KATOLIŠK CKRKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert letal gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr.. za 1 s leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan popre Tečaj XLIX. V Ljubljani, 14. svečana 1896. List 7. Sveti Valentin. Biser krasen svečeništva, Sveti mašnik Valentin, Krona kinča mučeništva Te nebeških dragotin! Zri na revne nas v nižavi. Bodi pomočnik v hujavi, Nam zdravitelj bolečin Bil si v Rimu, — sred poganstva Mašnik Kristusov goreč, Vžigal milo luč kerščanstva. Ljudstvu v temi — neboječ, Pridobival si z dobroto In s prijaznostjo, miloto Sere poganskih več in več. Kakor oče ti v ljubezni. Iščeš Kristusu ovčic, Ti po ječah, ti v bolezni Brišeš tisoče solzic; Si zdravitelj vsaki rani, Te častč celo pogani, Ukov ti gojiš poklic. Vendar zlobni te jeziki Pri cesarju očernč; „So v. nevarnosti maliki In cesarstvo," mu velč. Ti cesarja pa prepričaš, Jezusa pred njim veličaš, Da posluša te stermč. Vstane tu sodnik serditi, Za malike se boječ: Nam bogove če zdrobiti: Cesar, deni ga pod meč! On postave zaničuje, Ljudstvo od bogov vračuje, Vpije jeze se penčč. Cesar sicer ne veruje, Kar serditež govori; Vendar slednjič ukazuje. Naj sodišča se zroči. Čuva te čuvaj Asteri. Ki po čudu k sveti veri Pride. Jezusa časti. Strašno to derhal razkači. S silo v hišo pridivja, Zgrabi, suje, k- lne. vlači Te po tleh in te tepta; Slednjič na m« rišči glavo. Daš veselo v božjo slavo, Vmreš junak za Jesusa Tako mašnik Cerkve Božje, Zmagovito si končal; Šel v mučencev si okrožje, Nam izgled prelep postal; Varuj zlega nas božjasti, Sprosi zmagati nam strasti; Jezus krono nam bo dal Rudoslav. Zedinjevanje z rimsko-katolisko cerkvijo. Kako da trud velikega papeža Leona XIII za zedinjevanje sv. Cerkve ni zgubljen, kaže med drugim koptiska cerkev v Egiptu, o čemur je „Danica" nekoliko že pisala. Po velikodušnem daru našega cesarja, zavetnika Koptov, namreč zopet v življenje stopi starodavni patrijarhat Koptov v Egiptu, in že se vse priprave delajo za zidanje pervostoljne koptovske cerkve. K temu se bode v dolini reke Nila povzdignilo se 15 druzih cerkva iz ravno teh sredstev, in veselo je, da se med ljudstvom razodeva radostno gibanje v tem oziru. Tako n. pr. je nekega dne došel nezedinjen svečenik iz Thema k upravni-stvu novega patrijarha in prinesel je peticijo 10 družin svojih župljanov, ktere prosijo, da se sprejmo v katoliško Cerkev. Odlični katoliški in stokrat overženo in pojasnjeno. Vse kaže, kopt Nalili Hej Jassa iz Tante pa je dobil pi- pravi „Katol. List," da brez posebne milosti smeni ukaz šejlia i načelnika) iz Sahefa, da on božje se še dolgo ne bode spolnila želja vsacega s svojo rodovino in še s 50 drugimi družinami pravega kristjana tudi za Slovane svetopisemsko je pripravljen prestopiti v katoliško Cerkev in prerokovanje, da bode en hlevin en pastir, zaveže se ob enem, da boče zidati cerkev na To pa nas ne sme strašiti in odvračati, da bi svoje stroške. Iz Kaiima Garile pa je došlo na- se z vsimi močmi, zlasti z molitvijo, ne trudili znauilo, da je 1200 Koptov prestopilo h kato- za zedinjevanje naših ločenih bratov, kajti kar lisici veri in to ukljub mnogim pritežnostim in je pri ljudeh nemogoče, je mogoče pri Bogu in neprijetnostim, ktere so jim delali razkolniki. enkrat se bo vender le zgodilo, kar Bog hoče Gotovo naši čitatelji tudi dobro pomnijo, da in kar želi vsako dobro serce! iz Carigrada vsako leto dobivamo sporočila od ____ prečast. katoliško-greškega arhimandrata Poli- karpa A n a s t a s i j a d-a, čegar greko-katoliška MIHAEL, nanrava že veliko let sprejema svečenike, ki iz _ w - t - • i V • 5n po božji milosti m po božjem usmiljenju razkolstva prestopajo v katoliško lerkev, in * J ^ tako tudi druge neduliovne. dečke itd., ki se *ne» in skof lavantinski, odgojajo za misijone. zlasti v mali Aziji. Vselej, mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije ko" nosi jemo kake dari za to napravo, v odgo- pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga 1 . x .. .... ___,1 „„ Sina v edinosti sv. Duha! voru in zahvali poročajo kaj veselega. Iz Bosne nam preč. g. generalvikar dr. Preljubi v Gospodu! Ant. Jeglič 27. jan. z zahvalo poterjuje, da je Moj preblagi prednik, ranji knezoškof Jakob prejel inteiieije za sv. maše od gg. Val. Ber- Maksimiljan. so v svojih poslednjih postnih pa- narda in Jemca z nekolikimi darovi vred za sirskih listih razkladali molitev vseli molitev, misijon skupno gld.). Ob enem pravi: „Od Oče naš, s pogledom na razmere časa, na zmote rimsktga stola ima naš Presvitli nalog, da dela jn krive nazore sedanjih dnij, kakor tudi z za unijo ružini. Moja živa želja, da bi se ta od mene vstanovljena pobožna družba prav radostno pozdravila in sprejela, se je popolnoma vresničila. Na svojih škofovskih obiskovanjih sem se prijetno prepričal, da dušni pastirji in verniki prav goreče gojijo prelepo družbo svete Družine nazareške. Pripravilo se je že mnogo in mnogo novih kapel in altarjev, novih slik, kipov in bander presveti Družini na čast in v proslavo. Krasna, vsega gojenja in vse podpore vredna bratovščina šteje že 17.007 družin z 87.227 udi. In sladka nada me navdaja. da bode v malo letih pastir in čreda, da bode vsa škofija ena edina družba pod varstvom in brambo presvete Družine nazareške Jezusa, Marije in Jožeta. Da bi se mi ta iskrena želja skoro dopolnila in vresničila. posvečujem svoj sedanji postni pastirski list Mariji, veličastni materi sv. Družine, kakor sem leta 181)2 govoril o sijajnih čednostih in o gorečem češčenju sv. Jožefa, velikega očaka, izvoljenega rednika Jezusa Kristusa, mogočnega varha sv. Cerkve in zvestega pomočnika kerščanskih delavcev. Da, gotovo bode dostojno in koristno ter bode dobro in pravično, da govorim o Mariji, materi milosti, ker slavno vladajoči papež sv. oče Leon XIII v svojih nedosežnih okrožnicah o rožnem vencu svojim otrokom neprestano priporočajo češčenje, klicanje, in nasledovanje Marije, častitljive kraljice nebeške, ker od nje, pomočnice kristjanov, celo zanesljivo pričakujejo najzdatnejše pomoči v naših zmot in zmešnjav po1nih, viharnih in nevarnih dnevih. Sosebno naj bi in tudi bode Marija, ki je zaterla vse krive vere, ločene kristi-jane zopet zedinila s sv. rimsko cerkvijo, katera priserčno želi, da bi se njeni izgubljeni otroci zopet povernili v njeno materino naročje. V Gospodu ljubljeni škofljani! Ne dvomim trohice, da bodete to mojo pastirsko poslanico ravno tako, kakor ste vse prejšnje, z veselo pokorščino sprejeli in njene nauke in nasvete zvesto spolnjevali. Saj poleg presvete molitve, katero nas je učil sam božji učenik Jezus Kristus, ni starejše pa ni veličastnejše in blagonos- nejše molitve, kakor je nebeško-sladka molitev Ceščena Marija, katera je, po navdihu sv. Duha sestavljena od nadangelja Gabrijela, od sv. Kli-zabete in od sv. cerkve, povsem primerna Marijini visokosti in svetosti. Ona obseza pozdrav-ljenja ali poveličevanja, obseza prošnje ali klicanja, ki se stikajo v prečudežni umnosti in lepoti. Ta molitev je kratka po besedah, ali je neizmerno globoka in bogata po skrivnostih, je majhna po obsegu, ali je obsežna po moči: je slajša od medu. in človek bi jo rad imel vedno v ustih. Kakor se v vsaki dobri kerščanski družini z otroško ljubeznijo in hvaležnostjo spoštujeta in in častita oče pa mati. tako pobožni kristjan Očenašu še rad dostavlja < eščeno-Marijo in moli: „< eščena si Marija, milosti polna! Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami. In blagoslovljen je sad tvojega telesa. Jezus. Sveta Marija, mati Božja, prosi za nas uboge grešnike sedaj in ob naši smertni uri. Amen/4 Ljubezen do Ma.ije. matere lepe. ker božje ljubezni, me sili. njej na čast in v hvalo guvo-riti o tej presveti in zveličavni molitvi, česar pa ne moreni brez njene pomoči. Zakaj ona je dika Eebes, jaz sem pa zemlje piali in pepel. Zatorej pod njeno vastvo in pomoč bežim ter nj«» pre|m-nižno prosim podpore pii spi so vanju letošnjega pastirskega lista, kateri bodi pisan njej in njenemu božjemu Sinu v čast in slavo, vsem mojim ljubim škofijanom pa v časno in večno srečo. Kaj bi namreč mogel kot višji pastir želeti bo-ljega, kakor pravo srečo in zveličan je svoje črede! Ave Jesu! Ave Marija ! Salve sanete J ose p h ! (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopis: Dunaj. (Zemlja — solzna dolina II i Povedal sem že nektere dogodke, kako je zemlja solzna dolina; toda čemu gledamo daleč na okrog, koliko žalosti in revščine je na svetu? Poglejmo v lastno serce! Smo li doživeli že trenotek. ki bi z ozirom na zasebne in družinske razmere mogli reči, da so se nam vse želje izpolnile, da si nimamo nič več želeti, da se čutimo srečne in popolno zadovoljne? Ne včm, se li nahaja kdo, ki bi na to vprašanje z mirno vestjo odgovoril: da. Zdi se mi, da bi skoro vsak rekel: 0, kako mnogo, premnogo mi še manjka do prave sreče! — Tu imamo n. pr. človeka, ki ima vsega dosti; toda bolezen, ki ga tare že dalj časa, ga pripravlja ob vse veselje. Drugi se od zore do mraka bori za vsakdanji kruh in često terpi pri tem vročino nli mraz, lakoto in žejo, in. če bi poslušali tega reveža, kadar si privošči uro počitka, bi slišali, kako zdihuje: C, ljubi Bog, koliko jaz res na svetu terpim! — Drugi se muči z duhovnim delom; ves ljubi dan sedi v šoli, okrog njega je vse polno knjig, rokopisov in pošlevov; če ima jedno uro prosto, kako rad pohiti pod mili nebes, da se v svežem zraku poživi! Mnogim so se posrečili vsi načerti. katere so že od nekdaj v sercu gojili; to jim jemlje vso serč-nost in zadovoljnost: ne da bi dosegli namen svoj, se morajo zadovoljiti s popolnoma drugim, neljubim predmetom, zato so nezadovoljni in skoro nesrečni. Kako mnogo je konečno še onih, ki po lastnem ali tujem zadolženju nimajo niti toliko, da bi jim zadostovalo za vsakdanji živež, in so prisiljeni, če nočejo lakote umreti, vzeti palico v roko iti od hiše do hiše itd. Da. tako je bilo. tako je. in tako bode ostalo dokler bode svet stal. To je vredba Božja, da umer-Ijivo človeštvo terpi. da se pokori za grehe in se pripravlja za večnost Ne po veselju, ampak po ter-pljenju pride človek do svojega večnega, častitljivega namena. Človek, ki hrepeni le po svetnih zabavah in veselicah, ne spolnjuje cerkvenih dolžnostij, se vedno globokeje pogrezava dokler ni nobene rešitve več mogoč«- "ni pa. kateremu previdnost Božja pošilja žalost in britkosti. zadobi kljubu velike revščine t*iko zadovoljnost in mir serca. da po zboljšanju časnih razmer niti ne hrepeni, da voljno terpi in ima le jedno željo: Naj se zgodi volja Božja! Otn.k. kateremu se je kaj žalega pripetilo, kliče ljuMjeno mater in ji potoži nesrečo, z nado, da mu pomore in ga potolaži: tako se zateka ve-soljn kerščanstvo v žalosti in potrebi k svoji nebeški materi, k tolažnici žalostnih, k Mariji, in tu najde tudi tolažbo in rešitev. In sedaj prašam dalje: Je li kedaj kak smertnik večje bolečine prinašal, kakor Marija, najčistejša Devica. Mati našega Gospoda in Odrešenika, Ona, katere seroe. najnedolžnejše serce je bilo sedemkrat prebodeno. Ona. ki je prenesla neštevilne britkosti, da je morala sama zaklicati: »Imenujte me Žalostno, kajti z žalostjo me je napolnil vsegamogočni.tt — In zopet: .Oslabljene so oči od solza, in žalostna sem do smerti." — rO Vi vsi, ki greste mimo mene, postojte in glejte, če je kaka bolečina večja, kakor je bolečina moja." — In sv. Duh sam govori o nji: .Komu naj te primerjam, hči Jeruzalemska? kajti velika kakor morje je tvoja žalost." — Da, Marija, Mati Jezusova, ki je Svojega Božjega Sina vedno spremljala po potu britkega njegovega terpljenja, ki je Njega, jngnje Božje, nedolžnost, samo svetost videla in slišala tako zasramovanega, s teinjem krona-nega in na lesu sv. Križa visečega, in ki je morala videti že naprej, da strahovito terpijenje Njenega Sinu ne bode v življenje, temveč v pogubo, — oh, ona. Mati žalostna, je bila takrat res morje žalosti, tako, da je mogel neki veliki svetnik izreči; bolečina vseh mučenikov, da. vseh ljudi vseh časov se ne more primerjati z bolečino Matere Božje. Zato jo po vsi pravici zovemo kraljico mučenikov. Da, visoko cenjeni čitatelji. človek se ne zateče zaman v stiskah in nadlogah, ko si ne ve nikakor pomagati, k Mariji. Pomočnici kristjanov. Kamor sem prišel v teku mnogih let. sem prav rad opazoval razmere' namreč cerkvene, in povsod sem v prijetno iznena-denje zapazil, da je pred oltarjem Marijinem, zlasti Marije sedem žalosti, vse polno pobožnih molilcev. Večkrat sem videl, kako so se Marijini čestilci solzili pred njeno podobo in z največjim, otroškim zaupanjem na njo pogledovali. O, kako ganljiv pogled! — Tako sem prišel n. pr. nekoč v neko mesto. V nedeljo popoldne pridem že po Božji službi v lepo in veliko župno cerkev Mislil sem. da ne bodem sedaj našel nikogar v nji. Toda, kaj vidim! Stranski oltar je bil od verha do tal krasno razsvetljen; kakih šestdeset sveč je gorelo; ko stopim bližje, vidim celo trumo pobožnih molilcev,! ki so daleč na okrog oltar obdajali. Ko stopim pa še bližje oltarju. vidim da pobožna čeda kleči pred podobo Božja Matere, Marije. Res, ne morem povedati, kako zelo me je ta pogled ganil. — Ravno tak prizor sem videl že na Dunaju, in tudi po mnogih druzih cerkvah po deželi — Cenjeni čitatelji, iščimo tudi mi pribežališča in varstva pri Mariji, tolažnici žalostnih. Potožimo ji tudi mi britkosti in težave; iščimo pri nji tolažbe in pomoči. Saj jo je sam nebeški Izveličar dal nam kot mater na križu umirajoč; in sedaj, ko je povzdig-njena na angelske kore in izvoljene Božje, je postala Kraljica nebes in zemlje, posredovalka med nebom in zemljo. Nikdo še ni bil zapuščen, ki je pod njeno varstvo pribežal. Saj pravi vendar sama, najčistejša nevesta sv. Duha: »Srečen človek, ki hodi moja pota, človek, ki mene sluša, in ki čuje pri mojih vratih dan za dnevom. Kdor najde mene. najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda." — Da, Marija je vrata nebeška, vrata večnega življenja; kdor išče pri nji varstva, ne bode pogubljen; on najde pri nji tolažbe v stiskah življenja, in pomoč in rešenje v nevarnosti in potrebi. Ob uri, ko bode treba stopiti pred pravirnega Sodnika, mu daje pogum ter ga varuje z mogočno roko pred strahovitim sovražnikom, ki pazi in gleda, kako bi ga pogubil; in, kadar je človek, ki se je njenemu varstvu priporočal poslednjikrat dihnil, o, tedaj pristopi ona, ljubeča nebeška mati, k Božjemu Sinu, sklene roki pred njim, ga spomni na bolečine, katere je ona pod svetim križem preterpela, pokaže na varovanca, ter govori ljubeznjivo za ubogo, tresočo se dušo, — izprosi usmiljenje in milost, in ga vede konečno med trumami nebeških duhov v bivališče večnega nebeškega Jeruzalema. Prof. Janez Repič. „Zora," glasilo dunajskih katoliških visoko šolcev, je doveršila svoj pervi letnik in izhajala bode še nadalje, sicer ne v zvezi z »Rimskim katolikom" kakor preteklo leto, ampak samostojno na Dunaju, v istem obsegu in po isti ceni, namreč: za nedijake po 80 kr.. za dijake pa po 50 kr. Vrednik ji bode stud. iur. V. Le v ič ni k (Dunaj, XVII. Palffygasse 15. I. 11); upravnik pa stud. Jur. Pavel Marija Valjavec (Dunaj, V. Matzleinsdorferstrasse 76. III. 31), kteri sprejema naročnino. — Želimo, da bi se list naših katoliških visokošolcev prav obilno razširil; v ta namen »Zoro" prav gorko priporočamo. Dan danes je posebno potreba »značajev." Vredni so naši verli mladi rojaki na Dunaju, da jih sploh krepko podpi-rajmo, ker oni delajo iz prepričanja za katoliško stvar in se v marsikterem oziru v resnici žertvu-jejo za svoje prepričanje. Radi torej posredujemo za naše dunajske »Daničarje," kdor je voljan zanje kaj storiti. Vr. Iz Jugoslavije nam je došel obširen dopis, ki ni več prostora zanj. Poroča med drugim, da tudi iz Bosne narnerjajo poslati 5 —7 najodličniših dečkov v veliko Salezijanišče v Turin. Odbrani so pervenci začetnega vstava rožnovenške Kraljice v Brežičanih, ki so na pervo roko omikani in zdaj naj izverstniši učenci v Marija-Zvezdi. Kadar postanejo Salezijanci, sprejeli bi jih in jim izročili oba deška zavoda, v. č opat ter oo. Trapisti bi jih pa s potrebnim oskerbo-vali. Onda bi vse še bolje vspeševalo in napredovala vzgoja in nauk toliko sirotnih, zanemarjenih in zapuščenih dečkov v ondotnih pokrajinah med drugo verci Velika nevolja se razodeva tudi med jugoslo-venskimi katoliškimi verci zarad bulgarskega kneza, ki zarad mervice slave in vdadohlepnosti za malo časa izdaja ubozega pervorojenca nesrečnemu raz-kolstvu! Misli se, da bode Bog Koburžanu vse na-Čerte prečertal ter bo dosegel ravno nasprotno tega. česar se nadja. Preseljevanje v Ameriko in še kaj. — V. č. g. poslanec Ažman je v govoru „o gorenjskih planinah" fi svečana pravil: Ne le z Dolenjskega gredo v Ameriko, ampak tudi iz radoljiškega okraja jih je mnogo odšlo, v zadnjih 25 letih $0; toliko iz Gor-janske; koliko iz druzih duhovnij, ne vem, pa mislim, da se ne bom motil, če rečem 3—400. Pa še zdaj bi jih šlo mnogo, ko bi imeli s čim. in ko bi Amerika sama ne branila nemaničem pristopa na svojo zemljo. Tukaj morebiti ne bo odveč, ako opomnimo, da je že nekaj let, odkar se preseljujejo tudi dijaki v Ameriko, in najberže bi se jih preselilo še dosti več, ako bi imeli s čim. To pa dostikrat zato, ker v gimnaziji naprej ne morejo. Tudi to bi bilo preiskovanja vredno. Kje je vzrok? . . . Še to-le iz Ažmanovega govora: Pred 40—50 leti je bilo iz ene same družine v Spodnjih Gorjah poterjenih 5 ali 6 fanrov h ko-njikom. Ko so slučajno prašali navzočno mater, kako je take fante zredila, je odgovorila — vse s kozjim mlekom! S čim pa jih zdaj izrejajo? Sram me je povedati — ali resnici na ljubo rečem: z žganjem, ker mleka ni; mleka pa ni, ker živine in paše ni! Tako praktično so govorili tudi drugi novi poslanci v novem zasedanji, n. pr. gosp. poslanec Schvveiger o dolenjskih zadevah. Ako bi kdo zinil kaj zoper nove poslance, sme mu vsakdo reči po hervaškem pregovoru: „Jezik za zube!a Kar tiče žganje, se bodo menda davki na žganje povišali. Še boljši pomoček zoper žganjsko kugo pa je začela škofija z bratovščino „treznosti,tf ktera se vedno po nekoliko razširja. Bog ji daj velikega blagoslova! Iz 'Amerike piše blagi g. L. B. nektere že znane reči; ker so pa v zvezi z manj znanimi ali tudi novimi, naj nasleduje dopis po večem. Pravi namreč: Zopet se mi nudi prilika, da Vam moram sporočiti par izrednih dogodkov iz plodovite deržave Minnesote. Dne 28. grudna 1895 namreč posvetil je naš prevzvišeni nadvladika Janez Ireland v svoji domači kapeli naša rojaka čč. gg. Antona Mikša in Matijo Šavsa v mašni stan. Koj nato sta se napotila v Joliet, 111. (izg. Džoljet), kjer ie v ondotni slovenski cerkvi sv. Jožefa č. g. M. Šavs na novega leta dan veleslovesno obhajal svojo novo mašo. Jo- lolietski Slovenci s preč. gospodom F. S. Šušteršičem vred smejo biti ponosni, da so v svoji mladi župniji pozdravili pervega novomašnika Slovenca, kar so tudi vsi verlo pokazali o vsprejemu in slovesa dragih gg. gostov. Vemivši se v St. Pavel. Minn, pa je zapel č. g. A. Mikš pervič „glorijo" pred žertve-nikom Gospodovim v nedeljo pred praznikom sv. treh Kraljev v nemški cerkvi štajerskega rojaka, preč. g. K. Koeberla. Prelepe slovesnosti so se poleg druge duhovščine udeležili tudi sledeči Slovenci duhovniki: preč. gg. Jakob Trobec. J. Stariha. Fr. Jager in M. Šavs. Gospoda novomašnika ostaneta še do konca leta v semenišču. Tako se je po milosti Božji ojačila naša slovenska duhovščina v Ameriki z novima močema, kterima iskreno želimo bogatega blagoslova iz nebes. Na mnoga leta! Kako pospešuje nebeški Oče vzvišene želje našega primeroma malega narodiča v obljudenih Zjed deržavah, priča dejstvu v napredku in naraščaju slovenske duhovščine, ko imamo od meseca rožnika pr. 1. zabeležiti pet novih maš. ktere so darovali poleg obeh gori navedenih gospodov še nastopni trije novomašniki čč. gg. Janez Pirnat pri Slovencih v Montani. Anton Hodnik in Anton Žagar pri mišiganskih rojakih; poslednja dva sta duhovnika škofije nemškega vladike. Johna Vertina iz Belokranjskega. Poleg teh veselih razmer mi je še čast omeniti važnega koraka naših rojakov glede na osnovo nove domovine slovenske v Ameriki. Neumorno delavni preč. gospod misijonar P. J Jen V m v San Francisco, Cal., je namreč v svoji navdušenosti za blagor in prospeh svujih bratov Slovencev prišel do zaključka, zasnovati načert, kako jih rešiti zaduhlih rudniških rovov in zakajenih tvornic. združiti jih v ožjo srenjo ter jim tako zagotoviti časno in večno srečo. Pogumno je stopil na noge in se jel pogajati na pristojnem mestu za še neobljudni svet, ki je istokar na ponudbo novim priseljencem. Vsakdo pa ve, da našim rojakom, večinoma rojenim kmetom, po rudo-in premogokopih ne klije ravno najbujnejši sreče cvet, ampak jim je življenje omogočeno le dotlej, dokler ga s kervavimi žulji tergajo za žepe delodajalcev. Le ti jih polagoma grudijo. dokler jih ne iz-gulijo do kože in mozga. Take betežne razmere, le predobro znane marsikomu izmed nas, so omenjenemu gospodu misijonarju biti povod, da je poleg velecdgovornih poslov svojega svetega poklica zastavil vse moči v osnovo lastne slovenske naselbine v prerodovitni solčnati Kaliforniji, kjer poznajo sneg samo po imenu, ko sredi najhujše zime obirajo zlatokapljico, sočne pomaranče in drugo ukusno južno sadje; lepšega kraja bi brat bratu ne mogel privoščiti za stalno na-seljenje. Upajmo, da se z Božjo pomočjo kmalu posreči preč. gospodu doseči preblagi namen, ker se pod njegovim previdnim vodstvom vspešno zasnuje, za-cvete in dvigne Mlada Slovenija na zemlji oblagodar-jene Kalifornije v čast Božjo, a vsem naseljencem v časni in večni blagor. Daj mili Bog svojega blagoslova v to važno sverho! Konečno popisuje smert in slovesni pokop misijonarja Jan. Pavlina, kakor je pisal že preč. g. mis. Solnce. Razgled po svetu. Dnnaj Deržavni zbor se zopet prične 15. t. m. Bulgarija. Bulgarska kneginja Marija Lnjiza je s princem Cirilom šla na tuje fn prišla na Dunaj, od koder je že te dni odrinila na Laško, v Nizzo. Prav je storila, da je unesla sinčka, kajti užarjeni prekerščevalci bi jih utegnili kacega dne še tega ugrabiti in prekerstiti! Ruski car bode kumiral ubogemu Borisu pri prekerščevanji, namestovan po enem vojaških častnikov. Sofija. Bolgarsko sobranje se je poklonilo knezu 9. t m. in se mu zahvalilo za njegov „moder korak." Moder korak pa imenujejo to, ker je kot katolik sklenil sina Boris a iztergati iz katoliške družine in izdati ga razkolnikom! Knez sam je o tej priliki obširno govoril in slednjič rekel: „Zahod je izrekel nad menoj „ana them" (prekletsvo.i zjutranja zarija vzhoda pa obseva mojo dinastijo (?) in razsvetljuje našo pri-hodnjost." i?). — Te besede bi si bilo dobro zapomniti. . .. Pokojni ^Abuna Soliman" (Dr. Ignacij Kno-blehar) bil bi nemara rekel: „Nande, jaz naj bodem pipic. ako se ti bode pogodilo !" Bavarsko vojno miniaterstvo je dalo ukaz. da vojaki ob nedeljah in praznikih ne smejo opravljati nobenih del; vse se mora opraviti prejšnji dan. Vsak vojak je dolžan vdeležiti se službe božje. Med dopoldansko službo morajo biti zaperti vsi litoši po vojašnicah. — Take poštene naredbe Bog gotovo ne bo pustil brez posebnega blagoslova za deželo. Bog daj, da bi ta duh povsod prevladal! I. Br&tovske zadeve molitvenega apostol j 9tva. Nameni za mesec svečan (februar) 1896 a) Glavni namen: Probudenje kerščanskega duha. Spis od sv. Očeta Leona XIII samega odločen in blagoslovljen.) (Konec.) Kerščanski duh je delal v Paragvajskih misi-sijonih tista čuda, ki še sedaj vsacega nepristranskega zgodopisca s stermenjem napolnujejo. Kerščanski duh dela še danes čudeže, in veje kadar in kjer le hoče, ter se razširi kamor hoče. On kliče največje duhove iz teme nevere in zmote, da ponižno in resnično spreobernjeni v stermenje sveta hodijo za lučjo vere in vzamejo na se jarem Jezusa Kristusa. On napolnjuje najplemenitejša serca z neizmerno serčnostjo, da izveršč na tisoče krasnih del ljubezni. On dela velike reči v kerščanski umetnosti in znanosti, veje po neštevilnih dobrih knjigah in časnikih, združuje vspešna društva, vlada v sijajnih katoliških sejah, razvnčma vsak dan novih apo-steljnov, da oznanujejo svojim vernikom nauk Jezusa Kristusa in ga po celem svetu nevernikom razklicu-jejo. Zadnja 60 leta svete Cerkve pod vlado slavnih papežev: Gregorija XVI, Pija IX in Leona XIII so bogata najlepših vspehov sv. Duha. Slavni in nepo-zabljivi so dnevi .kulturnega boja." ko so se katoličani na Nemškem v moči katoliškega Duha brez- božnemu duhu časa tako zmagovito upirali. Z upanjem nas navdajajo znamenja na Avstrijskem, kjer se ta Duh močno giblje, da se bodo vezi brez-božnosti raztergale. Sej dandanašnje družbinstvo je res v okovih brezbožnosti; duh kerščanstva je izginil iz javnega življenja, iz deržavne vprave in iz zakonov, večkrat že celo iz najmanjših občin in družin. Odpad se je pričel s protenstanštvom po Lutru, nadaljeval se je po antekristu Volterju in njegovih bratih belcebubih. spopolnil se je pa v veliki francoski revoluciji 1. 1789 in po njenih nasledkih do današnjega dn£. Odpad se je pričel po posameznikih in se je razširil med narode in deržave; tudi povrat k boljšemu se mora pričeti pri posameznih. Vsak za-se naj prične da ga napolni resnični kerščanski Duh: z živo vero, z nebeškim čutom, z delavno, darežljivo ljubeznijo, s kerščanskim zatajevanjem v čistosti življenja Gorečnost, katero na taki način v sebi gojiš, se bode naravno razširila tudi med druge in čversto vsplamtela ter se konečno vsih polastila, kakor je želel sv. Ignacij ko je razposlal svoje učence z besedami: Pojdite zanetite svet! ne ugasnite Duha! pravi nam sv. apostelj; ne ugasnimo ga v sebi z lahkomišljenostjo. z ošabnostjo in z ljubeznijo do sveta; ne ugasimo ga s tem. da bi ga z zavistjo preganjali in z nespametnostjo prezirali, ker ne umevamo njegovega delovanja: Poskusite vse, kar je dobrega obderžite! Varujmo se maloserčne obupnosti! Res. delo je veliko, ali roka Gospodova ni prikrajšana. Nebeško kraljestvo je še danes podobno gorčičnemu zernu; kjerkoli je to seme zasejano v kerščanskem duhu in gojeno, postane drevo, da pridejo ptice spod neba in prebivajo na njegovih vejah. Kvas je. ki ima moč, da vse skvasi, si ves človeški rod podverže. Dajte mi deset svetnikov, pravi sv. Filip Nerijy in ves svet hočem spreoberniti! in spreobernili so že nekdaj svet dvanajsteri svetniki, ali bolje — en sam, ki je razposlal 12 aposteljnov, svetnik vseh svetnikov, Odrešenik Jezus Kristus. — Serce Jezusovo je vir zveličanja in svetosti, kerščanskega duha; na to Serce hočemo z molitvijo terkati, da nas napolnuje s svojim duhom. Deset ali dvanajst nas malih in neznatnih pač ne bode zadostovalo. da doveršimo vse zveličanje; toda če Gospod tisočim in stotisočim izmed nas podeli Svojega Duh&, o, potem bodemo mi vsi, in z nami vsi rešeni! b) Posebni nameni: 16. Sv. JullJana. Blagoslovljeni vspehi v izgojevanju in podučevanju ženske mladine. Pridobljenje kerščanskih poselskih služb in dobrih poslov. 17. Sv. Donat. Bolj pridno obiskovanje domače službe Božje. Neprenašljive zakonske razmere. Neko važno znanstveno podjetje.' 18. SV. Simon Škof. Ogerski škofje. Pomoč v prehudih stiskah. Omejitev popivanja po kerčmah in žganjepivnicah. 19. Popolniina sreda. Sv. Hansnot. Kerščansko oskerblje-vanje bolnikov. Postni pridigarji. Odprava afrikanskega suženstva. 20. Sv. EvharU. Združenje delavske mladine v kongrega-cijah in družbah. Prebivalstvo po tovarnah. Mnogi bolni na duhu. 21. Spomin sv. ternjeve krono N. 6. J. Krlstnsa. Obžalovanja vredno pohujševanje v cerkvi. Povernitev družbe Jezusove v Nemčijo. Velikodušno preziranje malenkostnih zaderžkov, kar tiče reč Božjo. 22. Sv. Petra stol. Sv. Oče. Zadoščenje za nepostavno oro-panje sv. rimskega Stola. Povemitev dolgo pogrešanega miru v občinah in družinah. II. Bratovske zadeve N. 1). Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Za spreobernjenje nekega moža. ki je na slabi poti • — Dve bolni osebi za zdravje. — Mlada nevarno bolna oseba, da bi na priprošnjo Jezusovega presv. Serca. Matije, sv Jožefa, sv. Antona Pad. zadobila ljubo zdravje, ako je Božja volja, uslišanje se v