GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C A INDUSTRIJA OBRT KMETIJSTVO tTTO VIII. ŠT. 165 PETEK, 15. JANUARJA 1954 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 tem tudi ob me-odne- MAR ZOPET »Ande a Lubiana!"? . 4 mobilizacijo je italijanska vlada i'ote ali nehote poleg tržaškega vpra-D "ia, poleg vprašanja politične pri-""Jlnosti Trsta, sprožila tudi vprašanja mitične, kulturne in gospodarske uso-e tržaških Slovencev. S svojo zaleta-“s‘jo je nehote sprožila tudi nevarni s tirolskih planin, ki ga ni mogla staviti niti z raznimi obljubami na-moti južnim Tirolcem niti ne s pri-.'‘timi grožnjami na Dunaju, češ da titeva po plebiscitu postavlja na koc-^ Prijateljske politične pa tudi gospo-“'ske odnose med Italijo in Avstrijo. žalost moramo ugotoviti, da je na mine tujih časnikarjev, ki so bili v , min v ^[.jtjčniij dneh po 8. oktobru s J1* se sicer zavedajo pomembnosti fjth listov za ustvarjanje svetovne-litJaynega mnenja in s tem važnih po-, ■tnih odločitev, prav malo storilo, da Pripomogli k pravični rešitvi vpra-. nja tutij glede na usodo samega prepišiva, zlasti pa ne na usodo slo-ir nskega ljudstva. Večina se niti ni po-s Jtdila, da bi dojela ves problem tudi ^ eSa vidika, da bi namreč pripomogla n 'emtvi, ki bi ustrezala koristim tudi t*sega ijUdstVa, saj bi edino takšna Sltev privedla do duhovne pomiritve .samem mestu in s Sla ^efcina tuj>h novinarjev je , a s seboj na kupe raznih dokazi In ih °sur in listin, toda vse kaže, da jih minsko ni izkoristila, ta Pojav si prav lahko razložimo; vinarji so vezani na navodila, ki jih Ujemajo od svojih delodajalcev, to je j Pložnikov listov. Ti so povezani z točenimi gospodarskimi in politični-(j,1 lupinami, ki vladajo ali pa so vsaj n'Zu vlade. Zahodne sile so v tržaški 0 utiki že tako zabredle, da je celo med jP^trijskimi politiki in publicisti le am takšnih, ki se upajo z vso resnico " dan. Jako si prebija led resnica o razme-io" V Trstu skoraj izključno s silo, ki razvija v tržaškem vprašanju najbolj 8k)Za?eta država — Jugoslavija. Kot n*snik volje in želja jugoslovanskih b'udov nastopa v teh dneh predvsem sv frajska »Borba«, ki je pred vsem sin °-m — zlasti pred samimi diplomat-0gmt Predstavniki tujega sveta v Be-ac}u — razgalila vso goloto anglo-§1 ertške politike nasproti tržaškim p ^Ohcem na gospodarskem področju, kazala je zlasti na silno krivico, ki trpe tržaški Slovenci, ker jim še da-s hi bil poravnan velik račun povrni njihovega premoženja, skm S135'1® slovenskih gospodarje krogov v Trstu smo že pred fehpCl naglasiti, da ne bodo vsa mo-»1 . na thndnarodna papirnata jamstva Brinf ravnanja s tržaškimi Slovenci za stav-fr' da bi mesto Trst dokončno po-niif v- italijansko upravo, imela aksnega haska, ako se gospodarska ven°Clalna enak»pravnost tržaških Slo-Stv.cev ne zajamči s primernimi jam-z izv": Pr' z uarelom recipročnosti ali r°čju an^em represalij na drugem pod- ri Prvi Pogoj za priznanje enakoprav-Slo ' *r^a^kih Slovencev je ta, da se kJancem vrnejo vse gospodarske in Ijeri"6 ustanove, ki so jim bile ugrab-n e’ in da se jim poravna odškodni-0d'ta ki jim je bilo uničeno, skr,« 0dnina mora ustrezati dejanski IH a'.’ ki narašča od leta do leta! Kako Vod- bHi razvili že svoje denarne za-bjj e ini druge ustanove, ko bi nam jih koi angl°'ameriška uprava vrnila ta-Urprv a 1945, aii vsaj tedaj, ko je bilo Avo °Zen^e vrnjeno Židom v Trstu, tab !,iJi in Nemčiji, kjer so odločale 6ub°r 6 sile' Med ^em časom smo iz-l>i na milijone in milijone denarja. aahSan?°’ da tu s starimi vlogami in no ranim kapitalom lahko ustvarili na 6 d°hrine, temveč zgubili smo tudi tt 'niliione novega denarja, ki se je ban. tem časom stekal v italijanske da b’6 in italijanska podjetja. Namesto, s, ‘ 5 lem denarjem utrdili svoje go-Zaen?rske in kulturne postojanke, in »e rt°Vil- našim ijndem kruha, nas da-Ijaj drugi prav s tem denarjem sprav-in « 7 še večjo gospodarsko odvisnost sitl0 em seveda tudi v politično. Kar letih^ ^vdi drugih zamudili v osmih Ha ’Je zamujeno toliko bolj ker sploš-Sospodarska konjunktura peša. *astnr 56 gosp°darsko ne postavimo na tične" ja « c noge, nam vsa jamstva za poli-In kulturne pravice ne bodo nič ia|egla. ceio'"'v vemo, da že danes kličeo ce v državne ustanove svoje nameščen-iater ,reionalne oddelke, kjer jim »pri-svoiih * svetujejo, naj ne pošiljajo t>oh 0 0tr°k v slovenske šole, sicer ... koč r° Veste’ kaj pomeni ta sicer. Ne-da 50 mu rekli »Ande a Lubiana!« Že Mfni -5’ p°d angio - ameriško upravo je d‘Je takšno. ven^ nas, da je tudi Združenje slo-V s^!.h pravnikov v Trstu »Pravnik« va - odgovorih dopisnikom jugoslo-(pen 1In listom poudarilo izreden pobila hd.vrnilve gospodarske škode, ki je sko Prizadeta Slovencem pod italijan-stomZasedh° in da se je našim prote-hrv vnovm Pridružila tudi Slovensko-rvatska zveza v Trstu. 2blij p ižanje na Balkanu kovre!lSe namreč izkazalo znaten pribitek, ki se odraža v povečanju zlatih in dolarskih rezerv v zadnjih 12 mesecih. K takemu izboljšanju bri tanske plačilne bilance je v veliki meri pripomoglo znatno povečanje obsega trgovine. To izboljšanje pa se je sedaj končalo in je zelo verjetno, da bo v prihodnjih mesecih delno padlo. Cena. raznega blaga so se po nedavnem padcu zopet pričele dvigati. Cene mnogih britanskih izvoznih predmetov — od avtomobilov pa do lokomotiv — tem bolj padajo, čim, večje je tekmovanje na svetovnih tržiščih. To je tudi eden izmed činite-Ijev, ki bo lahko ogrožal možnosti, da bi tudi v letošnjem letu vnovič dosegli zadovoljivo plačilno bilanco. S povečanjem konkurence se ver-j. tno ne bo samo zmanjšal obseg britanske zunanje trgovine, temveč se bodo tudi povečale težave za ohranitev tujih tržišč. Dani so bili že zgovorni dokazi o počasnosti britanske industrije, saj je pri ponudbah za izvozne naloge na nekaterih svojih najvažnejših tradicionalnih tržiščih v državah Britanske skupnosti že doživela poraze. Zato je odslej treba še boij pozorno motriti zadevne stroške in zagotoviti, da se ti ne bodo s povečanjem plač, katerim ne bi sledilo; takoj tudi večja produktivnost, obrnili proti britanski industriji sami. Na področju zunanje trgovine obstajajo možnosti za izboljšanje britanskega izvoza v države sovjetskega bloka. Povpraševanje držav sovjetskega bloka po britanskem blagu in blagu držav šterlinskega področja se je nedavno povečalo. Te države zanimajo vse vrste kapitalnih dobrin in tudi nekatere potrošne dobrine. Izvoz strateškega blaga je prepovedan. Zelo verjetno pa je, da bo V. Britanija letos lahko povečala svoj izvoz drugega blaga v komunistične države in s tem našla nadomestilo za posle, ki bi jih mogla izgubiti na drugih tržiščih. Namen britanskih oblasti je, doseči čim večje povečanje ne samo mednarodne, ampak tudi domače trgovine, ki bo združljiva s- solventnostjo dežele v zunanji trgovini. Samo stroj, pri katerem delujejo vsi cilindri, lahko proizvaja energijo in silo, ki sta potrebni, da napravi vse to, kar od njega pričakujemo: ohranitev solventnosti glede plačil tujini, razvoj držav Britanske skupnosti, nadaljevanje obnavljanja opreme britanske industrije, ohranitev visoke življenjske ravni V. Britanije, ohranitev potrebne ravni obrambnih izdatkov in končno o-jačenje zlatih in dolarskih rezerv. Vse to pa narekuje politiko popolne zaposlitve in dobro mero ukrepov proti nenadnemu padcu cen in povpraševanja po blagu, ki morajo biti pripravljeni za primer, če se bo gospodarsko ozračje na drugi strani A tlantika pričelo slabšati. BNMa skupnost ie pripravljena Posvetovanja finančnih ministrov Britanske skupnosti v Sydneyu (Avstralija) bodo trajala 8 dni. Britanska skupnost sklicuje podobne sestanke vsako leto. Letos je ta sestanek v mnogo bolj ugodnih finančnih razmerah za Vel. Britanijo in vso Britansko skupnost, ki obsega poleg Anglije in domi-nionov tudi kolonije, kakor je bil decembra leta 1952. Gospodarstvo Britanske skupnosti je danes bolj čvrsto, kakor je bilo pred letom. To se odraža tudi v čvrstoti angleške valute in zadostnih zlatih dolarskih rezervah Britanske skupnosti. O samem poteku sestanka finančnih ministrov še ni bilo izdano službeno poročilo. Domnevajo, da razpravljajo ministri o možnosti poslabšanja mednarodnega gospodarskega položaja. Izvor tega položaja naj bi bila morebitna gospodarska kriza v ZDA, ki bi nastopila že v letu 1954. Oslabitev kupne moči Združenih držav in skrčenje a-meriških posojil ter pomoči tujim državam, bi neugodno vplivali na razvoj mednarodne trgovine in gospodarstva sploh. V Angliji ne računajo z gotovostjo, da bo prišlo do takšne krize v ZDA, vendar hočejo biti pripravljeni na vsak primer. Takšna kriza bi neugodno vplivala tudi na razvoj plačilne bilance Britanske skupnosti. Več kakor polovica uvoza z dolarskega področja na šterlinsko je bilo že oproščena posebnega uvoznega dovoljenja. V Sydneyu je na dnevnem redu tudi vprašanje pomanjkanja funta šter-linga v nekaterih državah. Ta okolnost omejuje nakupe v Vel. Britaniji, oziroma na šterlinskem področju sploh. Tako n. pr. nima Japonska, funtov, da bi povečala svoje nakupe v Pakistanu. Nevarnost je, da se trgovina Pakistana preusmeri na dolarsko področje, kar bi zmanjšalo povpraševanje po funtih šterlingih. m nase 11 i Renje IlsiiiP Pred'ednxk ZDA Eisenhower govori Združenim narodom- o potrebi mednarodne organizacije za miroljubno izkoriščanje jedrne (atomske) sile. Takoj po svoji vrnitvi s konference na Bermudih je Eisenhower iznenadil mednarodno diplomacijo s svojim govorom na glavni skupščini Organizacije združenih narodov, v katerem je predložil, naj se ustanovi posebna mednarodna ustanova za izkoriščanje atomske energije za napredek in blaginjo človeštva.. Sovjetska zveza je na Eisenhovverjev predlog odgovorila v bistvu ugodno. ATOMSKO ZBLIŽEVANJE ZDA - ZSSR Pravijo, da bo na berlinski konferenci (25. jan.) prišlo do pogajanj. tu di med Ž,SSR in ZDA, in sicer glede uporabe atomskega orožja (navadne atomske bombe, vodikove bombe in drugih vrst atomskega orožja). Američani so z zadovoljstvom ugotovili, da je Sovjetska zveza v svoji zadnji noti zavzela novo — bolj .spravljivo' gledišče. Doslej so Rusi zahtevali, naj se izdelovanje atomskega orožja in seveda tudi uporabe sploh prepove ter u-ničijo vse sedanje zaloge. Američani so bili mnenja, naj bi bilo izdelovanje dovoljeno, dovoljena paj bi bila tudi uporaba proti napadalcem. Zadnja sovjetska nota sicer vztraja pri načelu, da bo treba prej ali slej dokončno onemogočiti izdelovanje in uporabo atomskega orožja, vendar pa za zdaj kol prehodni korak — dopušča, da se to orožje lahko izdeluje in uporablja v primeru, ako ga nasprotnik prej uporabi. Američani so mnenja, da je dopuščena uporaba atomskega orožja proti vsakemu napadalcu ne glede na to, ali je pri napadu bilo uporabljeno atomsko orožje. Splošno bi Američani radi, da bi se dosegel sporazum glede uporabe atomske energije v civilne namene in da bi se vojaška stran vsega vprašanja pustila ob strani. Kljub vsemu temu pripominjajo ameriški časniki, da bo najnovejša sovjetska nota pripomogla k razčiščenju obeh gledišč. V čem je dano jamstvo, da se bodo vojskujoče države ravnale po sporazumu, ki bi prepovedal uporabo ali omejil uporabo atomskega orožja? Mnogi so optimisti in pravijo: V zadnji vojni je Hitler spoštoval ženevski protokol iz leta 1925 in ni posegel po plinih in bakterijah, ker je vedel, da jih imajo j.udi nasprotniki, in sicer še mnogo hujše. EISENHOVVER JE ZAČRTAL POT ZDA V LETU 1954 V svoji novoletni poslanici ameriškemu parlamentu — Kongresu (ki je sestavljen iz predstavniškega doma, poslanske zbornice in. senata) — je predsednik Eisenhower začrtal smernice ameriške zunanje in gospodarske politike v letu 1954. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je »svobodni svet« v preteklem letu prevzel pobudo glede reševanja spornih vprašanj med Vzhodom (Sovjetsko zvezo) in Zahodom. V letu 1954 hoče to pobudo tudi ohraniti. Ameriška politika nasproti zahodni Evropi se oslanja na atlantsko pogodbo, ki jo je treba dopolniti z organizacijo evropske obrambne skupnosti. V to je treba vključiti tudi Nemčijo. Razveseljivo znamenje je, da bodo .ZDA lahko skrčile svojo gospodarsko pomoč nekaterim predelom. Tako nastopa v ameriških odnosih nasproti zaveznikom sprememba, ki jo bo gotovo pozdravil ameriški davčni obvezanec. To novo obdobje bo prine- slo razveseljive rezultate tudi zaveznikom. Toda storiti je treba še en korak — organizirati zdrav in svoboden trgovinski in plačilni sistem v okviru svobodnega sveta. Odpraviti je treba vse omejitve, ki jih je narekoval vojni čas Glede atomske energije je dejal, da jo je treba uporabiti predvsem v miroljubne namene, toda prav tako tudi kot obrambno orožje proti napadalcu. Uporaba atomskega orožja bo omogočila skrčenje števila vojakov. Jedro ameriške vojske bo tvoril korpus poklicnih vojakov, ki se bo dal naglo premeščati. Bisenhower doma Predsednik ZDA Eisenhower je eno leto na vladi. Pravijo, da ni tako navdušen za predsedovanje, kakor je bil med volilno agitacijo. Zdravstveno se počuti razmeroma dobro; njegov organizem se je že tako utrdil, da brez posebnih težav prenaša želodčne krče, ki so se oglasili prvič spomladi lanskega leta. Toda življenje v Beli hiši, kjer je predsednikov službeni sedež, mu ne ugaja. Ce le more odleti v svojo vilo na deželo v Georgiji. »Ne morem ponoreti vsak dan v Beli hiši«, je dejal Eisenhower nekemu svojemu prijatelju na božični večer. Preveč ga tam politiki nadlegujejo s svojimi predlogi in zvijačami. Političnih spletk se je naveličal. Zato je gotovo, da se ne bo več boril za to visoko mesto, kakor sta n. pr. večkrat kandidirala Roosevelt in Truman. Pri reševanju državnih poslov in v stiku z ostalimi državniki jn sodelavci je prikupen, vzbuja vtis krepkega moža in takoj pograbi za jedro vprašanja. Nenehno se posvetuje z Državnim varnostnim svetom (National Securily Council), ki je najvišji zaupni organ za naglo reševanje državnih poslov, medtem ko je Truman rad sam odločeval. Sam ne čita rad predloženih aktov (listin), pač pa pozove svojega sodelavca, naj mu pove, za kaj gre. (Truman je rad sam prebiral zlasti dolga tajna poročila). Edino, kadar mu pomočnik označi akt s pripombo »Treba prečitatit«, se loti pitanja, in sicer te-. meljito. Kakor drugim predsednikom, sestavljajo tudi njemu govore drugi, kako n. pr. C. D. Jackson ali Bryce Harlow; toda te osnutke svojih pomočnikov pogosto tako popravi jn izerta, da jih morajo ti sestaviti na novo Ne drži, da se rad spušča v kompromise, pač pa so njegovi sovražniki na levi in desni pričeli čutiti, da imajo opravka z močnim nasprotnikom, (Prosto po New York Herald Tribune) 6? kitov v Enem dnevu Japonski ribiči, ki lovijo v južnih rolami h vodah, so 2. decembra ulovili 67 kitov. S tem so dosegli svetovni rekord v lovu na kite. Sčedna se je v prvi polovici našega stoletja iz čisto kmečke vasi razvila v živahno predmestje. Zaradi svoje zemljepisne lege pa je Sčedna po svoji zu nanjosti bolj podobna podeželskemu mestecu kot pravemu predmestju. Rekli bi, da je nekako bolj samosvoja in ločena od mesta kakor druga predmestja; njene vezi z mestom niso tako tesne. Nima visokih mestnih hiš, v samo »mestece« ne prihajajo niti tramvaji niti žični avtobusi in celo navadni avtobus je začel prihapati v Sčedno šele po zadnji vojni. Pri Sv. Ani se človek počuti še popolnoma v mestu, v Sčedni pa ne. Tam si že na deželi, čeprav okoli in okoli obkoljen od mesta in predmestij. Sko zi predmestje pri Sv. Ani vodijo tri proge žičnih avtobusov, razni avtobusi v istrske vasi in drdrajo peštevilni avtomobili. Sčeden-ski polotok je ob strani te prometne žile, tam človek ni v strahu, da bi ga kaj nenadoma povozilo. Ker se naselie nahaja na griču, gre ves mestni promet mimo njega. Kljub temu se je nekdanja vas v zadnjih desetletjih že tako razširila, da bo kmalu ves polotok, od istrske ceste do morja pokrit s hišami. Se ob koncu zadnjega stoletja so pokrivali ščedenski grič same njive in vinog"a- ŠČEDIM IMA SI/OJE POSEBNOSTI di, ki jih danes skoraj ne najdeš več. Nekateri so se spremenili v vrtove o koli novih hiš, drugi so opusteli. Kmetije so izginile, kakor da bi jih nikoli ne bilo. Začelo se je tedaj, ko so na južnem bregu pod cerkvijo zgradili plavže Kranjske industrijske družne. Sčedenci so začeli veselo, morda preveselo, prodajati svoja tam ležeča krasna polja (v »Pulje«). Izginila je tudi mala ribiška luka z lesenim pomolom in za njo polagoma ves svobodni ščedenski breg od potoka, ki teče sedaj v morje pod lesnim skladiščem, do potoka zraven bivše rižarne. Veselo življenje je bilo tedaj v Sčedni. Nepričakovano izkupljeni denar za piodana zemljišča pa je bil na žalost kmalu zapravljen. In konec je bilo veselega življenja. Tudi ves breg okoli južno ležečega griča Turkovca in dalje do mosta nad Glinščico v Zavljah in še dalje do nekdanjih miljskih solin je že popolnoma zaseden po obeh rafinerijah nafte in industrijski luki. Vse njive in vinogradi na Turkovcu in v južno od njega ležečih Jeričlah do raz potja pri mitnici so pripadala še v začetku našega stoletja ščedenskim kmetom. Koliko zemlje je še ostalo v rokah njih potomcev, je težko določiti, vsekakor pa so popolnoma izginile kmetije. Namesto njih je danes vse polno gostiln in trgovin, razen v najstarejšem delu vasi — v Buži, z eno samo krčmo in prodajalnico jestvin. V nekdanji kmečki vasi so bile samo 4 krčme: pri Tičku s plesno dvorano, pri Sumanu, pri Bakinu in pri Smecu, kjer je bit rojen prerano umrli ščedenski narodni voditelj Jože Sancin, prijatelj našega tedanjega poslanca v dunajskem parlamentu, Ivana Nabergoja. Razen teh 'štirih domačih gostiln je bila še odlična restavracija Dalmatinca Beniča, kamor je ob nedeljah v kočijah in na konjih prihajala mestna gospoda. Tudi kavarna nekega priseljenega Italijana se je nahajala sred vasi, in sicer prav tam, kjer je še danes. Danes je v samem gosto naseljenem središču — brez periferije na istrski cesti — 21 gostiln in krčem, dve kavarni in dva bara, eden od teh nekdanja žganjarna. Jestvinčarja sta bila dva in sicer Sancin - Cemot in Sancin - Cacek, danes jih je 11; nekdaj dva mesarja Godina-Skuta in Godina-Vučič, danes 6; nekdaj dve branjevki, danes je 7 prodajalnic za zelenjavo in sadje. Dingih trgovin nekdaj ni bilo. Popolnoma na novo so nastale sle deča podjetja: lekarna, prodajalnica e-lektrične opreme, ognjišč pa plin, radijskih aparatov in temu podobnega blaga, dve prodajalnici prašičjega mesa in slanine, 6 mirodilnic, 4 mlekarne, sladoledarna, dve slaščičarni, dve papirnici, dve cvetličarni, ena trgovina za ženske konfekcije, ena ribarnica, ena trgovina obuval, en urar, ena trgovina stekla, porcelana, lončenih izdelkov in podobnega blaga, dve trgovini s tkaninami ter primerno število brivnic in tobakarn. Iz navedenih podatkov bi se površno gledano — dalo sklepati, da vlada v Sčedni precejšnja blaginja. Dejansko pa ni gospodarski položaj prav nič razveseljiv. Javnih lokalov in trgovin je namreč v Sčedni mnogo preveč, ker so zaradi pomanjkanja zaslužka v produktivnem gospodartsvu, to je v poljedelstvu, obrti in industriji, mnogi ljudje prisiljeni, da se preživlajo s prekupčevanjem. To pa je donosno le tako dolgo, dokler se prekupčevalci preveč ne razmnožijo. Ta kritičen položaj je v Sčedni — in ne le tam! — že nastopil Vedno več trgovin in javnih lokalov pomeni za vsakega izmed teh vedno manj odjemalcev, oziroma gostov in vedno manjši zaslužek. Nekdaj, ko je v Trstu cvetela veletrgovina in so tržaški brodovi pluli po vsem svetu ter so. se naši okoličani, čeprav skromno, vendar brez velike skrbi preživljali z delom na svoji zemlji, so bili zelo redki tisti, ki so iskali v trgovini svoj gospodarski obstanek. Cim bolj se množijo drobni prekupčevalci, tern bolj črna postaja gospodarska kriza. Zaradi tega pa ne smemo obupati, kajti čim temnejša je noč, tem hitreje se bliža zora, — od — Zaradi Trsta pač ne bo revolucije V letu 1954 naj bi prejele ameriško gospodarsko pomoč samo Francija, Španija, Grčija in Turčija. Tako je izjavil Mr. Harold Stassen, ki deli pomoč Italijani se zaradi te izjave niso posebno razburili. Prav tiste dni je bila namreč v Washingtonu ga. Klara Luče, ameriška poslanica v Rimu. Ta je prispela v ZDA z načrtom italijanske vlade o delih, ki jih Italija mora izvršiti, da zaposli svoje ljudi, sicer lahko pride v Italiji do revolucije. Z revolucijo zaradi tržaškega vprašanja na grozijo več. Pravijo, da je ga. Luče uspela prepričati ameriške državnike, da je treba tudi Italiji še pomagati z denarjem ali vojaškimi naročili. Italijanski tisk navaja ogromne vsote, ki naj bi prišle iz ZDA: 300 milijonov za prvo polletje 1954, drugih 350 milijonov za finančno leto 1954-55. Mi seveda nimamo nič proti temu, nasprotno! Italija naj si pomaga kakor more, toda pod pogojem, da se ameriški denar ne uporablja za gospodarsko in pomično prodiranje na našo zemljo, za sistematično kolonizacijo, kamujlirano z zgraditvijo industrije, in za izpodrivanje našega življa s tal, na katerih živi že najmanj 1300 let. Ne vemo, kaj je ga Luče poročala Dullesu in Eisenhovoerju o Trstu. Sumljivo pa je, da je prav tiste dni časopis e Lij e',), ki ga izdaja njen mož, priobčil vroč članek o političnem in gospodarskem razvoju v Italiji, kakor da bi ga bil narekoval sam g. Pella iz Rima. Malokatera država v Evropi je bila tako lojalna nasproti Ameriki in toliko prispevala za obrambo Evrope kakor Italija, ki je ameriškim vojnim ladjam dala na razpolago luko v Neaplju. Nobena italijanska vlada ne more. stopiti pred italijanski parlament s praznimi rokami glede Trsta Ako Italija ne dobi Trsta, propada vera v demokracijo. Zato mora Amerika izvršiti dano obljubo (8. oktobra). Tako nekako »Lije« — drugi am riški listi se manj bavijo s tržaškim vprašanjem. Mnenje drugih Moč imajo zopet lašisti V zvezi z zadnjo krizo italijanske vlade so zanimive nekatere ugotovitve Američana H. Stuarta Hughesa v knjigi »Združene države in Italija« (United States and Italy), ki je nedavno izšla v Ameriki. Pisec pravi, da se je pod vladavino g. De Gaspe-rija vrnilo v javne službe mnogo vo dečih fašistov, ki danes zavzemajo odločilna mesta v državni upravi n» v zasebnem gospodarstvu. Po njegovem mnenju je neposredna nevarnost, da se fašizem obnovi posredno, in sicer tako, da se zbližajo demokristjani in neofašisti. To bi izvedli tako, .da bi se pod vplivom Katoliške akcije spojili konsertavitno krilo- demokristjanov ter zmerni elementi MSI (neo fašisti) in monarhisti. Tako bi se ob novilo- korporativno gibanje. ZDA morajo preprečiti, »da bi italijanska demokracija prišla v roke tistih, ki bi končno pod pretvezo, da se borijo proti komunistični nevarnosti, mičili osnove in bistvo te demokracije.« Vse kaže, da je nameraval nekaj podobnega izvesti prejšnji predsednik Pella in da je takšen razvoj vsaj trenutno preprečil De Gasperi. KDO BO VLADAL V ITALIJI Na pritisk, d.mokristjanske stranke je moral predsednik italijanske vlade Pella odstopiti. Stranka, h kateri pripada tudi sam Pella, je po daljšem razpravljanju svetovala predsedniku Italijanske republike Einaudiju, naj poveri mandat za sestavo vlade Fanfaniju, ki je bil v Peliovi vladi notranji minister. V resnici je Einau-di tudi to storil. Pella je prišel v ;por z levim krilom demokristjanske stranke, ki se je uprlo njegovemu pakci-ranju z desničarji v sami demo-krščan-ski stranki in izven nje, zlasti med monarhisti. Pella je hotel postaviti zu ministra za poljedelstvo g. Aldisija, ki je nasprotnik izvajanja argarne reforme in prijatelj italijanskih veleposestnikov. Pella je nameraval uvesti politiko »močne roke« ali »man) forte« kakor pravijo zdaj v Rimu —■ ne samo v zunanji politiki (v trža škem vprašanju n. pr.), temveč tudi naznotraj. Pri teh svojih načrtih se je naslanjal na reakcionarne elemente v vseh strankah, zlasti '.ned monarhisti in neofašisti. De Gasperi je ta razvoj za zdaj preprečil. Fan-fani, naj bi se naslonil rajši na liberalce, republikance in socialne demokrate. PREDSEDNIK TITO OBIŠČE TURČIJO V prvi polovici letošnjega leta bo predsednik republike Jugoslavije Josip Broz Tito uradno obiskal Turčijo na povabilo predsednika Turške republike Celal Bayara. V Beogradu-poudarjajo, da, bo ta obisk krona doslej prijateljskih odnosov med obema državama. Sodelovanje med Turčijo in Jugoslavijo je prišlo posebno do izraza v okviru balkanskega sporazuma, v katerem je tudi Grčija. Posebno mesto v tem sporazumu ima vojaško sodelovanje; balkanski sporazum jamči za ohranitev neodvisnosti treh balkanskih držav. OBNOVITEV SPORAZUMA TRGOVINSKEGA Trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Italijo je bil podaljšan za eno 1 leto. Pet ladij s sovjetskim zlatom V Londonu zogonetno molčijo V svoji številki, ki je bila posvečena razvoju letalstva, je ameriški republikanski list »New York Herald Tribune« priobčil članek 8 razvoju letalstva v Italiji. Italijansko letalstvo v Italiji se danes bori z velikimi finančnimi težavami. K zboljšanju finančnega položaja letalske industrije so pripomogla ameriška naročila »off sbore« v okviru NA TO (Severne atlantske pogodbe), ki so dosegla vrednost 42 milijonov dolarjev. Toda ta naročila so bila dana najrazličnejšim podjetjem, tako da niso pospešila centralizacije dela in ustvaritev osrednjega jedra za letalsko proizvodnjo. Ker še ni bila izvedena la reorganizacija italijanske letalske industrije, je za Italijo cenejše, da nabavlja letala za civilni promet v Ameriki ali v Vel. Britaniji, kakor da bi nabavljala kapital za gradnjo konkurenčnih letal doma. NAMESTO 150.000 DELAVCEV SAMO 6.000 Letalska industrija je pred vojno zaposlovala 150.000 ljudi, danes pa samo še 6.000_ Nekateri italijanski inženirji so odšli v .Združene ameriške države, kjer zaslužijo več. Podjetja Fiat, Ca-proni, in Savoia-Marchetti so bila med vojno hudo bombardirana. Današnje italijanske vlade potrošijo mnogo več za obnovo italijanskih državnih železnic (na katerih redko kdo plača cel listek) in podpira razvoj trgovinske mornarice, medtem ko se o-botavlja, ko gre za finansiranje obnove letalske industrije in za gradnjo večjih civilnih letališč, čeprav bi boljša ureditev letalskega prometa privabila več turistov. AMERIŠKI IN ANGLEŠKI KAPITAL V ITALIJANSKEM LETALSTVU Italijansko letalstvo je bilo po vojni obnovljeno z ameriškim in angleškim kapitalom. Ameriška družba »Trans World Airlines« (TWA) je prispevala 40% kapitala za italijansko družbo »Linee aeree italiane«, italijanska dr-žaca 40% in italijanski zasebniki 20%. LAI. (Linee aeree italiane) je leta 1945 obnovila prve proge z letali »Douglas DC3s«, ki so bila prikrojena za civilni letalski promet. To so bile proge iz Rima v Milan, Palermo, Cagliari, Trst in Benetke. Leta 1950 je LAI odprla progo Rim - Pariz - New York prav tako z letali Douglas DC6s; na tej progi letijo letala dvakrat na teden. Lansko leto so dodali proge do Curiha, Mona-kovega in Frankfurta. Zato progo uporabljajo 4 letala »Convair« in tri letala »DC6s«. Družba vzdržuje tudi proge do Firenc, Neaplja, Katanije, Reggio Calabrie, Aten, Carigrada, Tel Aviva, Kaira, Nice, Barcelone in Tunisa. Število potnikov na progah LAI se je dvignilo od 58.000 v letu 1947 na 159 tisoč v letu 1952. Italijanski čezoceanski piloti so se pričeli vaditi v letu 1950 na Holandskem v šoli KLM Royal Dutch Airlines. Pozneje so se šolali v Rimu pod nadzorstvom Larryja Paytopa (Douglas Aicraft Corp.). V pristajanju in uporabi radijskih aparatov so se vadili v Nevv Yorku pod nadzorstvom Ci-vij Aeronautics Autority. Piloti LAI morajo imeti licenco ameriških pilotov. Kakor je ameriški kapital prispeval k organizaciji LAI, tako je bila italijanska družba »Alitalia« obnovljena z angleškim kapitalom. S progami te družbe je Rim povezan z Bejrutom, Atenami, Lizbono, Natalom, Riom, Buenos Airesom, Paramaribom, Caracasom, Nico, Ženevo, Kairom, Asmaro, Džebu-tijem, Mogadišom, Malto, Tripolisom, Milanom, Turinom, Parizom in Londonom. Tudi ta družba uporablja letala »DC4s«, »DC6s« in »Convair«. VLADA NE KAZE DOVOLJ POBUDE V povojnem času je italijanska država potrošila 1000 milijard lir za obnovo prevoza na suhem in po morju. Za obnovitev civilnega letalstva so italijanske vlade v tem času potrošile 30 lir na vsakega prebivalca, medtem ko so p. pr. izdale vlade v Holandiji 7.800 lir, v Vel. Britaniji 4.500 in v Franciji 1.000 lir. Zdaj gre za to, da bi Benetke dobile večje letališče, na katerem bi lahko pristajala letala večja kakor »DC3«. Zboljšati bi bilo treba tudi letališče v Palermu, kjer se je moralo angleško letalo »Hermes« spustiti v morje, ker je letališče pretesno. (V Genovi so pričeli graditi civilno letališče. Prip. ur.). Po načrtu za obnovo civilnega letalstva bi bilo treba potrošiti v treh finančnih letih 30 milijard lir. Z ameriško pomočjo v okviru NATO je Italija uredila 8 vojaških letališč, medtem ko jih je zdaj 6 v delu. Italijansko vojaško letalstvo razpolaga danes s 40 tisoč treniranih tehnikov. ITALIJANSKI PRIMANJKLJAJ PRI EVROPSKI PLAČILNI ZVEZI Primanjkljaj Italije pri Evropski plačilni zvezi je od 1. januarja do 31. decembra 1953 narastef na 112 milijonov 500 tisoč dolarjev. Rimske gospodarske kroge ta pojav toliko bolj vznemirja, ker je imela Italija konec leta 1952 za 147 milijonov in pol dolarjev terjatev. V kolikor se je zboljšala italijanska trgovinska bilanca nasproti dolarskemu področju, nastopa v zadnjem času velik primanjkljaj v evropskih državah. V decembru 1953 je obračun za Italijo pri Evropski plačilni zvezi zabeležil primanjkljaj 32 milijonov 22.000 lir. V decembru je znašal italijanski dolg nasproti Avstriji 5,364.000, Belgiji 1 milijon 568.000, Danski 679.000, Franciji 1 milijon 642.000, Nemčiji 9,124.000, Holandiji 1,878.000, Turčiji 394.000 in Vel. Britaniji 8,625.000. Prebitek je imela Italija nasproti Grčiji (695.000), Norveški (564.000), Portugalski (492.000) in Švedski (920.000). PRED NOVO CARINSKO TARIFO V ITALIJI Italijanska parlamentarna komisija je predložila, naj se carinska tarifa najprej podaljša do 15. aprila 1954. Med tem pasom bo parlament proučil predloge raznih industrijcev ki zahtevajo zvišanje carin. Kam s premogom? Neprodanega premoga je v belgijskih rudnikih za 3,114 milijona ton. Belgijski premog je predrag. Američani prodajajo prav v Belgiji (cif Ant-werpen) po nižjih cenah svoj premog kakor je cena.beligijskega. Oprema belgijskih rudnikov je zastarela. AMERIŠKI-PREMOG ZA 15 odst. CENEJŠI KAKOR NEMSKi V Španiji in Italiji so se pojavili a-genti ameriških premogovnih družb, ki ponujajo premog po izredno nizkih cenah. Spancem so ponudili 5 milijonov ton premoga proti plačilu v dveh letih, in sicer po cenah, ki so za 15% nižje kakor cene porurskega premoga. Američani bi se radi zpebili premoga, ki se kopiči v ameriških zalogah od leta do leta. Premog izpodrivajo vodna e-nergija, plin in olje. Uporaba premoga je v ZDA znašala leta 1950 557, leta 1951 534 in leta 1952 487 milijonov ton. Računajo, da je lansko leto padla na 445 milijonov ton, medtem ko bo letos znašala komaj 400 milijonov ton. MALO MESA V CSR. Predsednik češkoslovaške vlade Za-potocki je v svoji novoletni poslanici opozoril na težave glede prehrane prebivalstva. Primanjkuje zlasti mesa; dodal je, da je pretirana kolektivizacija kmetijstva kriva za manjšanje pridelka. Vendar je treba kmete prepričati, da se privadijo kolektivom. Dan pred božičem sta ladji »Gribo-jedov« in »Anrybarbuss« pripeljali v London 13 ton čistega sovjetskega zlata; zadnje dni decembra je sovjetska ladja »Belosostrov« izkrcala v Londonu 7 ton čistega zlata, za njo »Iman-dra« in »Livoge« vsaka po 10 ton. Med božičnimi prazniki je torej skupno prispelo v London 40 ton sovjetskega zlata. Vrednost zlata, ki so ga pripeljali v London samo v enem tednu, je dosegla 46 milijonov dolarjev. Z letali so v istem tednu pripeljali še dve toni sovjetskega zlata. Pri Angleški narodni banki (Bank of England), kakor tudi pri londonskih bankah, ki se bavijo s trgovino zlatu, niso mogli časnikarji zvedeti, zakaj pravzaprav pošilja ZSSR toliko zlata v London in kam odhaja zlato iz Londona. Zlato, ki so ga pripeljala 3 letala holandske družbe »K.L.M.« v začetku decembra, je prevzela »Bank Samuel Montague«, ki se je specializirala v trgovini z devizami in zlatom. Znano je, da je ta banka v dobrih zvezah z Angleško narodno banko in da nastopa pogosto za njen račun. V finančnih krogih so opazili, da so-prispele zadnje velike pošiljke zlata v London prav v trenutku, ko zapade rok za plačilo 176 milijonov dolarjev na račun angleškega dolga v Združenih ameriških državah in v Kanadi. Pravijo tudi, da so nekaterim pošiljkam sovjetskega zlata zdrgnili sovjetski žig (srp in kladivo) in da so jih iz Londona poslali v Ameriko. Ni dvoma, da je sovjetsko zlato olajšalo finančni položaj Anglije nasproti ZDA in da je s tem doseglo tudi svoje politične namene; saj se kaže Vel. Britanija vedno bolj spravljivo nasproti Rusiji kakor ZDA. Iz Londona pojde precej zlata tudi v druge zahodne evropske države. Ni dvoma, da si hoče Rusija s temi pošiljkami nabaviti več tujega denarja (deviz), da bi z njimi lahko plačevala svoja naročila v zahodnih državah. SOVJESTKO ŽELEZO ZA ANGLIJO Prvič po vojni bo (Sovjetska zveza pričela dobavljati Angliji surovo železo iji mangan v večjem obsegu. Službeno namreč so v Londonu objavili, da so že na poti sovjetske ladje natovorjene s temi rudami. Zveza angleške železarske in jeklarske industrije je nabavila v Sovjetski zvezi 100.000 ton surovega železa, ki ga bodo Rusi dobavili v teku naslednjih mesecev. Sovjetska zveza je postavila v primeri z drugi- Pnova danega poslovanja v Jugoslaviji V novem letu je jugoslovanska vlada izdala nove devizne odredbe, ki jim je glavni namen pospešiti izvoz in hkrati skrčiti uvoz blaga, ki ni nujno potrebno in ga Jugoslavija že sama proizvaja. Tako bi se izboljšali trgovinska in plačilna bilanca. Izvoz bi se po načrtih moral povečati za 20% v primeri z izvozom v letu 1952 in za 300/o v primeri z lanskim izvozom. Odstotek deviz, s katerim bodo izvozniki prosto razpolagali se poviša; davek na tečajno razliko je po novi uredbi za vse izvoznike enoten. Izvoznih koeficientov je zdaj samo 13, število uvoznih koeficientov pa se je skrčilo na 10. Izvršena je bila preosnova v poslovanju obračunskih mest. Vpeljani sta bili dve devizni tržišči namesto enega, tako da bodo posebej prodajali, o-ziroma nabavljali devize za potrebe reprodukcije, a posebej za investicije. Za prvo tržišče so bili določeni »redni«, a za drugo »posebni« sestanki. Devize, nabavljene na obračunskem mestu, se ne bodo mogle svobodno prodajati. Na sestankih, kjer bodo nabavljali devize za investicije, kakor n. pr. za investicije v kovinski indu-striji; ladjedelništvu in elektroindustriji, bo prodajala gospodarskim podjetjem devize samo- Narodna banka. Na rednih sestankih bodo lahko nastopala gospodarska podjetja in Narodna banka kot kupci in prodajalci. Novost predstavlja tudi uvedba terminske kupčije z devizami, ki je doslej ni bi’o. Pri tej mora vselej nastopati Narodna banka kot kupec ali prodajalec; sama gospodarska podjetja ne smejo sklepati me^ seboj terminskih kupčij z devizami. OMEJITEV IZVOZA IZ JUGOSLAVIJE Jugoslovanska vlada je prepovedala izvoz raznih petrolejskih derivatov, modre galice, surovih kož in nekaterih vrst lesa. Ustavljen je bil izvoz tudi krušnega žita, moke, jedilnega oljaj slanine in semen nekaterih in dustrijskih rastlin. Omejen je bil izvoz nekaterih izdelkov železarske, lesne in živilske industrije. Ostal je v veljavi izvoz starega železa, železne rude, surovega železa, barvnih kovin in njihovih zlitin. mi dobavitelji ugodno ceno. S sovjetskim železom bodo pokrili eno desetino železa, ki ga bo Anglija uvozila v tem letu. Lansko leto je Anglija uvozila 1,5 milijona ton surovega železa, predvsem iz Holandije, Francije, Avstrije, manj pa iz ZDA in Kanade. Letos bo uvoz zmanjšan. SOVJETSKI PETROLEJ NA SVETOVNEM TRGU Londonski »Financial Times« navaja nekaj podrobnosti o izvozu sovjetskega petroleja. Moskva si je zagotovila monopol za plasiranje svojega petroleja v Finski in Islandiji. ZSSR že izvaža ali bo izvažala v kratkem petrolej v Švedsko, Francijo, Argentino in Izrael. Izvoz sovjetskega petroleja doseže letno 2-3 milijona ton. ZSSR in njene zaveznice proizvajajo 2 odst. svetovne proizvodnje petroleja. Proizvodnja romunskih vrelcev se ceni na 9 milijonov. Ni znano, koliko dajo novi vrelci na Uralu in Volgi, ki so jih Rusi proglasili za »drugi Baku«. Niti ni znano, po kakšni ceni prodajajo Rusi svoj petrolej. Pravijo, da po cenah na svetovnem trgu; včasih ceno tudi nekoliko znižajo. Obresti na vloge v italijanskih bankah. Te dni je prišlo med italijanskimi bankami do prostovoljnega sporazuma glede obrestovanja vlog. Novi sporazum nadomešča nekdanji bančni kartel z izjemo, da je nekoliko bolj prožen glede višine obresti. V zadnjih dveh letih se je med bankami razvila konkurenca za pridobivanje vlog. Zato so banke temu primerno povišale obresti na vloge. Ta pojav je vznemiril nekatere bančnike, ki so se bali, da bi se obresti preveč ne dvignile. Po novem sporazumu, ki še ni bi] uveljavljen, se ravnajo obresti po roku vin kulacije, proste vloge (nevinkulirane) ki pe dosežejo 5 milijonov lir in ki ostanejo naložene vsaj leto dni, se o brestujejo po lestvici od 0,50 navzgor; pri 100 milijonih in višjih zneskih dosežejo obresti 30%. Obresti na posojila so v Italiji še vedno silno visoke in dosežejo pri bankah s stroški vred okoli 12-13%. V tem pogledu je ostal položaj neizpremenjen. Povišanje italijanskega denarnega obtoka. Konec n,ovembra 1953 se je italijanski denarni obtok povišal za 17,3 milijarde lir nasproti stanju konec oktobra. Od oktobra do novembra leta 1952 se je obtok zmanjšal za 6,8 milijarde, v istem razdobju leta 1951 pa povečal za 14 milijonov. Sodijo, da je povečanje y glavnem sezonskega značaja. Konec novembra 1953 je obtok dosegej 1.317,3 milijarde lir. Francoski frank je čvrstejši. Položaj francoskega franka se je v zadnjih mesecih zboljšal. .Za 100 frankov so v Cu-rihu na prosti borzi plačevali: 10 sept. 1953 1,065 švicarskega franka, 10. dec. 1,05 in 19. dec. 1,13 švicarskega franka. Dne 8. januarja je veljalo 100 francoskih frankov v Curihu 1,145 švicarskega franka, v Parizu pa je dolar stal 372 frankov. Decembra 1952 je 100 frankov veljalo v Curihu 1,04 švicarskega franka. V Parizu je cena dolarja padla od septembra 1953 v treh tednih od 400 na 376 frankov, švicarskega franka pa od 93,25 na 88,5 francoskega franka. Proti koncu lanskega leta so dohodki fran, o-ske državne blagajne tako narastli, da je država z lahkoto vrnila Narodni banki (Banque de France) 20 milijard lir. Država se nasproti banki lahko zadolži do 240 milijard; do 10. dec. 1951 se je zadolžila za 200-milijard. Razvrednotenje izraelskega funta. Okrožnica izraelske vlade dne 29. dec. 1953 uvaja pov tečaj izraelskega 'urita za pekatere transakcije, čeprav ostanejo službene kvotacije za druge še vedno na dosedanji ravni: 1 izraelski funt za 1 dolar. Za .vse transakcije v tujih valutah velja tečaj 1,80 izraelskega funta za dolar. Izjema velja samo glede prodaje diamantov; za la velja tečaj 1 funt za 1 dolar. Prispevki tujih finančnih skupin se bodo menjavali po tečaju 1,30 funta za dolar. Devize za uvoz bo država dajala na razpolago uvoznikom po tečaju 1 funt za 1 dolar, ako pojde za uvoz nujno potrebnega blaga, kakor žita, moke, mesa, živine, mlečnih proizvodov, jajc, suhega in svežega sadja, rastlinskih proizvodov, gorivo, žvepla, pirita, oljnatih semen, bombažnega olja, semen, jedilnih maščob itd. Vzhodna - zahodna marka. Dne 2. januarja so plačevali v berlinskih menjalnicah 435 vzhodnih mark za 100 zahodnih in prodajali 100 vzhodnih mark za 24,45 zahodnih. Dne 8. januarja so berlinske menjalnice zahtevale za 100 zahodnih mark 430 vzhodnih in 100 vzhodnih za 24,69 zahodnih Mednarodna trgovina TržašKi lesni trg Zaradi praznikov je kupčija z lesom nekoliko zaostala, pa tudi sicer vlada na glavnem tržaškem tržišču to je v kupčiji z Levantom mrtvilo'. Bojazen pred hujšo konkurenco lesa iz Romunije in Sovjetske zveze se je povečala Tako predvideva n. pr. nova sovjetsko-israelska trgovinska pogodba izvoz večjih količin sovjetskega lesa. Tržaške ponudbe lesa (izbira Le-vant), namenjene na Bližnji vzhod, se sukajo okoli 38,50-39,5Q fob. Centimetrsko žagano blago niha med 36,50 in 38 dolarji fob. CSR je razprodala vse blago; podjetje »Ligna« je sporočilo, da ne more prevzeti novih obvez do marca. Vse kaže, da tudi Jugosla vij a nima posebno mnogo biaga na razpolago. Izvoz jugoslovanskega lesa v letu 1953 je za 27% prekosil izvoz iz prejšnjega leta. Dosegel je 1,200.000 ton v skupni vrednosti 17 milijard dinarjev. Glavni kupci so bili Zah. Nemčija, Turčija in Egipt. Poročila z italijanskih tržišč pravijo, da je težko nabaviti v Avstriji dobro postano blago. Informativne cene za blago f.co vagon Trbiž: jelove deske 0-III 23.000 -23.500, III 20.000 — 20.500, III-IV 18DOO—19.000, tramovje 12.500—13.000 kub. m. Jugoslovanske informativne cene: »tombante« 24.000 III-IV 20.000, tramovje 13.000 franco vagon Sežana. VZHOD = ZAHOD Trgovinska pogodba ZSSR z Izraelom. Predstavnik izraelskega ministrstva za zunanje zadeve se je skoraj 2 meseca pogajaj v Moskvi za sklenitev trgovinske pogodbe. Po novi pogodbi bo Izrael dobavljal ZSSR pomaranče in limone ter banane. ,Za Novo leto so v Moskvi že lahko uživali izraelske pomaranče, ki so bile na razpolago v mnogih restavracijah. Izrael bo kupil v Rusiji 100.000 ton petroleja, v treh mesecih nadaljnjih 100.000 ton. Glede cene surovega petroleja se še niso dogovorili. Pogajajo se še za nadaljnjo dobavo pomaranč in limonov ter jedilnega olja v zameno za sovjetski les. (Danes še ni mogoče reči, koliko bo ta dogovor glede dobave ruskega lesa škodoval tržaški lesni trgovini, ki prodaja les Izraelu). »Izvestja« za pospešitev izmenjave. Moskovski list »Izvestja« je mnenja, da bi zahodne države lahko prihranile mnogo dolarjev, ko bi več kupovale v vzhodnih državah ter bi se izmenjava med vzhodnimi in zahodnimi državami dvignila na predvojno. Moskovski list piše dalje, da je današnji mednarodni položaj ugoden za razvoj te izmenjave. Po .njegovem mnenju so trgovci in industrije! v kapitalističnih državah mnenja, da ne bodo mogli razširiti svojih zunanjih tržišč, ako se ne obnovijo normalni stiki z ljudskimi demokracijami. CSR ni več v Mednarodni banki. Med tako imenovanimi vzhodnimi državami je bila doslej edmo Cehoslovaška članica Mednarodne banke za obnovo. CSR bi morala plačati delež v višini 625.000 dolarjev. Predsedništvo banke je septembra 1953 pozvalo češkoslovaško vlado, naj do 31. dec. vplača omenjeni znesek. CSR tega ni storila. Za radi tega je predsedništvo ukinilo član- stvo CSR, vendar je v svoji izjavi dodalo, da se ta lahko obnovi, ako CSR vplača svoj delež do 31. dec. 1954. ENOTNA PREVOZNA TARIFA ZA EVROPSKI PREMOG Na železniški tarifni konferenci v Genovi, ki so ji prisostvovali predstavniki držav premogovne skupnosti ter Švice, Avstrije in Vel. Britanije, je bilo dogovorjeno, da se za prevoz premoga uvedejo tarife zahodnonemških železnic. Italijani so namreč izrazili željo, da bi se železniška tarifa za prevoz premoga znižala. Sedmina uvoženega premoga pride v Italijo po železnici, ostali po morju. Ta predlog je bil odbit in sprejet predlog o uporabi enot ne nemške tarife. MANJ JEKLA V NEMČIJI Proizvodnja valjanega jekla v .Zah, Nemčiji je znašala lansko leto 10,202 milijona ton in je bila za 400.000 ton manjša. Usojaiska razstava v Zaoreliu Zagreb, decembra 1953 Lansko leto je bila na sejmišču Zagrebškega velesejma prva razstava us nja in obuvala, katere so se udeležila vsa jugoslovanska usnjarska podjetia. Letos je uprava Hrvatske organizirala sredi decembra drugo takšno razstave. Cas za razstavo je bil srečno izbran, ker je omogočil pravočasno razstavlja nje novih modelov za spomladansko in poletno sezonq 1954. Poleg domačih razstavljalcev so razstavljala podjetja iz Avstrije, Belgije, Anglije, Francije, Nemčije, Švedske in Švice. Jugoslovanska podjetja so razstavljala surovo in izdelano usnje, nadalje krzna, obuvalo, usnjarsko konfekcije in galanterijo. Sodelovala so tudi razna kemična podjetja, ki proizvajajo vse vrste kemikalij za usnjarsko obrt. »Usnjarski remont« iz Slovenskih Konjic je razstavljal tudi stroje za obdelavo usnja. Tudi tuja podjetja so razstavljala takšne stroje. Razstava je zavzemala prostor 3.000 kv. metrov. Specializirane razstave usnjarske stroke bodo v Zagrebu prirejali tudi v bodoče. Poleg nalog, ki jih ima razstava za pospeševanje proizvodnje v sami Jugoslaviji, bo njena naloga tudi v tem, da_ omogoči zbliževanje in povezavo industrije razvitih zahodne.ev-'opskih držav z državami jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda, ki razpolagajo s surovinami za to gospodarsko vejo. Ob tej priložnosti je bilo mogoče s sodelovanjem »Narodnega magazina« v Zagrebu prirediti tudi modno revijo, na kateri je to podjetje prikazovalo razne modele za obleko v bližnji se zoni; poleg tega so sami razstavljale! usnjarske industrije razstavljali nove modele čevljev, krzna in. usnjarskih konfekcij. SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM Letos bo zagrebški spomladanski velesejem že od 5. do 14. marca, medtem ko je bil lanski šele v maju. Na spomladanski prireditvi razstavljajo samo jugoslovanska podjetja, medtem ko je jesenka prireditev mednarodnega značaja. Na lanskem spomladanskem velesejmu je sodelovalo 653 podjetij, ki so razstavljala 2.670 artiklov. Zaključne kupčije so dosegle 23 milijard 800 milijonov, kar predstavlja vsekakor lep uspeh. M. V. XXXIII. ČUDOVIT SVETLOBNI POJAV Pluli smo v zavetju otolca! katerega glavno pristanišče smo zjutraj tako v naglici zapustili. Ves dan smo imeli lepo vreme; morje je bilo mirno, rahli veter ga je komaj vzvalovil; bilo je čudovito prozorno, tako smo večino časa prebili naslonjeni ob o-graji na krovu, opazujoč jate tonov, ki so nas prehitevali ali pa se povprek zaganjali izpod ladje. Zadrževali so se približno tri metre pod morsko površino plavajoč v gostih jatah ali pa so negibno ždeli ne meneč se za ladijski gredelj, ki 'je skoro neslišno polzel mimo njih. Sončni žarki, ki so globoko prodirali v temo globočin, so se odbijali na srebrni preprogi, stkani od tisočev in tisočev sardin. Njena valujoča, jekle-nosiva površina se je od časa do časa pretrgala, ko so v njo planili požrešni dellira ter se m/o ; zopet sir-nila. Za nami je že davno izginil otok sv. Vincenca, a tudi otoka sv. Lucije in sv. Nikolaja so se v nejasnih obrisih izgubila na obzorju. Nahajali smo se točno v sredini bazena, ki ga z vseh strani obkrožajo ti čudni otoki svetnikov. Nič več se nismo mogli skrivati v zavetju otokov in močan pasat nas je vedno bolj pozibaval v svoj divji ples na valovitem morju. Ker je bila ladja popolnoma prazna, jo je krmar le s težavo držal v določeni smeri. Krmarjenje je postajalo vedno bolj težavno in utrudljivo, tako da smo se morali vsak četrt ure vrstiti prav vsi ob tej nezaželeni telovadbi. Ob zahodu nam je toneče sonce za hip osvetlilo daleč pred nami obrise kopne zemlje — otoka Mapo, enega izmed enajstih otokov arhipelaga Zelenega rta. Ta pojav nas je nemalo začudil. Natančno smo vodili navigacijo in ni bilo dvoma, da smo od otoka bili oddaljeni še celih 90 milj. Kako je pa potem mogoče, da smo na tako veliko oddaljenost že videli njegove natančne obrise? Ob naši obali je vidljivost na velike oddaljenosti mogoča, ko se po nenadnih nevihtah ozračje očisti velike množine prahu in drobcev zemlje, ki so v prenasičenem ozračju preprečevali dobro vidljivost. V predelih, kjer smo se mi tedaj nahajali, se pa temu pojavu prav nasprotno pripisuje prisotnost velikih količin trdih organskih telesc v zraku. To so enostanične, male, sladkovodne živalice v školjkah od kalcijevega karbonata in so tako neznatne, da jim s prostim očesom ne moremo razbrati podrobnosti; vzhodni pasatni veter jih prinaša od afriškega konti-nenta Učenjaki jih imenujejo zračni plankton. Ta neznatna bitja, obdana s kalcijevim oklopom tvorijo v ozračju nekak zastor, podoben tistemu v kino dvoranah, na katerem se vsled lomljenja svetlobnih žarkov odraža slika predmeta, ki je v resnici mnogo bolj oddaljen ter ga prosto oko opazovalca sploh ne bi moglo doznati. Naslednjega dne smo na sidrišču, kjer smo se vsidrali, nabrali v gubah jader poln kozarec zračnega planktona, ki se je prostim očem vidci prav navaden rjav prah. Ko sem ga po našem prihodu v Argentino izročil znancu na biološkem institutu v La Plati, je ta v mojem kozarcu prahu z arhipelaga Zelenega rta odkril 24 različnih vrst organskih telesc in 12 vrst rastlinskih semen. Medtem ko sem ga na omenjenem sidrišču nabiral na jadrih naše ladje, še zdaleč nisem mislil, da so v njem pomešana živa bitja in semena rastlin. Hotel sem samo dokazati, da pasatni veter nosi s seboj daleč v Ocean puščavski pesek. Nikakor pa nise.vi mogvl slutiti, da bo ta moj kozarec prahu zbudil večtedensko časopisno polemiko argentinskih naravoslovcev, ki je prenehala šele potem, ko se je njihova pozornost obrnila k drugemu, srečnejšemu pomorščaku, ki je v vodah Patagonije baje videl veliko morsko pošast podobno dinosavru. JUNAKI NA MAVI V porajanju jutranjega svita smo zagledali pred seboj vulkanske grebene otoka Mapa. Se nekaj ur plovbe m že smo vrgli sidro na slabem sidrišču glavnega in hkrati edinega pristanišča na otoku. Porto Ingles z vasico Nossa Seiiora de Luz leži na valoviti planoti izpod najvišjega vrha Monte Penoso (560 m). Zaliv, v katerem smo spustili sidro, je zelo slabo zaklonjen in ne nu- di ladjam varnega zavetišča pred jezo vedno razdivjanega Oceana. Obdajajo ga nad 50 metrov visoke pečine, ki strmo padajo v morje ter se le na tistem kraju v njih stiska ozka plaža, ki predstavlja edini varen pristan ribiškim čolnom. S krova ))Genovea smo lahko uvozili samo dve skromni koči na robu pečin, ob katerih je bil postavljen visok, železen drog, ter konico starega cerkvenega zvonika, ki je izdajal kraj, kjer se je skrivala vasica. Na plaži, ki se je stiskala med pečine, so bili daleč na kopno povlečeni ribiški čolni, dočim se je ob ozki peščeni pas n enakih presledkih zaganjal dolgi val Oceana. Nekaj metrov proti seuero-zahodu je skalnata obala prehajala v široko, belo penečo se črto, ki se ;e zajedala globoko v notranjost otoka. Tam so bile soline. Ropot verige sidra je privabil nekoga iz koče na grebenu pečine. Kmalu nato smo zagledali, kako se je na visokem drogu trikrat dvignila in spustila v pozdrav zeleno-rdeča, portugalska zastava. S tremi dolgimi žvižgi brodske sirene in spuščanjem zastave je tudi ))Genova« odgovorila na izkazano vljudnost. Ni preteklo četrt ure, ko so se na robil pečin pojavile napol gole postave domačinov, dočim se je na plažo ob čolnih pripodila gruča vreščečih pobalinov. Morje je bilo preveč razburkano, da bi spustili naš čoln in že smo s.: spraševali, kako bomo sploh v tem čudnem pristanišču prišli na kopno, ko se je od skalovja tik poa zastavnim drogom, odtisnil velik čoln in se usmeril k naši ladji. Z daljnogledom sem začuden opazoval te spret- ne veslače, ki so se upali s to tako krhko ladjico na tako razburkano morje. Kasneje sem spoznal, da (im je to bilo vsakdanje opravilo, kateremu so se morali pod pritiskom razmer privaditi. Morje je v teh predelih vedno enako razburkano. Dolgi val Oceana je prebivalcem otoka Mapa nerazdružljiv prijatelj; pozdravlja jih ob vsakem času v vseh letnih dobah, zaganja se ob pečine njihovega otoka z vedno enako odmerjeno silo in se često spremeni v še hujše divjanje, ko se nad arhipelagom sprostijo jesenski viharji. Da bi morju iztrgali mali delež njegovih ogromnih zakladov, ki jim je potreben za samoobrambo, so morau k njemu že davno pristopiti s skromnimi sredstvi, ki so jih imeli na razpolago — ohrabreni pri tem edino s prezirom do nevarnosti, ki ga slabiči imenujejo neumnost, medtem ko ga mečni nazivajo junaštvo. In res bomo videli, da so vsi ti možje, žene in o-troci, vsak po svoje pravi junaki. Čoln se nam je že močno približal. S prsnim jadrom in strojem smo obrnili nGenovov. povprek na veter, tako da bi prišleci lahko pristali ob našem boku, ki je bil v zavetju. Po lestvici iz vrvi se je okretno povzpel na krov čokat črnec, oblečen v lepo modro u-aiformo, ki je bila bogato okrašena z zlatimi našitki. Tedaj mi je Martin Garcia Demetrio Pereira, upravnik otoka Mayo, prvič prisrčno stisnil roko v pozdrav in že ta trenutek sem občutil, da si bova kmalu postala dobra prijatelja. V brezhibni francoščini nam je izrazil dobrodošlico in nam sporočil pozdrave svojih otočanov K. P. (Se nadaljuje) P — je na menicah znak, ki pomeni protestirana. p — pomeni per ali pro: per 15 maj pomeni za 15. maja; pro mesec je mesečno. p.a. — je kratica za »pour« acquit«, ki se napiše na menicah, računih in podobnih listinah ter pomeni plačano, poravnano. pacifiške železnice — so železnice v ZDA, ki spajajo Atlantski ocean s Pacifikom (Pacifik je Veliki ali Tihi ocean). palec — je mera = 2,63 cm; angleški palec je del yarda in meri 2,54 cm. paladij (Pd) — pila tinska kovina, stpec. teže 11,5, tali se pri 1557 stopinjah. V rabi za različne instrumente, zlitine in v zobarstvu. paluba — je vodoravna pregrada, ki deli ladjo v nadstropja. Glede na namen, o katerem razlikujemo: glavno (tudi samo paluba), srednjo, spodnjo in. promenadna palubo. Na vojnih ladjah: baterijsko, manevr- sko; Pan — grški bog gozdov, rastlinstva in pastirjev. pan — v sestavi pomeni vse: pana-eeja je zdravilo proti vsem boleznim'.. Panevropa je vsa Evropa kot celota. Panamerika, panslavizem itd. Panama — je republika v Srednji A-meriki; pomeni tudi vrsto platna in vrato slame za izdelovanje klo-bukov-sl amnikov. Panamski prekop — je začel graditi 1882 Lesseps. Odprt je bil 1. 1914. Meri 78 km. Panamska zona je pas zemlje z obeh strani prekopa površine 1435 kv. km in pripada ZDA. Med gradnjo prekopa je prišlo leta 1888 do finančnega zloma in do številnih procesov (1892—1898) v Parizu. papirji vrednostni — so listine ki o-lajšajo kredite vseh vrst (kreditne listine) in tudi posredujejo' plačila. Predstavljajo določen znesek, ki ga je upnik posodil državi, občini (javnim ustanovam) ali velikim gospodarskim ustanovam (zasebne ustanove). Ločimo jih v obveznice ali delnice; prve nosijo obresti (obrest-IjiVi vrednostni papirji), drugi pa dividendo (divtjdendnfi vrednostni papirji). Obresti so stalne, dividenda se lahko menja. par — označuje dve enaki stvari (par rokavic). para — je stoti del dinarja, jugoslovanske denarne enote. G. M. COLOMBIN & FIGLIfl UVOZ - IZVOZ pi,ut o : in IZDEUKOV Trst, Ulica I, della Croce 4 TEL. 94-570 T!0r. C0LINTER - TRIESTE Oddaja av!iimobi!ov v najemi za prei/oz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC Trst, lil. Timeus št. 4 - Tel. 80-296 v uradu - Tel. 83-110 duma CENE UGODNE 1 CENE UGODNE I S2S PRODAJA STAVBNEGA MATERIALA Stavbni les - železo -omet - cevi ETERN1T cementne cevi i. t. d. Kupujemo storo železo in kovinske odpadke Prevzem in dostava na dom £. UGUSSI (exMichelli) Trst. ul. deiristria 155 (Svi Ana) TEL. ŠT. 93-459 Stavbeni les, nov in rabljen Mehanična delavnica in proda a motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul Udine 81 • Telefon 375-12 Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUITO“, motocikle , GANNA", dvokolesa priznanih znamk ter pribor za ..VESPE'- in „LAMBRETTE" parafin — je vosku podobna, v . netopljiva snov. Pridobi se >z stilacije .katrana, oglja 'i sl. r!jj rablja se za sveče, nepremo^U tkanine, v zdravilstvu. P. olje . za pogon Dieselovih motorjev, žilo za stroje in v medicini. , parcela — je kos posestva, ženim1®. Parceliranje. — razkosanje zeB1: Po' italijansko particetla. pomeni v Italiji odvetniški stl kovnik. pariteia — je enakost, enakapravflc. Denarna p. je tista količina 11 denarne enote, ki ustreza PraY likšni količini čistega zlata v 1 gi valuti. Kurzna ali tečajna P izenačenje deviznih tečajev na ličnih borzah. »GOSPODARSTVO11 Izhaja vsak drugi petek. — UB^i STVO in UPRAVA: Trst, Ulica GePP* tel. 38-933 - CENA: posamezna šte'1'' lir 25; za Jugoslavijo din 15, za con® din 15. -- NAROČNINA: za STO 9% lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. F ček. račun »Gospodarstvo« št. ll-939fiV Jugoslavijo letna 380 din, polletna, din; naroča ss pri A.D.I.T.-u, DRZ. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva^; 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 892; za cono B letna 380 din, polletna din, naročnine se polagajo pri »LlU Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OG%, se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg ^ doni 4, Trst, tel. 93-589, ali nepOSr% pri upravi »Gospodarstva«. — 6»1 OGLASOV: za vsak m/m višine v enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo Glavni urednik dr. Lojze Berc^ Odgov. uredni^ dr- Stanislav Ofi13* Založnik: Založba »Gospodarstva* Tisk: Tiskarna »Graphls<<^ iNIK AVTOBUSI „13 Carsica” Odhodi: Iz TRSTA na PROSEK ob delavn||i!l .30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 1 3.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 'U 0.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, % 2.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, jU 9.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; S Pn°’i KA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00. ' 1.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 'J. '1.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, % 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15’, ledeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, •h 11.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 'F ■7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21 12.00, 23.20, 00.20. PRIZNAM STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovin9 vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN POP311 "ILA . NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE Priporoča se PRAČEK MARTII* Skedenj - ULICA Dl SERV0LA 124 __________________________' MIZARJIH Peske smrep. i/iirTA.,.Is kove, mocv KMETO.AlCI H snoVQ in trdih PODJETNIKI | lesov, M0 in paiketB nudi n a j u g a dne iB calea Tel. 90441 X R S T Viale Sonnino, p?ePdeAlVavLa KAROSERIJ BEMBl* barvan)' nErrirs?« dmkvmi , RUS!SIAX tapeciran# II18T, ULCOLIIGNA ST. 48 • TELEFON Uvozno in izvozno podjetje J>. F UK KI TRST Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29^: Uvažamo in izvažamo predvsem pSiifoviise ter vse vrst* lesa Teleg. KAN H a H H B mt 0 S) < S) !S s s -s FU ps ■= g. s tl Z =-: a NI H Nt 4 e (d< JN £ 0 S Ui o g” «-4 srt srt G/3 N— st* 3 pi . i do da do od in i9i I se; ta: vi žir 1 vil Jer S je roi str ho svi ho Po če] let VS( St bo t0( ja tai Po ; Po Na »S( bil Jui Po. Št; »I Us let 'hi Ot dr: Ve: lij: Po v m Av K žir ih] v! b ] lor ‘Uj hit (z; Hi Sa: de: ho cei siri zu (6( do i od od zla zat vei cer I Vei ok: lor ha: An io hia Ph < TR t skl bal » in «d bla »C; 978 fre iz 1 ha. het ir, »Ll hi d 0U( hO{. iz I har Voj »Er Gu lin; SEDE 2, TRST . ULICA PABIO PILZI ST. tO/l. . TELEPON IT. 18.08 SPOnARSKFGA ZDRl ITFNJAl U8SP8D8RSKI (ZP«K ČOKE B pod"jugoslovansko upravo Pijava dohodkov v letu 1953 , Kot znano so vsi davkoplačevalci 'j°lžni, da do 31. marca t. 1. predložijo 'pVčnim oblastem prijavo vseh svojih dohodkov doseženih v letu 1953 zaradi “dmere zgradarinskega, dohodninskega lri dopolnilnega davka za finančno leto >954/54. Tudi letos bo tajništvo SGZ za člane Javljalo in vlagalo te prijave. Opo-zarjamo pa člane, da že sedaj pripra-v>io sledeče podatke in dokumente: . >• osebne podatke prijavitelja in dru-2iuskih članov; 2- podatke o hišah in drugih zgradbah, ki so last prijavitelja t. j. šte-v»o prostorov, nadstropij, znesek na-lathnin in podobno; 3. davčne plačilne liste za 1953 in za 1953/54 ter eventuelne podatke o sporazumu z davčno upravo o povišanju obdavčljivega zneska na osnovi prijav za prejšnja leta; 4. zneska drugih davkov in taks, ki se nanašajo na obrat; 5. najemnina za lokal, izdatki za razsvetljavo, kurjavo, prevoze, telefon, poštnine, zavarovanje in druge izdatke v zvezi z obratom; 6. zneska mezd in plač izplačanih uslužbencem v letu 1953; 7. znesek izdan v 1953 za nabavo blaga, surovin in drugega materiala; 8. vrednost blaga in surovin na zalogi dne 31. XII. 1953 in 9. kosmati izkupiček v 1953. Tajništvo SGZ je članom na razpolago za vsa pojasnila in nasvete v pogledu sestave prijave . Davek na poslovni promet (IGE) Opozarjamo vse člane, ki so po zakonu dolžni, da davek na poslovni promet plačujejo v pavšalnem letnem znesku (IGE in abbonamento), t. j. trgovce pa drobno, obrtnike, gostilničarje in krčmarje, da izvršijo prijavo kosma, tega izkupička, doseženega v 1953 zaradi odmere davka na poslovni promet za 1954. Tajništvo SGZ je članom na razpolago za sestavo in vložitev prijave. . Razgalili so se. ZVU je odločila, da >e treba novo šolo pri Sv. Ivanu iztočiti Slovencem, ki se stiskajo v me-po starih poslopjih in celo po stanovanjih. Demokristjanski občinski potniki so zaradi tega zagnali stra-»Ovit krik! Pomislite, gre za šolsko Poslopje pri Sv. Ivanu, kjer so se pri-je>i Italijani naseljevati šele pred 40 et;>. Politika gre za tem, da bi bile ^Se šole mešane se pravi, da ne bi ‘->ovenci bili nikjer popolnoma svobodni. Pošta je vrnila »Gospodarstvo«. Na-oChikom iz miljskega poštnega okra->a- ki niso prejeli pravočasno naše ‘^dnje številke, sporočamo, da je vso j^iljko vrnila pošta, ker je bilo ime Pošte (Milje) označeno v slovenščini. ”a vsakem izvodu je nekdo napisal ’sconosciuto« (nepoznan). Označba je ,»a brez podpisa in žiga, ker se je Jdnak pač ustrašil našega protesta in Posledic. Na naš protest je glavna pota v Trstu zopet sprejela pošiljko. uPatno, da so naročniki nato prejeli Ust, Mnogo žrtev — manj mraza. Novo ®t° se je predstavilo Evropi s hudim jotazom in silnimi snežnimi zameti, o Severnem morju pa tudi na Ja-rahu so divjali silni viharji. Na se-oru je več iacjjj obtičalo; to se je Sodilo tudi z vlaki v Jugoslaviji, Ita bi' Avstriji, Švici itd. V Italiji so se Pojavili volkovi Zaradi burje je bil Trstu hujši mraz kakor v Ljublja-bi- Ogromni plazovi se spuščajo v Atriji in Švici. Govorijo o 200 žrt- vah. Temperatura v Trstu je bila o-koli 3, a na Krasu okoli 7 pod ničlo. Seveda smo še daleč od mraza iz leta 1929 (okoli 15 stopinj v mestu), ki je uničil toliko oljk in trt v okolici. Proti koncu januarja se igra utegne ponoviti. 10-letnica »Corriere di Trieste«. Na dan Novega leta je »Corriere di Trie-ste« praznoval desetletnico svojega obstanka. List se bori za neodvisnost Trsta in za njegovo boljšo bodočnost. Nove tarife za zračno pošto so vpeljali v Italiji Davki so vrgli več. Razne pristojbine in posredni davki na promet so v coni A v 11 mesecih lanskega leta vrgli 7.182.385 tisoč lir (od tega sam IGE 5.988.231 tisoč); v istem času leta 1952 6,895.421 tisoč (IGE 5.729.666 tisoč). Manj piva. V prvih 11 mesecih 1353 je proizvodnja piva v Trstu dosegla 136.643 hektolitrov (v istem razdobju 1952 152.693). Več podjetij. Konec novembra 1953 je bilo v registru Tržaške trgovinske zbornice vpisanih 17.391 podjetij, se pravi 28 več kakor konec oktobra. Manj prometa. Po začasnih podatkih je pomorski promet skozi javna skladišča v Trstu dosegel lansko leto 1.160.000 ton, leta 1952 1,830.737 ton. Množina izkrcanega blaga je padla za 670.000 ton, in sicer žita od 800.008 na 475.140 in premoga od 469.000 na 190.000. Množina vkrcanega blaga je napredovala od 620.365 na okoli 690.000 ton ..Kud mraz je zadržal delo v nabre-'hskih kamnolomih. Splošna konjunk-Ur3 je razmeroma zadovoljiva, toda le a Prodajo blokov, namenjenih veči del j >uiino. Obdelovalna industrija, ki de-a 2a domači trg, komaj leze dalje. Podajamo kratek pregled podjetij, ki Oftiijo kamen v Nabrežini ali ga obde aie)o. Izmed starejših podjetij naj o-rienuno kamnolom arhitekta Radoviča Zaposluje 6-8 delavcev), nadalje’ IMA hPdustria Marmi Aurisina — Maran-Sanovi nasledniki, zaposluje 15 do 20 elavcev); Caharija ima glavne kam-olonae v Repnu; Gorlato (40-50 delav-Cev>, SMAT (Societa Marmifera Auri-Sina-Trieste (okoli 20 delavcev), Piz-ZP1 (6 do 8 delavcev/, Cava Romana 0-100 delavcev) in Montecatmi (13 0 >5 delavcev). ®tevilo zaposlenih delavcev ni vedno a>°čilno za proizvodnjo podjetja; ta 0(ivisi od razpih okoliščin. Tako n. pr. 'isti od kakovosti kamnoloma. Prav ato proizvajajo nekateri kamnolomi ec kamna z manjšim številom delav-Cev kakor drugi. Kakor rečeno, povprašuje tujina pogini po blokih; cena bloka se suka poli 46.000 lir za kub. m. f.co kamno-ph- Kamen gre neposredno v tujino, akor v Severno Ameriko, v Egipt, v . hglijo, Švico itd. Angleži povprašuje-zlasti po belem kamnu. Nabrežinski otarmor nabavlja tudi Carara in ga treProdaja po svojih starih zvezah. Obdelovalna industrija dela skoraj izključno za domači trg, v prvi vrsti za Trst. V gradbeni stroki izpodriva naravni kamen zlasti cement, kakor n. pr. pri izdelavi polic za okna in okvirov za okna, ki so navadno iz umetnega kamna (belega cementa). Redko katero podjetje naroča danes polne stopnice; potrošniki se zadovljujejo z navadno marmornato ploščo (okoli 3 cm debelosti), ki se položi na stopnico iz cementa. Plošče za stopnice se prodajajo po 1800 do 200 lir za linearni meter. Jugoslovanski kamnolomi delajo pod mnogo boljimi pogoji. Tako stanejo plošče za oblaganje iz nabrežinskega kamna v Trstu okoli 4500 Jir kv. meter, a samo oblaganje 600 do 680 lir; skupaj torej okoli 5.200 lir. Podjetje, ki je obložilo novo postajo na Jesenicah je lahko postavilo ceno okoli 8.000 dinarjev. Nabrežinski obdelovalni industriji trenutno še ni nevarna cararska, ker zahteva ta še vedno višje cene; tako n. pr. za plošče za stopnice 2.600 lir za linearni meter (nabrežinska 1800-2000 lir). Cararska industrija je namreč zdaj zelo zaposlena z drugimi naročili. Nevarnost bi se pojavila v trenutku, ko bi cararski industriji zmanjkala druga naročila in bi se zato pojavila na tržaškem tržišču z nižjimi cenami. LJ. B. paO/ffliSir nr /ariHanisču ‘Klaske in italijanske ladje skl ^>ed 18. in 22. decembrom se je ladij- Promet skozi tržaško pristanišče gi- v J bal takole: »Enri« je priplula iz Benetk orazna a odplula v Bejrut natovorjena. »Tu-ij u« je prispela iz Carigrada s 157 t >a§a in odplula v Benetke prazna. arlo Carre« je priplula iz Bejruta z 978 t južnega sadja in odplula v Man- t • j ga jjdLija in lilujiuici v iriaii- fe(lonijo prazna. »Alcor« ja priolula Karija s 1.038 t olja in se vrnila praz-aa- — PRIPLULE So: »Toscana« iz Be-^etk prazna, »Albatros« iz Barija praz-’ “Triton Maris« iz Ravenne prazna, *Kugano« iz Bizerte s 3.600 t železne Ude, »Timavo« iz Bombaja s 64 t, »Ma-'Ue>« iz Missalonghija s 950 t. »Silva-j 0“ iz Port Saida s 480 t, »Messapia« n Kaife s 586 t. — ODPLULE SO: »Cai-aro« prazna, »Modica« v Haifo nato-'Tjena, »Marte« v Benetke prazna, notria« v Bejrut s 640 t, »Venezia •ulia« v Kostanco prazna, in »Cora.l- OSTALE LADJE TURSKA »Ardahan« je priplula iz Smirne s 630 t blaga; »Selcuk« je odplula v Smirno s 1.884 t blaga. GRŠKA »Christiana« je priplula iz Pireja s 514 t; »Agios Markos« je odplula v Missa-longhi z 269 t lesa. NORVEŠKA »Bel-rai« je odplula v Aleksandrijo s 14 lokomotivami; »Askepot« je odplula v Pirej prazna. ANGLEŠKA »British Fortune« je priplula iz Haife prazna. EGIPTOVSKA »Port Said« je priplula iz Benetk prazna. Napovedan je prihod naslednjih ladij: Proga: JADRANSKO, TIRENSKO MORJE - ŠPANIJA »Citta di Siracusa« prihod 15. jan. odhod 15. jan. »Primo« prihod 15. jan., odhod 20. jan. »Biče« prihod 15. jan. »Citta di Catania« prihod 29. jan., odhod 30. jan. Proga: GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL, EGIPT »Hopa« prihod 15. jan., odhod 20. jan. »Marte« prihod 15. jan., odhod 20. jan. KONJUNKTURA 2A MRAMOR V BLOKIU Človeka zgrabi za srce, ko se raz-govarja z našimi ljudmi brez dela in kruha, ki jih je že na tisoče v tržaški okolici — v Trebčah, Padričah, Bazovici, na Proseku, Sv, Križu in tam doli proti Nabrežini. Pogosto sta kar po dve moški sili v rodbini brez dela. In vendar so v teku prav na Krasu tudi v tem času javna dela. Kako torej, da ni dela za naše ljudi? Na Kras prihajajo na delo iz mesta. Me^ njimi je polno priseljencev iz I stre in Italije. Mnogi se kar naselijo v naših vaseh. V novih stanovanjskih odlokih jih čakajo stanovanja. Tl ljudje imajo prednost pri vseh javnih ustanovah, zlasti na železnici, občini in pri ACEGATU. Vse to morajo naši ljudje mirno gledati in sarm stradati. Cujejo se strašne kletve na račun odgovornih oblastnikov. Svaka sila do vremena! [Has iz občinstva OPENCI NAJ ZMRZUJEJO že pred meseci smo se v »Gospodarstvu« oglasili in zahtevali, naj se uprava tramvajske družbe končno zgane in postavi na križišču avtomobilske ceste in Narodne ulice na Opčinah primerno čakalnico. Nič ni pomagalo. Danes se oglašamo vnovič. Zankaj moramo v snegu in burji čakati tramvaj na prostem, medtem ko so na vseh postajah že davno primerne čakalnice? Za »ezule« so na Kolonjl takoj zgradili novo čakalnico, čeprav je na 200 korakov stara čakalnica. Mi pa naj zmrzujemo pri 7 stopinjah pod ničlo! Sklicujejo se na neki spor s cestno upravo, kakor da se spori ne dajo rešiti. Ce ne bo pomagalo, se bomo pritožili na pristojnem mestu. • Več potnikov »Messapia« prihod 18. jan., odhod 25. jan. »Patrizia« prihod 18. jan., odhod 20. jan. »Christina« prihod 20. jan., odhod 25. jan. »Sandra Maria« prihod 22. jan., odhod 25. jan. »Andriana« prihod 23. jan., odhod 25. jan. »Aristodimos« prihod 24. jan., odhod 29. jan. »Barlet-ta« prihod 26. jan., odhod 28. jan. »Eno-tria« prihod 27. jan., odhod 29. jan. »Ardahan« prihod 30. jan., odhod 8. februarja, »Campidoglio« prihod 2. februarja, odhod 5. februarja. Proga: VZHODNA, ZAHODNA IN JUŽNA AFRIKA »Teresa Cosulich« prihod 24. jan., odhod 28. jan. »Europa« prihod 24. jan., »Africa« prihod 24. jan., »Spuma« prihod 24. jan., »Duino« prihod 24. jan., »Carbonello« prihod 24. jan., »Astra« prihod 24. januarja. Proga: ZAH. in SEV. EVROPA »A. Presthus« prihod 15. jan., odhod 15. jan. »Giousue Borsi« prihod 25. jan., odhod 25. jan. »Loehwood« prihod 31. jan., odhod 2. februarja. Proga: SEVERNA AMERIKA »Expeditor« prihod 23. jan., odhod 23. jan. »Extop« prihod 26 jan., odhod 26. januarja. Proga: SREDNJA AMERIKA - SEVERNI PACIFIK »Monstella« prihod 15. jan., odhod 18. jan. »Stromboli« prihod 16. jan., odhod 21. jan. »Louise Lykes« prihod 18. jan., odhod 20. jan. »Virginia Lykes« prihod 24. jan., odhod 26. jan. »Tillie Lykes« prihod 25. jan., odhod 26. jan. »Mongi-nevro« prihod 1. febr., odhod 4. febr. »Vesuvio« prihod 2. febr., odhod 4. februarja. Proga: JUŽNA AMERIKA »Rio Bermejo« prihod 15. jan., odhod 23. jan. »Rio Bellen« prihod 15. febr., odhod 20. februarja. JUGOSLOVANSKE LADJE »Sabac« je odplula 3. jan. s 5000 kub. m lesa v Bejrut. »Solin« je prispela 4. jan iz Turčije s 154 t blaga in odplula na Reko. »Črna Gora« je priplula 6. jan. iz ZDA z 80 t blaga, vkrcala 72 t blaga za Kazablanko ter odplula 7. jan na Reko. »Zadar« je priplula 8. jan. iz Severne Evrope s 137 t blaga, vkrcala 40 kub. m lesa za Oran ter odplula 8. jan. na Reko. »Zagreb« je priplula 8. jan. z Bližnjega vzhoda s 185 t blaga, vjcrcala 150 t ter odplula 8. jan. na Reko. »Sarajevo« je priplula 14. jan. z Bližnjega vzhoda s 150 t blaga, nalaga blago za Bližnji vzhod. »Rijeka« je priplula 14. jan. s 180 t blaga iz Severne Evrope ter bo odplula 15 jan. Pričakuje se prihod: »Užice« 17. jan. iz Turčije, »Slovenija« 19. jan. iz ZDA, »Titograd« 20. jan. z Bližnjega vzhoda in »Rcmanija« 31. jan. iz ZDA. Piran, 13. jan. 1953 Ob novem letu, ko sestavljamo bilance za minulo leto ip proračune za nastopajoče leto, je že prešlo v navado, da premotrimo že prehojeno pot in premerimo s pogledom pot, ki je pred nami in ki ji ni in ne bo konca, dokler bo živel človeški rodj Ako s samo bežnim pogledom premotrimo pot, ki jo je prehodila cona B pod jugoslovansko upravo, tedaj nas mora navdati ponos nad doseženimi uspehi. V duhu vidimo, kako je bila pot, kj jo je zapustila italijanska uprava, zanemarjena in kako postaja z vsakim letom bolj gladka, odkar jo oskrbuje jugoslovanska u-prava. Regulirane so bile in se še vedno regulirajo reke Rižana, Mirna, Dragonja, Kornalunga in Valderigo. S temi regulacijami so bile pridobljene velike površine rodovitne zemlje, ki so bile zlasti spomladi skoraj redno poplavljene. Isto velja tudi za velike površine zemlje v ankaranskem zalivu, ki jih je skoraj redno poplavljalo morje in kjer je sedaj nastalo malo naselje, ki šteje štirinajst hiš. Novi vzorni in obnovljeni stari vinogradi pričajo o veliki skrbi, ki jo posveča oblast razvoju kmetijstva. Porajajo se nove moderne vinske kleti in nastajajo nove drevesnice in trsnice. Mnoge vasi dičijo novi zadružni domovi, kjer je osredotočeno njihovo kulturno življenje. Na novo je bilo zgrajenih dvanajst velikih krasnih šol in že ni več daleč dan, ko bomo lahko s ponosom rekli, da je skoraj ni hiše v coni B, kjer ne bi svetila električna luč. Enak polet in zanos se opaža; tudi v industriji. Skoraj vsa stara industrija je bila obnovljena in modernizirana, zgrajene so bile in se še grade nove tovarne, kakor na primer pletilna v Novem gradu, tovarna pohištva v Kopru, tovarna otroških igrač v Izoli in tovarna ključavnic v Dekanih. Pravta-ko je bil z velikimi napori in finančnimi žrtvami obnovljen rudnik črnega premoga v Sečovljah. Ako ne največje, vsekakor pa najvidnejše uspehe beleži cestni promet. Ob prevzemu uprave sta Vojna uprava JLA in ljudska oblast našli sicer precej dobro, vendar pa do skrajnosti uničeno cestno omrežje, ki je bilo v teh letih obnovljeno in izpopolnjeno z novimi cestami, zlasti s tisto med Smar-' jami in Novo vasjo,. Namesto prejšnjih »kasonov« drčijo sedaj po njih najmodernejši autobusi. Saj je prevozno podjetje »Adrija« nabavilo in prevzelo v začetku tega leta poleg prejšnjih zopet štiri nove pulmane, ki bodo v sezoni vzdrževali zvezo med Nemčijo, Avstrijo, Ljubljano in Portorožem. Stari škripajoči tramvaj med Piranom in Sv. Lucijo so zamenjali trije moderni autobusi, ki vozijo sedaj do Sečovelj, ki postajajo spričo obnovljenega rudnika važno središče. Zato razmišlja piransko avtomobilsko podjetje že o nabavi vsaj še enega avtobusa. Enako vidne uspehe je opaziti tudi v turizmu. O njih pričajo nazorno obnovljeno in preurejeno kopališče v Sv. Nikolaju, ponosni hotel »Triglav« v Kopru, mogočni in prenovljeni hotel »Palače« v Portorožu in obnovljeni ;n novi turistični objekti v Savudriji in Umagu, kakor tudi hotel »Jadran« v Bujah. Za vsa zgoraj omenjena dela sta bili v razdobju od leta 1948 do leta 1953 investirani dve milijardi 625 milijonov dinarjev, ki se že dobro obrestujejo. Saj se je narodni dohodek cone B, ki je leta 1952 znašal 1 milijardo 140 milijonov dinarjev, dvignil leta 1953 na 1 milijardo 385 milijonov in se predvideva, da bo leta 1945 dosegel že I .milijardo 540 milijonov dinarjev. Kdor je videl cono B v stanju, v kakršnem jo je prevzela jugoslovanska uprava, in kdor bi jo videl zopet danes, bi se gotovo ne mogel dovolj načuditi napredku, ki je bil dosežen v tem razmeroma kratkem obdobju. Dr. Fr. J. MEDNARODNA BANKA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE V AVSTRIJI Predstavnik Mednarodne banke za obnovo je izjavil, da bodo letos dokončali načrte za pospešitev pridobivanja električne energije v Avstriji. To naj bi se tako povečalo, da bo lahko zadovoljilo nove zahteve domače industrije, hkrati pa bi Avstrija lahko izvažala energijo v sosedne države. %Mue »Komu pripada Trst?« Pod naslovom »A qui Trieste?« je Institut za narodnostna vprašanja pri ljubljanski univerzi izdal brošuro, v kateri je v kratkih potezah prikazano tržaško vprašanje s posebnim oziram na kulturni in gospodarski položaj Slovencev pod Italijo in sedanjo Zavezniško vojaško u-pravo. Kakor se vidi, že iz naslova, je knjižica napisana v francosščini Priloženi sta dve skici. Ena izmed teh prikazuje gospodarsko povezanost Tn z zaledjem. Martin Jevnikar: »Vsebine slovenskih leposlovnih del« - I. del. Trst 1953. Samozaložba. Natisnila tiskarna »Gra-phis«, zadruga tiskarjev v Trstu. Gre za praktičen pripomoček slovenskim dijakom pri študiju del naših pisateljev. Zajeta so dela pisateljev in pesnikov od Linharta do A. Medveda. Napovedan je drugi del, ki bo obsegal moderno dobo do leta 1920. Izdati danes v Trstu slovensko knjigo v lastni založbi predstavlja vsekakor pogumno delo. Pri sestavi drugega dela, naj bi pisatelj navedel tudi kratek življenjepis obravnavanih literatov. »Les«, revija za lesno gospodarstvo, Ljubljana, št. 6-7 prinaša naslednjo vsebino: Ing. L. Žumer: Veliki ip mali projekti v lesnem gospodarstvu; J. Kiš: O znižanju štfevila vrst izdelkov v lesni industriji; Ing. K. Thiessen: Tehnične smernice in osnovna načela za pripravo žagpih listov; F. Uršič: Izboljšajmo jn pocenimo proizvodnjo pohištva; Ing. M. Slovnik: Pripravniška praksa v gozdarstvu in lesni industriji; Ing. V. Rebolj: O izdelavi žagpih listov. Časopis je bogato ilustriran. »Ekonomska revija«, Ljubljana, št. 3-4 1953. Vsebuje naslednje sestavke: Inž. R. Turk: Predlog orientacijskega programa pospeševanja kmetijstva FL RJ; Inž. A. Orthaber: Pripombe k teoriji. državnega kapitalizma; Dr. A. Bajt: Merilo o rentabilnosti v pašem gospodarstvu; Dr. V. Povh: Težave svetovne trgovine; D. Potočnik: Bančništvo v Zah. Nemčiji; F. Perič: AH je potreben staž za diplomiranega ekonomista. m. Avstrijska zakonodaja razlikuje občinsko premoženje od premoženja, ki so ga uživale razne skupnosti. Za prvo je veljal zakon o občinah raznih dežel, drugo pa je bilo podvrženo civilnemu (državljanskemu) zakonu. Na Kranjskem je bila pravica do pridobivanja drv ali paše normirana po občinskem pravilniku. Za ureditev razmerij v odnosu do odkupa služnosti, ki so obremenjevale gosposka gozdna zemljišča, in za razdelitev tc skupnosti je veljal zakon z dne 7. VI. 1883. Mnogo zemljišč je bilo razdeljenih med posameznike solastnike. Zakon z dne 7. VI. 1883 ni bil izveden v istrskem delu Primorske, ker ni bil izdan zadevni deželni zakon. Pač pa je bila z deželnim zakonom za Istro (8. I. 1889) ukinjena razdolžitvena komisija in za ugotovitev pravice jemanja drv in do paše je bilo pristojno redno sodišče, za kmečko odvezo pa deželna politična oblast. Delitve so se vršile po vsem Primorskem, kjer so bile skupnosti, v Istri pa samo na podlagi zasebnih delitvenih pogodb brez odobritve kakšne oblasti. Ko je bil leta 1926 uveljavljen pisarski zakon o pravicah (pod Italijo dne 22. maja 1924) pa je bilo potrebno privoljenje komisarja. Omeniti je nadalje, da ni bilo jasnosti glede določnosti pravice užitka pri zemljiščih, ki so jih uživale agrarne skupnosti, ker so kmetje v u- živanju teh pravic pretiravali. Namesto da bi izboljšali ta zemljišča, so jih poslabšali. To je povzročilo, da so zemljišča agrarnih skupnosti postopoma prehajala v zasebno last upravičencev. Da se prepreči propadanje premoženj agrarnih skupnosti, je bil izdan zakon o agrarnih operacijah (z 7. VI. 1883). Z razdelitvijo skupnih zemljišč naj se hkrati izvede tudi komasacija. Ker je bil to državni okvirni zakon, je bilo treba čakati na deželne zakone, ki so bili izdani 1. 1909 za Štajersko, 1911 za Kranjsko, 1913 za Goriško itd. Četudi bi se bili ti zakoni še tako ustrezno in pospešno izvajali, si ni bilo mogoče misliti, da bi tako obsežno delo moglo biti v kratkem času končano. Ob začetku prve svetovne vojne je bilo v teku več predlaganih volitev, toda zaradi vojne niso bile dokončane. Za dokončane delitve je bila vsaj na Goriškem potrebna odobritev deželnega zbora. Na Primorskem je italijanski zakon (22. maja 1924) urejal užitne pravice na agrarni skupnosti. Namen je bil tega zakona, da bi se čimveč zemljišč agrarnih skupnosti spravil pod državno lastnino. Sicer so bila ta zemljišča prenešena na ka-tastralne občine, vaške odbore itd., toda dejansko so jih upravljali upravičenci, ki so jih uživali. dr. V. O. (se nadaljuje) Poslužujte se na svojih polovanjih v inozemstvo (Švica - Avstrija - Jugoslavija itd.) TURISTIČNE PISARNE U. V. S. E. T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO IRIESTIN0 TRST, ulica Fabio Filzi št. 5, tel. št. 66-19 Informacije ' hotelske rezervacije . turi' stične individualne in kolektivne vize TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Za naročila pokli ite nas na riaŠo telefonsko Ite v. 22'50 5 Se priporoča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 SEZONSKA ZALOGA STARŠI! Preden boste nakupovali za otroke, oglejte si na' so zalogo najlepših modelov moških, ženskih in otroških čevljev CALZOLERIA FIORENTINA Soc, ar, I. TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. 54-536 Golt Hrta S S Srn iffj&ZO v a v --- 4»r -ni anV/A AS UL. CA R D U CC! h-t Postrežemo ifam z niijlinljšim dimiiičim ii! istrskim vinum in dnmuf.im pršutom Hotel «TURIST» Ljubljano, Dalmatinova ulica 15 Telefon 21-893, 20 129 Sodobno preurejen z 85 ležišči, lepo urejenim senčnatim vrtom in bifejem - Nudimo prvovrstna domača in tuja jedila ter sortirana vina - Oddaljen je samo 3 minute od železniške postaje -Obiščite nas — prepričali se bostel ^akoG ^cifiaac ZALOGA PRVOVRSTNIH LIKERJEV SIRUPOV IN ŽGANJA SPECIALITETA KREMA MARŠALA IN SLIVOVKA TRST - ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 Sprejemamo vsa naročila in dostavljamo ha dom z lastnim prevoznim sredstvom. Postrežba točna z Cene ugodne SOSIČ .S O S S J M A R 1 R OP Ul N E. me MONTE GE 4 - TEI. 21-155 Prodajamo plinsko, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanth znamk in električni material ZASTOPSTVO „MQPieASA“ Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu Prodajamo tudi na obroke • Cene ugodne! TURIST J' S . RESTAVRACIJA in kopališče SV. NIKOLAJ (ANKARAN) Prvovrstna hrana in vsakovrstne pijače - VVeekend hišice, krasna plaža drevored, spodno igrišče, bar, itd. m " i"; Odprto celo zimo Cene znižane Plačila v vseh valutah mmm Cene zcl° ugodne. lili asmsm (* £*§€*dL * Zaloga istrskih in vipavskih vin ter hrašhega terana Skladišče in uradi: TTSSTT, 1L71L,. »IE1L, TIL-OOTVIFO ŠT. 3 T E It. E IP O IN Š T IE V. 33-07T0 J\\ »OMILI: T JE UL. ŠT. 411-H ^3 »ama RAZSTAVA PORIŠIVA lerlai ULICA SETTEFONTANE 62 TELEFON 90-475 FILOBUSI 11-18-19 ULICA SETTEFONTANE 62 TELEFON 90-822 Ogled naših VZORCEV, IZDELKOV in CEN Vas bo prepričal, da ni enakih na našem ozemlju RAZSTAVA V ŠTIRIH NADSTROPJIH - Dvigalo na razpolago obiskovalcem Razstavljenih 120 vzorcev - urnik: 8-12, 14-19.30 OGLEJTE SI NAŠE TRGOVINE v: Ulica Calducci 19 - Telefon: 373-98 Contrada del Corso - Ulica S. Lazzaro štev. 1 - (ex Zanchi) Telefon 378-38 OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IZREDNIH PRILOŽNOSTI! - ULICA DEI FABBRI 8 - TELEFON 371-12 TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio N.Y. 5 61-62; Rio N.Y. 3 63-64; Santos Superior 77-78; Santos extra prime crivello 18 85-86; Victoria V good to large bean 59; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg lob: Haiti naravna XXX 72-73; Salvador 70; Kostarika 78-79; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 470; Moka Hodeidah 1 500; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 412-415 jindonezijska kava, v holandskih florintih za 50 kg cif: Bali Robusta 10-12% 400. Druge kvotacije: Minas 3 65 dolarjev fob; Bahia 64 dolarjev fob. KAKAO TRST_ Accra good fermented stane na viru proizvodnje 383 šilingov za cwt cif proti vkrcanju v januarju. SLADKOR TRST. Cene so ostale neizpremenje-ne glede na kvotacije prejšnjih tednov. Madžarski rafiniran sladkor ponujajo po 110 dolarjev za metrsko tono fco prevoz Trst. Kubanski sladkor ponujajo iz Genove po 110,50 dolarja za tono fco skladišče v tranzitu. Cena sladkorja v prosti luki je 85 do 88 lir kg petto. POPER TRST. Malabar črni stane 755 šilingov za cwt cif prihod proti vkrcanju v decembru, 725 šil. proti vkrcanju v januarju in 715 šil. proti vkrcanju v februarju; Sarawak special London Quality 655 šilingov za cwt cif Trst. V Londonu stane: Sarawak črni special 6 šilingov, proti vkrcanju v januarju 5/8 !4 šilinga za libro cif; Sarawak beli, spot 6/4 % proti vkrcanju v januarju 6/3 šil. za libro cif; Jawa bel Mintok proti vkrcanju v januarju t7/3 šil. za libro cif; Malabar črni spot 810 šil. za cwt. Italijanski trg Po mrtvilu, ki je vladalo med prazniki, se opaža na italijanskih tržiščih težnja po upostavitvi normalne dejavnosti. Število sklenjenih kupčij je biio v prvem tednu novega leta še vedno omejeno. Prekupčevalci so zelo previdni v sklepanju pogodb; to velja zlasti za kupčije z mlečnimi izdelki, olivnim oljem in. paradižnikovo mezgo. Cene so v glavnem ostale pri prejšnjih kvota-cijah. Oživel je trgj s klavno živino. Na tržiščih Severne Italije so se cene živine dvignile 15-20 lir za kg žive teže. V zadnjih tednih je bilo število uvoženih prašičev znatno zmanjšano, tako se je lahko ponudba približno izenačila s po -vpraševanjem. Trg z žitaricami je miren. Cene mehke in trde pšenice kakor tudi riža so čvrste. Po koruzi je malenkostno povpraševanje. Krma ne gre tako od rok, ker so kmetje še dobro založeni od o-bilnega letošnjega/ pridelka sena. Sneg, i je pokril velike površine travnikov in pašnikov bo morda kaj vplival na poživitev tega trga. Trgovanje Y vinom je še vedno živahno, vendar je količina prodanega vina v zadnjih tednih znatno manjša od količine, ki so jo prodali pred prazniki. Dobro se prodajajo mandlji in lešniki. Nekoliko je zaostalo trgovanje z limonami, pomarančami in mandarinami. Veliko mrtvilo vlada na trgu s paradižnikovo! mezgo. ŽITARICE PADOVA. Mehka pšenica fina 7.300-7.400 lir stot fco vagon - odhod, dobra 7.250-7.300, navadna 7.150-7.250; koruza rumena marano 5.550-5.600; koruza fhi-ster 4.850-4.900; činkvantin 4.950-5.000, bela koruza 4.850-4.900; oves 4.100-4.200; neoluščeni ječmen 4.500-4.600; inozemski oves 3.900-4.000; inozemski ječmen 3.600- 3.800; inozemska rž 3.450-3.500; pšenična moka tipa »00« 9.500-9.650, tipa »0« 9.150-9.250, tipa »1« 8.750-8.850, tipa »2« 8.250-8.350; pšenični otrobi 3 tisoč 100 do 3.200. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 6.000-6.600; Pierrot 6.000-6.500; Roncaro-lo 6.400-6.800; Allorio 6.400-6.700; Mara-telli 6.800-7.400; Ardizzone 6.700-7.000; Razza 77 6.800-7.400; Rizzotto 6.500 do 7.300; Arborio 7.400-8.100. — Oluščeni riž: navaden 9.200-9.500; Pierrot 10.000 do 10.300; Roncarolo 11.000-11.500; Ar-' dizzone 10.700-11.000; Maratelli 11.800-12.000; Rizzotto 12.300-12.500; Razza 77 12.600- 12.900; R. B. 12.900-13.200; Arborio 15.000-15.500 lir za stot. ŽIVINA VICENZA. Klavna živina: teleta 440 do 480 lir kg; telički 350-400; junice I. 230-250, II. 200-220; voli I. inozemski 270-290; voli I. italijanski 250-260, II. 200-230; krave I. 220-240, II. 150-180, III. 90-120; biki . 220-240, II. 190-220; ko-štruni I. 170-190, II. 140-160. Prašiči nad 160 kg 300-320, 100-160 kg 280-300. Živina za rejo: telički 250-290; teleta 6-12 mesecev starosti 230-250; junice I. 230-250, II. 210-230; voli I. 220-240, II. 200-220; krave I. 110-150.000 lir komad, II. 70-90.000 lir; prašički za rejo 12 kg 400-450, 18-20 kg 400-430, 30.40 kg 270 do 300, 70-80 kg 270-300. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 830 do 850, maslo IL 760-780, III. 700-710, IV. 660-670. Kremonski trdi sir svež 520 do 570; majski proizv. 1953 610-650, zimski proizv. 1952-53 820-860; majski proizv. 1952 860-880; emmenthaj svež 470-540, star 3 mes. 570-590; italico svež 430-450; taleggio svež 330-350; sbrinz svež 490-520, star 3 mes. 590-630. OLJE FIRENZE, Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 400-410; do največ 1,50 odst. kisi. 390-400, do največ 2,5% kisi. 380-390; do največ 4% kisi. 370-380; dvakrat rafinirano tipa »A« 410-420, tipa »B« 375-385; semensko olje navadno 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 385-395. PERUTNINA MILAN. Race zaklane 625-650 lir kg; živi kopuni 850-900 ;zaklani 1.100-1.200; živi zajci 400-450, zaklani s kožo 500 do 550; zaklani brez kože 520-580; žive pegatke 800-850, zaklane 1.100-1.500; žive kokoši 700-750, žive inozemske kokoši 600-650; zaklane 900-950; zaklane inozemske kokoši 550-600; zaklane gosi 425-475; zaklani golobi 1.100-1.150; živi piščanci 900-925, II. 650-800; zaklani piščanci I. 1.100-1.200, II. 950-1.000; živi purani 525-575; zaklani 650-750; žive pure 700-750, zaklane 875-925_ VINO ROVIGO. Črno vino krajevne proiz-?. 9-10 stop. 8.300-8.500 lir hi; Cabarnet 8.300- 8.500; Merlot 8.000-8.500; Raboso 7.300- 7.500; Clinton I. 7.300-7.500, II. 7 tisoč do 7.100; belo s Colli Euganei 11 tisoč do 12.000; črno Verona 10-12 stop. 8.500-8.800; Bardolino 8.500-8.800; Val-policella 8.500-8.800; belo Soave 8.300-8.700; Gambellara 8.300-8.500; emilijsko Med dogodki, ki označujejo današnji položaj na svetovnem trgu s surovinami, je značilna dokončna likvidacija mednarodne konference za urejevanje trga in dodelitev surovin v Washingto-nu. Razmere so se že tako ustalile in na razpolago je že toliko najrazličnejših surovin, da je bila konferenca že odveč. Poročila omenjajo tudi otvoritev terminske kupčije z žitom v Londonu, ki pa je za zdaj omejena na koruzo in ječmen; pozneje se bo razširila tudi na pšenico. OZN je objavila poročilo petih gospodarstvenikov o možnosti, ki bi dovoljevale organizacijo za ustalitev cen surovinam. Razvoj cen v ZDA je v zadnjem tednu pokazal precejšnjo stalnost. Indeks cen na ameriških borzah se je dvignil od 166,49 na 169,87 v terminski kupčiji in od 175,28 na 178,08 proti takojšnji izročitvi. V Amsterdamu pripravljajo otvoritev terminske kupčije s kavo. ŽITARICE Cene pšenici na chicaški borzi se je sicer nekoliko dvignila (od 206 % na 209 stotink dolarjev za bušel), vendar je trg nekako negotov in čaka na izjavo predsednika Eisephowerja glede podpore države za vzdrževanje cen. Tudi cena koruze se je nekoliko dvignila (od 207 na 208 % stotinke dolarja za bušel) y tednu do 8. januarja. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja v New Yorku je ostala neizpremenjena pri 3,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena kave in kakava še vedno napreduje. Primanjkuje zlasti kakava. Ameriške cenitve računajo, da bo potrošnja kakava y letu 1964 presegla pridelek za 100.000 ton. Na Britanski Zlati obali cenijo pridelek na 205.000 ton (leta 1952 243.385 t). Cena v New Yorku je napredovala od 47 na 49,75. Cena kave je tudi napredovala, in sicer od 65,69 na 70,20 stotinke dolarja za funt. Zaradi zmrzali v državi Panami bo pridelek skromnejši. V tem tednu bo v Braziliji svetovni kongres o kavi. Brazilija je prodala lansko leto 17,171.564 vreč kave (leta 1952 15,920.867 vreč), VLAKNA Poročila iz Roubaixa v Franciji govorijo o znižanju cen volne. Za kilogram volne so tam plačevali 1.385 frankov proti izročitvi v januarju; v New Yorku 148,5 (prejšnji teden 147) stotin- črno 640-680 lir za stop.; Romagna črno 640-680 lir stop. KOŽE FERRARA. Voli in krave nad 40 kg 220-230 lir kg, pod 40 kg 235-240; teleta 3-6 kg 740-755, 6-8 kg 720-730, 8-12 kg 570-580; konji 160-170; kozlički 300 do 310; jagnjeta 290-300; zajci 35-40. RABLJENI AVTOMOBILI VICENZA. Cena rabljenih dobro o-hranjenih vozil; Fiat 500 I. in II. serija 100-150.000 lir; Fiat B Belvedere 600 do 670.000; Fiat 1100 A iz leta 1947-48 330-370.000, B iz leta 1948-49 400-450 tisoč, E iz leta 1949-50 550-600.000, E iz leta 1951-52 620-680.000; Fiat 1400 iz leta 1950-51 650-720.000, iz leta 1952 800 tisoč do 900.000. Lancia Ardea 4 prestave iz leta 1948 500-550.000, Lancia Ardea 5 prestav iz leta 1952 700-750.000; Apri.lia iz leta 1949 500-550.000; Aurelia B 10 od 1 milijona do 1,100.000, Aurelia B 21 1,300.00 do 1,400.000; Alfa Romeo 1900 I. serija 1.300.000- 1,400.00, II. serija iz leta 1952 1.600.000- 1,700.000, iz leta 1953 1,920.000 do 2,000.000. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 200-260 lir kg; korenje 80-120; cvetača v zabojih 50-70; zelje 80-120; ohrovt 80-120; cikorija 50 do 70; čebula 25-40 ;solata endivija 100 do 120; krompir Binthie 34-38, Majestic 40-45; peteršilj 140-180; špinača 100-130. Jabolka navadna mešana 30-70; De-licious I. 120-140, II. 70-90; Morgenduft 90-100; Renette I. 120-140, II. 70-100; hruške pavadne 30-70; pomaranče navadne 50-70; rdeče pomaranče 115-125; limone 90-120; mandarine Paterno 120-170; Palermo 80-110; navadne mandarine 40-70; suhe smokve z mandlji 170-180; lešniki 245-250; oreRi navadni 170-200; iz Sor-renta 330-340, ke dolarja za funt. London češljana vrsta 64’sB proti izročitvi v januarju 148 % penija za funt, kupčeva cena (teden poprej 148), 148 % (149) cena prodajalčeva. Cena bombaža je še vedno čvrsta, v New Yorku 33,90 (33,75 teden poprej) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Vlada je kongresu predložila znižanje poševne površine na 21,3 milijonov akrov za leto 1954. Tako bo površina za 3 milijone akrov manjša kakor leta 1953. Prvotni predlog, da bi poševno površino znižali na 17,9 milijonov akrov se je zdel prestrog. KAVČUK Cena je v New Yorku v tednu od 8. jan. nekoliko napredovala, in sicer od 20,50 na 20,35 stotinke dolarja za funt; v Londonu od 17,1/8 penija za funt za vrsto RSS cena kupčeva_ in od 17 14 na 17,1/8 cena prodajalčeva. V enajstih mesecih lanskega leta je proizvodnja naravnega kavčuka dosegla 1,530.000 i, potrošnja 1,435.000 ton. Svetovne zaloge znašajo 805.000 ton. Proizvodnja sintetičnega kavčuka 867.000 ton, potrošnja 807.500 ton. KOVINE Pri barvnih kovinah ni bilo v preteklem tednu zapazati posebnih izpre-memb. Računajo, da se bo v letu 1954 povečala potrošnja bakra; vendar bo dovolj preskrbljeno tudi za proizvodnjo. Zato so kupci bolj previdni. Svetovna izvozna ceha bakra se je sukala v preteklem tednu okoli 28,820 stotinke dolarja za funt (prejšnji teden pa 29,138). V Londonu je bila kupčija s cinkom mirna, pač pa se je cena v Sin-gapuru nekoliko okrepila. Kupčije so se zaključevale na osnovi 662 % funta šterlinga za tono (650 funtov teden poprej). V New Yorku se je cena elek-trolitičnega bakra povišala od 27,20 na 27,95 stotinke dolarja za funt. Cena živega srebra je neizpremenjena pri 186. Prav tako cena svinca pri 13,30. Antimon Laredo Texas 28,50. Lito železo neizpremenjeno pri 58 dolarjev za tono, Buffalo 56, staro železo pri 34,83 dolarja za tono. Cena v Zah. Nemčiji za 100 kg v markah: elektrolitični baker 9. jan. 294 do 303, svinec 111 do 112, aluminium 251 do 260. KOŽE Cena kož je v New Yorku nekoliko popustila in se je sukala okoli 14,85 stotinke dolarja za funt. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 15/XII 29, XII 11/1 Pšenica (stot. dol. za hujšel) . . . 203,- 207 % 210 Koruza (stot. dol. za bušel) . . . 152% 156 V4 154 V4 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 30,- 29.50 30— Cin (stot. dol. za funt) . . . 86,50 85.25 85.- Svinec (stot. dol. za funt) . . . 13.50 13.30 13.50 Cink (stot. dol. za funt) . . . 10 10— 10.- Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 21.50 21.50 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 60— 60— 60— Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 33.40 33.70 33.95 Živo srebro dol. za steklenico . . . 190,— 190,- 190— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 220 233 V 231 — Cin (f. šter. za d. tono) . . . 662.% 657.72 660, Cink (f. šter. za d. tono) 75— 74.1 7 Svinec (f. šter. za d. tono) . . . 89-Vs 89% 90— SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . • ■ • 314-90 348. - 398.50 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 29.12.53 11.1.54 Min. Maks. Funt šterling 6.300 6,275 6.275 6.350 30.12.53 13.1. 54 Min. Maks. Napoleon 5.050 5.050 — — Dolar 628 630 628- 630 Južna železnica 1.338 1.267 1.260 1.339 Francoski frank Švicarski frank 164.50 146.50 169,- 147— 164-50 146,25 169— 147,— Splošne zavarov. Assicuratrice 13.250 3 700 13.000 3.900 12.900 3.700 13.250 3.900 Funt št. papir 1.670 1.670 1.660 1.670 5 550 5 500 Avstrijski šiling 24.40 24.50 24.30 24.50 Jerolimič 4.500 4.500 Zlato 722 725 722 ;725 »Istra-Trst« 1.005 1.110 1.005 1.110 »Lošinj« 8.000 8 000 - ' • BANKOVCI 7 V CURIHU Martinolič 4.150 4.150 ■ JI. januarja 1954 Premuda 9.000 9.000 — — ZDA (1 dol.) 4,28 7, Beigija GOO fr.) 8,48 Tripkovič 10.000 10.000 — Anglija (1 f.št.) 11,28 Holand. (100 fi.) 111,90 Openski tramvaj 1.720 1.720 — Francija (100 fr.) 1,14 Švedska (100 kr.) 76,- Terni 186 183,5 181.50 187 Italija (100 lir) 0,68.05 Izrael L 1 f.št.) 1,52 ILVA 283 275 272 283 Avstrija (100 š.) 16,35 Španija (100 pez.) 10,- Zdr. jadr. ladjedel. 404 404 — — Cehoslov. 18— Argent (100 pez.) 20.60 Ampelea 800 800 __ — Nemč. (100 DM) 100,50 Egipt (1 f.št.) 10,05 Arrigoni 1.000 1.000 — — KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1 O ». - TELEFON ŠT. 54-58 Režnja poglavitna stvar Le redki so dobri rezači Trtna rez je prvo vsakoletno delo v vinogradih. Opravijo jo navadno v februarju ali marcu, ko se ni več bati večje zimske zmrzali. Umni vinogradnik odloži trsno rez na poznejši čas, ko trs že požene in ozeleni, izjemno samo tedaj, kadar je zimski mraz uničil nikdar poprej točno znano število trsnih očes in drugih ustrojev trsa, ki ne poženejo več in zato pri rezi niso za rabo. To je potem »trsna rez v zeleno«, da rešimo, kar se rešiti da. Neobrezan trs zdivja in daje malovredno grozdje. Namen trsne rezi je prav ta, da to preprečimo. Z njo urejamo in zagotavljamo zdravo rastje in kolikor mogoče enakomerno zadovoljivo rodnost trsa z najlepšim in najboljšim grozdjem. Namen trsne rezi je — ne naposled — tudi dosega in ohranitev bolj ali manj stalne trsne vzgojne oblike, ki je preiskušena, v deželi običajna in krajevnim zlasti podnebnim razmeram najbolj ustrezna, za gospodarski uspeh vinarjenja v določenih pogojih sploh najboljša. Različne trsne vrste zahtevajo različno trsno rez. N pv. tako imenovano dolgo rez zahtevajo v splošnem trsne vrste z majhnimi grozdi in bolj drobnimi jagodami ter trsi jače rasti, tako imenovano kratko rez pa v splošnem zahtevajo trsne vrste z večjimi grozdi in bolj debelimi jagodami ter trsi slabše rasti. Rezač mora torej kar mogoče dobro poznati razne trsne vrste že »po lesu«, da jih bo pravilno obrezal. To je lahko v čistih nasadih, kjer ni treba misliti na take razločke, teže pa je seveda v mešanih nasadih, ki jih je pri nas, žal, še vedno največ. Delo rezača je torej silno odgovorno. Pri nas je preveč rezljačev in malo re-začev. Rezljaču, ki je lahko najbolj neroden ljudskošolec, ne daj Škarij v roke! Lahko ti poreže trgatev ali oslabi in predčasno uniči trsje s svojim brez-smotrnim rezljanjem. Trsje pod škarjami ni kakor živa seč ob domači ograji pod klestilnikom. Povrstna dela pri trsni rezi, kakor jih zamišljamo glede na smotrno organizacijo rezatve so: 1. sprostitev trhov od opor: odrez veziv in pentelj ali vitic na oporah; 2. trsna rez v ožjem pomenu besede — samo po strokovnjaku: ob ez odnosno pričelitev tistih rozg, ki jih potrebujemo za rast, rodnost in določeno vzgojno obliko, ter odžaganje nepotrebnega lesa; 3. odrez vseh rozg z morebitnimi lanskimi locni vred, ki jih rezač ni obrezal, ker mu niso potrebne, ter čiščenje starega lesa z osmukanjem starega lubja; 4. odkop trhov pri vrhu koren jače in obrez rosnih korenin (rosnic) zlasti v mladih nasadih, na vsak način odstranitev vseh korenin iz spojišča in višje rastočih koreninic iz žlahtnega dela trsa; ako je ob rezatvi opuščamo, je treba to delo pristoriti ob prvi ali pomladni kopi. Orodja, ki je vse ročno, je malo treba; trsne škarje, žagica, otka (odko-palček) ali motičica za odkopavanje trsov. Važna je organizacija rezatve. Po možnosti naj si rezač sam izbere pametne in pridne pomočnike, ki naj po njegovih napotkih opravijo vsa druga dela. Saj čez leto in dan bodo lahko sami postali pravi rezači; zakaj bi rezač zgubljal preveč časa za dela, ki ne zahtevajo tolikšnega strokovnega znanja ne toliko izkustva in izurjenosti. Ob naznačeni delitvi dela gre vse hitro od rok. Spreten rezač zžposii dva ali morda tri pomočnike, katerih naloga je tudi, da odnašajo odpadlo trto-vino in sploh vse rezinje in trsja na krajce vinograda, da morda že zdaj raznašajo kolje, popravljajo žične brajde, čistijo prekoja i. dr. Ako pa so vsi delavci res pravi, izurjeni rezači, ni treba pomočnikov. Da razčistimo nekaj pojmov: Vse, kar je zraslo iz trsnega debla, je kakor deblo samo, po dozoritvi, torej v zimskem počitku trsa »les«. Vse skupaj se imenuje trtovina. Razlikujemo »enoletni les«, to je rozga, torej lanski čep, lanski reznik, lanski locen, vse drugo starejše imenujemo »stari les«. Prirezujemo rozge (enoletni les). Nepotrebne rozge gladko odrežemo ob vezniku. Odstranimo tudi nepotrebni stari les. Rozge so rodne samo, ako stojijo na dvoletnem lesu, druge, torej rozge iz starega lesa, so praviloma nerodovitne. Prve nam služijo za narez rodnega lesa, druge kvečjemu za narez pričuvkov. Kajti pri rezi je skrbeti za rodni les in za pričuvke (pričuvni ali nadomestni les). Le-ta nam daje rodne rozge za prihodnje leto. Tudi pričuvek rodi grozdje, ako stoji in je bil narezan na dvoletnem lesu. Rozgo pričeli-mo kvečjemu en prst nad dotičnim o-česom ali kolencem, ne pa tik očesa ali skozi kolence. Kmet in vrtnar konec januarja Na njivi in na polju. Naredi in očisti jarke, da ne bo na njivi zastajala voda in dušila ozimino In druge koristne rastline. Tega dela ne smeš odlašati, tudi zaradi tega ne, ker boš pozneje imel polne roke dela z važnejšimi opravili. Na ozimino, ki je že vzklila, potrosi čilskega ali apnenega solitra — približno % kg na vsak ar ali 1.0000 kv. metrov. Doma si pripravimo vse stroje in o-rodje za čim hitrejšo in boljšo obdelavo zemlje za bližnjo pomladansko setev. Pripravimo si tudi semenski krompir. Tudi umetna gnojila si je treba preskrbeti v tem času. Na vrtu. Zadnji čas je, da si pripraviš blizu doma in .na sončni strani toplo gredo ali steklenjak, kamor boš sejal rano vrtnino za poznejše presajanje. V toplo gredo sej: zgodno glavnato solato, kodrasto (rico) in »kraljico majnika« (tondo), rano zelje. »Ekspres« ali »Ditmorš«, rane paradižnike in še drugo povrtnino, če imaš dovolj prostora. Na prosto, zavetno lego pa lahko seješ: špinačo, korenček, peteršilj, solato rezivko in redkvico. Česen in čebulček pa smeš saditi tudi na odprto lego brez strahu, da bi jo mraz uničil. V vinogradu moramo imeti pri rokah vso pripravo za bližnjo režnjo in vežnjo tudi orodje, kole, beke in poni-klano žico. Ob lepem vremenu kar začnimo z obrezovanjem starih trt, če le ni več hudega mraza po noči. Za nov nasad trt poskrbimo in končajmo s paštanjem še ta mesec, ker bo pozneje mnogo dela z nujnejšimi opravki. Mlade trte za nov nasad bodo v tem času že na razpolago pri domu, kjer jih ohranimo do saditve v rahli zemlji ali pa v pesku sladke vode. Najdebelejša rozga ni najrodovitnej-ša ne najodpornejša, n. pr. proti mrazu. Nasprotno. Srednje debela rozga je navadno najbolj klena in tudi najbolj rodovitna. Prirezani redni les je vselej daljši (reznik, locen) kakor pričuvek, in naj stoji nad pričuvkom, torej više od čepa. Cep ali pričuvek šteje v splošnem največ 2 očesi, reznik 3 do 7 očes, locen 8 do 12, izjemo — pri najbolj jakih trsih — tudi nekaj več očes. Koliko in kako dolgih reznikov odnosno locnov smemo narezati ali naj narežemo (naložimo) trsu, oceni in pravilno presodi dober rezač že s prvim pogledom. .^pcn. SOCIETA PRODOTII EDIH AFFINI Soc. a r. I. M in skladišče Trsi, ul. F. Severe 23 Telefon 63-53 Stavbni material: Opeka - Krovne plošče razne vrste - Korci domače in jugoslovanske proizvodnje - Obtožne plošče bele in barvane - Podne plošče - Keramični zdrob • Živo in gašeno apno - Soški pesek in gramoz . flmiantne in cementne cevi NA DROBNO — NA DEBELO za vse visi® motorjev za avtomobile, motocikle, za plovb0 ter motorje industrijskih in Pc' Ijedeisk h strojev Pooblaščeni zastopnik: TUFANI dott. GIUSEPPE Trst - UL Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 EKPORT ■ IMPORT F. SPADARO SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STRO*1 TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 57-83 in 31-0-87 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 06 8-47 SCAL0 LEGNAMI - PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 50 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT IMPEXPORT ___DVOZ - IZVOZ _ Uuaiza: les, drvo stavbni material tekstiie, koloniale in stroje vse vrste kompenzacij TRST. ul. Bottisti 23 - Telefon št. 44 208 Telegr.: IMPEXPORT - TRIESTE V sončnih in zavetnih legah uredimo vinograd in ga tudi skopljemo, da sejemo vsaj med vrste trt tudi že bolj pozne vrste graha z zgrbančenim zrnjem, kakor so: senator, čudež ameriški, kelvedonski itd. V sadovnjaku. Obrežemo in očistimo stara in mlada drevesa po strokovnih navodilih. Ako smo drevje škropili pred zimo s 4-5% bordoško brozgo, ga bomo v tem času škropili s 5-7% drevesnim karbolinijem ali pa z enakovrednimi pripravki (neodendrin, fitodrin, nipod). Pohiteti moramo s kopanjem in pripravo jam za nasad mladih dreves. Skrajni čas je, da si preskrbimo mlada drevesa za nasad, kar velja zlasti za koščičasto pleme sadnega drevja, ki zgodaj poganja, kakor mandelj, marelica in breskev. V kleti. Vinsko klet zrači le ob lepem, jasnem vremenu,! da bo v njej čist zrak in po možnosti stalna toplota — okrog 10 stop. C. Pazi, da bodo sodi polni in dobro zamašeni. Ce toplota v kleti pade izpod 10 stop. C, ne delaj si skrbi, dokler ne doseže ničle. Ako bi pa pritisnil prav hud mraz in bi toplota začela padati izpod ničle, tedaj moraš klet segrevati, ker bi nižja temperatura lahko škodovala vinu. V shrambi, kjer hranimo krompir moramo- paziti, da nas ne presenti hud mraz. Zaradi tega moramo večkrat nadzorovati toploto, da ne pade izpod ničle, ker bi nam sicer krompir zmrznil. Skrajni čas je, da razložimo rani semenski krompir v nizke lesene zaboje ali pa po lesah v toplem in svetlem prostoru, da bo pognal še pravočasno močne kali. Jahol» Vatovec^ TRST - Via Torrebianca 19 uvoz Tel-23-587’S7-561 I z voj KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJ ŠKILI KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK POŠILJATUDI DARILNE PAKETB LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA Izvršuje takojšnje dobave: Goved, mesa vseh vrst, zaklanih telet, konj za delo in konj za klanja, mesnih izdelkov kraškega pršuta ter sena in slame Zahtevajte točne ponudbe od.- SLOVENIJA ŽIVIN0PR0MET, LJUBLJANA Dalmatinova 1-1, pošt. predal 222 - Tel. 22-212 GOVEDO IN KONJI STALNO V ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, tel. PRESTRANEK 3 AVIOPOUJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevoz1 Mehanična delavnica ATTOCtARAŽA - TRSt ULICA MOREM 7 PRIDELEK SLADKORNE PESE V JUGOSLAVIJI V vseh jugoslovanskih sladkornih tovarnah, izvzemši tisto v Cupriji, so te dni zaključili predelavo sladkorne pese. Letošnja letina sicer ni bila tako obilna kot tista 1951, vendar je bila še kar zadovoljiva. Taka so v Banatu le-!os pridelali povprečno 190 metrskih stotov repe po hektarju. Predlanskim so pridelali 240 stotov, lani pa manj ko 80. Medtem ko je lanska proizvodnja sladkorja znašala okrog 64 tisoč ton, bodo letos jugoslovanske tovarne izdelale skupno. 165.000 ton sladkorja. To pomeni, da je za prihodnje leto vsakemu prebivalcu Jugoslavije zagotovljenih povprečno blizu 10 kg sladkorja. V primeri s predvojno potrošnjo pomeni to več ko dvakratno povečanje. LETEČA NAPRAVA ZA ZALIVANJE V nekaterih državah se vršijo zelo zanimivi poskusi z novo napravo za zalivanje polj in vrtov. Ta naprava ima 3 velike balone, ki so med seboj povezani -s cevmi iz lahke kovine. Te cevi so dolge okoli 50° metrov in imajo razpršilce z večjimi in manjšimi luknjicami ter zapah za odpiranje in zapiranje odtoka vode, ki jo nosijo baloni s seboj. Na traktorju, ki voz; vso namakalno napravo, je tudi črpalka za polnjenje balonov z vodo iz bližnje reke. Po potrebi zemlje vozač na traktorju sam usmerja jakost razprševanja vode na širini 500 metrov. Baloni z vodo niso visoko v zraku, vendar pa, če je napoli drevje, vozač le-te s posebno napravo lahko dvigne ali zniža. BOMBAŽNE TERMINSKE KUPČIJE SE NE BO Iz Kaira poročajo, da bo bombažna terminska kupčija v Aleksandriji tudi v sezoni 1954-55 zaprta. Bombaž bo prodajala bombažna komisija. OBVESTILO KMETOVALCEM-D V OLASTNIKOM Kmetijsko nadzorništvo obvešča vse dvolastnike, da je 31. decembra p. 1. potekla veljavnost vseh dvolastniških knjižic in osebnih dovoljenj. Vse dvo-lastniške knjižice in osebna, dovoljenja je treba oddati najkasneje do 15. februarja t. 1. pri Področnem kmetijskem nadzorništvu, ulica Ghega, 6-1, ki bo poskrbela za obnovitev veljavnosti za tekoče leto 1954. Prošnje s predpisanimi dokumenti za nova dvolaetndška dovoljenja se prav tako sprejemajo do vključno 15. februarja t. 1. Rok za obnovitev vseh dvolastniških dovoljenj in za sprejemanje prošenj za nova dovoljenja poteč', nepreklicno dne 15. februarja 1.1. DVOLASTN1SKA 'DOVOLJENJA NA GORIŠKEM Društvo neposrednih obdelovalcev iz Standreža poziva dvolastnike, naj čim-prej obnovijo dvolastniška dovoljenja. Z obanvljanjem dovoljenj so pričeli 15. dec. V primeru težav za obnovo bo posredovala Zveza neposrednih obdelovalcev v Gorici (ul. Roma 6-1). Prošnje na kolkovanem papirju 100 lir je treba vložiti najkasneje do 31. januarja, ko zapade rok.,Priložiti je treba obmejno izkaznico z dovolilnico za prehod in poštni ček za 200 lir za vsako izkaznico. DA SE MLEKO NE SKISA Ugoiovljeno je, da se mleko lahko skisa v 12 urah, če je poseda z njim v prostoru a:li' na prostem pri 37 stopinjah Celzija. Kemiki so zdaj ugotovili, da ostane tudi pri taki vročini mleko še uporabno (neskisano), torej sladko 15 do 24 ur če bi kravam med krmo dodajali preparat z vitaminom K, ki se raztopi v vodi in tako daje kravam. Pasterizirano mleko krav, ki redno dobivajo vitamini K, ostane sveže tudi 4 dni. Za 50 krav zadostuje pol kilograma tega preparata dnevno. UVOZ - IZVOZ Zalaga oglja, premoga in drv za kurjavo MDR0BM) - M DEHEIU Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, tur-nlrija, vezanih plošč itd. (Prevzemamo prevoze vsafcovrstne&a &laga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=562 Skladišče : ul. delle IVliiizie 14 - Tel. 96 510 telefonska številka stanovanja 95-918 S. k FABBRICA ACCUMULATORI NAJBOLJŠA BATERIJA IVI 1 L AN 0 Sedež in uprava *. Via Tertulliano, ‘ Tel. 54670, 53038-581556, 584920 P o s l o v a l n i c a: Vis'® Bligny, 23-Tel. 5.12-0 Torino: Via Princip' D’Acaja 57 - Tel-7.04.94 - Padova P-f0 della Stazione N- ’ Tel. 2.79.54 Bolog"0 Via Amendola N- “ Tel. 3.83.03 Koma Viale Aventino g. 88/90/92 Tel. 59.36-8 59.95.22 - Napoli V.a Ugo Foscolo N. ’ Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Homa 146198 C. C. Napoli 139488