogla — — Nehaj, Gabrijela; nobenih očitanj in obtožb ne dovolim več. Zdaj veš moj sklep! Ne morem ga izpremeniti! Pred svetom si moja žene; in svetu ni treba, da ve za najin nesporazum. — O, ti si grozen, Wolf; toda to je lahko proti zeni, katere ne ljubiš in bi se je rad rešil. Tu nikdo ne vpraša po njenem srcu — — Ako bi žena, katero bi v resnici ljubil, pokazala tako mišljenje kot ti, ne bi niti, za trenutek delal (^rugače, — pravi odločno in dostavi tiho kot sam za sebe: — Samo, da mogoče ne bi nikdar tega pozabil. Videla je njegove resne, mrzle, jezne poteze na njegovem obrazu in poskušala je zadnje, da bi omajala njegovo neizprosno odločnost. Proseče dvigne svoje bele. roke nasproti in reče: — Wolf, Wolf, oprosti mi. Norela sem vsled ljubosumnosti. Saj si vendar tako plemenit. Samo sedaj, samo enkrat mi oprosti, in nikdar ne boš več imel vzroka pritoževati se nad menoj. Bilo je pregrenko, kako jo je hotel kaznovati za njeno prenagljenost. Saj ni mogla živeti brez njega in tudi ni hotela. Zato se je odločila za to prošnjo za odpuščanje in prvič v svojem življenju. Toda Wolf zmaje z glavo in ni hotel gledati njenih iztegnjenih rok. — Ne, ne morem; preveč si me žalila! Pojdi in pusti me samega. Nikdar pa ne pozabi, kar sem ti.rekel! — In s tem se obrne od nje. Od prevelike bolesti je bila bleda kot zid. Trese se, ko reče hripavo: — Da, grem; obvarovati te hočem svojega pogleda. Posledice tvoje okrutnosti bodo padle na tebe! Gabrijela zgrabi vlečko svoje nočne obleke in zbeži kot preganjana iz sobe. Wolf poravna zmečkano sliko Marije, ki jo je že prej pobral s tal. Žalostno pogleda na sladki njen obraz, nato pa nenadoma zakrije obraz z rokami in glasno zaihti. Težko pade njegova postava na stol, kot bi ga zvija-jali krči. To noč ni legel v posteljo. III. Naslednjega jutra je šel Wolf ob desetih z doma. Na njegovem obrazu je vsakdo' lahko opazil sledove prečute noči. Izgledal je bled in bolan. Njegove temne, velike oči so tičale globoko v očesnih votlinah in tudi utrujen je bil njegov korak. Tako razburjenje, kakršnega je prinesel prejšnji večer, je bil tudi za tako močno in zdravo osebo preveč. Pri zajtrku ga je čakala nje-]?ova žena. Pozdravil jo je spošt-jivo, toda nobene druge besede ni izpregovoril ž njo, in ravno tako uljudno se je pozneje poslovil od nje. Za zastorom je skrivaj gledala za njim, ko je odhajal. Drugače ji je vedno po-migal zadnji pozdrav, kadar je stala ob oknu, danes pa je šel dalje, ne da bi se obrnil. Mislil je tedaj resno s svojim sklepom, da mu bo žena toliko mar, kot prazen zrak. Tiha to- Mali oglasi Waterloo Style Shoppe 15333 WATERLOO RD. v Slov. del. domu OBLEKE ZA DEKLETA IN ŽENE DO MERE 52 Izdelujemo obleke po meri ter popravljamo obleke. Govorimo slo vensko. gota se je prime, kajti niti zajtrka, ki mu ga je pripravila, se ni dotaknil. Njene služkinje so oni dan mnogo trpele pred njo. Nobena ji ni mogla narediti prav. Hiši-nji je takoj vrgla v glavo krožnik, da je takoj zbežala v kuhinjo h kuharici in ji povedala; (Dalje prihodnjič) VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. Za delavce Za delavce MOŠKI IN ŽENSKE za ČIŠČENJE URADOV — NOČNO DELO Preskrbite si dobro stalno delo, ki bo trajno Zglasite se zjutraj Aetna Window Cleaning Co. 1430 E. 27 St., vogal Superior Ave. Naprodaj je farma 50 akrov v Perry, O. Hiša, kokošnjak, studenec, 6 akrov gozda. Cena $4,500.— Pokličite GL 0422 ali KE 2641. Vojak, Častno odpuščen iz armade želi dobiti v najem opremljeno sobo pri mirni družini v okolici Slov. del. doma na Waterloo Rd. ali E. 185 St. Kdor ima za oddati naj pokliče PO 7333. NORTHERN FURNACE Forneze inštaliramo ter popravimo vsakovrstne forneze z novimi ali rabljenimi deli. 1172 E. 79 St. HE 4146 HE 6344 Oglašajte v Enakopravnosti Antennas to Blanket Nation With Television am Plans to inaugurate a new system of television and FM radio broadcasting from stratosphere airplane: cruising six mi\es in the air, as soon as permits and equipment can be obtained, were announced by West inghouse Electric. Initial flight tests of the system, known as stratovision, are expected to be made soon Large circle shows the increase to about 103,000 square miles possible under, the system of stratovision. Naznanilo in zahvala Kulovec Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrl v bolnišnici dragi brat in prijatelj Louis Kulovec Blago pokojnik je bil doma iz Gradišče pri Toplicah, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pri delu je dobil poškodbe na nogi, katerim je sledilo zastrupi j en je krvi, kateremu je po par dneh trpljenja podlegel dne 11. avgusta. Pogreb se je vršil 16. avgusta iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida smo položili njegovo truplo v naročje matere zemlje na Calvary pokopališče. Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem onim prijateljem pokojnika, ki so položili tako krasne vence h krsti. Našo zahvalo tudi izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika, kot tudi vsem, ki so ga prišli pokropiti, ko je ležal na mrtvaškemu odru. : v Najlepša hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, ter onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za prevoz na pokopališče, kot tudi vsem, ki so se udeležili pogreba in spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Lepa hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo, ter duhovščini pri fari sv. Vida za opravljene cerkvene obrede. Bodi vsem, ki ste nam izkazali svoje sočutje in pomoč v dneh bridkosti ob izgubi dragega brata in prijatelja, izrečena naša globoka zahvala. Tebi, dragi brat in prijatelj, pa kličemo; Pre-rano si odšel iz naše srede, a kruta usoda je tako zahtevala. Spominjali se Te bomo do konca naših dni. Tvoja prijazna narava si je pridobila spoštovanje in priljubljenost pri vseh, ki so Te poznali, in Te bodo ohranili v častnem spominu za vedno. Počivaj v miru v grobu hladnem! Žalujoči ostali: JOHN KULOVEC, brat in družina v Springfield, 111. Cleveland, Ohio, 28. avgusta, 1945. Za delavci CC p delajte v pi MODERNEMU THE telephone potrebuje ŽENSKE k«! delavke hišnih J Downtown i Stalno delo—Dob'® Polni ali delni 6 večerov v ted^ 5:10 do 1:40 zJ- Zglasite se I« Employment O 700 Prospect Ave., od 8. zj. do 5. pop-razven ob nede the ohio telephone 5 dr Moški 30 do 50 izkušnja ni Potrebujemo takoj delo na prostem; za , je in obrezovanje i Dobra plača in sta A. E. HANS(^,g 10609 St. Clair A Urad je zgor« GL 3397 Hiša naprf 11 sob, popolnoiw^ nih; 3 sobe prazo^ ^ ka. Okrog $100 jemnine. Vpraša ^ Star Ave., ali 2616. Rad bi za bratranca ma iz Knežaka na ^ leM^- jcb»' rpdnika Frank Sp nekje v okolici Pa. Ako sama to če kdo ve za njij^ šen, da sporoči na slov. , ANTON p. d. Obada i« 1385 E- 55 Cleveland 3, OH't V najel« I gOP% se odda opremljei^ lahko tudi kuha-1245 E. 59 St. Pošten ff'j bi rad dobil eno ai' ko da bi si kaj hal. Kateri ima sporoči naslov lista. NAZNA fiSl Znancem in landu in okolici je znani rojak lavec ^^5' Mr. Frank / sedaj v zvezi z 0"%': in ima pravico i zemljišča in spi® .^gj, ^ v trgovino z zein J ^ ^ / priporočam, da S® f obrnejo nanj kad jejo. Matt Pefy KEn. 2641 B. J. RADIO ^ 1363 E. 45 St Prvovrstna P vrst radio .A