Raport preprostega občana
Gospod avtomehanik
Eh, ljudje, večjega nesrečni-ka od mene ni. Crna mačka mi je prekrižala vse poti. Sre-ča mi je obrnila hrbet. Celo na državne praznike nimam več sreče. Kaj se smejite? Bo-dite vsaj solidarni, če mi niste pripravljeoi pomagati. Tudiso-lidarnost je pomoč, pravite. Poglej jah! Res vslilco veste. Toda kako bi bili zadovoljnis to smešno solidarnostjo, če bi se vam zgodilo to, kar se je meni zgodilo nedavno na poto-vanju? Vprašam vas, kaj bi vi narediii, dragi Dogovori, če bi vam motor v avtomobilu eks-plodiral? Da, da, eksplodiral. Počilo je na vse strani, toda nič se ni slišalo. Avto se je ustavil, kot bi bil vkopan. Mr-lič. Nič več. In odšel je s ce-ste. Kdo, sprašu.iete. Tisti mr-lič veindar. In jaz? Jaz nisem nikdar in nikamor odhajal s ceste. Pod cesto je nevarno. Nad cesto je neumno. Najbolj-še je iti po cesti, in to po levi strani, če gledamo v smeri na-šega gibanja. Pravite, kako sem pameten. Kaj mislite, da ste vi najpametnejši, da ima-te vi monopol nad pajnetjo? Ne bodite domišljavi kot tisti avtomehanik. Kateri? Tistimoj vendar. Kako tnu je ime? Eu-di. Morebiti Peter. Vseeno. Tu-di on se je delal pametnega. »Bodite brez skrbi. Samo me-ni ga zauipajte. PreakusaJ bom njegovo dušo (»čigavo ven-dar?« sprašujete. »Tistega mo-jega rajnega mrliča,« vampra-vim). Poanam njegove bolez-ni. Ozdravil jih bom vse po vrsti in ta vaš  Fegaz   (to je
moj fičko, rajni fioko) bo dr-vel po cestah kot ponorel... Najprej bom pogledal v me-mjalnik. Ja, ja, poglejte, go-spod Vene, kako je vse zmle-to, kako zanič so ležaji. Ja, ja, to je treba takoj zamenjati ... Toda, gospod Vene, to bo sta-lo med brati okoli pol stare-ga milijona. V državnern sek-torju, z računom, bi stalo vsaj dvakrat toliko. Takole, jaz in moj družabnik izdelujeva vse dele za te menjaJnike in daje-va garancijo za 60 tisoč kilo-metrov. Oh, prav, prav. Torej, Pegaza bomo »operirali«. Štri-njate se, ali ne?« In kaj naj drugega kot da se strinjam. Vidiim, da je ubožec hudo sbo-lel. Rečem si: »Dabro, fičko, to se dogaja tudi boljšim od tebe. Vneltja so pogosta. Pa tudi star si že. Veš, starejšim se sklepi hitro vnamejo. Toda ta Rudi je odličein fant. Vse ti bo zamenjal in spet mi boš pel.« In tako sem pustil svo-jega fioka pri mojem odličnem fantu Rudiju. Tam je ostal kaksndh deset dni, dokler ga odlični fant Rudi ni do konca spravil v reid. Takrat sem spet prišel. »Dober dan, prijatelj,« rečem (»Komu pravite,« vpra-šate. »Fičiu vendar,« povem. »MisliM smo, da Rudiju.« »Ah, pustite to. To postaja zgodo-vina.« »Rudi?« »Kje pa. Fič-Ito.« »Avtomobil!« »Ne, moj rajni fioko.« >>A tako!'O Vidim, da te je tale (pokažem namoj-stra) uredil. Novi ležaji, nov karteir, novo, novo, veliko no-vega. Da bd šla, praviš. Pa pojdiva.« Tako sva  odšla, ve-
sela, ker sva zdrava in zado-voljna.
Tako sva prišla najprej do-mov, da so se razveselili vsi domači, najbolj pa gospodinja, moja soproga Fani. Ko sva se prikazala na dvorišču, je pri-šla Fani in namesto dobrodoš-lice rekla: »Poslušaj, ti be-dak,« je izustila, kot da bi o-genj izkašljala. »Meni pra-viš?« sem vprašal, da bi se vedelo, kdo je bedak. »Kaj se pa ti vedno oglašaš? Ce bi bil ti bedak, take budalosti ne bi nikdar naredil,« reče ostro. »Kdo je poteim bedak?« sem zopet vprašal, da bi se branil. »Fičko,« je naravnost poveda-la. »Kako more biti avto ne-umen,« sem zopet vprašal. »Ci-sto preprosto,« je odgovorila. »Veš, zakaj se ne bom več vo-zila v njem? Ne zaupam mu. Zame je to rajni fičko,« je rekla in odšla. »Srečno pot,« sem pomislil ija sedel v fička. »Zdaj se bova malo sama vo-zila..« Vžgal sem motor in hajdi na morje, kar tako brez oilja. Podila sva se kot orla na modrem nebu. Prehitevaia sva vse do Vrhnike. Na avto-cesti tekma. Toda nihče ni bil boljši od naju, od Postojne do Kapra sva bila prva. Takb, fi-čko, sem mu dejal. Naj vedo, čigav si. Vseskozi sva bila pr-va. Do morja sva prišla v re-kordnem čaSu: v poldrugi uri. Potrepljal sem ga, kot da bi bil moj sin. Šel sem na pivo in potem znova hajdi domov. Drvela sva kot ponorela. Vse do... do tistega klanca od Di-vače proti Senožečam. Tampa, kot zakleto, nikamor. Ustavila sva se, kot da mu je počiJo srce. Veter je začel pihati. Za-vore, škipe. Pik-pik in ročna zavora je popustila. Spustila se je, kot bi jo osmodila sla-na. Veteir je zatarnal. Fičko pa v polkrog in hajdi na cesto. Jaz vl njega, pa hajdi v — gr-movje, polno trnov kot čebal-njak čebel. Najprej sem pomi-slil, da sem se srečal z bogom
oziroma s smrtjo (boga in srart vedno enačim), potem pa se mi je zazdelo, da se je tudi fičko srečal z njim. To je tra-jalo nekaj sekund. Vstal seim, zdrav in čil. Ja, ja, malo opra-skan sern bdl in fičkova vrata so me na vetru zdelovala po levem rarnenu in levi nogi. Po-gledal sem fička: mrtev. Slava mu! Ozrl sem se dol po cesti: kolone. Brezbrižne in hladno-krvne. Dvignil sem prste, da bi se kdo ustavil. Vsi so drve-li. Nihče se ni ustavil. Veter je pihal. Lilo je kot iz škafa. Grmelo in bli&kalo se je. Ve-soljni potop, sem pomislil. Kaj se pa bojiš, sem si dejal. Nisi pobožen. Dobri ljudje ne po-tujejo v takšnem vremenu... Spomndl sem se Fani. Mrlič, je rekla. In tudl je. Poklical sem milico. Naredill so zapds-nik. »Ste zavarovani?« »Kako da ne!« seim odgovoril. »Novo za staro, kot pravijo reklame na televiziji, mkius 4.000 din odbitka.« »Prav,« so rekli. »Zdaj bo prišlo dvigalo za av-to. Dvignili ga bodo in vi se boste vsedli fn se odpsljali. Škoda je okoli 7.000 din.« Vse to so napravili in jaz ključ v lička, reagiral pa je kot —mr-lič.
Drugi dan sem šel na zava-rovalndco. Prijavil sem škodo, opisal sem vse do podrobno-sti. Primer sem celo narisal. Prava pravcata mojstrovina. Njihov likvidator je pogledai: »čez deiset dni,« je dejal, »bo vse gotovo. Še se boste vozi-li...« Prišel je tudi ta deseti dan. Prišel je tudi likvidator in dejal: »žal mi je, toda mo-tor vam je eksplodiral. Takš-ne škode jamštvo ne zajema.« Lej ga hudiča, sem pomislil. Eksplozija! Jaz pa živ. »Kako, eksplozija,« sem znova vpra-šal. »Eksplozija.« »Kaj to po-mend zame?« »To pomeni, da vam za vašo škodo ne bomo povrnili nlti dinarja.« »Pa kaj naj naredim s fičkom?« »To nam nič max,« je dejal likvida-
torski likvidator. »In stroški dvigala za prevaz,« sem vpra-šal. »Kdo jih bo plačal?« Li-kvidator se je zasmejal in de-jal: »Avto na v nevoznem sta-nju zaradi potovanja pod ce-sto. Zato jih ne bomo plača-li.« »Kdaj mi boate vraili neiz-koriščene premije?« Likvidator se je spet zasmejal. Dejal je: »Avto ni do kraja uničen. Ri-ziko obstaja.« »Kdo bo avto kupil?« »To je vaša stvar. Ta-ko sem nasrkal. Milijon starih sem vrgel skozi okno, kot pra-vi Fand.
Drugega dne sem odšel k. avtomehaniku. Povedal sem mu vse po vrsti, kako je bilo. Cta pa mi je, namesto da bi mi vsaj človeško rekel: »Hu-do mi je. Ne morenn vam po-magati,« dejal: »Kaj to meni pravite, poiščite pravega kriv-ca. Midva se sploh ne pozna-va. TovariSd, ali vidite (in se obrne k svojim strankam), kaj vse se lahko zgodi poštenemu človeku. Jaz ga sploh ne poz-narn.« »Taiko, ne poznate me! Kaj pa garancija, pa 60.000 ki-lometrov, pa n&vi ventili, nov karter, pa obljuba, da mi bo-ste dali račun...,« sem vpil, kolikor mi je grlo dalo. On pa hladnokrvno: »Kje imate ra-čun? Nimate ga? Zbogom!«
In šel sem, kajpada. Pomi-slil sem: joj, kako si naiven, Vene! In tudi sem. Toda to je vseeno katastrofa. Ce bd taka-tastrofa doletela mojo rojstno vas, bi vsi iz okoliških vasi organizirali pomoč. To bi bila solidarnost. Ce bi se to pritne-rilo našemu..., bi vsi Dogo-vori pisali o tem. O tem mo-jem pripetljaju pa niti vrane ne bodo krakale. Vidite, to je pravica, dragi Dogovori. Toda prav pred kratMm sem prebi-ral ustavo, kjer piše: »Nihče nima pravice odtujiti dela de-lovnemu oloveku.« Kaj pravite na to?
Mnogo pozdravcr/ od hišnika Veno Horvat