Ljubljana, torek 26. maja 1925 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din ca lihaja ob 4. »jutra?. sa Stane mesečno Din «5—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarif u. Uredništvo l Onevna redakcija: Miklošičeva eesta Stev. 16/I. — Telefon Stev. yx. Močna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knafiovi ul. št. $JL — Telefon št 3+. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava 1 UpravnBtvo! Ljubljana, Prejemov* ulica »t. 54. — Telefon št. 36. loseratni oddelek* Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« št. I. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pr! poštnem ček. zavodm L)ub-Ijana št. 11.842, - Praha čislo 78.18« Wien Nr. 105.241. Ljubljana. 25. maja. Včeraj je imel gosp. Pašič v radikalnem klubu velevažen političen govor. Z nenavadno resnostjo in odločnostjo ie predsednik vlade in voditelj Narodnega bloka obračunal z velikaisko intrigo, ki so io zadnie tedne pietli nasprotniki čiste naciionalne politike, da razrušijo obstoječi narodni režim. Še pravkar so beograjski, zagrebški in ljubljanski blo-kaški listi poročali, da so pogajanja med radikali in radičevci dovršena stvar in da se sedai razpravlja samo še o razdelitvi portfeliev, o imenovanju velikih županov, srezkih poglavarjev in o drugih podrobnostih. Vse te in podobne vesti, ki jih je lažnivo in brezvestno časopisje, med njimi tudi listi ljubljanskega škofa, širilo že nekai tednov, ie gosp. Pašič nele kategorično demantiral. marveč tudi podal iziavo. iz katere st more vsakdo na nedvoumen način ustvariti pojasnilo o resnic lem stanju politične situacije. Tudi radičevci sedaj vedo. po kateri poti moraro kreniti, ako hočejo, da bo izjava Pavla Radiča in dr. Šuperine v Narodni skupščini dobila zanje tudi praktično vrednost. Naipreje ie potrebno. da izreče o Stiepanu Radiču ter njegovem veleizdaialskem rovareniu svojo sodbo sodišče in Šele potem se bo pokazalo, kai vse tiči za izpreme-njeno taktiko HSS. Gosp. Pašič je prav odločno grajal površno postopanje parlamentarne anketne komisije, ki ni niti najvažnejših in bistvenih dogodkov in obdolžitev komunistično - revolucionarnega gibanja radičevcev preiskala in proučila. Poskus, da se poročilo anketnega odbora zlorabi kot nekaka aboli-cija celotne radičevščine, ie upropa-ščen. Radičevci so sedaj slišali, da z zahrbtnimi intrigami proti Narodnemu bloku ničesar dosegli ne bodo. Gosp. Pašič iim ie povedal, da se bodo pogajanja. kadar bodo potrebna in bo zanje prišel čas. vršila javno in jih bo vodilo vodstvo stranke. Dokler pa sodišče ne izreče svoje sodbe o rovareniu Vodstva HRSS in dokler radičevci z resnim delom ne dokažejo, da hočejo trajno sodelovati pri konsolidaciji in okrepitvi naše države ter dokler ne odstranijo vsak dvom o iskrenosti njihove iz-premeiiene taktike, odnosno politike, tako dolgo ne more biti niti izpremem-be v politični situaciji niti pogajanj ž njimi. Razumljivo je. da ie govor gosp. Pašiča napravil v radikalskem klubu globok utis. ter izzval burno pritrjevanje: sai pa ie govoril državnik, ki ima za seboj dolgo dobo političnih izkustev, državnih, ki v svoji politični dalekovid-nosti vedno oremotri politično situacijo mirno in hlad 10 tako. kakor ie in se ne da no nobenih lepih besedah ali obljubah dvomljive vrednosti zapeljati na nesigurna stranpota. On zahteva de-iani in Šele po deianiih. kl izključujejo vsako možnost recidive za državo škodi iive radičevske politike, hoče preceniti poštenost konvertitstva radičevcev ter po tem uravnati smer državne politike, ki pa drugačna biti ne more kot ona politike Narodnega bloka. Govor gosp. Pašiča ie napravil na celokupno opozicijo porazen utis. kar dokazuje, da so se radičevske mahina-ciie zadnjih tednov vršile v sporazumu s celokupno opozicijo, ki je v zasedi pričakovala, da se ji bo s spletkami in s časopisnim zapornim ognjem posrečilo razbiti, ali pa vsai zrahliati enotno fronto Narodnega bloka. Konsternirani so zlasti tudi iaši klerikalci, ki so P'o uradih in župniščih zadnii čas širili vesti o skorajšnji izpremembi vladnega kurza Sam gosp. Korošec ie hodil zadnie tedne od žuoniŠča do žuonišča ter zaupno razkladal politične cilje bloka-šev ter pripravljal teren za novo kom-binaciio. Za varanie javnosti je bilo blokašem vsako sredstvo dobro došlo. Ko se iim že vsa druea sredstva pošla. razširili so nele v domačih, marveč tudi v inozemskih novinah tatarske vesti o opasni obolelosti gosp. Pašiča. V nedelio pa je gosp. Pašič v radikalnem klubu govoril skoraj dve uri ter že samo s tem na 'a? dostavil vse nasprotnike Narodnega bloka V političnih krogih bengraiskih se sedal še rAJsebno naglasa, da se nahaia gosn Pašič na krepkem višku telesne in duševne moči in Hi ima celotni politični položaj v svoiih mkah. Ne varamo se. ako trdimo, da ie razčisčeniu politične situacije, ki ie bilo za vso državo zaželjen-,S in potrebno, v odlični meri z gosp Paši-dem sodeloval tudi minister dr. Žerjav, kar dokazuie tudi njegova nedeljska dolgotraina avdlienca na dvoru, kateri tudi opozicifonalno beograjsko časo-nisie pripisuje izredno velik politični pomen. Nove smrtne obsodbe v Bolgariji S"fHa. 25. maia s. V razpravi pK>f atentatorjem v Vracl le padi* danes ^bs^dha. po kateri so Pavlov, Čnlsv in Vaidenov obsoleni na smrt. 14 obtožencev le dobilo po 12 ln pol. trije pa x) osem let težke ječe, 23 obtožencev e bik) oproščenih. Popolna jasnost v političnem položaju V velikem govoru je Pašič v nedeljo razdrl vse politične intrige proti Narodnemu bloku. — Globok utis Pašičevih izvajanj. — konsternacija pri blokaših. teh organizacij v smeri stare, za državo škodljive politike. Utis Pašičevega govora. Beograd, 25. maja. r. Radikalni klub se .je sestal včeraj ob 10. dopoldne ter je bila pri tej priliki prečitana lista kandidatov za državne svetnike, ki jo je predlagal kralj. Kakor znano, je imel kralj predlagati Narodni skupščini osem svojih kandidatov, od katerih izvoli za državne svetnike skupščina štiri, medtem ko predlaga skupščina od svoje strani šest kandidatov, od katerih imenuje kralj tri za državne svetnike. Lista kandidatov, ki jih je predlagal :cralj, je naslednja: general Živojin Ba-bič, smederevski veliki župan Živojin Raunovič, minister n. r. dr. Giuro Šur-min, bivši narodni poslanec Stevan Ne-šič, užiški veliki župan Pera Blagojevič, gimnaziiski ravnatelj Sveta Tomič, bivši nar. poslanec dr. M. Šuška'ovič in načelnik ministrstva v p. dr. M. Milo-vanovič. Zatem je bila prečitana lista kandidatov, ki jih ima skupščina predlagati kralju. Med najresnejšitjii skupščinskimi kandidati so: bivši predsednik davčne uprave Andra Petrovič, bivši veliki župan Janko Spasojevič in predsednik sodišča v Knjaževcu Todor Tosič. Za tem je povzel besedo min. predsednik Pašič ki je kritikoval poročilo anketnega odbora in ga ostro obsodil. Naglašal je, da odbor pri svojem delu ni proučil vseh važnih dejstev za odločitev o spornih mandatih HRSS. ki so pod anketo. in da anketni odbor ni storil tega, kar je bila njegova naloga. Njegovo poročilo je netočno in nepopolno. G. Pašič je predvsem grajal, ker odbor ni proučil,kai je z Radičevo pogodbo z Madžarsko, ki je zelo važna in ki so jo našli pri Radiču v žepu povodom aretacije. Dasi ta izvod ni bil podpisan, pa je mogla biti pogodba na drugem mestu podpisana in zelo mogoče je tudi, da je bil dokument, ki so ga našli prj Radiču, kopija že podpisane pogodbe. G. Pašič je tudi očital, da odbor ni upošteval pisma, ki je bilo poslano Zi-novjevu in ki pravi, da so radičevci pripravljeni potom revolucije izvojeva-tl svoja prava. Odbor ni proučil, al' je vmes kakšna komunistično-revolucijo-narna organizacija. To pismo ni tako platonsko, ker se ie ugotovilo, da je 'mel Radič revolucionarne organizac* je. Zatem je Pašič naglašal. da se je takoj po volitvah pričela širiti lažniva vest o zmagi opozicije pri volitvah in da je zadostoval prvi alarm, da so radičevci vprizorili po že pripravljenem sistemu upore. Omenjal je, da je velik del radičevcev v Hercegovini, Hrvatski in Dalmaciji vprizoril upore, zažigal hiše in govoril, da je prišel čas revolucije. Vse to so dejstva, ie rekel Pašič, ki dokazujejo, da radičevci niso b"li tako platonski v svojih delih, radi česar b! moral anketni odbor to upoštevati. Odbor bi moral vse to proučiti, česar pa ni storil. Zato je treba njegovo poročilo izročiti verifikacijskemu odboru, da to ugotovi in poročilo iz-ponolni. Pašič je nato povedal, da je prišel k njemu Pavle Radič in ga zaprosil, naj se aretirano vodstvo Radlčeve stranke pomllosti in Izpusti iz zapora. Pavlu Radiču ie odgovoril, da on smatra, da so St. Radič in tovariši krivi, ker bi drugače ne bili aretirani. Njihova aretacija ni noben politični trik. radi česar Ima sodišče izreči svojo besedo, do tedaj pa imaio aretirani radičevci sedeti v zaporu. Zatem je g. Pašič razpravljal o «raz-govorihs z radičevci ter je naglašal. ua ne obstoji noben tajni sporazum in da se ne vodijo nobeni oficijelnl razgovori s predstavniki radičevcev. Izjave, ki sta iih v skupščini podala Pavle Radič in dr. Šuperina. so take. da se more verjeti v njihovo resnost, vendar pa ne morejo izpremenitl političnega položaja. Radičevci morajo z daljšim delovanjem dokazati, da žele iskreno ln trajno sodelovati pri konsolidaciji in ojačitvi države, da tako razbijeta vsak dvom. kl obstoji v gotovih krogih, češ da je izprememba Radičeve politike samo začasna in izsiljena s političnimi razmerami ter da se žele radičevci vrniti k svoji stari politiki, čim bo za to prilika in čas. Pogajania z radičevci se ne vrše. Gospod Pašič je rekel: «Jaz v tem smislu nisem dal pooblastila nikomur, a vsakdo se more razgovarjatl s komurkoli, kar pa ne obvezuje stranke. Ako Da bo došel čas za razgovore, jih bo vodilo vodstvo stranke.« Glede «obznane». je rekel Pašič posl. Pavlu Radiču. da se ne more dovoliti radičevskim organizacijam svobodno poslovanje, dokler Hrvatski seljaškl klub ln vodstvo stranke izven kluba iie dasta s svojim delom skupščini in narodu jamstva, da ne bosta uoorabliala Pašičev govor je izzval seveda veliko in razumljivo razočaranje pri vseh onih, ki so željno pričakovali izpremembe položaja. Zanimivo je jisanie današnje «Pravde», ki resimira govor g. Pašiča in pravi, da se more iz tega govora razvideti naslednje: 1.) da ostane vladna koalicija nadalje, 2.) da pride vodstvo HRSS pred so-dišče 3.)'da poročilo anketnega odbora ni popolno in da mora priti pred verifika-cijski odbor. 4.) da se radikalna stranka ne pogaja s HRSS in da zahteva, naj radičevci z delom pokažejo svojo iskrenost. «Pravda» pravi, da je radikalni klub poslušal govor g. Pašiča z veliko pazljivostjo in odobravanjem. Cela seja kluba je bila posvečena Pašičevemu govoru. «Pravda» pravi, da pomenja Pašičev govor popoln uspeh Pribičevi-čeve akcije. «PoIitika» poudarja, da je govor gospoda Pašiča presekal negotovost, ki .ie nastala v vprašanju pogajanj med radikali in radičevci. Vidi se. da je današnji radikalni klub v glavnem sestavljen iz liudi. ki so došli v skupščino po odo-brenju g. Pašiča. V tem klubu je Pašič vsemogočen in radi tega je klub popolnoma odobril njegov govor. Po mnenju radikalnih poslancev je sedaj položaj jasen in ni nobenih izprememb. Razen tega pravi «Politika». da smatrajo politični krogi Pašičev govor kot popuščanje željam Sv. Pribičeviča. PAVLE RADIČ REFERIRA STRICU. Zagreb, 25. maja n. Jutri zjutraj dospe v Zagreb Pavle Radič. Obvestil bo Štefana Radiča o novi politični situaciji, ki je na-stila po Pašiševi izjavi o stanju »pregovorov« radikalov z radičevci. V političnih krogih se z radovednostjo p,ičakuje. kakšen bo saltomortale radičevcev v pojutrišnjem »Slobodnem domu«, ker prihaja Pavle Radič v Zagreb tudi radi tega, da uredi »Slo-bodni dom«. KAJ MENI HRVATSKA ZAJEDN1CA Zagreb, 25. maja n. V krogih Hrvatske zajednice, kjer so že popolnoma uvideli katastrofo svoje politike, se odkrito govori, da ni nobenega upanja o kaki vladi RR. Ti krogi smatrajo, da bo Narodni blok vsekakor gledal, da zavleče pogajanja, če tudi ne oiicijelno do prihodnjih oblastnih volitev. Vlada računa, da bodo radičevci pri teh oblastnih volitvah nedvomno propadli, vsled česar se bo politika nacionalnega bloka napram opoziciji še bolj utrdila. Pri Hrvatski zajednici danes odkrito priznavajo, da ne more več biti govora o eliminiranju samostojnih demokratov iz vlade. Aranž-man z radičevci bi bil, če se dogodki razvijejo zanje ugodno, po računu H. Z. mogoč šele v jeseni. Avstrija in komunistične intrige Beograd, 25. maja. p. Danes popoldne je avstrijski poslanik Hoffinger posetil pomoč« nika zunanjega ministra, Markoviča, in se pritožil radi pisanja nekaterih beograjskih listov proti dunajski vladi. G. Hoffinger je naglašal govor avstrijskega zunanjega mi« nistra Mataje, ki po mnenju g. Hoffingerja daje naši državi zadostno garancijo, da ima dunajska vlada namen onemogočiti komu« nistično akcijo preko Avstrije, ter da je ra« di tega govora sovjetska vlada že vložila protest pri dunajski vladi. Moskva, 25. maja. s. Cičerin bo izročil tu« kajšnjemu avstrijskemu poslaniku Pohlu protestno noto. radi govora avstrijskega zu. nanjega ministra dr. Mataje. Joffe, ki je še formelno sovjetski poslanik na Dunaju, ven dar pa biva že več časa v Moskvi, je v ne« kem intervjuvu izjavil, da je že za časa njegove navzočnosti na Dunaju minister Griinbcrgcr z izjavami o delovanju sovjet« skega poslaništva napravil zelo slab vtis in je tako obtoževal, da je Joffe zapustil Du« naj, da bi Avstriji ne povzročil še več ne« prijetnosti. Baeran pobegnil v Nemčijo Dunaj, 25. maja s. Bivši češkoslovaški poslanec dr. Baeran, ki je bil radi špionaže obsojen na štiri leta ječe ter izgubo mandata in doktorske časti, je v noči od sobote na nedeljo zapustil z avtomobilu Karlove Vari. kjer se ie z dovoljenjem sodnih oblasti zdravil, ter pobegnil v Chemnitz na Saškem. Baeran je v zadnjem času objavil več člankov, v katerih opisuje svoje skušnje v zaporu in ostro kritizira razmere, ki vladajo v češkoslovaških zaporih. Ti članki so dali povod za novo kazensko postopanje, ker so jetniški pazniki dvignili obtožbo proti Baeranu. V nekem pismu, ki ga je Baeran poslal v Prago, sporoča, da bo iz Nemčije deloval za dokaz resnice o svojih trditvah, vendar pa se trn ne zdi, da bi se vrnil na Češkoslovaško Pomembna avdijenca ministra Žerjava Po več nego triurnem razgovoru s kraljem je imel minister Žerjav sestanek s Pišičem, Triikovičem in Maksimovieem. Beograd. 25. maja, p. Včeraj doool- Marko Trifkovič, minister Žerjav in ml dne je kralj sprejel ministra Žerjava. V več nego triurnem razgovora je vladar razpravlial z doktorjem Žerjavom o celokupni politični situaciji ter ie vzel njegovo obširno poročilo na znanje. Po avdijenci je Nj. Vel. zadržal ministra Žerjava pri obedu. Popoldne je bil prirejen izlet na Ava-lo. kjer so se sestali min. predsednik Pašič, predsednik Narodne skupščine Seja Narodne skupščine Načrt zakona o osnovnih šolah izročen zakonodajnemu cdboru« — Kako Grčija preganja naše rojake. — Izvolitev 7 čianov dr- žavnegasveta. nister Maksimovič. Govori se. da so bile na tem sestanka določene podrobnosti za delo vlade in parlamenta v bližnji bodočnosti in za taktiko Narodnega bloka. Na sestanku je vladala oo-polna er.odušnost v nazorih. Avdijenci ministra Žerjava in sestanku na Avali sc v političnih krogih pripisuje velik oomen. Beograd, 25. maja. r. Današnja seja Narodne skupščine se ie pričela ob pol 11. Po izvršenih formalnostih je bilo objavljeno, da je skupščini predložen zakonski predlog o osnovnih šolah, ki se je odstopil zakonodajnemu odboru v pretres. Odbor za proučitev kmetijskih kreditov je predložil skupščini poročilo o oddvoje-nem mišljenju opozicije. Verifikacijski odbor je izvolil namesto ministra Srskiča za predsednika posl. Ntaka Periča. Minister pravde zahteva izročitev nekaterih poslancev sodišču: posl. dr. Milovana 2aniča radi 42 deliktov, nadalje posl. Stjepana Uroi-ča radi zločina upora ter poslancev Marka Došena in dr. Stjepana Buča. Zunanji minister dr. Ninčič je odgovarjal na interpelaciio posl. Jovana Cirkoviča radi preganjanja jugoslovanskega fivlja v grškem delu Makedonije in o protijugoslo-venski pisavi nekaterih grških listov. Minister Ninčič je izvajal, da se baš sedaj vodijo pogajania z Grško ter upa, da bodo ta pogajanja dovedla do prijateljskega sporazuma in da se bodo vsa ta vprašanja rešila na prijateljski način. Z grškim narodom nas vežejo ne samo najboljša čustva. temveč tudi važni interesi, kl nas silijo k sporazumu tn skupnemu delu na Balkanu. Ker so pogajanja še v teku in se od njih pričakujejo najkoristnejši uspehi za obe državi, prosi posl Cirkoviča, naj se zadovolji z njegovim odgovorom. Posl. Cirkovič odgovarja, da nima razloga, da bi bil zadovoljen, ter ponovno očrta trpljenje Jugoslovenov pod grško oblastjo. Nato je skupščina prešla na dnevni red: Volitev državnih svetnikov. Radčevski poslanec dr. Šuperina je v ime« r.u svoje stranke izjavil, da ne more sodelovati pri volitvi, ker se niso vpoštevall kandidati HRSS. Isto izjavo so podali posl Pečič, Sušnik, Baljič in Moskovljevie, vsak za svoj klub. Nato ie opozicija zapustila dvorano. Po volitvah ie predsednik ugotovil, da je glasovalo 153 poslancev. Od osmih kandidatov, ki jih je predlagal kralj, so bili izvoljeni za člane državnega sveta: Živojin Babič, Svettslav Paunovid, Stevan Nešič in Pera Blagojevič. Nato je predlagala skupščina kralju po čl. 103 ustave naslsdnje kandidate: predsednika davčne uprave An-dro Petroviča, velikega župana v p. Janka Spasojeviča, predsednika sodišča v Knjaževcu Todorja Tosiča, inšpektorja ministrstva prosvete dr. Danila Katiča, gimn. ravnatelja v p. Mihajla Bobiča ln predsednika trgovskega sodišča Milana Stefanoviča. Seja je bila nato zaključena ob 12.10 ter bila prihodnja napovedana za jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Poročilo odbora o zakonskem predlogu o kmetijskih kreditih ia poročilo anketnega odbora. Stališče francoske vlade že zopet omajano Odpor senata proti Caillaaxu. — Nezadovoljstvo socijalistov s Painlevejem« — Nevarnost ustavne borbe med senatom in poslansko zbornico. Pariz, 25. maja s. V krogih senata se širi govorica, da namerava finančni minister Cai!Iaux podati demisijo. ker se je v finančni komisiji senata uveljavila očivldno nenoPustljiva opozicija proti njegovim budžetsklm načrtom. Pariz, 25. maja s. V desničarskih krogih se izjavil, da so socialisti tako nezadovoljni s Painlevejevlm kabinetom. da ga bodo pri prvi priliki zrušili in postavili na njegovo mesto drugI Herriotov kabinet Tokrat so socialisti pripravljeni ne samo podpirati Herrio-tovo vlado, temveč poslati v nio tudi svoie ministre. Če bi skušal senat vreči tudi drugo Herriotovo vlado, potem bo treba razpustiti senat oziroma zmanjšati njegovo kompetenco. Pariz, 25. maja s. V senatu je predsednik prečital danes popoldne demi-siisko pismo senatorja Gigona, ki je odstopil, da omogoči Caillauxu vstop v senat. Nato se je nadaljevala budžetna debata. Poročevalec o finančnem bud-žetu je sporočil, da. znaša finančni bud-žet za leto 1925 22 milijard, od katerih je 19 miliiard določeih za obrestovanje državnih dolgov. Vznemirljive vesti o Amundsenu Še vedno ni nikakih poročil od njega. — Vreme se je nenadno poslabšalo. — Iz Alenke pošljejo rešilno eksnedicijo. Washington. 25. maja. s. Rok. v katerem se je upalo, da bodo prispela poročila o Amundsenu in tovarišev, je že potekel, tako da se misli že na to, da bi se odposlalo pomožno ekspediciio v polarne kraje. Označuje se za možno, da bo mornariški urad odposlal posebno letalo, ki naj bi ugotovilo sedanje bivališče Amundsena in tovarišev. Oslo, 25. maja. sk. Iz Spitzbergov doznava «Sjefarts-Tidende»: Do ene zjutrai ni nobenih poročil o Amundsenu. Ladja «Hobby». ki se je vrnila v Wel-senbucht, poroča o nevarnih vremenskih razmerah. Med Amundsenovimi tovariši vlada precejšnja potrtost, ker se Amundsen še ni javil. Če so odpovedali stroii. mu bo treba ostati dali časa v ledu. Vreme je ostro. Temperatura je nekai uod ničlo. Severno od otoka Amsterdam je opazil kapitan ladje «Fram» odprto morje, kjer bi letala lahko pristala. List javlja dalje iz Newyorka. da bo ekspcdiicja Mac Millana s tremi mornariškimi letali takoj odplula v polarne kraje, če v kratkem ne dospejo noročila o Amundsenu. MIlan, 25. maia a. «Corriere della Sera» poroča iz Londona z današnjim datumom: Amundsenovi tovariši na Spitzbergih do včeraj popoldne še niso prejeli nikake vesti od Amundsena. Ta informacija, ki so jo dobili londonski listi danes ponoči, je vzbudila v vseh londonskih krogih veliko razburjenje, zlasti zato, ker vest dostavlja, da se je vreme v polarnem okrožju znatno poslabšalo. Pariz, 25. maja. z. Po 72 urah, odkar jc Amr.ndsen odletel, govore vsi radio-grami, da se mu ic zgodilo nekaj nepričakovanega. «Fram» poroča o nenadni izpremembi vremena, megli in padanju snega. Ne ve se, ali se je morebiti aparat poškodoval, ko se je na tečaiu spuščal na zemljo, ali pa je moral na povratku kje pristati. Praznovanje vojne lOletnice v Italiji Trst, 25. maja. a. Deseta obletnica, kar je stopila Italija v vojno, se je včeraj prosla« vila na slovesen način po vsej Italiji V Ri« mu so ob tej priliki shranili v muzej dvesto zastav tistih polkov, ki so bili razpuščeni. Slavnosti sc je udeležil sam kralj in pre« stolonaslednik. Malo preje sc je na Kapi« tolu vršilo slovesno odlikovanje v vojni pad lih prostovoljcev v prisotnosti rimskega vladnega komisarja. Tudi po vseh večjih mestih Italije so na slovesen način slavili ta praznik. V Trstu je bilo razobešenih precej zastav. V mestu samem ni bilo nobene prireditve. d«č pa so Tržačani pod vodstvom mestnega župana dr. Pitacca romali na veliko vojaško poko« psliJče v Redipuglio pri Tržiču, kjer se j« vršila spominska slavnost. Mussolini na obisku pri d' Annunziu Gardone, 25. maia. a. Min. predsednik Mussolini je danes dospel v Gardone ob Gardskem jezeru, kamor je prišel na poset k Gabrielu D' Annunziu. D' Arcntmzio mu izroči ob tej priliki svojo vilo Vittoriale v Gardone, ki je že proglašena kot narodni spomer.ik. Mussolini ostane nekaj dni v Gardone. V političnih krogih se to nenadno od-potovanje Mussolmija n njegovo bivanje pri D' Annunziu komentira jako različno. Izjava ministra dr. Žerjava o državnih gozdovih v južni Srbiji Pod naslovom »Minister za šume in rudnike izjavlja, da ni niti mislil na to. da prizna Sermeninsko planino Ajerinu Ajaku®, je objavila beograjska »Politika® dne 23. maja t. 1. naslednjo izjavo ministra dr. Žerjava: «Pod naslovom »Sermeninska planina® je «Politika» od 21. t. m. 'objavila, da je minister za šume določil meseca februarja posebno komisijo za razmejitev Sermeninske planine, trdeč, da je last nekega bega. medtem ko je določena komisija ugotovila, da je ta planina državna iast. kar je dalo ministru povod. da .ie kljub temu sklepu odredil komisiji, nai končno dovrši razmejitev, ker bo v nasprotnem slučaju kaznoval člane komisije. Iz tega se izvaja, ^da minister gazi rešitev šumskega sodišča ter sili člane sodstva, nai proti svojemu prepričanju priznajo begu Sermeninsko planino. Moja dolžnost je. da Vas prosim, da popravite te podatke in trditve, ki so skozlnskoz netočne. Resnica je samo, da je ministrstvo za šume naročib že obstoječemu sodišču za razmejitev državnih gozdov, naj nadaljuje delo pri razmejitvi Sermeninske planine, kar je v interesu vseh in posebno države, ki želi. da se njena iast definitivno določi, da bi mogla potem pričeti racijonalno in redno eksploatacijo te šume. Razume se. da ni bilo sodišču niti ustmeno niti pismeno izdano nobeno navodilo, da ima sklepati morebiti kakemu zasebniku v korist. Do pred par dni nisem niti vedel za ime slavnega bega in ne poznam niti njegovega advokata, niti nobenega člana komisije. Ker so došle pritožbe od več strani, da sodišče m dovoli brzo poslovalo, je ministrstvo za šume brzojavno 4. maja t. 1. naročilo sodišču, naj takoj prične izvrševati razmejitev, ter je (odposlalo inšpektorja, da na licu mesta preišče razloge zavlačevanje. Se!e. ko ie bilo vse to odrejeno. ie došel ministrstvu za šume dopis sodišča, da je s svojim sklepom od 1 maja t. 1. odklonilo begovo zahtevo. Radi odsotnosti referenta je bil ta akt, ki je došel v ministrstvo 6. maja t. 1.. referiran meni šele 15. maia t. 1. Izteh dejstev je že razvidno, da v ministr stvu ni obstojala niti ne obstoji tendenca v korist besa, nego samo želja, da se predmetna zadeva spravi pravilno in po zakonu z dnevnega reda. Moram samo dodati, da ni nihče interveniral pri meni v korist bega, temveč, da ie bila samo enkrat lansko leto predložena meni prošnja, naj se razmejitveno delo v tikveškem okrožju, ki je bilo brez razloga prekinjeno 24. avgusta, nadaljuje in čim prej konča. S sklepom neodvisnega sodišča ie zadostno zavarovana državna lastnina, ki z mojim postopanjem niti najmanje ni bila ogrožena. Radi tega je deplasi-ran zaključek vašega članka, v katerem s eapelira na rodoljubje in poštenje Narodne skupščine. , . Ker moramo vsi imeti skupni interes za varstvo ugleda državne administracije. mislim, da smem pričakovati od vaše lojalnosti, da objavite ta moj popravek.* , . . . Pošteni javnosti ta popravek ministra dr. Žerjava mora zadostovati, našlo se je samo glasilo ljubljanskega škofa »Slovenec®, kj v nedeljo poroča, da je «g!ede na seizacijonalna Odkritja »Samouprave® (!) o aferi s Sermeninsko planino dr. Žerjav naprosil »Politiko® v prav ponižnem tonu. da priobči izjavo, v kateri se skuša (!) oprati očitkov. »Slovenec® piše o dr. Žerjavu dobesedno: «V »Samoupravi* navedenih dejstev ne pobija in jih tudi ne skuša pobijati. Zato je ta izjava brez vsakega vpliva in politični krogi, posebno radikali še vedno ostro obsojajo dr. Zerja-vovo delovanje v njegovem resoru.® Ugotavljamo ponovno, kakor smo ze ugotovili v nedeljski številki, da nI »Samouprava® doslej objavila niti črke o tei zadevi, najmanj pa v takem smislu, kar to poroča škoiov list. »Slovenec® ie «Samoupravo» ponovno falslficlral in si četo afero na lažnjiv način izmislil, kar nas spričo znane klerikalne morale ne preseneča. , . . Pozivamo »Slovenca®, nai pove. kdaj je »Samouprava® pisala o Sermenlnskl planini v zvezi z dr. Žerjavom! Naj navede številko ln datum lista, da se opere očitka falslflkatorstva In laži ter nepoštenega novinarskega poročanja Pogajanja z Grčijo Pogaiania, ki so sc pričela še pred več tedni z zastopniki Grčije, se vlečejo že doka i dolgo, ne da bi mogla dovesti do ugodnega rezultata. Potem so se pogajanja za časa konfer. Male antante v Bukarešti sploh prekinila ter se pričela znova po njenem zaključku. Toda tudi sedai so se vršili le razgovori med posameznimi delegati; šele te dni se je vršila plenarna seja celokupne naše in grške deelgacije. ki pa nI cbvedla do nikakih pozitivnih zaključkov. marveč so grški delegati izjavili, da mOraio dobiti nove instrukcue od svoje vlade z ozirom na naše zahteve. Glavne točke, okrog katerih se sučejo pogajanja, so predvsem solunska cona in železnica do nje. Znano je. da se ie izkazala cona v Solunu, ki nam jo je Odstopila grška vlada, za mnogo premajhno in gospodarski krogi iz Južne Srbije, ki so na železnici v prvi vrsti zainteresirani, so dosegli, da je nasa delegaciia stavila zahtevo, da ss naša cona v Solunu razširi in pa da se primerno uredi, češ, da v sedanjem obsegu in v sedanjem stanju ne predstavlja nikake prednosti za našo državo. Urški delegati so uvideli upravičenost našin zahtev, toda izjavili obenem, da ne morejo sklepati ničesar o tem. dokler ne dobijo polnomočja od svoje vlade. Pripomniti je, da bi bilo treba po naziranju strokovnjakov potrošiti milijarde, preden bi mogla naša cona v Solunu res služiti svojemu namenu. Se bolj komplicirana točka na pogajanjih je vprašanje železnice Djevdjeh-ja - Solun. ki ie za nas prvovrstne važnosti; njeno brezhibno funkcioniranje je predpogoj, da se naš promet preko Soluna normalno razvije. Toda problem sestoji iz dveh delov. Prvo je vprašanje tarifov na tej železnici. Pred nedavnim se ie dogodilo, da so grsKe oblasti postavile take tarife, da je bil transport enega vagona od Djevdjelije do Soluna dražii. nego transport istega vagona od Beograda do Djevdjelije. Na intervencije naše vlade se ie sicer ta kričeči nedostatek odstranil, ali imeti moramo garancije da se stvar ne ponovi. in to v trenutku, ko bi bilo nase^ mu izvozu najneprijetneje. Taka garan cija bi bila. da mi sami prevzamemo železnico Djevdjelija-Solun. Mi smo namreč odkupili akcije orijentskili železnic na progi Dievdjelija - Solun in zahtevamo sedai. da grška vlada ta odkup prizna. Grška vlada pa se temu pnotivi. stoječ na stališču, ki ga ie naglasila tudi grška delegacija na plenarni seji, da se ne strinja s suverenostjo Urške, da bi se odstopila tuji državi, pa makar zavezniški, železniška proga na njenem teritoriju. Tudi v tem oziru je izjavila grška delegacija, da mora Prejeti nal-poprej nadaljne instrukcue iz Aten. _ Ostale sporne točke se tičejo obmejnega prebivalstva, poleg spornih podanikov v prvi vrsti posestev dvojnih posestnikov. Grške oblasti so kratko-malo sekvestrirale zemljo onih nasrn podanikov na meji. ki imajo del Posestva onstran* meje ter je razdelile grškim beguncem iz Male Azije. Predmet pogajanj je tudi naš samostan nilan-dar na Atosu. kjer so Grki na temelju svoiega zakona o agrarni reformi samostanu vzeli zemljo ter jo podelili beguncem iz Male Azije. V teh manj vaznili točkah se je povečini že dosegel načelen sporazum, dočim se dede ostaUn problemov, osobito glede železnice, delegati bržkone še ne bodo mogli zedi-niti tako kmalu._ Govor francoskega ministrskega predsednika L. Painleve o francoskih financah, bojih v Maroku in socljalnl politiki svojega kabineta. Pariz. 22. maja Ob priliki otvoritve razstave vodnih sil je včeraj predsednik francoske vlade g. Pavel Painlevč imel v Grenoblu govor, ki tem bolj zanima, ker se v naikrajšem času začne novo zasedanje parlamenta in boji v Maroku vzbujajo zanimanje celega sveta G. Painleve je dejal: «Usoda sedanje zakonodajne dobe je. da likvidira neskončno zalogo iluzij, ki jih je pustila za sabo vojna. Nehvaležna vloga je to. toda postati more slavna, če jo izpolj-njujemo z moškim srcem in če znamo razlikovati ideal od zablod in utopij ter pretvoriti v dejanja plemenite nade m vitežke načrte francoske demokracije. Največja zasluga vlade, ki je bila pred nami, je. da je navzlic težavam in tveganju, navzlic grožnjam in posme hovanju iskala varnost Franciie v var nost! Evrope.® G. Painleve je nato poudaril, da sedanja vlada nadaljuje isto mirovno politiko. Čemur je dokaz, da je bil sedanji zunanii minister Briand septembra lanskega leta zastopnik Francije v Ženevi. Francija dobro ve, da so na tej poti neuspehi neizbežni, vendar ne bo ničesar opustila na potu pospeševanja mednarodne morale, brez katere je ne mogoč zasiguran obstoj Zveze Narodov. »Če bi popolnoma izrazil svojo mi sel®, je nadaljeval g. Painleve. »bltekel, da se mora v prihodnjih desetih letih organizirati evropski mir ali pa pride do najstrašnejše vojne med narodi Evrope. To je izid. ki ga noben državnik ne sme izgubiti izpred oči, če noče biti zločinec.® Finančna nevarnost. «V notranjosti je druga nevarnost, ki ii moramo mirno pogledati v oči in ki jo lahko odklonimo samo vsi skupaj: to je finančna nevarnost.® Painleve poudarja, da so povojne zablode silno pomnožile državni dolg. zlasti dolg z kratkim rokom, ki grozi potopiti državno ladjo. Rešitvi pred to nevarnostjo posvečuje največjo pozornost vlada, zlasti pa minister financ. Kot rešitev iz te nevarnosti navaja predsednik vlade sledeči načrt: «Najprej je potrebno postaviti strogo neusmiljeno strogo ravnotežje v proračunu. ravnotežje, ki mu ne bo mogel nihče oporekati niti v Franciji niti v inozemstvu.® To nalogo misli sedanja vlada izvesti, ne da bi sprejela en vinar primanjkljaja. Druga faza rešitvenega načrta zahteva brezpogojno zaupanje in potrpljenje lastnikov zadolžnic na kratek rok. Država bo brezpogojno izpolnjevala svoje obveznosti, toda upniki morajo s potrpljenjem pokazati, da upoštevajo svojo lastno korist. Šele po rešitvi teh dveh nalog pride na vrsto problem končne ozdravitve francoske finančne situacije, dolgotrajno delo. ki bo zahtevalo leta in širok načrt . ki prinašajo navdušenemu čitatclju z interesan-tnim razmotavanjem vsak hip presenečen ia, ki mu že sledi razočaranje in konstemacija in zopet presenečenje tako, da so tttatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel in se dobiva pri uprsvi .Jutra* v Ljubljani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za __svoje domače knjižnice.-- Boli ssbavati Vas no moro nobene knjiga! Vezana stane Dm 55. Broširana ps Din 45 Raslo Pustoslemšek Ob njegovi SOlefnici. Danes praznuje svojo petdesetlet lico eden od najizrazitejših zastopnikov slovenskega novinarstva in najzaslužnejših predstavnikov naciionalne ideje med Slovenci glavni urednik »Slovenskega Naroda« Rasto Pustoslemšek. Rojen 1. 1875. v Smučeh v Gornji Savinjski dolini je gosp. Pustoslemšek po dovršenih gimnazijskih letih študiral pravo v Gradcu, kjer se je kmalu uveljavil med voditelji takratne napredne slovenske ^mladine. Ze na gimnaziji ie Pustoslemšek bil propagator bratstva s Srbohrvati ter je vodil krožek za učenje srbohrvaščine in se ie tudi na univerzi energično uveljavljal v tej smeri. Po kratki službi pri Južni železnici je Rasto Pustoslemšek sledil svojemu glavnemu nagnjenju — vstopil je leta 1903. v redakcijo »Slovenskega Naroda*. Z njegovim prihodom ie v slovenskem novinarstvu se pričela uveljavljati jugoslovenska in slovanska struja. Urednik Pustoslemšek je kmalu navezal stike s srbskimi političnimi krogi in listi, pričel je sodelovati v ruskih nq-vinah, skupaj z odličnim češkim novinarjem Holečkom je postal organizator slovanskega novinarstva in njegovih kongresov. V opetovanih potovanjih po Balkanu si je stekel osobito dobro poznavanje razmer med brati Srbi in Hrvati in je sistematično sodeloval pri pripravah za dosego končnega velikega cilja našega Ujedinjenja. Ko je izbruhnila vojna, je spadal Rasto Pustoslemšek med opasne srbo- in rusofile in maia meseca 1915 ga je zagrabila avstrijska policija. Gnali so ga iz taborišča v taborišče in z mnogimi sotrpini je Pustoslemšek prestal večletno dobo mučnega trpljenja no internatih. dokler ga niso vtaknili v vojaško suknjo ter 1. 1917. pognali v Galicijo. (Jsoda mu je prizanesla in ob prevratu se je vrnil v domovino nazaj k ljubljenemu novinarskemu poklicu. Leta 1919. je Pustoslemšek prevzel glavno uredništvo «Slovenskega Naroda« in na čelu tega li^ta slavi danes dosego Abrahamovih let — tipičen predstavnik garde onih idealistov, ki skromno in skoraj neopaženo vršijo svojo važno nalogo. Kot človek zlata duša. kot novinar vzor vestnosti in so-Iidnosti. kot politik neomajen v svojem jugoslovenskem in slovanskem programu uživa jubilar splošen ugled in spoštovanje. Odličnemu možu ln tovarišu želimo iz vsega srca «Na mnogaia leta« v za- vesti. da se temu voščila pridružujejo najširši krogi naše napredne in narodne javnosti Manifestacijski kongres J. Č. Lig v Celju Celje, 25. maja. Včerajšnji zbor jugosl. češkoslovaških lig v Celju, ki ie bil prvotno zamišljen le kot mainiški izlet, se je nepričakovano razvil v manifestacijski kongres, ki je ponovno izkazal resnično prijateljstvo in brarsko vez r- čustvovanje našega naroda do Čehoslo vakov. Kljub zgodnji ur: in nedelji se je že pri prvem jutranjem vlaku ob pol 7. uri zbrala velika množica Celjanov z županom dr. Hrašovcem na čelu, sreskim poglavarjem dr. Žužkom, mestnim komandantom, polkovnikom Naumovičem in oficirskim zborom, predsedniki raznih odličnih društev in načelniki uradov. Nad kolodvorom in bližnjimi večjimi poslopji in visoko na stolpu celjskega gradu so plapolale narodne in državne zastave. Mariborskih članov Lige se je pripeljalo okrog 100 s predsednikom narodnim poslancem dr. Pivkom in preds. Češkega kluba g. Bare-šem. Enako svečan in prisrčen je bil sprejem tudi pozneje pri ljubljanskem vlaku, ki je pripeljal okrog 60 članov iz Ljubljane s predsednikom dr. Trillerjem. Istočasno je prispel z avtomobilom generalni konzul ČSR dr. Beneš in predsednik Češke Obce iz Ljubljane inženjer Kasal. Pri skupnem zajtrku v Celjskem domu je izreke! župan dr. Hrašovec dobrodošlico, za katero se je zahvalil dr. Pivko in pozdravil ljubljansko Ligo in celjske zastopnike, zlasti oficirje in zastopnika ČSR generalnega konzula dr. Beneša. Sekstet skladatelja Oskarja Deva iz Maribora pa je še zape! par lepih pesmi v jutranji pozdrav, nakar so se ligaši podali pod osebnim vodstvom župana dr. Hrašovca k razvalinam celjskih grofov. Prijeten jutranji zrak je dvigal veselo razpoloženje izletnikov, ki so bili ob prvem pogledu zadivljeni nad krasnim pogledom čez Celje ob zeleni Savinji. Fotograf Pel:kan je goste med romantičnimi skalami parkrat slikal, nakar je prof. Janko Orožen na zeleni trati bivšega grajskega dvorišča v izredno strokov-njaškem, a obenem zanimivo podanem govoru naslikal življenje in delo celjskih grofov, ki je skoro neprestano ozko spojeno tudi z usodo češke zgodovine in iskanja jugoslovanske državne tvorbe. Inteligentna publika se je čudila dovršeni dikciji mladega predavatelja in se mu zahvalila z živahnim aplavzom. Predavanje je imelo popoln uspeh. Magistratni ravnatelj je še razkazal diven razgled raz stolp gradu, potem pa so si izletniki ogledali ljubko mestece Celje, kjer iim ie posebno ugajal krasni park ob Savinji, ki ga mesto skrbno goji. Opoldne je pričela pod predsedstvom dr. Trilleria v Celjskem domu skupna anketa odborov obeh JČ Lig in čeških društev iz Maribora in Ljubljane, kateri so prisostvovali tudi generalni konzul dr. Beneš, ki je imel poprej posvetovanje s svojimi rojaki v dvorani ter nekaj Celjanov, župan dr. Hrašovec, dr. Žužek. Ivan Prckoršek in drugi. Zbor je otvori! dr. Pivko, predsednik mariborske Lige Po uvodnih besedah dr. Trilleria je poročal dr. Reisman n pereči zadevi neumljivega izganjanja čeho-slovakov rz naših podjetij, kjer je še ne-broj nadležnih nemških tuicev, ter o namenu in pripravah Masarykove proslave v Rogaški Slatini in delovnem programu Lig. Po živahni stvarni debati je bilo sklenjeno, predložiti kongresu glede izganjanja Čehov primerno resolucijo, Masarykova proslava pa se izvrši 1. :n 2. avgusta ob sodelovanju vseh štirih korporacij v Rogaški Slatini, kier se ustanovi istočasna zveza, vseh' JČ Lig iz Jugoslavije, o čemur je poročal dr. Triller, ki je tozadevno konferiral v Beogradu pri Ligi in češkem poslaništvu. Zbor je tudi odobril program zleta Jč Lige od RliH.CH Telefon 124. 26., 27., in 28. maja Predstave ob: "/24., 5., »/28., 9. Umetniški orkester pri vseh predstavah. f!0n,e — Princ s-^eJi? Ha-Ha-Harold Lloyd nas zopet pozdravlja s svojo najboljšo burko te sezije YProti voili mornar ••• • • (Ser SesM?) Ta kolosalni film imenuje Harold Lloyd svoj biser film, kateremu ima zahvaliti svojo popularnost, ki jo je kar čez noč dosegel po celem svetu. Izven programa nafnov. Gaumont Journal št. 11.12. 7. do 17. septembra na Češkoslovaško in s posebnim zadoščenjem sprejel vest, da se bo pod vodstvom župana dr. Hrašovca ustanovila v Celju samostojna Liga, kot tretja v Sloveniji, ki bo že sodelovala 2. avgusta v Rogaški Slatini pri ustanovitvi Saveza JČ Lig. Po 13. uri je pričel v veliki dvorani banket in kongres, k: ga je vodil in otvoril s pTogramatičnim govorom o zvezi Jugo-slovenov s Čehoslovaki celjski župan dr. Hrašovec. Sledili so globoko zamišljeni govori. podprti z dejstvi iz starejših in najnovejših zgodovinskih reministenc skupnih bojev in teženj Čehov in Jugoslovenov, ki so pokazali, da ima baš Celje v daljni proš-Iosti kakor tudi iz časov naše narodne prebuje pravzaprav najjačje stike s Čehi. Posebno odlični so bili govori gg. dr. Tril-lerja. ki se je spominjal na delo češkega ministra Pražaka za Celje, generalnega konzula dr. Beneša, staroste celjskih Slo vencev dr. Semeca, inženjerja Kasala in Franjo Bureša. Srcski poglavar dr. Zitžek je izročil pozdrave velikega župana in slavil zasluge prezidenta Masaryka za naše osvobojenie. Burno pozdravljen je narodni poslanec dr. Pivko po Jedrnatem govoru predložil zboru udanostnl brzojavki kralju Aleksandru in prezidentu Masaryku, kar je bilo sprejeto z velikim aplavzom. Po teh govorih, ki so bili vsi brez običajnih fraz in spremljani s krasnim petjem seksteta g. Deva, je poročal g. Reisman o poteku dopoldanske ankete in predlagal sledečo resolucijo: »Obžalujemo, da je pričelo ministrstvo za sociialno politiko v izvajanju zakona o zaščiti delavcev izganjati iz naših podjetij tudi nacionalno zavedne Čehoslcvake. kar lahko kali prijateljsko razmerje napram naši zaveznici. Vlad^ prosimo, da smatra narodno zanesljive Čelioslovake glede bivanja in zaposlenja v naši državi za povsem enakopravne z našimi državljani in jim ne dela nobenih' težav tudi pri izvajanju zakona o zaščiti delavcev, oziroma razveljavi takoj vse tozadevne odredbe, ki so bile v tem oziru morda že izdane. Vodstvo jugoslovensko-češkoslovaških Lig in narodne poslance pa pozivam, da z vsemi močmi podpirajo praktično izvajanje programa naše organizacije, t. j. bratskega zbliževanja Jugoslovenov in Čehoslovakov. Kongres je resolucijo soglasno sprejel. Po oiicijelnem deiu, ki je trajal nad dve uri, je še polkovnik Naumovič spregovoril o naših osvobodilnih govorih. Po govoru g. Pirstoslemška je priredilo občinstvo salve ovacij naši vojski. Kongresu je prisostvovalo tudi mnogo Celjanov Ln je bila velika dvorana polna publike. Ob 16. so se zlet-niki odpeljali v Laško in si ogledali trg ter kopplišče. Sprejel jih je srezki poglavar g. Pinkava in pozdravil g. Elsbaclier. Za lep sprejem sta se zahvalila gg. Kasal in dr. Reisman. Kongres je torej res sijajno uspel. Ivan Masten umrl Kranj, 25. maja. V nedeljo, ob 4. popoldne, je umrl v Kranju profesor Ivan Masten. Rojen 20. januarja 1878. kot sin revnih staršev v prijaznem Središču ob Dravi v mariborski oblasti, je dovršil na mariborski gimnaziji svoje gimnazijske študije leta 1898.-99. Po dosluženem prostovoljnem letu pri bosanskem nol-ku se je posvetil študiju klasične filo-Iogije na vseučilišču v Gradcu ter nastopil leta 1905. kot izprašan suplent službo na mariborski gimnaziji. Ze po preteku enega leta je dobil definitivno mesto profesorja na kranjski gimnaziji, kateri je ostal zvest — do smrti. Kratki in suhoparni so ti življenski podatki, a kriiejo v sebi polnost globoke vsebine. Blagi pokojnik je bil nadvse vesten učitelj klasičnih jezikov, ki je umeval z vso resnobo svoj težek posel: nedorasli mladini vtisniti pečat pravega človečanstva. jo vzgojiti za plemenite viteze človeštva (humani ho-mines) ter jo ohraniti v idealnem mišljenju. Ni bil le dober »filolog«, »ljubitelj besede«, ljubil je z žarko ljubeznijo našo pesem, narodno kot umetno. Že kot dijak na gimnaziji je vodil pevski zbor ter enako nadaljeval na vseučilišču v Gradcu in kot profesor v Kranju. V Kranju je bil aktivni član pevskega zbora Narodne čitalnice ves čas svojega življenja, sodeloval je pri neštetih koncertih in nastopih zbora, zapel marsikateremu kranjskemu meščanu naše večno lepe ža!ostinke. Bil je med ustanovniki »Glasbene Matice v e Gledališki repertoarji: Ljubljanska drama Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: «Narodni poslanec*. A. Četrtek, 28.: »Lizistrata«. D. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: »Pohujšanje v dolini šentflors janski«. C. Ljubljanska opera Torek, 26.: »G!umičh>. »Cvetlice male Ide«. E. Sreda, 27.: «Carmen«. C. Četrtek, 28.: Zaprto. (Generalka.)' Petek, 29.: «Brivec Bagdadski«. Premijera. B. Sobota, 30.: Zaprto. Nedelja, 31.: »Brivec Bagdadski«. Izv. Pondeljek, 1.: »V vodnjaku«. »Cvetice ma« le Ide«. Izv. Celjsko gledališče Torek, 26.: «Traviata». Gostovanje opere mariborskega Narodnega gledališča. Izv. Mariborsko gledališče Torek, 26.: Gostovanje v Celju. Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: «Hamlet». A. (Kuponi.) Pred* zadnjič. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: »Hamlet«. D. (Kuponi.) Zad» njič. Gostovanje bsritonista Balabana v Ljubljani. G, Aleksander Balaban, znani in priljubljeni baritonist. ki je bil že angažiran na naši operi, gostuje na ljubljanskem odru v sredo, dne 27. t. m. in nastopi kot toreador v operi «Carmen». Odličnega pevca iskreno pozdravljamo zopet na naših deskah. Predstava se vrši za red C. Zadnji predstavi Hamleta na mariborskem odru. V četrtek 28. t. m. se vpTizori v Marioru predzndnjikrat in v soboto 30. t. m. zadnjikrat v tej sezoni veličastno Sha-kespearjeva drama »Hamlet«. S tema dvema Predstavama so dobili vsi abonenti po 15 dramskih predstav in bo s tem tudi zaključena redna dramska sezona. Ker pa imata ab. B. in C., ki sta imela predstavo »V vrtincu« (katere reda A in D nista videla) brez »Hamleta« 15 predstav, se abomna C in B lahko poslužita pri predstavah »Hamleta« kuponov. Mestno gledališče v Celju. Danes v torek ob 20. nri gostujejo v celjskem gledališču operni člani mariborskega gledališča z Verdijevo »Traviato«. Posetniki se prosijo, da do danes opoldne dvignejo rezervirane vstopnice pri tvrdki Goričar in Leskovšek. Smrt srbskega slikarja. V Beogradu je umrl koncem prošlega tedna slikar Stevan Todorovič, član Akademije znanosti Todo-rovič je v šestdesetih letih otvoril v Beogradu prvo šolo za slikarsko umetnost. Iz te šole je izšlo več srbskih slikarjev. To-dorovid sam je bil zelo plodovit. Napravil je nad tisoč slik iz narodnega življenja in se jc zanimal tudi za druge panoge umetnosti, predvsem za gledališče. Beograjsko gostovanja ljubljanske drame v praškem listu. Nikola Mirkovič je poslal iz Beograda »Prager Pressi« dopis o zostovaniu ljubljanske drame v Beozra- Kranju«. njen spreten učitelj petja in teorije, dokler ni svetovna vojna uničila tudi ta kulturni pojav. Kljub svojemu poklicu kot klasičen filolog je imel Masten obilo smisla za sedanjost in bodočnost našega naroda. Bil je ves čas svojega življenja izredno marljiv in zanesljiv odbornik najrazličnejših društev in korporacij. ki se ni izogibal nobenemu delu, naj je bilo priprosto ali zamotano. Vsako mu poverjeno delo je opravil z njemu lastno energijo, naj je bilo to za Planinsko društvo, uradniško društvo. Čitalnico. Jugoslovensko Matico, za občinski odbor itd. Dijaško kuhinjo je dvignil kot večletni, požrtvovalni tajnik do vzglednega humanitarnega zavoda. Ko ga je pred poldrugim letom zadela — kap kot posledica njegovega napornega dela v šoli in javnosti, skrbi in žalosti med svetovno vojno zaradi političnega osumljenja in trpljenja v ruskem ujetništvu, je dajal še z vso mu svojsko vnemo navodila iz postelje, kaj vse se naj v prid »Dijaške kuhinje« ukrene! Dragi Ivan! Ljubil si svoj poklic. ljubil mladino, ji z besedo in dejanji pomagal. ljubil pozitivno delo za povzdi-go našega kulturnega življenja, ljubil si našo tudi s tvojim trpljenjem priborjeno svobodo, ljubil si naše gore, našo pesem, a eno nisi umel: »poganjati se za posvetno blago ter lahkotno, brezskrbno življenje«! Zato pač »umrješ brez d' narja!« Mir Tvoji duši. ave anima candita! Dragega očeta, 'ki zapušča neutolažljivo ženo z otrokom, katera si je v dolgotrajni moževi bolezni sama nakopala smrtno kal pokopljemo v torek ob petih popoldne iz hiše žalosti. Pozor! Doiel fe! Pozorl Danes dalje se predvaja Vaš filmi Roman Dnna]£anke Krep........ Din 60-— Cpal Batist ... od „ 110*-Etairin ..... tl ,< 115.— Obleke, etamln, krep od Din 199 P. MAGDIC, Ljubljana. Krasna izbiral Ponarejevalci in vlomilci Maribor, 25. maja. Nedavno smo poročali o zločincu ljubljanskega izvora Arnoldu Turku in tovarišu Marijanu Valentiču. ki sta r.a mariborskem trgu nekaj časa prodajala ribe. poleg tega pa razpečavala ponarejene angleške funte, kar jhna ie bil glavni posel Aretirali so ju potem v Trstu ter našli pri Valentiču osem ponarejenih funtov v zaprti kuverti Ko je mariborska gostilničarka Zatlan na Glavnem trgu čitala v «Jutru», da so aretirali njenega abonenta in dolžnika Arnolda Turka, je šla takoj vnovčit k podružnici Jadranske podunav. banke ček Filiiale kreditnega zavoda laških posoiilnic v Červinjanu v znesku 4800 lir. Ta ček ji je namreč založil TurK kot kavcijo za poidrugomesečno prehrano v njeni gostilni (685 Din) in za 500 Din. katere ii ie izmaknil pod pretvezo. da poide drugi dan v Ljubljano plačat svoio novo pošiljatev morskih rib. Turk je odšel s tem denarjem po ribe. ne da bi se povrnil v Maribor. Podružnica Jadransko podunavske banke je ček sprejela in ga poslala v Trst Ziv-nostenski banki, da ga vnovči. Ta pa je ček vrni!a s pripombo, da ga ne more realizirati, ker ie že davno amortiziran. Bil je namreč z več drugimi svo-ječasno ukraden pri velikem vlomu v blagajno Kreditnega zavoda laških posojilnic v Červinjanu. Podružnica Jadransko - podunavske banke je ček izročila državnemu pravdništvu. ki je že zaprosilo italijanska oblastva. da nam izroče Turka v nadalnje postonanje radi sleparstva. Sledi pa vodijo še v nove zločine, o katerih bomo v interesu preiskave še pozneje poročali. Mariborska policija je prišla namreč na sled nesramni slepariji nekega tukajšnjega agenta za izseljevanje v Ameriko, s ka-terim ie bil v stiku tudi Arnold Turk Priznati se mora da rabita najmanj popravil ln to vsled ne-prekosijive trpežnostl le ERIKA in 8DEAL pisalna stro/a THE REX Co., Ljubljana. du. Korespondent hvali vse tri predstave, Veroniko Deseniško, Vdovo Rošlinko in Pohujšanje v dolini šentflorjanski ter povdarja, da je gostovanje povsem dostojno predstavilo nivo sedanje slovenske dramske umetnosti. Slovo zagrebške opere od Splita. Zagrebška opera se poslovi od Splita v torek dne 26. maja zvečer z Zajčevim delom »Nikola Subič-Zrinjski«. Opera je imela v splošnem na svoji turneji velik uspeh in vedno polno gledališče. Slovanska umetnost na tujh odrih. Newyorška Metropolitan opera objavlja spored za prihodnjo sezono, v kateri pride na vrsto Smetanova »Prodana nevesta«, ki se je svojčas že dajala pod taktirko Gustava Mahlerja. Letos na jesen se bo poleg tega igrala v New Yorku Čapkova drama »Zadeva Makropulos«. Bachova glasba v Zagrebu. V sredo, dne 27. maja se bo vršila v prostorih zagrebške Glasbene akademije glasbena produkcija, ki bo obsegala kompozicije Bacha. Izvajala se bo: Kromatična fuga, Preludij in fuga v Fis-duru. Preludij in fuga v Cis-duru, Koncert v F-duru (Italijanski koncert) ter Fantazija in iaga v G-moiu od Praierfraum Izven sporeda Pathe Journal «i 9. Najnovejši svetovni dogodki umugmm dvor Telefon 730. Predstave ob 4., V, 6., Yt 8. in 9. « !■■!! II. I I I I I I ................■ I I II MM II. in sta bila najbrže oba udeležena pri vlomu v Kreditni zavod v Červinjanu. Istočasno se ie mariborski policiji posrečilo pretekli teden ujeti izredno nevarnega in drznega vlomilca stanovanj Franca Jarčiča. prvotro po poklicu slaščičarja. V Mariboru so bili zadnji čas vlomi skoro na dnevnem redu. Pri belem dnevu je bilo zapored oropa-nih par stanovanj, ko.iih lastniki so bili bodisi začasno odsotni deloma Pa so bile izvršene tatvine celo ob času. ko so biii stanovalci doma. O storilcih dolgo časa ni bilo nobenega sledu, čeprav je vlomilec, kot se je sedaj izkazato, odnesel težke tisočake celo iz stanovanj hiše v Grajski ulici kier je sam stanoval Zadnji vlom je bil izvršen minuli petek ia Koroški cesti v stanovanju magistratnega uslužbenca Šrajber-ia po kosilu. Ta je bil ob tem času doma in ic slišal iz predsobe prasketanje. Ko ie šel pogledat, je naletel na Franceta Jarčiča. ki pa mu je ušel iz stanovanja. Šraiber ie tekel za njim in sta bila kmalu zunai na polju, kamor so prihiteli tudi drugi liudie in je bil zreli tiček pri zvonarni ujet. Pri njem so našli tri ponareiene ključe in še drugo vlomilsko orodje ter nož. ki je zginil Šrajber-ju že pred dvema mesecema, ko je bilo pri njem prvič vlomljeno. K Šraiberjs je torei prišel Jarčič že drugič na plen. Isti vlomilec je prejšnji teden oropal tudi stanovanje polkovnika Aljančiča, ki se je ravno takrat odpeljal po 'opravkih v Beograd. Razen tega je izvršil Jarčič še par drugih vlomov po Mariboru. in se pri tem obogatel z lepimi tisočaki. Upati ic torej, da bo sedal nekaj časa mir v mestu, če ne bo dobil seveda vlomilec kmalu vrednega naslednika. Sez.ma mariborskih vlomov ie prišla že tudi do ušes avstrijskih ključavničarskih tovarn, ki so baš zadnji čas mesto Maribor preplavile z agenti za nakup raznih patentiranih priprav proti vlomom. Avstrijci delajo s tem po Mariboru izvrstne kupčije: čisto majhen košček pločevine, k; se pritrdi na ključavnico. stane 50 Din. Priznavajo sicer, da pločevina res ni toliko vredna, ampak treba je baie plačati patent. Liudjo pa v strahu pred vlomi marljivo plaču-leio nemškim agentom. Iz Primorja • Nesreča na Sveti gori pri Gorici. N* Sveti gori pri Gorici je nonesrečil 681etnl romar Jožef Pavlin iz .Solkana. Padel je z neke skale več metrov globoko in se pobil. • Nove zaplembe slovenskih listov v Tr* stu. Tržaški prefekt pridno pleni slovanske liste v Trstu. Prešli teden ie zaplenil nakla» do «Novic» in «Istarske Riječi«. • DruStvo Slovanov v Italiji za Zvezo naa rodov ustanavljajo v Trstu. Občni zbor se bo vršil v petek 29. maia v prostorih poli* tičnega društva »Edinost« ter bo pretresal pravila, vprašanje pristopa k italijanski zve« zi društev za Zvezo narodov ter izvolitev odbora. Član novega društva lahko postane vsakdo brez razlike spola in stanu, poli ti S» ne smeri in svetovnega naziranja. • Smrtna kosa. V Rodežu pri Plavah je umrl 881etni Andrej Konjedic. Pokojnik je bil ugleden mož in je vžival splošno spo« štovanje doma in izven doma. Igral je svo« je čase tudi važno vlogo v političnem živ« ljenju na Goriškem. Pred vojno je bil celo kandidat za deželnozborskc volitve. Občini Plave«Deskle je županoval Konjedic 44 let Kot človek je bil pokojnik kremenit značaj, kot narodnjak pa neupogljiv mož. Pokopali so ga v nedeljo popoldne na pokopališču v Desklah. Pokoj njegovi duši in čast njeg v petek, dne 29. t. m. ob 8. zvečer s sledečim sporedom: 1. Zaščita zdravniškega stanu v napredujoči socijalizac:ji medicine. 2. Ministrstvo narodnega zdravja in njega odnošaji napram zdravniškim društvom. 3. Ministrska na-redba o pravici izvrševanja prakse. 4. Letna skupščina jug. lekar. društva, naši referati in referenti. — Odbor. ♦ Ladislavov »Dečji dom« v Crlkvenlci bo sprejemal tudi tekoče leto od 1. julija do I. septembra deco, ki potrebuje okrep-Ijenja ob morju. Sprejema se deca od 5. do 13. leta, ki ne boleha na nobeni nalezljivi bolezni in ki ne potrebuje posebnega nadzorstva. Dnevna pristojbina na vsakega otroka znaša 40 Din (za uradniško Jeco 30 Din), ki se plačuje upravi doma v naprej. Roditelji morajo pripeljati sami v dom otroke poedinca, ali pa v skupinah s skupnim spremljevalcem in je na isti način tudi odvesti iz doma. Ker ie vedno več prosilcev za razpoložljiva mesta, naj roditelji že sedaj v svrho predzaznambe javijo upravi doma, koliko dece nameravajo poslati 1. julija ali 1. avgusta v dom, nakar jim pošlje uprava prospekte, iz katerih bo razvidno, kaj ima vzeti deca seboj (perilo, obatev, obleko) in kaj jim dom more nuditi (kopališče, sclnčenje, dečja igrišča in spalnice, hrano in zdravniško nadzorstvo. Kovani drobiž. Koncem junija bo spravila Narodna banka v promet kovinasti denar po pol dinarja, dinar in dva dinarja. Verjetno je, da bo kmalu skovanih tudi več milijonov cekinov po 20 Din. ♦ Taksa za ribarslie knjižice zvišana. Uradni list z dne 16. maja 1925, št. 44 prinaša naredbo velikega župana v Ljubljani, s katero se zviša taksa za rioarske knjižice na ozemlju bivše Kranjske na 10 dinarjev za kalendarično leto. ♦ Ljubljanski odsek društva meščansko-šolskih učiteljev zboruje v soboto dne 30. maja v risalnici meščanske šole na Jesenicah ob 9. dopoldne. Na dnevem redu je predavanje g. obi. šol. inšpektorja Westra: Podrobnosti o poučnem izpitu na mešč. šolah. Udeležba dolžnost. Načelnik. ♦ Elektrifikacija Ptuja. O bmkoštnih praznikih bo prvič zažarela v Ptuju električna razsvetljava. Važni dogodek v analih ptujskega mesta se bo proslavil z bakljado a obhodom po mestu z običajnimi slavnostnimi govori. ♦ Novi stanovanjski zakon. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 46. številki z dne 23. t. m. novi stanovanjski zakon, M je dne 15. maja 1925 stopil Y veljavo. Za rekonvalescente ta oslabele !e Ho- čevarjeva aromatična železnata tinktura po 20 Din steklenica. Izvrstna, ne kvari zob. Razpošilja od 3 steklenice dalje: lekarnar Hočevar, Vrhnika. Proti korpulencl (debelosti) učinkuje edino preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (rn Salus). * Planinska koča na Gozdu. Kranjskogorska podružnica SPD otvori svojo kočo na Gozdu tia binkoštno soboto dne 30. t. m. Ob lepem vremenu se vrši na binkoštni ponedeljek z začetkom ob 14. uri istotam domača veselica s petjem kranjskogorskih pevcev. Prijatelji naših planin in lepe pomladne alpske flore dobrodošli! * Moč «Soko!a» in »Orla* v Slov. gor. so hoteli preiskusiti klerikalci s tem, da so v nedeljo, teden dni po Sokolskem zletu v Jarenini pri Mariboru, aranžirali ravnotatn srenjski Orlovski zlet. Da ne bo treba komentarja, bomo o uspehu te k'erikalne pro-tiakcije poročali samo s številkami: Z jutranjim vlakom se je odpeljalo iz Maribora 5 Orlov in 7 Orl!c v kroju, 10 oseb v civilu in godba katoliške omladlne, z opoldanskim vlakom pa 12 naraščajnikov, 3 članice i„ 50—60 oseb v civilu z županom dr. Le-skovariem na čelu, torai po veličastni sokolski manifestaciji, na katero se je odpeljalo samo iz Maribora okrog 1000 ljudi, uprav sramotna polomija v najtrdnejši katoliški trdnjavi. * Celjski Nemci so 53 pritožili na državni svet v Beograd radi razpusta društva «Deutsches Haus» in radi tega, ker naša politična oblastva niso potrdila pravil njihovega društva «Union», ki se je brez vsakega pravnega naslova proglasilo za pravnega naslednika imovine razpušče-nega društva Deutsches Haus. Ne nameravamo imputirati v tej zadevi državnemu svetu našega pravnega mnenja, vendar smo uverjeni, da bo njegova razsodba v polni meri v skladu z našimi najvišjimi državnimi in narodnimi interesi, * Iskrenost radičevcev. Kake delajo radičevci na sporazumu v praksi, to je doma, med svojimi zbeganimi volilci, naj priča sledeči dogodek, ki nam ga sporoča naš somišljenik od hrvatsko-slovenske meje.: Dne 10. t- m. se je vozil z avtom po cesti Ladanje dolnje proti Vinici radičevski po» slanec Pernar v družbi upravnika premogovnika Ladanje, Frankom Nagličem. Med potom so Imeli defekt, pa se je okoli avtomobila zbralo mnogo radovednih selja-kov. Pri tej priliki sta imenovana gospoda sokolila prisotne, da je še vedno dovoljeno klicati: »Živela republika! Živel Radič!« »Do!je demokrati!« Ne daleč od ceste Je pasel krave 17-letni Juro Borak, ki je imel na glavi šajkačo. Poslanec Perner je pristopil k njemu in mu dal 100 dinarjev ter zahteval, da si kupi drugo kapo, ker Je ta kapa srbska ter jo naj vrže proč. Pastir je seveda vzel 100 dinarjev in vrgel šajkačo v cestni jarek. Za to so priče na razpolago. Nekateri seljakl, ojunačeni po obisku teh finih gospodov, so začeli klicati po vasi: »Živela republika!« Tudi za to so priče na razpolago. Taki so torej radičevski poslanci doma, čisto drugi pa so seveda v Beogradu, kjer imajo vedno polna usta iskre, nega sporazuma. ♦ Napitnina v Zagrebu zopet uvedena. Prošlo soboto se je pred zagrebško tržno policijo vršila obravnava proti onim zagrebškim kavarnarjem, ki so na račun z vi šanja plač natakarjem, oziroma markerjem zvišali cene za 12. odstotkov. Tržna policija je uvedla proti njim postopanj? zaradi navijanja cen. Postopanje ostane in suspen-so, dokler se končno ne likvidira vprašanje natakarskih plač. Ta položaj se bo toleriral do 1. juniia, ko se bo pri inšpekciji dela sestala anketa, na kateri naj bi se končno uredilo razmerje med natakarji in njihovimi deloadajalci. Razmerje naj bi se uredilo tako, da se natakarjem dovoli primerno zvišanje plače, a ne na troške občinstva, povišanje naj plačajo delodajalci. Sicer pa naj se zopet uvede napitnina, ker se je pokazalo, da se brez nje ne da poslovati. Cene pa se morajo zopet znižati za toliko, za kolikor so se nedavno zvišale. * Žrtev poklica. Pri večernem osebnem vlaku št. 728, ki prihaja ob 22.38 v Maribor, se je zgodila v soboto na postaji Poljčane težka nesreča. Komaj jc vlak zapustil postajo, ie počila na stroju ognjena cev. Visoko pregreta para je v velikansko silo puhnila iz kotla. Dočim sc je mogel kurjač s hitrim skokom s stroja še pravočasno rešiti, pa je strojevodjo Kislicka Antona silno oparilo. Dobil je strašne opekline posebno po rokah, kjer se mu Je meso naravnost ločilo od kosti in pa po trebuhu. Vlak se ie med tem vsled pokvarjene lokomotive ustavil in ponesrečeni ie imel še toliko moči, da ie v gostem cblaku pare sam splezal iz stroja, nakar se je zgrudi! ostal pa je še vedno pri zavesti. Viak so potegnili nazaj v postajo, odkoder je na. daljeval po prihodu pomožnega stroja svojo pot. Ponesrečenemu Kislichu je nudil železniški zdravnik na Pragerskem prvo pomoč, nakar je bil prepeljan v mariborsko bolnico, kier se bori s smrtjo. Vlak. ki je bil vsled sobotne frekvence jako doig ln močno zaseden — vračalo sc je ž njim v Maribor tudi okrog 400 šolarjev iz raznih majniških izletov — ie dospel vsled te nezgode v Maribor z dveurno zamudo. * Zopet požar v Prlmskovem pri Kranju. V sredo, okoli dveh popoldne, je izbruhni! požar v gospodarskem poslopju Jerneja Fendeta ia ga v par urah popolnoma vpe pelil. Ker je bilo poslopje le malo zavarovano, je škoda velika. Gasilcem iz Prim-skovega in Kranja, ki so takoi prišli na kraj nesreče in stopili v akcijo, se Je zahvaliti, da se požar ni razširil še na zraven stoječa, s slamo krita poslopja. Kako je ogenj nastal, šc ni pojasnjeno, sumi se pa, da ga jc zanetila zlobna roka. Ker se v zadnjem času v okolici Kranja tako po-I gost« Više požari, posebno ic v Primsio- so najboljše in najccnejšd kajti trpežnost enega pars nogavic * Žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „kljui" je Ista kot tipežnost Štirih drugih parov. 63-j t KDPile !h ureiiTltalte se! vem, so liudje upravičeno v največjem strahu za svoja imetja. s Požar. V soboto o polnoči ie pričelo goreti poslopje posestnika Serbcna v Po-čehovi pri Mariboru. Na pomoč prihiteli mariborski požarni brambi se je kljub pomanjkanju vode posrečilo do štirih zjutraj požar omejiti. — V nedeljo zvečer pa Je klicalo mariborsko požarno brambo orož-ništvo na Leitersbergu, ki Je ugotovilo požar v smeri proti Pesnici. Ko pa se je pripeljala požarna bramba do Pesnice, ni mogla požara nikjer najti, ker Je prihajal odsev najbrž iz doline v smeri proti Jarenmi. Avtomobilska nesreča. V dolini med Stično in Višnjo goro se Je v nedeljo na ovinku v Sp. Dragi avtomobil z ljubljanskimi izletniki, ki se je hotel izogniti nekemu na cesti stoječemu vozniku, prekucnil s 6 osebami v potok ob cesti. Malo strahu, precej več mokrote in morebiti malo nalioda Je bila vsa nesreča izletnikov, zato pa Je bi! zelo močno poškodovan avtomobil. Prijazni domačini so pri-liteli takoj na kraj nesreče in nudili ponesrečencem pomoč Dali so jim na razpolago tudi sveže obleke in perilo, zakar se jim prizadeti tem potom javno zahvaljujejo. Arheološka izkopavanja v Južni Srbiji. Arheološka Izkopavanja v Stobih v qužnl Srbiji, ki so se lansko leto pričela, se letos nadaljujejo. Vodi jih mtizealni kustos g. dr. Saria iz Ptuja, ki je prošli teden iz Beograda odpotoval v Južno Srbijo. Upati je. da se bo delo letos z uspehom dovršilo, ker je vlada dala v to svrho na razpolago znaten znesek 60.000 Din. Dr. Saria bo vodil odkopavanje starodavnega gledališča, dočim bo profesor dr. Egger z dunajske univerze zaposlen z odkopavanjem antične bazilike. Profesor Egger je odličen poznavalec starokrščanskih cerkva in Je vodi! pred leti tudi odkopavanje pri cerkvi sv. Maksimilijana v Celju. Nesreča pri košnji. V okolici Slovenj-gradca je te dni posestnikov sin Alojzij Sin-reich kosil travo. Pri košnji mu je zdrknila kosa ter zadela njegovega trinajstletnega bratca tako nesrečno v trebuh, da Je deček kmalu na to izkrvavel in na mestu umri. ♦ Samomor na železniški progi. Na železniški progi Tuzla-Doboj se je prošlo nedelio v bližini postaje Petrovo selo krojaški pomočnik Radoje Strahlnja iz Tuzle vrgel pod vlak. Kolesa so mu odrezala glavo. Vodja lokomotive nesreče ni mogel preprečiti. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja 'dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Jerica Kemperle, čevljarjeva žena, 58 let _ Marija Zaje, žena mitn. nadpaznika, 53'let. _ Julijana Kisel, žena železn. revi-denta, 72 let. — Ivana Korošec, dninarica, 36 let. _ Mihael Sršen, posestničin sin, 24 let. — Marija S tebe, služkinja, 27 let. — Albin Židan, železničarjev sin, 2 meseca. — Josip Koprivšek, rejenec, 2 meseca. — Josipina Piškur, delavčeva hči, 3 mesece. u— Policijske prijave. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 poskušena goljufija, I prestopek kaljenja nočnega miru, 1 slučaj zblaznelo sti, 10 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek dimnikarskega reda in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. u— Saje so se vnele. V soboto, krog 14. ure popoldne, so se v dimniku hiše št. 7 na Domobranski cesti nenadoma vnele saje. Ogenj Je bušil na prosto z veliko silo, obenem pa se je razgrnil nad hišo močan dim. O ognju je bila takoj avizirana požarna bramba. ki ga je kmalu udušila. Nastal je vsled tega, ker nI bil v stanovanju že dalje časa oznažen štedilnik. u— Uhcsla vlačugarica. Iz dermatolo-gičnega oddelka splošne bolnice je v ponedeljek zjutraj pobegnila znana, še ne ozdravljena Vlačugarica, 20!etna Slavica PetruSa iz Pušča pri Zagrebu. Pred begom Je pokradla svojim tovarišicam več obleke, par čevljev in nekaj perila. u— Razne tatvine. V stanovanje Antonije Popovič v Rožni dolini. Cesta !!, št. 7, moški in nic urediti muzejsko zbirko in lapidarij, ta-ko da bo zanimivi celjski muzej po mnogih letih zopet pristopen občinstvu. e—Planinska koča na Korošici bo o Bin-koštih dva dni otvorjena, definitivno pa se otvori na Vidov dan. Frischaufov dom na Okrešlju bo oskrbovan od B;nkožti naprej. Iz Trbovelj t— Nekup zemljišča za opcravillšče. Bra» tovska skladnica je kupila v Gaberskem prostor od g. Franca Kmeta in še od dveh drugih posestnikov za oporavilišee, ki jc nujno potrebno za naše delavce in njihove družine, kajti število jetičnih in bolehajo* čih na drugih nič manj zavratnih boleznih je pri nas zelo visoko. t— \cznano kam pobegnil. Delavec Alojz Benko, rojen 1. 1905, v Gornji Slaveči v Prekmurju je na Dobrni št. 115. ukradel svojemu tovarišu Štefanu Zaliku srebrno žepno uro, Ludviku Fliserju črne boks čev. Ije in Francetu Štrucelju belo srajco, vse skupaj v skupni vrednosti 11S0 Din, in nc« znano kam pobegnil. t— Navad ob belem dnevu. Ko je sla na sprehod proti Grcbenčevemu slapa 201ctna Justina Seručarjeva v spremstvu svoje pri* jateljice, sta jo došla dva mlada fanta, ki sta hotela, da bi šli dekleti ž njima. Ker nista hoteli, se je vrgel eden izmed njiju, po poklicu kleparski pomočnik, star komai 19 let, na Seručarjevo in ji stTgal bluzo. K sreči so sc približali pašami, ki so s svojo navzočnostjo preprečili še kaj hujšega. Vse to se je zgodilo ob belem dnevu. t— Kupovanie srečk v modi. Pri zadnjem vlečenju razredne loterije je bilo v Trhov. se Je prikradel te dni neznan ukradel lz nezaklenjene košare 1700 Din j 7" ^ ^dobitkov. Pcedinci so zadeli po gotovine. - Služkinji Frančiški Vrhovnik U* ^ farjev, več pa po več je bilo 21. t. m. okrog 7. ure zjutraj v Fran- ' ■ ' —---- Es-ka Jogo Torpedo m višek moderne tehnike M B^nchi ^ naScenefe pri J^ Palača Ljubljanske li^f Pf,kred;tns banke in Gosposvetska c. 14 Vsi nadomestni deli ln oprema. Iz Ljubljane u— Predavanja iz zdravstva. Danes s 2 zaključi ciklus lepo uspelih predavanj, ki jih je letos priredilo zdravniško društvo v Ljubljani v okvirju tukajšnje ljudske visoke šole. Predava gospa dr. Tekla K e n k, asistentka v zavodu za socialno lugijensko zaščito dece v Ljubljani o predmetu: «HI-gljena matere In dojenčka v otroški postelji.« Predavanje sc vrši od 6.-7. ure zvečer v veliki dvorani univerze. Pristop imajo samo ženske. Z ozirotn na velcaktual-nost poglavja, ki ga hoče gospa predavateljica obdelati, bi to predavanje pač zaslužilo čim številnejši obisk. u— Mestna Orjuna Ljubljana. Vse članstvo in somišljeniki, ki se nameravajo udeležiti kongresa v Beogradu, so vljudno vabljeni, da se udeleže plenarnega sestanka, ki bo danes v torek ob 20. v areni Narodnega doma. Naj nihče ne manjka. — Odbor. . „ , ■ v.- - Narodna endklopadiia. Vsi ljubljanski naročniki, ki so naročili «Narodno enciklopedijo* potom potnika Bibliografskega zavoda v Zagrebu, dobe 2. številko enciklopedije v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 (nasproti gl. pošte.) _ . , u— Zahvala. »Cvetlični dan. Centralnega akademskega podpornega društva, k! sc Je vršil dne 21. t. m., !e prinese! društvu čistega dob!čka Din 6257,— Društveni odbor se najsrčnejše zahvaljuje vsem darovalcem v prepričanju, da nam ostane občinstvo tudi v naprej naklonjeno. Najlepša hvala tudi cenj. gospodičnam, ki so s svojim delovanjem pomozle clo lepega uspeha. u— Najnovejše bluze birmanske ln druge oblekce priporoča Krištolič-Bnčar. 162 u_ «Hera», stavbna regist. zadruga z o. z. v Liubljani naznanja svojim zadružnikom, da so razgrnjeni načrti v zač. zadr. lokalu na Martinovi cesti št. 3 v hiši g. Iv. Bankola v dneh 26.. 27., 28. in 29. t. m. med 19. in 21. uro v svrho definitivne odlačitve zgradbe eno in dvodružindcih" hiš, ki se prično graditi v prihodnjih dneh na zadružnih parcelah. — Vabi se zadružnike, da se v lastnem interesu čimpreje in točno odločijo za vrsto (tipa) zgradbe hiš. — Načelstvo. _ čiškanski cerkvi pri spovednici ukr?dcno 2 m temnoplavega ševijota v vrednosti J90 jij,,. _ Šoferju Josipu Dolinšku jc izmaknil neznan uzmovič 23. t. m. iz garaže «Jugoauto» na Dunajski cesti žepno uro iz tula-srebra, vredno 900 Din. LLAP. (službeno.) Seja tehničnega od« bora se vrši danes ob 8. v kavarni Emona Polnoštevilna udeležba dolžnost. Prosi prvi tajnik, da prisostvuje seji. — Tajni* II. Dzmska sekcija S. K. Ilirije. V sredo, ob pol 7. uri se vrši v garderobi na igrišču sestanek damske sekcije. Udeležiti se mo« rajo sestanka vse članice, ki nameravajo še nadalje aktivno sodelovati v tej sekciji. Istočasno se bodo razdelile kolajne za lah« koatletsko prvenstvo Jugoslavije. — Načelnik. Iz Maribora Mariborski hišni posestniki imajo v 27. t.m, ob pol 20. v mali dvorani občni zbor svojega Društva liišnib Maribor in okolico. Na dnevnem redu ie poročilo o delovanju, volitev novega odbora in razprava o novem stanovanjskem zakonu. a- Mariborske trgovce in obrinike opozarjamo, da bo imelo «Juno» v povečan binkoštni izdaji zopet poseben mariborski oddelek za inserate, ki Jih sprejema mariborska podružnica «Jutra» v Barvarski ulici št 1, tel. 22 po izvirni cen a— Pod motornim kolesom. Kot drugod tudi v Mariboru včasih kakor blazni divjajo motorni kolesarji. Ponovno smo žc poročali o nesrečah in bi bil že skrajni ^as, da oblastva ukrenejo nekaj pametnega v tem oziru. V nedeljo je zahtevala taka neprevidna vožnja z motornim kolesom težko žrtev. Sin mariborskega puškarja, tovarnarja za municiio Poschinger, ki se je pripeljal z motornim kolesom Indian s ra-le proti Mariboru, je v vasi Brestmici zadel s kolesom v 701etnega viničarja Karla Franca, ki ic pod kolesom takoj obležal mrtev. Motor se Je prekucnil iu si je pri tem tudi Pi»:h:nger razbil lobanjo, med a— sredo Gotza posestnikov sto Trboveljčane se je zato lotila velika loterijska strast, ki se že kaže pri kupova. nju raznih srečk, zlasti pa pri zanimanju za srečke državne razredne loterij^ ^ t— Občinska izolirnica prazna. Občinska izolirnica. ki ni bila žc zlepa brez infekcij« skih bolnikov, je sedaj popolnoma prazna že 14 dni, kar omogočuje, da jo sedaj po« pravljajo. Kakor je videti se že nekoliko kažejo uspehi temeljitega razkuževanja m stalnega pregledovanja stanovanj, kolikor jo tO pač možno v danih razmerah. Občni zbor „Prvega društva hišnih posestnikov" Ljubljana, 25. maja. Nekako v znamenju miru in sprave z najemniki, ali vsaj dobre volje do mirnega sožitja ž njimi se Je vršil pod utisoin sprejetja novega stanovanjskega zakona v nedeljo ob 9. dopoldne v ur.ionski dvoran, reden občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Predsednik društva g. Frelih je pozdravil zborovalce, posebno odposlanca sorodnega društva iz Zagreba g. Belica in zastopnika ljubljanskih dnevnikov. V porodu o delovanju društva v preteklem leiu Je slikal govornik težko borbo, ki jo je vodil odbor odnosno Zveza v dosego izboljšanja položaja hišnega posestnika. Članov e imelo društvo v lanskem letu 1239, umrlo ali sicer odstopilo iih ie 25, pristopilo pa tekom letošnjega leta 79, tako da šteje društvo sedaj 1293 članov. V znamenje žalosti za umrlimi člani se vsi prisotni dvignejo. Govornik je tolmačil nato zboroval-cem slab načrt stanovanjskega zakona bivše Davidovičeva vlade. S padcem Davido-vičevega kabineta in s formiranjem nove vlade, so šli hišni posestniki zopet intenzivno na delo, da dosežejo vsaj skromne pravice. To se jim je tudi deloma posrečilo. Pri mestni občini so dosegli, da je odpadlo rajoniranje dimnikarjev. Obenem pa je odšel na mestno občino že tudi dragi predlog, da se zniža prispevek za vo-1- v,,rt Ml I darino in gostaščino, ki obremenjuje same poškodovan na obeh rekah. Težko ranjenega Poschingerja so prepeljali v mariborsko bolnico. Niegovo stanje je zelo resno. Iz Celja Iz demokratske stranke. e_ iz Qemoiirai»«e »i™<» Redni sestanek krajevne organizacije demokratske stranke za mesto Celje sc vrš v sredo, dne 27. t. m. ob pol 21. uri v klubovi sobi Celjskega doma, redni sestanek kraj. org. demokratske stranke za celjsko okolico, zvezan s poučnim predavanjem, pa v četrtek, dne 28. t. m. ob 20. uri v gostilni «w ilson» v Gaberju. Občni zbor srezke organizacije SDS za srez Celje - Vransko je sklican za nedeljo, dne 7. Junija ob 8. zjutraj v Celi ski dom. Navzočnost delegatov krajevnih organizacij v srezu Celje - Vransko ob-vezna. e— Zvišanje eksekueliskih pristojbin za Celic. Z naredbo velikega župana maribor ske oblasti sc odreja, da sme pobirati mestna občina celjska naslednic zvišane ekse-kucijske pristojbine: za opomin od vsakega polnega dinarja 4 pare: za rubežen od vsakega polnega dinarja 4 pare ter za prodajo od vsakega polnega dinarja 2 pari, vendar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin 50 par, za rubežen ali prodajo pa 1 dinar. Te pristojbine veljajo za vse daiatve lastnega 111 prenesenega področja ob.me ter se tudi v poslednjem primeru stekajo v mestno blagajno. Zato pa nc sme mestna občina zahtevati od države nobenega povračila stroškov, ki bi Jih eventualno imela z izterjavanjem v prenesenem področju. e— Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna «Pri Mariji pomagaj, na Glavnem trgu. ... e- Mestni urad bo vsied snazenja urad-nih' prostorov v četrtek dne 28. r m. popoldne in v petek, dne 29. t. m. cel dan zapri. Stranke, ki so vabljene za navedena dne-k mestnemu magistratu, se naj zglasuo ob uradnih' urah. Novo! Novo! BlzeSJska cviček po Din 10— liter v večji množini v oostllnl .L*on". Kolodvorska uL 29 v a v soboto, dne 29. t. m. e— Celjsko muzejsko društvo. Na prvi seji novega odbora Muzejskega društva je bil v soboto, dne 23. t. m. :zvoljen za predsednika g. prof. Oražtn. Pričakovati je, da se novemu odboru pod vodstvom agrtjiega predsednika posreči tekom poletnih počit- jc društvo stremelo za popolnejšo svojo stanovsko organizacijo, se priključilo Zvezi, ta pa je pristopila k svetovni organizaciji, čije centrala je v Parizu. Tja ie b:l ob priliki kongresa odposlan tudi delegat, odbornik Zveze. . Za ?. Frelihom je podal blagajniško poroko blagajnik g. Urbanič. Društvo ie imelo v preteklem letu 67.781.45 Din dohodkov, 60.745.10 izdatkov, torej prebitka 7036.35 Din- , Nato se je g. Frelih prisrčno zahvalil najstarejšemu članu društva g. Korsiki za Izredno podporo v znesku 2500 Din. Članarina za prihodnje leto se jc določila po prejemkih najemnine posestnika in sicer: do 5000 Din najemnine se bo plačevalo 25 Din članarine, do 10.000 Din 40, do 20.000 Din 80 in čez to število 120 Din. Na nredlog Cerovca je bil izvoljen stari odber v celoti, kar je bilo soglasno sprejeto. V odboru so ss. Ivan Frelih. Fr. Ks. Stare, dr. J. Regali, dr. Lovro Požar, Jos. Urbanič, Makso Hrovatin, Jože Pire, Anion Adamič, Aleks. Gjud, kanonik Sušnik, Simon Kmetetz in Avgust Jenko. Enako ostanejo tudi pregledniki računov gdč. Antonija Kadivc, Jos. Tribuč :n Janko Jegl č. Po volitvah se ie oglasil k besedi zastopnik zagrebškega društva g. Belič, ki je priporočal uvidevnost hišnih posestirkov do prilik najemnika, s katerim naj se, če le mogoče, ustvari na miren način brez to?b in izrabljanja zakona, dostojno sožitje. Nato je sled:lo po društvenem predsedniku tolmačenje posamnih členov novega stanovanjskega zakona. Na koncu se !e opomnilo zborovalce še na nove davke, ki strahovito obremenjujejo hišnega posestnika. To sta v prvi vrsti vojaška komorna do-klada in invalidski davek. V znak protesta proti tem novim obremenitvam bo sklican na dan 21. junija velik shod. Po kratki debati je bilo nato zborovanje zaključeno. uuuuuuuooaoooooooooocoonnnrrinnnoo KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kuouie po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru. Narodni dom. a Nova potresna katastrofa na Japonskem Se nista pretekli dve leti, odkar je brzojav razširil po vsem svetu grozno vest, da ie strašen potres, doslej največji na svetu, porušil glavno mesto Japonske, milijonski Tokio, in njegovo pristanišče Jokohamo. Nad četrt milijona ljudi je takrat poginilo pod ruševinami podrtih hiš. ali pa so našli strašno smrt v plamenih. In zopet prihajajo iz dežele vzhajajočega solnca vesti o novi potresni katastrofi, či.ie obseg se še ne da pregledati, kaže pa, da ta potres ne bo mnogo zaostajal za predlanskim. V soboto dopoldne se je v osrednji Japonski zopet pojavil izredno močan potres, ki je trajal tri minute. Središče potresa je mestot Toioka, kakih 130 kilometrov severo-zapadno od Tokia. Skoraj vse hiše so se namali podrle in pokopale stanovalce pod seboj. Takoj potem je izbruhnil povsod ogenj, navadna posledica potresov, ki ie v hipu upe-pelil še ono, kar je še stalo in ni postalo žrtev razburkane zemlje. Požar se je strašno hitro razširil po vsem mestu, ki šteje kakih 10.000 prebivalcev. Ogenj se pa ni omejil samo na Toi-oko, ampak se je razširil tudi na okolico, kier še divja z vso ljutostjo. Po dosedanjih vesteh je največ trpelo mesto Kinosaki, znano po svojih vročih vrelcih. Mesto ima kakih 600 hiš, med niimi nekaj večjih hotelov: hiše so sedaj skoraj vse postale žrtev katastrofe. Ko je dospela prva vest o strahovitem potresu v Tokio, je takoj najel tokijski dopisnik ameriške poročevalnice United Presse» letalo, s katerim je od-letel na lice mesta, več ur krožil nad ruševinami in jih opazoval iz višine. Po njegovem pripovedovanju je mesto Kinosaki eno samo velikansko goreče morje, iz katerega vidiš le tu in tam poedino zidano hišo, ki je ogenj še ni objel. Kaj se je zgodilo s hotelskimi gosti, se še ne ve. upaio pa, da so se pravočasno rešili. Razen Kinosakija je največ trpelo mesto Toioka, popolnoma razdejano pa ie tudi mesto Kunijama. V bližini Toioka ie baš vozil osebni vlak skozi predor. ko se je začela zemlja tresti. Vsled sunkov se je tunel sesedel in padajoče skale so pokopale vlak z vsemi potniki pod seboj. Popolnoma uničen je srebrni rudnik v Ikunu, največji na Japonskem. Vse jame in rovi so zasuti. Potres so močno čutili v več ali manj oddaljenih mestih, kakor v Osaki, Kobeju in Kiotu, pa tudi v Tokiu in drugod. Vlada je takoj poslala, čim je prejela prve vesti o zopetni strašni katastrofi, na lice mesta letala, da bi ugotovila obseg nesreče in se informirala, kje je pomoč najnujnejša. Vsled potresa so seveda pokvarjene vse brzojavne in telefonske zveze in tudi železnice, tako da so vse ceste polne bežečih ljudi, ki skušajo rešiti vsaj golo življenje. Po cestah v bližini porušenih krajev leži na stotine mrtvih ali ranjenih, kar se posebno jasno vidi v mestecih Kunijami in Fu-kušiju, ki jim je požar nekoliko prizane-sel. zato pa ie potres tem huje pustošil. Kinosaki in Toioka sta popolnoma uničeni, ker je ogenj dokončal delo potresa. Število žrtev se še ne da niti približno ugotoviti, ker požar še vedno divja. Rešuie se pač. kolikor se da, ali spričo strahovitega obsega katastrofe je reševalno delo silno težavno in le malenkostno. Nekatere vesti govore o tisočih mrtvih, druge pa o več desettisočih žrtev. Cim se je zaznalo za novo strašno katastrofo na Japonskem, so iz vseh krajev jela prihajati japonski vladi poročila. ki zagotavljajo podporo. Ameriška Unija je bila prva država, ki je zagotovila veliko podporo, kakor je to storila tudi predlanskim. Newyorški Rdeči križ je že nakazal za prvo silo deset milijonov dolarjev. Ako se potrjujejo vesti o strašnih izgubah na življenju in blagu, bo Amerika zopet v isti meri priskočila na pomoč kot v septembru 1923. Predsednik Coolidge in vrhovni predsednik ameriškega Rdečega križa sta brzojavno izrazila japonski vladi sožalje in ji ponudila pomoč Amerike. Tokijska vlada sama ie napela vse moči. da bi rešila, kar se da. V prvi vrsti je dala na razpolago vsa javna poslopja za nastanitev ubogega prebivalstva, ki si je ote-lo le golo življenje. Na nogah so vse požarne brambe in na tisoče vojaštva, ki gasijo in lokalizirajo požar. Razen tega je v službi vsa varnostna straža in vojaštvo, ki sta obkolili porušene in ogrožene vasi in mesta in vzdržujeta red. Uverjeni smo. da bodo žilavi in izredno delavni Japonci tudi to strašno nesrečo hitro preboleli, kakor so predlansko, in se bodo takoj lotili obnavljanja. Nad polovico Tokia sta uposto-šila predlanski potres in strašni požar. Komaj so bili mrliči pokopani ali sežgani, že se je lotil Japonec obnavljanja in je v dobrih 20 mesecih zabrisal že velik del sledi strašne katastrofe. Tokio zida in zida, sicer v starem slogu. ali z modernimi varnostnimi pridobitvami. To se bo zgodilo tudi v Kino-sakiju. Toioki in vseh drugih mestih ln vaseh, ki jih je v soboto doletela grozna katastrofa. X Velika letalska nesreča sc je pripetila v soboto na letališču Staakenu pri Berlinu. Priredil se je namreč polet za šolsko deco. Pilot Rino\v je bil 600 metrov visoko, ko se je njegov aparat pokvaril. Skušal je zato pristati. Ko je bil še 200 metrov od tal, se je letalo prevrnilo in strmoglavilo na zem> ljo. Rinowo truplo je bilo le kup krvavega mesa, ko so ga izvlekli izpod razbitega le. tala. Polete so seveda takoj ustavili. X Ciklon v Petrogradu. V Petrogradu je divjal pretekli petek hud vrtičasti vihar, ki je prihajal iz Finskega zaliva in nosil seboj sneg in točo. Reka Neva je močno narastla, tako da se boje novih poplav. Vendar je začela v soboto proti večeru padati. X Flettnerjeva rotorska ladja. Kakor po« ročajo z Kiela, je cela vrsta brodarskih pod jetij najelo Flettnerjevo rotorno ladjo «Bu« ckau» za letošnje poletje. Z ladjo delajo že delj časa izlete po morju. Za letos so predvidena zabavna potovanja v Skandina* vijo in v nemška kopališča v Vzhodnem morju. X 25 avtomobilov zgorelo. V garaži av» tomobilske družbe «Aga» v Lichtenbergu pri Berlinu, kjer je nameščenih 40 popol« noma novih vozil, je izbruhnil v noči od petka na soboto ogenj, ki je uničil 25 avto« mobilov. Le 15 jih je bilo mogoče rešiti vsi ostali so skoraj popolnoma zgoreli. Skle. pajo, da je bil ogenj podtaknjen, ker so bili vsi avtomobili politi z bencinom. X Četvorčki. Iz Tarragona na Španskem prihaja vest, da je te dni povila kmetica četvorčke, tri dečke in eno deklco. Otroci so prišli sicer nekaj prezgodaj na svet, ven« dar je z materjo in novorojenčki vse v re* du in so zdravi. Četvorčki so razmeroma zelo krepki. . X Odkrito mesto Majov. Tuknska univerza v Ameriki je poslala v okolico Tehu« antepeca v Srednji Ameriki ekspedicijo, ki preiskuje razvaline starega kulturnega na. roda Majov, ki je že zdavnaj izumrl. Ven« dar so se našli lani v nedostopnih gorah belopolti Indijanci istega plemena kot iz« umrli Maji, iz česar sklepajo znanstveniki, da to staro pleme še ni popolnoma izumrlo. Sedaj je naletek omenjena ekspedicija pri raziskavanju na eno največjih mest davno propadlega kraljestva Majov. To mesto je Comalcalco ob reki Seco. Ekspedicija jc doslej našla tri velikanske piramide, pet razsežnih templjev, 160 metrov dolgo pala« čo in razne reliefe, predstavljajoče člove« Ske figure, kakor tudi polno napisov. X Dvakrat slavil srebrno poroko. \Villiam Bacon v Mitchamu v Ameriki. 77 let star poštni uradnik v pokoju, je te dni slavil srebrno poroko drugič v svojem življenju. Pred leti mu je umrla prva žena, s katero Šoferjem, biciklistom dobavlja priznano najboljše, za prah in dež neprodirne .Bajazzo* obleke po . prav nizkih cenah Drago Schwab - Ljubljana je bil nad 25 let poročen, nakar se je drugič oženil in zopet dočakal 25 let zakona. Prva žena mu je povila enajst sinov in dve hčeri, ki še vsi živijo in so poročeni. Otroci so napravili Bacona oOkrat za deda. Vsi nje« govi sinovi so vstopili v poštno službo, ki jo je dvakratni srebrni ženin izvrševal 40 let. Do vojne je bil Bacon, ki je vnet športnik, vodja kriketskega moštva, obstoječega iz« ključno iz njegovih sinov. X Orač in speči lev. V bližini Johannis« burga v Južni Afriki je pred kratkim oral kmet na njivi ob glavni ccsti v Pretorio. Vo« la sta se naenkrat začela tresti in nista hotela dalje. Ko je kmet iskal vzrok za to bojazen živali, se je nemalo prestrašil, ko je zapazil sredi njive velikega leva, ki je mirno spal. Kmet je hitro šel domov po puško in ustrelil zver. Zanimivo je, da so pred kratkim ustrehli veliko levinjo na so« sednjem posestvu. X Drofco/ med bikom in levinjo. Iz Mai« robija v Afriki poročajo o čudnem boju mod bikom in levinjo. Kraljica živali je mo« rala napasti bika n« paši. Med obema sc jc vnel strašen boj. Ko so našli bika onemo« glega pod drevesom, je bil eden njegovih rogov ves krvav in manjkala jc živali tudi polovica repa. Nekaj kilometrov proč so našli levinjo, mrtvo. Njeno telo ;e bilo na več mestih strahovito razmesarjeno. Dobro se je videlo, kako je divjal v levjem telesu bikov rog. Tudi levinja ni imela polovicc repa. Vsi znaki govore za to, da je moral bik vreči s strašno silo levinjo večkrat ob deblo drevesa, pod katerim so našli žival šc živo. Po 50 letih bo danes v Ljubljani nem sodišču izrečena Danes ob šestih zjutraj se izvrši na notranjem dvorišču ljubljanskega deželnega sodišča smrtna obsodba z obeše-šenjem nad 381etnim posestnikom Simonom Nagličem iz Spodnjega Berni-ka pri Kranju. O zločinu samem, ki je spravil obsojenca na vešala, smo poročali podrobno že o priliki tozadevne porotne razprave. Naj danes Ie na kratko navedemo glavne podatke! Simon Naglič se je povrnil leta 1921. iz Amerike, kamor je bil odpotoval v letu 1912.. da si prisluži kaj denarja. To se mu je tudi posrečilo in vrnil se ie precej dobro založen z dolarji. Kmalu po svojem povratku v domovino se ie priženil na posestvo Katarine Zumer.ki mu ie o priliki poroke izročila vse svoje imetje. V zakonu so se kmalu pojavila nesoglasja in Simon Naglič. človek odurnega značaja se je obnašal proti svoji ženi — katero so vsi, ki so jo poznali. hvalili kot dobro in simpatično žensko — kmalu na najsurove.iši način. Polastil se ga ie tudi demon alkohol, kateremu se ni mogel dosti upirati in ki ga ie slednjič pognal no njegovi lastni izpovedi tudi v zločin, ki ga mora sedai plačati s svoiim življenjem. Življenje uboge Katarine je postalo pravo peklo. Da jo popolnoma poniža, si je Naglič slednjič izmislil peklensko - perverzen načrt. Podkupil je mladega Franceta 2nidaria, da je ob njegovi navzočnosti posilil niegovo lastno ženo. Katarina ie sramota težko prenašala. A surovežu še ni bilo dovoli. Sklenil je, da io umori. Dne 10. oktobra preteklega leta ie prišlo do katastrofe. Napadel ie svojo nič hudega slutečo ženo na polju pri delu. jo pretepel, vrgel na ta in jo slednjič ustrelil s samokresom. Pri porotni razpravi, ki se ie vršila dne 12. decembra pr. 1.. se jc zagovarjal s piianostio ki pavočigled njegovih prejšnjih brutalnosti ni mogla vplivati olajševalno na sodbo. Pbrotniki so glavno vprašanie glede umora žene potrdili soglasno, nakar ie bil Simon Naglič pred porotnim sodiščem (predsednik dr. Kaiser. votanta sod. svet. Veho-var in sodnik Sajovic. državni pravdnik Dominico) obsojen na smrt na vešalih. Sodbo je sprejel popolnoma mirno na znanje. Njegova ničnostna pritožba je bila zavrnjena z motivacijo, da dejanja ni mogoče kvalificirati kot uboj. temveč le ko tumor ter da o obsoienčevi prištevi-tosti ob izvršitvi zločina ni dvomiti na podlagi zdravniških izpovedb. Z ozirom na posebno bestiialnost zbčina ljubljansko sodišče ni našlo razloga, da podpre obsojenčevo prošnjo za pomilostitev in tako ie tudi ministrstvo pravde odklonilo priporočiti prošnjo Nj. Vel. kralju. Včeraj ie bil Simon Naglic obveščen, da bo danes obešen. V porotni dvorani. Obiava izvršitve smrtne obsodbe se ie prečitala obsojencu včerai dopoldne v porotni dvorani deželnega sodišča, kjer se je zbralo mnogo publike, ki jc z napetim zanimanjem pričakovala prihod obsojenca. Točno ob pol 10. je dospel senat pod predsedstvom nadsv. prvič zopet izvršena po civil- smrtna obsodba. dr. Kaiserja. votantov sodnega svetnika dr. Gradnika in sodnika dr,- Sajovi-ca ter drž. pravdnika dr. Ogoreutza v dvorano. Predsednik je nato ob smrtni tišini poslušalstva prečital obsojencu besedilo obsodbe ii mu razložil, da bi bila vsaka nadaljna prošnja, vsaka pritožba zaman in da ne preostane drugega. kot da se pripravi na smrt. Naglič je vse mirno poslušal. Na zunaj ie napravil vtis ravnodušnega moža. Bil ie oblečen v novo platneoo obleko, roke je imel vklenjene in stražilo ga ie troje paznikov. V ječi se ie baie zredil za celih 15 kg in njegov obraz je poln. Ko je slišal razsodbo, ni niti trenil z očesom in najmanjša poteza njegovega obraza se ni spremenila. Na vprašanje, če želi sam določiti duhovnika ali če naj mu ga določi sodišče, ni izjavil ničesar. Pač pa ie izrazil željo, da bi rad še videl svoje otroke in da naj brzo-javijo njegovemu bratu, da pride še pravočasno k njemu. V celici. Tudi PO povratku v celico ie bil popolnoma miren in ravnodušen, kot da se mu je ravnokar javila povsem nezanimiva in brezpomembna stvar. Posebno se je čudil da se mu bo zadnji dan izpolnila vsaka količkaj izpolnjiva stvar. Zaželel si ie najprej cigaret, katerih ie dobil-dvaiset. Vrata njegove celice so bila po predpisa Odprta in stražila sta ga neprestano dva stražnika. Na vprašanie našega poročevalca, kai ga ie privedlo do strašnega dejanja, ni hotel dati direktnega odgovora, temveč ie poudarjal. da ie izvršil zločin pod vplivom alkohola. Da se Okorajži je kratko pred umorom izpil dva kozarca kuhanega žganja. Značilno je tudi. da Je malo pred dejanjem šel zvonit Ave Marijo. Sploh ie iako pobožen človek in je tudi sedaj po obsodbi želel razpelo. Za kosilo sj je privoščil kaj dobrega. Dobil je juhe, pečenke, dve prikuhi in slaato. na kateno ie polagal posebno važnost. Za popoldan si .ie izbral klobaso in vino. za večerjo pa zrezano goveje meso s kisom in oljem. Vprašan, če želi še kaj drugega, je dejal: «be marsikaj bi želel, pa nočem otrokom odiestL» Sicer je popolnoma vdan v svoio usodo in Ie to mu ni prav. da so njegovi otroci v oskrbi pri sorodnikih njegove žene in želi. da iih vzame brat k sebi. Popolnoma mirno se je razgo-varial z novinarji in je pri odhodu še vsakemu podal roko. Zanimivo ie. da pride soudeleženec pri hudodelstvu posilstva. Franc Znidar. že pred prihodnje porotno zasedanje in ie Naglič edina prava Priča tega dogodka, ki je po svoji surovosti vplival posebno porazno na karakterizacijo drugega zločina in ki ie mnogo pripomogel k smrtni obsodbi. Tudi popoldne in zvečer je bil obsojenec miren, vdati v svoio usodo. Naš urednik, ki ga je še enkrat obiskal, ie dobil utis, kakor da je nesrečnež sklenil svojo življensko bilanco in smatra to. kar se ima zgoditi, za samoumevno zadoščenje za storjeni zločin. Pri Nagli-ču je bil popoldne dalje časa njegov brat, ki je bil na obsojenčevo željo od Ljubljana in justifikacije v prejšnjih stoletjih Ponajveč le star: sodni protokoli, spretno posneti v posebno poglavje Vr-hovčeve knjige o liublianskih meščanih minulih stoletij, nam hranijo podatke o kriminalnem pravu in justifikaciiah v starih dneh. Zagotovljeno ie. pravi Vrhovčeva knjiga, da so ljubljanski meščani sodili zločince do leta 1514. brez kakega merila. brez paragrafov, ampak zgolj po svoji vesti. Tega leta ie izdal cesar Maksimilijan prvič sodovnik (Gerichts-ordnung). po katerem so se Ljubljančani odslej ravnali v krvavem sodstvu. Podrobneje je za njim preciziral delik-te sodovnik, ki ga je leta 1535. objavil kralj Ferdinand I. Za zločinca (Malefiz-persou) je proglasil vsakega: Kdor preklinja Boga. njegove svete ude. niegovo čast. niegovo mučeništvo ali Mater Bož.io. Kdor usmrti aii izda cesarja, kralia, kneza, ali svojega gospoda: ako se nnu proti prisegi izneveri, ali kdor se predrzne našuntati upor proti svoji gosposki ali svojim predstojnikom. Kdor usmrti ali ubije koga. kdor pretepa starše svoie. Kdor se sam usmrti (po te-daniih nazorih so tudi samomorilce še kaznovali). Kdor pošlie komu pretilno Pismo, ca naoade, mu dela silo ali ga požge. Kdor koga otruje ali mu ukrade otroka. Kdor nonareia denar, izdaia za zlato in srebro njima podobne kovine, prodaja ponarejene drage kamne za prave, kdor nakupuje knežji denar v deželi ter ga iznaša iz nje, in kdor goljufa pri meri in vagi. Kdor se spolno pregreši zoper naravo. Kdor posili žensko. Kdor po krivem prisega ali priča, kdor uganja čarodejstva, ki so postavi prepovedana. Kdor krade in pleni, kdor vlomi v cerkev ali razgraia, se bojuje in preliva kri na blagoslovljenem pokopališču. Kdor odpelje bodisi s silo ali na skrivnem komu ženo, otroka, nedoraslo nečakinjo ali varovanca. Kdor koga nalašč poškuduie in r>-eži nanj z orožjem. Kdor skriva mo: n, cestnega lopova ali sovražnika dednega kneza in jim daie potuho. Ti zločini so bili takrat pač naina-vadnejši, zato jih je Ferdinand I. omeni! imenoma, priporočil pa je obenem naj se kaznujejo tudi druge v njegovem privilegiju neimenovane pregrehe. Sodišče (Gerichtshof) je bila skupina vseh notranjih in zunanjih mestnih svetovalcev. Obravnavalo sc ie ori zaprtih durih, razen če je bil kdo obtožen radi žaljenia časti, opravljanja ali obrekovanja. Kajti ljubljanski predniki v 16. in 17. stoletju so bil glede časti jako občutljivi in je pred sodiščem marsikateri tolovaj ali morilec izhajal bolje, kakor obrekovalec ali razžaljivec. Čim je mestni sodnik zaprl «malefič-no rsebo», je moral sklicati mestni svet (vse notranie in zunanje svetovalce). da jim razloži zadevo ter zahteval nasveta, kaj naj počne, zlasti če je zločinec tajil in ga je bilo treba strogo iz-praševati. Stroso izpraševanje (Die sirenge Frage) je bila za zločinca jako neprijetna stvar. V poznejših letih so. jo zvali torturo (Die Marter) . . . Strogo, izpraševati pa je smel po Maksimi-lijanem privilegiju sodnik le takrat, ako se je zato izrekla večina mestnega sveta. Le tatu ali tolovaju, ki so pa zasačili uri dejanju samem, so smeli soditi tudi brez zasliševanja. Toda strogo izpraševanje se je pričelo šele tedaj, kadar tna-lefična oseba ni hotela svojega zločina priznati. Zasliševanju je moralo prisostvovati sedem ali devet mestnih očetov. Seveda pa ni smelo manjkati mestnega pisarja, ki je mora! zapisovati zlo-činčeve izpovedbe. ki jih je po končani obravnavi prečital. Sodbo izreči pa ie imel pravico le ves mestnj svet. zlasti ako navzočih sedem ali devet mestnih očetov ni bilo edinih v svojem prepričanju. Ako pa so se strinjali, so lahko tudi sami izrekli sodbo v imenu vsega mestnega sveta. Smrtno obsodbo je pred izvršitvijo mora! potrditi deželni knez. Pri strogem izpraševanju ie bil rabelj ena najpotrebnejših oseb. Bil je v Ljubljani stalno nameščen. Daleč naokoli ni bilo drugega. Proti primerni plači je pomaga! tudi pri drugih sodiščih. Leta 1794. je doznalo generalno povljstvo v Gosoiču. da ljubljanski magistrat razpo- laga z rabliem (dass das Magistrat mit einem Freimann versehen). zato ie zaprosilo zanj s ponudbo, da mu plača po 15 goldinarjev za vsakega treh zločincev. ki jih bo justificiral, za pot pa vrhu tega še po 3 goldinarjev dnevno... Rabelj je v Ljubljani bival v sote ki med Gradom in Golovcem. Ker jc njegov zaslužek postajal vedno skromnejši, se je ukvarjal tudi s konjederstvom. A proti koncu minulego stoletja so 2a pregnali odtod, ko so kopali Gruberjev kana!. Odtlej je bival na Rebri, torei v tistem kraju pod gradom, kier so takrat stanovali najubožnejši ljudje. Potisnili so ga gori najbrž predsodki tedanjega časa, ker je rabcli veljal za nečistega človeka, kogar sc jc vse ogibalo. V mestnem arhivu je ohranjen (iz srede 17. stoletja) natančen tarif, koliko je sme! tirjati cesarski sodnik za vsako opravilo in vsak dan in koliko rabelj. ako jc potoval z njim po deželi. Naslov tarife ie: «Taxordnung des kaisl. Bann-richters in Krain und dessen Gerichts-schreibers und zugeordneten Gerichst-nersonen wie auch deren extraordinari Bcsoldung. Tax, Liefergelder und Un-terhaltung betreffende«. Cesarski sodnik je na deželi prejel od gosposke, ki je innela zaprte malefične osebe, dnevnih diiet po dva goldinarja »0 krajccrjev. Kjer pa ni bilo gostilne, je morala ondotna gosposka dau hrano njemu in njegovima dvema hlapcema sodišča brzojavno pozvan. Govorila sta mnogo o domačih stvareh: brat je bil boli razburjen kakor obsojenec sam. Razgovor z Mausnerjem Florijan Mausner ni nič rbalejski. Rav nodušen. priprost stric - čiča; srednje rasti, prej droben nego močan; roke tišči v žepu in ležerno pripoveduje, kar ga vprašaš. Je davnega nemškega po-kolenja, a že 38 let prebiva v Sarajevu, kjer se je seznanil s prejšnjim «Scharf-richter.iem* Seyfertom in mu tako - le pred 30 leti začel pomagat; pri justifikaciiah. Z Seyfertom sta delovala skupno do leta 1921.. ko je prvi stopil v pokoj. nakar ga je nadomestil Mausner. Do vojne sta izvršila okrog 30 iustifi-kacii, med vo.ino pa sta leta 1914. in 1916. izpolnila po prekem sodu 7 smrtnih obsodb v Sarajevu. 9 v Trebinju m 6 v Črni gori. Nato sta do prevrata bila ločena. Seyfert v Banjaluki. Mausner v Mostaru. kier pa mu ni več prišla nobena žrtev na vrv. Od leta 1921. je Mausner 16 obsojencev spravil na drugi svet. Musnea ie edini sodno nameščeni krvnik naše države in kot tak je uradnik V. kategorije III. skupine. Reduk-ciie se mu torei ni bati. toda s plačo nI bogvekai zadovoljen. Prejema 928 Din mesečno, no 40 Din dnevnic na poti in 1000 Din honorarja za vsako iustifika-cijo. odnosno «od glave», kakor pravi. «A pomislite,« pravi. «to ni mnogo. Pred vo.ino sem plačal vrv po par kro-nic. a zdaj po 140 Din meter.» Vrv je namreč iz merikanske trave, potrebuje oa jo no 120 cm. Da bi io po justifikaciij prodajal babjevernikom na kosce, odločno demantira. *G!ejte,» pravi. «to vrv porabim jutri že tretjič.« (Dne 17. marca ie namreč v Osijeku justificiral Ladrinoviča, v soboto Podleska v Cel.iu in zdaj Nagli-ča.) »Amoak da sem pri justifikaciji Ca-ruge imel na klaftre vrvi. predal bi jo bil. Tako pa sem jo samo dragovolino razdelil višjim gospodom in damam.* O samem aktu justifikacije pravi, da ga ne razburja niti za hip. Služben opra vek. pa basta. Nekateri izdihnejo prej, nekateri dve. tri minute pozneje: vsekakor pa ie po njegovem mnenju ta način smrti najbolj humai in naiprak-tičneišt. ker ji ne izbegne nihče, čim ga zajame zanika in ni treba še kakili drugih gest okrog glave. Z ženskami ob smrtnem stebru še ni imel onravka... Pisanie novin o justifikaciil Carage in Prpiča je bilo pretirano. Sta^bila pac močneiši naturi in večja grešnika, pa sta dali časa umirala. . Mausner živi v Sarajevu, star je 54 let in poročen. Pred dobrim tednom se mu ie omožila edina hči. Po poklicu je tesarski mojster, a čim dospe kak brzoiav. mora na pot s svojim pomočnikom, ki je rodom Ceh in «šustermajster» in je započel z Mausneriem kariiero pri iustiiikaciii Lichtenvvallnerja v Mariboru. On prejme račun po 100 Din dnevnic hi 1000 Din od glave. Se enega kolego bi potrebovala, toda. kakor rečeno. auspiciie so preslabe in se ne javi noben kandidat.* <-Bogve. ali bi se našel v Ljubljani?« - <-Hm. ne verjamem, pravi Mausner. s? prižge ponudeno cigareto in popravi rdečo kravato. In pa roko spoštljivo nudi v slovo. t Zadnja justifikacija v Ljubljani se je izvršila že pred mnogimi desetletju ako izvzamemo seveda vojno dobo. Niti na sodniii ne vedo točne letnice. Prvi pra-viio. da je bilo 1. 1878.. drugi pa celo, da žc 1. 1866.. torej pred več kot pol-stoletjem. Na vsak način jih živi le še malo, ki bi se na to spominjali. Zato .ie umevno, da je danes vsa Ljubljana nekam razburjena. Florijan Mausner. ki je prispe! v soboto v Ljubljano in se nastanil kar v prostorih sodišča, je sen-zaciia dneva. Vse ga že pozna, ali ga vsaj hoče poznati, čeprav gre le malo na ulico. In sodišče je ves dan oblegano od ljudi; nekateri so tam iz gole radovednosti. drugi pa tnoleduieio za vstopnice k justifikaciji. Naval za te je tak, da se sicer ljubeznivi in prijazni gospod predsednik ne more otresatj kompetentov in kompetentinj — tudi teh jc cela vrsta! — drugače kakor z brezobzirnostjo in osornostjo, ki na sta v tem primeru obe prav na mestu! ter krmo za par konj. Sodniški pisar je smel zase in za svojega konja zahtevati po 1 goldinar 20 kr. dnevno, rabelj pa zase in za svojega pomočnika po 1 gld. 6 kr. in 2 vinarja, s čemer se je moral vzdrževati. Na poti je rabelj tudi dobi! potne stroške po 30 krajcarjev od milje. Kadar jc dospel v določeni krai. je ali zahteval pristojbino v gotovem, ali pa mu je morala ondotna gosposka dati sledeče na razpolago: Takoj ob prihodu rablju in hlapcu po dva bokala vina in za dva krajcarja kruha. Za kosilo tri jedi. kruha in tri bokale vina. za večerjo enako. Za zaiutrk in iužino nobene ;edi. marveč samo po tri poliče vina in kos kruha za štiri krajcarje. Na dan svojega krvavega opravka pa zjutraj namesto vina po! merice žganja in kruha. Imenitna ie bila rablieva taksa za justifikacije. Kakor stoji zapisano, je prejel: za predstavljanje, oklepanie in postavljanje lestve toiiko časa. dokler ne spusti grešnika doli. dasi tudi ga je bilo treba večkrat nategniti, in ako ie bilo treba dati grešnika v torturo zjutraj in dopoldne, mu .ie šlo od vsakega »strogega vprašanja^ po 1 gld. Za navezanje uteži 30 kr. Za pripravo stola, na katerega postavi čarodejko, 1 gld. Ako po potrebi odreže zločincu lase 30 kr. Za to. da postavi čarovnika gori in ga vzame zopet doli ter mu navesi uteži 1 gld. /3 to, da ga žge s svečami ali smolo 40 kr. Za bičanje 1 gld. Za hrano zlo- Padanje cen na svetovnih tržiščih volne in kave Dočim razvoj cen na svetovnem žitnem tržišču po prenehanju divjega valovanja pokazuje že dalje časa lahno aaraščajočo tendenco, pokazujeta v zadnjih tednih dva predmeta svetovne trgovine, to sta volna in kava. močno popuščanje cen. ___ Padanje cen na svetovnem tržišču volne se je pričelo še v začetku leta, i ostrejše oblike je zavzelo šele aprila, tzza tega časa se je opažalo, da je pri 1 merodajnih londonskih avkcijah presegala ponudba povpraševanje. Cene najvažnejših vrst volne so izza početka leta popustile pribilžno za eno tretjino. Ta padec pa je le z neznatnim dolom pojasnjen s porastom funta šterlinga. Kakor je razvidno iz statističnih podatkov. je svetovna produkcija volne v zadnjem tednu je prišlo do močnega lovno potrebo. Kljub znatnemu padcu pa so cene volni še vedno nad predvojnim nivojem. Na svetovnem tržišču kave je vladala Drej precej čvrsta tendenca, a v predzadnjem tednu ej prišlo do močnega padca cen. Kakor se zatrjuje, je ta bais-4e v zvezi s pretiranimi poročili o ome-litvah konzuma, kar je dovedlo do velikih ponudb v Newyorku. Cena kave Santos. ki je stala v početku leta preko 28 centov, je oslabela na okrog 21 centov sredi t. m. Zadnje dni se je sicer cena zopet nekoliko popravila, a na po-aovni znatnejši porast cen zaenkrat ni misliti. Znaten padec cen obeh omenjenih predmetov nedvomno pomeni prilago-denje oslabljeni kupni sili konzuma. Isto je pričakovati za mnoge druge predmete svetovne trgovine. Jasno je, da bo moralo prej ali slej priti do splošnega znižanja svetovnega cenenskega nivoja, ki je mnogo nad predvojnim nivojem, ker je kupna sila konzuma vsaj 7 valutno slabih državah pod predvojno. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Turščica: banatska pariteta Begej, 10 vagonov 200; sremska, 10 vagonov 195; baška, 2 vagona 202.5. Moka: baška, kom-Minirana, 1 vagon 665. Tendenca mlačna. ■= Dohodki glavnih carinarnic v 1. dekadi t. m. so znašali 55,697.242 Din. Največje dohodke je zabeležila carinarnica Beograd-Sava, in sicer 14,348.061 Din. Niej slede: Zagreb-južni kolodvor 8,561.833- Beograd železniška postaja 4,025.123, Ljubljana 3 milijone 419.338, Maribor 2,412.389, Novi Sad 2,181.014, Subotica 2,020.421, Sarajevo 2,008.879, Split 1,814.029, Sušak 1,271.175, Skoplje 1,253.092, Veliki Bečkerek 1,182.780, Smederevo 1,165.386, Sombor 1,014.218 Din. Ostale carinarnice beležijo dohodke izpod milijona. Med temi omenjamo še: Jesenice 479.131- Rakek 452.902 in Gornjo Radgono 100.486 Din. Skupni dohodki od 1. aprila do 10. maja so dosegli svoto 221,975.309 Din napram 198,890.317 Din v enakem času lan skega leta. = Odgoditev letne skupščine beograjske borze. Letna skupščina beograjske borze, ki je bila sklicana za nedeljo 24. t. m., je bila zaiadi nezadostnega poseta preložena na 28. t. m. Iz letnega poročila, ki bo pred ložen skupščini, je razvidno, da so borzni posli v primeru z 1. 1923. narasli. Izjemo tvori le poslovanje z valutami, ki je nazadovalo, in sicer od 26 milijonov Din v letu 1923. na 11.4 milijona Din v letu 1924. Zlasti velik je porast prometa v državnih papirjih, predvsem v Vojni škodi, katere promet ie znašal v letu 1924. 225.8 milijona Din napram 32.2 milijona Din v 1. 1923. Poslovanje z delnicami denarnih zavodov in in-dustrijskih podjetij ie bilo v prošlem letu precej slabo. Največji promet beleži v prošlem letu seveda devizni promet, ki ie znašal 3459 napram 2597 milijonov Din v letu 1923. = Potovanje načelnika v ministrstvu tr govine ln industrije dr. Todorovlča v Bera. Iz Beograda poročajo, da odide načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Todo- rovič te dni v Bern, da uredi s švicarsko vlado gotova carinska vprašanja. Iz Berna odpotuje dr. Todorovič na Dunaj, da prevzame vodstvo trgovinskih pogajanj z Avstrijo. = Jugoslovensko . češkoslovaški gospodarski informacijski urad. Na sestanku ju-goslovenskih in češkoslovaških gospodarskih delegatov po gospodarskem kongresu v Zagrebu se je sklenilo, da se ustanovi v Jugoslaviji informacijski urad za trgovino in industrijo po vzorcu enake češkoslovaške ustanove. Organizacijo urada za Jugoslavijo bo izvedla Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu. = Povišanje delniške glavnice. Dne 9. pr. m. bo imela ob 11. d. d. Strojilna, lesna in kemična industrija na Polzeli pri Celju redni občni zbor. Poleg običajnih točk ie na ' •■"nem redu tudi povišanje delniške glavnice. — V trgovinski register se ie vpisala tvrdka: »Inkra«, industrija kravat D. Cerli-ni et Cornp. v Celju. Izbrisala se je tvrdka: Kokoschincgg, mamifakura en gros, iin-port-eksport, družba z o. z. v likvidaciji v Mariboru (ker je likvidacija končana). — Cenovnlk za zavarovanje vaiute ob izvozu, veljaven od 15. do 31. maja t. 1., je objavljen v »Uradnem listu« št. 46. = Nova parohrodarska družba na Suša-ku. Te dni se je ustanovila nova parobro-darska družba »Progres« s sedežem na Su-šaku. Vplačana glavnica znaša 250.000 zlatih dinarjev. Družba ima pravico do povi-ška na 5 milijonov zlatih dinarjev. = »PoIJoprivredni glasnik«, št. 10., ie izšel te dni z obilno vsebino iz raznih panog kmetijskega gospodarstva. List, ki ie pisan v cirilici In latinici, izhaja dvakrat mesečno, in stane za društva in čitalnice 160 dinarjev, za ostale pa 130 Din letno. Naslov: Novi Sad, Petra Zrinjskog ulica 2. Priporočamo. = Kmetijska hi industrijska razstava ter sejem v Subotici se bo vršila od 22. do 23. avgusta t. I. Razstavili se bodo razen domačih iz vse države tudi inozemski produkti, ki se uvažajo. Razstava bo obsegala vse panoge kmetijstva in razne industrijske proizvode. Prijave za razstavo je treba do-poslati do 1. julija. Za posetnike razstave in za dovoz razstavnega blaga velja 50 -o popust na železnicah. = Likvidaciji. V likvidacijo sta prešli Samopomoč«, gospodarsko društvo nameščencev in upokojencev, r. z. z o. z. v Višnji gori, ter zadruga za izdelovanje domačega lanenega olja in firneža, r. z. z o. z. v Seničici pri Medvodah. Eventualni upniki naj prijavijo svoje terjatve. = Potrditev prisilne poravnave. Potrjena je poravnava Viktorja Petana, trgovca v Brežicah, z njegovimi upniki za 52 odstotkov njihovih zahtevkov na glavnici, plačljivih v treh enakih obrokih. — Poravnalno postopanje dipl. ing. chem. Edvarda Kandu-šerja, lastnika teh.-farm. laboratorija »La-voisier« v Celju, je končano, ker se ie za-dolženec poravnal z upniki. = Stanje hmeljskth nasadov v žafeškem okrožki. (Poročilo Hmelj, društva v Žalcu.) Zatec, (ČSR)- 20. maja. Med tem, ko je de! mladih nasadov prav lep in so poganjki v njih 1—2 m dolgi, se najdejo v vseh k" nasadi, v katerih so bolhači tako hudo škodovali rastlini, da ne more poganjati. Včeraj so prišla prva poročila iz Goldbachta-la, da se je sporadično prikazala muha aphis, povzročiteljica listnatih uši. Glede na dejstvo, da so bile zadnje noči precej hladne, se ie povečala nevarnost za razširjanje uši. «Saa?er Hopfen und Brauer Ztg.« = Ustanovitev poljske družbe za izkoriščanje naite v Rum uniji. Po vest? iz Bukarešte se .ie tam ustanovila pod tvrdko vNaftopon« prva poljska družba za izkoriščanje nafte. Finansiranje podjetja, ki .ie začelo že z vrtanjem, je prevzel prejšnji poljski konzul v Bukarešti dr. Llnde. 4.5% zastavni listi Kranjske deželne banke 20—0, 4.5% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20—0. Blago: les: late 24-24, 10—16 cm dolž., 2, 214. 3, 3'A, fco meja 0—280, deske 24 mm, od 10—16 cm, 2, 23, 3'A, monte, fco meja O—500, hrastovi frizi, od 4 —10, od 25—60, I. in II., frco meja 1400—0, bukova drva. 1 m dolž., suha, ico Ljubljana, 10 vagonov (21). — Poljski pridelki: pšenica. Rosaie. 80 kg, rinf., prompt., par. Ljubljana 0—490, avstralska, rinfusa, prompt., par. Ljubljana 0-^85; Hard Win-ter 2, rinf., prompt., par. Ljubljana 0—500, otrobi pšenični, drobni, par. Ljubliana 0— 190, turščica, maj in junij, par. Postojna, neocar. 0—250; rž makedonska, 72-73 kg, par. Ljubljana, 0—400, ječmen, 57-59 kg, fco maked. p-staja 0—300, oves makedonski, orig., par. Ljubljana 0—360, krompir: beli, fco dolenj. postaja 125—0, rumeni, frco štaj. pcrt: ia O—llo, rdečkasti, fco štaj. postaja 0-135. ZAGREB: V efektih tendenca nespremenjena. Zaključni tečaji bančnih papirjev so ob zelo majhnem prometu obdržali svojo petkovo višino. V industrijskih papirjih je prišlo do zaključka edino v Slavoniji po 53 in Danici po 72.5. Od državnih papirjev so se iskale z več strani 4% agrarne, katerim ie tečaj dalje poskočil od 32 na 34. Vojna škoda ie bila nekoliko čvrstejša. — Na deviznem tržišču je tendenca zaradi ponovnega skoka dinarja v Curihu popolnoma oslabela za vse devize. Zaključni tečaji so napram petku padli za povprečno 5—6 točk. Blaga je bilo na tržišču dovolj. Povpraševanje ie bilo prilrčno, promet srednji. Intervencije ni bilo. Po borzi je bila tendenca dalje popolnoma mlačna. Notirale so d c-vize: Amsterdam 2415—2445, Dunaj 852 —864, Berlin 1437.5—1452.5, Italija izplačilo 243.8—246.8, London izplačilo 294.5—297.5, ček 294.5—297.5, Newyork ček 60.18—60.98, Pariz 309.5—314.5, Praga 179.1—181.5, Švica 1173-1183; valute: dolar 59.65-60.4o, šilingi S65—868, lire 248.5—251.5; efekti: bančni: Litoraie 57—59, Trgo 15—16, Es-komptna 105—106, Poljodjelska 16—17.5, Kreditna Zagreb 105—108, Hipo 61—61.5, Jugo 100—102, Ljubljanska kreditna 250— 255, Obrtna 66—67, Praštediona 805—810, Etno 75—80. Slavenska 69—70, Srpska 130 —132, Narodna 3250—3400; industrijski: Eksploat3Cija 36-^38, Isis 68—69, SJaveks 170—175, Slavonija 52—53, Trbovlje 380— 0, Vevče 100—110, Danica 72—73; državni: 7"Tc posoiilo 63—65, agrarne 32—34, » BEOGRAD: Zaradi porasta dinarja na inozemskih borzah so danes vse devize nazadovale. Tekom sestanka so se nekatere devize zopet nekoliko popravile, vendar ie ostala tendenca mlačna. Ponudba ie bila obilna, radi česar ie Narodna banka nastopila kot kupec. Notirale so devize: Dunai 854—855, Berlin 1446—1456, Budimpešta 0.0858—0.0S64, Italija 244.5-245. London 294.75—295.5, Newyork 60.5—60.6. Pariz 310-311, Praga 178.75—179.5, Švica 1173—1175. CURIH. Beograd 8.525, Ne\vyork 517.—, London 25.125, Pariz 26.45, Milan 20.82, Praga 15.325, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.40, Sofija 3.75, Dunaj 72.80. TRST. Efekti: Obligacije Julijske Krajine 77.50; Živnostenska 282; Ass:curazioni Generali 13.790; Riunione Adriatica A 4800; Riuhione Adriatica B 4555; Cosulich 335; Dalmatia 261; Lifcera 567; Lloyd 5700; Oceania 174: Trpkovič 501; Dalmat-a Cement 602; Split Cement 500; Krka 455; d e-vize: Beograd 41.10—41.30; Dunaj 00347 —0.0353. Pracca 73.25—73.75; Pariz 126.75 —127.25; Milan 120.75—120.95; Newyork 24.80—24.90; valute: dinarji 41—41.25; 20 zlatih frankov 95.50-97.50. DUNAJ. Beograd 11.72—11.76. Berlin 168.80—169.40. Budimpešta 99.55—99.95, Bukarešta 3.2775—3.2975. London 34.46— 34.56. Milan 28.60—28.72. Newyork 709.35— 711.85. Pariz 36 32—36.48. Praga 21.015— 21.095, Varšava 136.13—135 63, Sofija 5.07 —5.11, Curih 137.25—137.75, dinarji 11.69— 11.75. PRAGA. Beograd 55.95. Dunaj 476.375, Berlin 804.50, R:m 136 25, Curih 65375. BERLIN. Beograd 6.67, Dunaj 59.055, Milan 16.915, Praga 12.43, Curih 81.15. LONDON: (Ob 11.15) Beograd 297.5, Italija 120.5, Newyork 486 Ln ena šestnajstin-ka, Švica 25.13. je eden od njih navalil nekega -Dirijana. Nekateri od Ilirijanov, zlasti Poduje, so z lepo gesto preprečili, da bi prišlo do huj. šega. Publike je bilo izredno mnogo; tribuna malone vsa zasedena, stojišča tudi dobro obiskana. Napeta in strastna igra je povzro. čila, da so prišli vsi na svoj račun, nekateri cclo preveč. Tudi naša publika že izgublja opazovalsko hladnokrvnost, tako da je vsak incident na igrišču dvojno in trojno odme« val tudi med gledalci. Iz Zagreba nam pozno zvečer poročajo, da poročajo nekateri zagrebški listi narav, nost prostaško o poteku tekme in nezasli. šano obrekujejo Ljubljano. Baje celo indi. rektno namigujejo, da so bili igralci »Grad. janskega« omoteni z — opijem! Reagirali bomo na te izpade, ko dobimo liste same v roko. Spori Borze LJUBLJANA (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski' zaključki). Vrednote: Vojna škoda 18S—193 (192), Celjska posojilnica 250—206, Ljubljanska kreditna 225—260, Merkantilna (110), Praštediona 805—812, Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—130. Trbovlje 378 —388, Vevče 110—118, Stavbena 255—2S0, čincu dnevno 18 kr. (iz česar je razvidno, da je rabelj prevzel zločinca v svoje «varstvo», čim je dospel v kraj). Ako odreže uho 30 kr. Za vsak odsekan prst 20 kr. Za vrv 1 gld. Za uporabo meča (Schvvertstechen) 1 gld. Ako nabije glavo ali roko na vešala 1 g!d. Ako napravi grmado 3 gld. 33 kr. Za vsako osebo, ki jo sežge živo ali mrtvo 1 gld. Ako pobije žival, ki se je nato sežgala. 2 goldinarja; (kadar je šlo za sodomski greh so namreč obsodili tudi nedolžno žival). Ako razkosa grešnika na štiri dele. od vsakega pribitega dela (ti kosi so se namreč pribijali na štirih različnih krajih v mestu ali vasi) 1 gld., za ščipanje s kleščami 30 kr. Za vlačenje grešnika (Scheifen) 1 gld. Ako obsojenca živega pokoplje 1 gld. Ce ga utopi, zadavi, ali tre s kolesom, enako po 1 goldinar. Ako pa je pokopal ali sežgal kakega samomorilca, se ie pobotal z njegovimi sorodniki za plačo, vendar na ni smel zahtevati več, kakor o2 gld. in pa kar je našel pri samomorilcu. Dasi je veljala ta taksa, kakor se da iz vsega sklepati, za zločince, ki jih ie obsodila kaka gosposka zunaj mesta, vendar meni Vrhovec, da tudi za one v mestu, ker sicer bi magistrat ne imel povoda shranjevati jo v svoji registra-turi. Iz nje govori vsa surovost minulih stoletij. Zločince so. kakor iz samih postavk v taksi razvidno, kaznovali z drakonično strogostjo. Maksimilijan I. je ukazal Ljubljančanom morilca treti s kolesom, izdajalca raztrgati na štiri ko- se. tolovaju odsekati glavo z mečem. Bigamija se je kaznovala z utopitvijo. Mater, ki je svojega otroka umorila ali ga izpostavila, so pokopali živo in zabili kole skozi njo. Kdor je po krivem prisegel, so mu odrezali jezik in tri prste. Enako so kaznovali izdajalce svoje gosposke ter morilce svoiih staršev. Silno strogo so postopali s tatovi Postavljali so iih na klado (pranger). nh bičali in tirali iz mesta in dežele. Kdor pa je en pot upradel več kakor 25 tun-tov. ali večkrat po 10 funtov, je bil obešen- ... . : Posebno hude kazni so bile v letu 1635., ko so se uprli kmetje. Enega upornikov so z mečem obglavili. ga raztrgali na štiri kose in jih nabili "a štirih različm1' '-rajih ljubljanskega mesta. Nad ter >arizmom se ni nihče spotikal, bilo oač sredi 30 letne vojne. Isto leto so si omislili Ljubljančani tudi voz. v katerem so vozili zločince na morišče, ki jc stalo zadaj za Sv. Krištofom, nekje na Savskem polju, in je bilo odpravljeno 1. 1791. V vozu je spremlial obsojenca iznovednik in rabelj. Ječa za najhujše zločince pa je bila Tranča. Bila je dosti močna in zastražena. vendar pa je marsikdo ubežal iz nje. N. pr. 1. 1635. je bilo na Tranči zaprtih 18 upornih kmetov, a kakor dovolj naivno navajajo sodni protokoli, sta «dva izmed njih ušla iz strahu, ker je d->l gospod grof Thurn in Tybein druge kmete odoeliati v Neaooli . . Ilirija : Gradjanski 4 : 2 (2 : 0) Nediscipliniran nastop Zagrebčanov. Dosedaj smo vedno pozdravili z velikim veseljem vsak nastop Gradjanskega v Ljub* ljani. Gradjanski je bil še pred kratkim edino jugoslovensko moštvo, ki je z uspe. hom ali neuspehom, toda vendarle častno zastokalo v inozemstvu nogometni šport nas še države. Posamezne neuspehe, ki zadene, jo pač vsak klub. nismo nikoli, tudi pri Grad janskem, smatrali za neuspeh našega skup« nega športa. V nedeljo pa smo čutili, da so nekateri naši športniki silno majhni. One. mogli protesti proti sodniku, nesportni iz. padi proti posameznim igralcem nasprotne. £ moštva, prerekanje med igro — vse to so nedisciplinirani pojavi, ki bi jih nc pri. čakovali od kluba z renomejem Gradjan. skega. Seveda sc bodo Zagrebčani posku« šali izgovarjati na vse možne načine, zlasti na sodnika. A spomnimo jih pri tem na nji. hov poraz pri tekmi z Ilirijo pred odhodom v Španijo, dalje na njihovo zmago v boju za d-žavno prvenstvo in to pod vodstvom neliubljanskega sodnika ... Po nedeljski tekmi nas niti ne bolijo do« sedanji neuspehi Ilirije v Zagrebu. Saj nam Zagrebčani niso pokazal: ničesar več kakor tehnično premoč nekaterih svojih igralcev in svojo skrajno nediscipliniranost. Res ne bi jim bilo treba po dvc?l g^1'15- iih je zabila Ilirija, protestirati proti sodniku, ki je v svoji poštenosti morda res nehote zagrešil kako napako, a to bolj v škodo Ili. rii? kakor v škodo Gradjanskega. Morda bo revanžna tekma v Zaffrebu izpadla za Ilirijo zopet slabše, a to pomena nedeljske tekme ne bo zmanjšalo, saj v pravem spor. tu ne gre samo za številke. Moštvi sta v nedeljo v Ljubljani nasto« pili v nastopnih postavah: Gradianski: Mihe!čič. Polič, Dasovič, Re« mcc. Gotz, Kersting, Babic, Perška, Potoc. ki, Artl, Pavlekovič. Ilirije: Miklavčič, Pogačar, Bcltram, Lado, Gabe, Dekleva. Zupnnčič J„ Poduje, Milan, Oman, Pevalck (Dcbrlet). Vsled svojih tehničnih prednosti je Grad. janski v prvi polovici v premoči Takoj za; četkoma dobi vratar Ilirije mnogo dela, ki ga dobro opravi, čeprav nima bogvc kake podpore od branilcev, ki v začetku, še ni. sta baš na višini. Tudi v krilski vrsti v prvi polovici kljub vsem naporom ne gre vse v redu. Gabe se povzpne na svojo običajno višino šele v drugem polčasu. V napadu Zu. pančič nadkriljuj'e svoie, sicer ne slabe to. variše in mnogokrat izvede lepe akcijc. Po. duje je brezdvomno odličen takti čar, ki bo, ako bo našel razumevanja, pripomogel do precejšnjega napredka ilirijanskega moštva. Poleg tega jc dober strelec, vendar pa opa. žamo pri njem nekako mehkobo v igri. V ugodnih, toda za osebo mogoče nevarnih momentih ni odločen. Odličen je bil topot Oman. ki je zlasti v drugi polovici s svoji, mi lepimi akcijami z levim in desnim kri-, lom mnogo pripomogel do zmage. Miklav. čič v golu brani razven prvih 10 minut pre. ccj nesigurno. Cd Gradjanskega smo pričakovali več. Nastopil je sicer z dv;ma rezervama, toda poleg tehničnih sposobnosti ni pokazal ni= česar. V kombinaciji so ga domačini zlasti v drug polovici precej prekašali. Vendar je treba priznati, da je rapad Gradjanskega imel precej smole. Mnogo lepih situacij pred golom je pustil neirr bljcnih, ravnotako so bili brezuspešni vsi mnogoštevilni kornerji. Najslabši del Gradjanskega je bila obram. ba. Tudi Mihelčič ni brani! s svojo običaj, no sigurnostjo. V krilski vrsti je bil dober | Gotz, dobro podpiran cd desnega halfa, do. j čim se je levi half odlikoval s nosebno ne. t discipliniranostjo Babic v napadu ie po pr« vih uspehih Ilirije postal nervozen. Tudi znani Perška je mnogo zastrelil. Posebnih taktičnih vrlin pri napadalni vrsti nismo videli. Začetkom prvega polčasa jc Gradjanski precej v premoči. Našima branilcema dela. jo mokra tla precej težkoč. V 18. minuti sledi lepa akcija od desnega krila, ki je tu. di dosedaj pripravil mnogo lepih napadov. Poduje strelja in dosež; vodstvo za Ilirijo. Ne mine deset sekund in Poduje se po lepi kombinaciji z leve strani posreči solo ter zabiti drugi gol za domačine. Mihelčič bi ta gol vsekakor mogel ubraniti. Igralci Gradjanskega postajajo nervozni ter skušajo dva lepa gola Ilirije zvaliti na rame sodnika. Mogoče so mu hoteli iztrgati iz rok vodstvo tekme. G. Kramaršič nasto. pa popolnoma korektno. V 32. minuti se posreči Gradjanskemu vsled nc sigurnosti Miklavčiča prvi gol po Potockem. Dekleva ki zagreši taktično napako, bi kmalu pripo« mogel Zagrebčanom do izenačenja. V drugi polovici je slika tekme precej drugačna. Napad Ilirije predvede prav lepo kombinacijo. Oman, ki dela v prvi vrsti s sijajno razpoloženim levim krilom Dobrle« tom, prevzame vodstvo napada. Obramba Gradjanskega ima polno pcs!a. V 8. minuti zabije Ilirija po Omanu po lepi kombinaciji Oman.Dobrlet tretji gol. Četrti gol pade v 16. minuti po enajstmetrovki, ki jo sodnik pravilno diktira -sled foula nad Podujem. Strelja jo Oman. Tempo postaja vedno bolj oster. V 40. minuti se posreči Artlu oster strel na gol, ki ga Miklavčič slabo brani. Žoga gre preko njega v gol. Sledi še korner proti Gradjanskemu, ki ostir.e neizrabljen, Sodnik Kramaršič je imel igro kljub ne« discipliniranosti Zagrebčanov v svojih ro* kah. Spregledal je sicer z ene in druge stra. ni nekaj napak, kar se pač dogodi najbolj; šemu sodniku. Le v drugem polčasu se je nekoliko dal vplivati od svoje prevelike ob zirnosti ter proti Iliriji diktiral dva neupra vičena kornerja. Po tekmi se igralci Gradjarskega vsled svojega poraza niso mogli več vzdržati ter rlazena Hašk : Ilirija 6 :1 (2 :1) Kot predtekma nogometni borbi med Di« rijo in Gradjanskim se je vršila v nedeljo na igrišču Ilirije hazenska tekma med dru. žinama Ilirije in Haška. Zagrebčanke so kljub zmagi razočarale, ker je sedanja dru« žina Haška mnogo slabša kakor je bila ne« kdaj. Rezultat sicer odgovarja poteku igre. nikakor pa ne moči obeh družin. Ako bi ili. rijanska napadalna vrsta ne delala takih na. pak in bi bila vratarica na mestu, bi bil izid za Ljubljančanke vsekakor ugodnejši. O tem priča tudi razmerje kotov 10 : 3 za Ili. rijo. Igra je potekla medlo in ni mogla priti v živahnejši tempo. Ker pa je bila vendarle ena najvažnejših tekem letošnje sezone, bo« mo o njej še spregovorili Češkoslovaška : Avstrija 3 : 1 (1 ! 0) Praga, 25. maja. Prva tekma, ki se je po vojni vršila med Češkoslovaško in Avstrijo je končala z lepo zmago Cehoslovakov. Najbolje je karakte« riziral igro avstrijski sa vezni kapitan Meisl, ki jc izjavil, da je bila češkoslovaška kril. ska vrsta kratkomalo jačja. Avstrija je iz« gubila po pravici, vendar trdijo listi, da ji je sodnik Barrette mnogo škodoval. Avstrij« ci so nastopili v napovedani postavi; vre« me je bilo ugodno. Tekmi je prisostvovale okoli 25.000 gledalcev. Drage nedeljske nogometne tekme MARIBOR: Ptuj : Svoboda 1 : 0. Pokal; na tekma. ZAGREB: Hašk : Old Bovs 0 : 0. BEOGRAD: Šumadiia (Beograd) : Šuma/ dija (Kragujevac) 2 : 2. ZEMUN: Prvenst. tekme BLP.: NAK : Sparta 5 : 0, Jadran : Zask 7 : 0, Hakoah : DUNAJ: Rapid : MTK 4 : 1 (1 : 0) Glav na nogometna tekma dneva, ki je končala s sigurno zmago Dunajčanov. VVacker : Ru« dolfshiigel 3 : 1 (1 : 1) Edina prvenstvena tekma prve profesijonalne lige. — Simme* ring : Ostmark 2 : 0 Prijateljska tekma. — V prvenstvu II. neamaterske lige: Weisse Elf : \VAF 2 : 0 (1 : 0); Floridsdorf : Inter« national 5 : 0 (3 : 0). PRAGA: Praga : Dresden 7 : 2 (3 : 1). DUESSELDORF: Severna Nemčija : Za« padna Nemčija 3 : 1. BERLIN: Berlin : reprezentanca Švic» 3 : 1. DUISBURG: I. F. C. Niirnberg : F. C. Duisburg 3 : 0. (Semifinale za državno pr» venstvo.) FRANKFURT: Frankfurter Sportverein : Hertha (Berlin) 1 : 0. (Semifinale za držav* no prvenstvo.) I.AUSANNE: Švica : Belgija 0 : 0. GROONINGEN: Severna Nizozemska : Severna Nemčija 3:1. Hazenski podsovez za Slovenijo je imel svojo ustanovno skupščino minuli petek, vendar pa je Hazenski s«vez v Zagrebu v soboto skupščino vsled formalnih pregrešk razveljavil. Ponovna ustanovna skupščina sc bo vršila sedaj v nedeljo, 7. junija. — Na isti seji je Savez razveljavil tudi svoječasni, od hazenasekcije LLAP proglašeni bojkot nad igriščem Ilirije. Vremensko poročilo Ljubljana, 306 m nad morjem. Ljubljana, 25. maja 1925. i\raj opazovanja Ljubliana Ljubliana Ljubljana Zagieb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost ob Zračni tlak 7. 760-6 14. 760-7 21. 761-7 7. 760-6 7. 761-3 7. 7. 757-7 • 7. Zračna temperatura 125 183 131 16-23 0 14-0 Veter brez vetra jugovzhod jug jugo zapad Oblačno Padavine 0-10 mm oblačno 16-4 več. obl. — dež — oblačno 9-0 pol obl. 160 več. jas. 8-0 zahaja ob 22-45. — -Bar'ome{er vjSji; temperatura nižja. Vremenska napoved za torek: Spremenljivo oblačno, morda nevihte. Topk>. Pomladanska prodaja! BLUZE s športne bele, ceru. moderne.......Din 98 - iz opal bausta.......Din 165 — Iz pralne svile.......Din 320'-, Din 390- iz sirova svile............Dm iz erži de Ciina ...........D.n 390 - JUIKIPER i volnen z doMmi rokavi . . . . Uin 4»— svilen z k-atkimi rokavi ... D;n 118 —, Din 15S— s il*n 7 i' '1 'Jmi rokavi.....od Din 179 — more A°ASKE RUTE..........oti Din 162 — naprej ROKAVICE od Din !9"—, modne z štulpo od Din 34-— napre VELIKA IZ3JRA OTROŠKIM MAJC in MOSAVJC po znižanih ce- ah A. Šinkovec nsil. K. Sok. Uubiiana Mestni tr«19 u «xorxco» žt. 121 Torek 26. K. 1925 ! Naraščajski zlet pri Sv. Marjeti na Dravskem polju Maribor, 25. maja. Mariborsko sokolsko okrožje je priredilo dne 24. maja drugi okrožni zlet naraščaja, ki je bil obenem tudi prvi zlet dece. Da st ie izbralo ravno Smarjeto za svoj zlet, bfla sta dva vzroka: delavnost tamošnjega odseka, ki je bil večje prireditve res potreben in pa precejšnja oddaljenost od postaje, kar ie omogočilo približno enouren pohod. V najboljšem razpoloženju je prispela mlada in vesela sokolska družina ob 9.40 do šmarjete. Pred vasjo je že čakala prid-na središka sokolska godba, ž njo na čelu je krenil sprevod, ki je štel nad 230 naraščaja in dece, skozi vas na telovadišče. Telovadišče je bilo pripravljeno na travniku, obrobljenem z grmičevjem in drevjem. Bilo je vse okinea.no z zelenjem in zastavami, kratko rečeno: krasno mesto za sokolski nastop. Na telovadišču se je cela povorka, — po dobljenih navodilih za sku. šnje in popoldanski nastop, — razkropila, da se po dolgi poti malo osveži in okrepča. Celo jutro je vladalo na telovadišču veselje in navdušenje, bilo je kakor na kakem mravljišču. Skušnje so obetale popoln uspeh popoldanskega nastopa. Po obedu, ki se je sicer radi prevelikega števila lačnih želodčkov malo zakasnil, se je razkropila vsa sokolska mladež v svojimi vaditelji na vse strani v gozdove in na travnike, da se v prosti naravi navesell in navrfska. Le prehitro je bil konec tega naravnega veselja v krasni naravi, bližal se jo čas nastopa. Spored je otvoril a moška deca s vajami s prapore!. Iskrih oči so nastopili in izvedli svoje vaje strumno na življenje in smrt. Za njimi je nastopila ženska deca, Id je z otroško nežnostjo in ljubkostjo zatelova-aila svoje vaje z obročki. Tretja točka Je bila orodna telovadba treh vrst. Sledila je vzorna vrsta članic s prostimi vajami. Za njimi je nastopil moški naraščaj iz Studencev z vajami šestorioe, Id so bile dobro Izvedene. Tudi vzorna vrsta članov je, kakor vrsta članic izvedla svojo nalogo Imenu primerno. Z lepim in strumnim korakom so nastesM nara*8*)B&S k rrofim rajam, ki so Jih lrvedll — posebno prvi dve — z vso natančnostjo. NaraSCaJ mkom je sledil ženski naraSčaj z vajami s palicami. Tudi dekleta so izvedla svoje vaje z eleganco ln v popolni skladnosti. Zadnja točka sporeda je bila telovadba vzorne vrste članov na drogu. V hipu se Je zbralo okoli droga vse, vsakdo Je hotel nekaj videti, posebno deca je poudarjala pravice svojih rdečih srajc, boteč najbolje videti, kako telovadijo njeni «veliki Sokoli«. In »veliki Sokoli*, bo med splošno pozornostjo in občudvanjem zatelovadili v zadovoljstvo vseh, za kar so bili poplačani z burnim pritrjevanjem ln navdušenim vzkllkanjem. Burno pozdrav-Ijana je nato odkorakala vzorna vrsta ln zaključila nastop. S tem drugim okrožnim zle tam smemo blit popolnoma zadovoljni. Nastop Je pokazal, da je naš narašCaj in deca v rokah vaditeljev. Zlet je zapustil s svojim lepim ln navdušenim potekom v srcih naše sokol, ske mladine vesele spomine in vzpodbuda za naprej. Organizacijo zleta je imel v rokah marljivi odsek šmarjeta, ki Je svojo nalogo rešil nad vse pričakovanje častao. Vse članstvo odseka, večinoma kmetskt fantje in dekleta, je neutrudljl-ro delalo od zore do mraka in v ponosno zavest Jfm bodi, da so tndl oni z največjim delom pr!-pomogli do tako lepega uspeha te sokolske prireditve. Njihovemu soikolakemu delovanju pa želimo največjih uspehov, da bodo nezlomljiva trdnjava Sokolstva na ns?em lepem Dravskem polju. Franjo M. Pet praSdh žup bo zasadilo pri Tyrše-vem domu pet lip, kar se bo izvršilo v jeseni pri slavnostih na dan 28. oktobra. Za VIII. vsesokolski zlet v Pragi 1. 1926. je daroval starosta COS br. dr. Schetner prvo darilo v znesku 1000 Kč, Praška mestna posojilnica pa je v isto svrho darovala 20.000 Kč na posredovanje br. Stepa-neka. Iz češkega Sokolstva ČOS bo predlagala na olimpijskem kongresu, ki se vrši koncem maja v Pragi, da se telovadne tekme vrše po pravilih' mednarodne telovadne zveze tik pred olimpijskimi igrami pod okriljem in pod zastavo olimpijade, kakor se doslej vrše tudi tekme v zimskih sportili. Ta predlog bo na olimpijskem kongresu zastopal dr. Guth Ja-vorski, predsednik praškega olimpijskega odbora. Biografski odbor ČOS bo izdelal 300 m dolg film o slavnostih pri otvoritvi Tyršc-vega doina. Scheinovtova kolajna v spomin otvoritve Tj-rševega doma, izdelana v 2000 Izvodih, se bo prodajala po 10 Kč. III. naraščajski dan Gorenjske Sokolske župe se vrši 7. junija pri Sokolskem društvu v Kranju, ki bo spojen s tekmami naraščaja. Po prijavah, ki so došla župi, bo to ena največjih sokolskih prireditev v Sloveniji. Nastopi okrog 500 naraščaja in dece. Nastop se vrši na telovadišču poleg Narodnega doma. Vse priprave, ki jih vrši Sokol v Kranju, so v teku. Napredno občinstvo že danes opozarjamo na ta zlet gorenjskega naraščaja in dece. Vožnja po železnici jc proti izkaznici, ki se dobi pri društvih, polovična. Okrožni zlet gornje-posavsklh sokolskih društev celjske župe se vrši 12. julija v Radečah pri Zidanem mostu. Naprošajo se vsa bratska društva v akolici, naj na omenjeni dan nc prirejajo nastopov, temveč raje pohite k marljivemu Društvu v Radeče, ki proslavi svojo petnajstletnico. — Zdravo! — Odbor. Okrožni zlet na Polzeli dne 7. junija naj bo za župni zlet Celjske sokolske župe glavna preizkušnja glede telovadbe. To nam pove jasno strokovno poročilo o okrožnem zletu mariborskega okrožja v Jarenini, ki se je pravkar vršil. Ako naj bo telovadba na župnem zletu v Laškem 14. Junija brezhibna in vzorna, jc v interesu vsega članstva celjske sokolske župe. da se udeleži po možnosti polnoštevilno zleta teden poprej na Polzeli. Ker so vlakovne zveze od 1. junija naprej, ko vozijo že tudi nedeljski izletniški vlaki iz Celja skozi Polzelo in po noči nazaj, izvrstne, je dana najboljša prilika vsemu sokolstvu in drugemu narodnemu občinstvu, da se 7. junija snidemo na Polzeli, si podamo bratske roke in pokažemo ljubezen do sokolske ideje, našega naroda in naše države. Zdravo! Sokolska župa v Mostaru ima svoj letošnji župni zlet že začetkom junija ln sicer 6., 7. in 8. junija v zvezi z župnimi tek- mami. Priprave za zlet so v potnem teku J in župa izdaja za zlet svoj »Zletni vestnike ki služi v informacijo udeležencem. Zlet se bo vršil v Mostaru glavnem mestu Hercegovine, na sedežu župe. V obsežnem zlet-ccm odboru, ki ima v rokah vse priprave za zlet, je mnogo častnikov naše vojske na čelu jim komandant jadranske divizije, general Cačevič. Zletni znak, ki upravičuje do brezplačnega prenočišča in prostega vstopa na zletišče, bo veljal 20 Din za članstvo in 10 Din za naraščaj. Na železnicah in paTobrodili imaio udeležniki zleta 50/o popusta. Skupna prehrana bo veljala 20 Din za dan in osebo. Župne tekme bodo v soboto 6. in v pondeljek 8., glavni dan zleta pa bo v nedeljo dne 7. junija. V večjem številu posetiio župni zlet tudi mor-narji-vo.iaki iz Boke kotorske, ki bodo izvajali posebne vaje z vesli, nastopilo bo preko 200 telovadcev. Tudi vojaki iz Mo-stara bodo izvajali na zletu vaje s kopji. Kot novost bodo priredili na dan zieta Stafetni tek v daljavo 4 km. — Zanimivo je, da kažejo vsi kinematografi od Sarajeva do Cetinja pri vseh predstavah pred sporedom zletni plakat, da opozarjajo občinstvo na zlet. Mostarska sokolska župa sj namerava dati ime Sokolska župa Aleksa Šantiča, nedavno umrlega pesnika in velikega prijatelja Sokolstva. Popisi MOJSTRANA. V nedeljo 17. t. m. Je imelo Prometno društvo igro na prostem. To sicer ni nič posebnega, čo nc bi ugledali na odru tri Orlice. Na zastorju pri odru pa Je naslikan celo orel! Glej, glej! V našo Mojstrano leti! Ali pa predstavlja sa. mega g. C., ki leti iz sokolske Mojstrane. Eno Je! Po igri je bila šc neka&a domača voselica pri Smercu, kjer so dične ptičke prav lepo prepevale — nemške pesmi. No, no! Vse za svobodo zlato! SLOVENSKA BISTRICA. V petek 22. t. m. zjutraj Je i-zbruhnil požar pri Francu Gerželju, posestniku in trgovcu s senom in slamo na Pragerskem in mu uničil vsa gospodarska poslopja z velikimi zalogami sena. Na pomoč je prihitela požarna bram. ba iz Maribora, Iti Je reSLla vsaj hiSo. Skoda Je velika. STUDENCI. Na odru studeaSkega Soko. la oo se dosedaj uprizarjale zabavne igro tujega izvora od »Belega konjička, pa tja do «Charleyeve tetke,, ker je vsled po. sebnlh razmer je to vleklo, Igre so bile po možnosti dobro pripravljene 5n krog po. eetnlkov ee Je stalno večal. To je treba posebno poudariti, Studenčanl imajo v neposredni bližini mariborsko narodno gledališče, zato Jim ne zadostuje vsaka poljubna igra, zlasti če Je površno pripravljena. Potrebna Je pravu izbira, marljivost in vztrajnost, če se hoče računati na uspeh. Minulo soboto se je uprizorila prvič narodna igra .Deseti brat., kl Je romala svoj čas Sirom naše domovine. Sedaj pa je zapadla že skoro pozabljenju. Dasi živi v Studencih 6e mnogo prejšnjih tradicij in še zdavnaj ni izumrl stari duh, vendar Je bil .Deseti brat. sprejet prav dobro, ter mu Je ondotni .Sokol« dobro pripravljal in pripravil na Igro. Brez posebne reklame se je natrpalo v prostorno dvorano toliko domačega občinstva, da so bili vsi prostori zasedeni. Kljub veliki gnječi in mnogim odmorom, katetre Je krajšal lasten orkester In Kljub temu, da se Je konec zavlekel tja do polnoči, ljudje niso bili nestrpni in so z zanimanjem sledili razpletu igre Uprizoritev je pokazala, da ima studenšld Sokol lop krog igralcev - diletantov, na katere je lahko ponosen V celoti je bila uprizoritev prav čedna in so bile zlasti glavne uloge v prav dobrih rokah. štu. dent Doles, Martinek in Krjavelj lahko 6to pijo na vsak oder. Tudi Kvas in Manlca ter Marjan so bili prav temperamentni. Scena v gostilni Oberščaiovl zlasti za dlle-tante začetnike na majhnem odru ni lahka. Kljub temu je bila izvedena prav živahno in naravno. Videlo se Je, da je možno ustvariti iz tega dHetantskega krožka prav dobre moči pod spretnim vodstvom. Izdajatelj in lastnik: «Konzorcij sJutraa. Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani Špirit danat. firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in sli-karske potrebščine Ravhekar & Oergsnc Pred Škofijo 20. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din 5-—>. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjši znesek Din Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf H n g o n O I B S E K. Ljubljana, Valvazorjev trg. 163 Pekarno okolici Maribor?., vzame v najem Jos. Zuuko tnl. Selnica ob Dravi. 11S98 2 izurjena Žagarja ra venecijnnko s krožno žago, sprejmem. Delo stalno P!;. a po dogovoru. Nastop lahko takoj. — Oče in fin Imata prednost. — Ponudbe r:' upravo .Jutra, pod šifro ♦Vcnecijanka,. 11681 Izurjeno stenografiiijo sprejme dr. Mirko Triller, odvetnik v Radovljici. — Nastop takoj. Plača po dogovoru. 11762 Slaščičar, pomočnik se sprejme v boljši slaščičarni proti mesečni plači s hrano in stanovanjem v dolgotrajno in zadovoljivo flitibo. Fonudbe na upravo »Jatra. pod .Slaščičarna*. 11833 Pošteno dekle pridno, staro 14—16 let, z dežele, sprejme A. Presker, pek. mojster v Ljubljani, Duaajska cesta štev. 7. 11352 Službo dobi poEpod ali gospodična za pisarniško vodstvo, kateri-a je v stanju položiti kavcijo kot posojilo v znesku Din 25.000 proti obrestim. — Ponudbe na upravo .Jutra, pol <25.000». 11927 Učenec s potrebno šolsko izobrazbo te sprejme v špecerijsko trgovino. Naslov pove upr. «Jutra». 1177S Trgovski pomočnik starejša moč, dober proda; laler. verziren v mešani 'troki. prevzame vodstvo Podružnice ali pa nastopi Ef=to v večji trgovini. Položim do SO.OOO' Din kav-ti;c. — Pristopim tudi kot družabnik s sodelovanjem fc manjšemu dobro idočemu Podjetja. Ponudbe na upr. •Jutra* rod .Delaven 20». 11766 Pridno dekle dobro vzgojeno in zdravo, staro 16—20 let, so sprejme za lahka hišna dela in k otrokom. Naslov pove upr. v Ljubljani 11928 Gaterist in cirkularist dobro izvežbana, dobita stalno službo na žagi d. d. ♦Deska*, Novo mesto. 11653 Stalen postranski zaslužek! Iščemo zmogljive in agilne osebe, ki bi zastopale naše podjetje v svojem kraju. Delo lahko in malenkostno. Ponudbe s točnimi podatki na upr. ♦Jutra* pod šifro ♦Zanesljiv 59». 11950 Razglas. Cpraviteljstvo zdravilišča Dobrna pri Celju, i š č e v trajno službo popolnoma izvežbanega ključavničarja in vo-dovodn. inštalaterja Po možnosti naj bi bil isti tudi šofer. Pri zadovoljivem službovanju definitivno na-meščenje mogoče. Prvotna plača po dogovora. — Ponudbo na upravo zdravilišča 1194 J Učenca za trgovino z ineš. blagom v trgu na deželi, pridnega, zdravega in poštenega, • dobro šolsko izobrazbo, so sprejme takoj. Ponudbe na nnravo .Jutra, pod značko ♦Učenec. 11SSS Brivski pomočnik prva moč, so sprejme takoj, ii. Pofcir, Rogaška Slatina. 11920 Damsko frizerko veščo onduliranja. masiranja ter manikiranja. iščem za takoj. Plača dobro in procenti od prodaje. Toša Bujlin, brivec. Srem, Mitro-vica 22 V. 923. 11878 Služkinja za vse — Li zna kuhati, skromna in poštena — se sprejme k dvem osebam. Naslov pove uprava .Jutra, 11872 Brivski pomočnik in vajenec, se sprejmeta pri g. Josipu R a k e r j u, brivskem mojstru v Hrastniku. Hrana in stanovanje v hiši. 11876 [<73 082®!©$ Urarski pomočnik začetnik, išče službe — po možnosti z oskrbo v hiši. Ponudbe na upravo »Jutra* pod .Vesten pomočnik 19*. 11642 Prodajalka izurjena, želi premeniti mesto v trgovino meš. blaga. Gro tudi na deželo. — Pripravljena je pomagati pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra, pod .Vestna in zanesljiva. 1146S Gospodična zelo priljubljena, solidna, pridna, ljubiteljica otrok, z znanjem slov., srbohrv. in nemškega jezika ter igranjem klavirja, iz dobre biSe iščo službo k 1—2 otrokoma Gre samo v ugledno in solidno hišo. Plača postranska stvar. Naslov pri podružnici .Jntra. v Mariboru pod ♦Priljubljena.. 11490 Knjigovodja absolutno samostojen bilan-cist, s trgovsko, bančno in tovarniško prakso, zmožen angleščine, francoščine, italijanščine ter nemščine, želi premeniti mesto. Tonudbo pod .Agilen 5624. na npr. ♦Jutra.. 11688 Trg. pomočnik star 19 let, dobro izobražen v špecerijski in delikatesni trgovini, išče v mestu ali na deželi službo za takoj. — Ponudbe na naslov: Ivan Dobnik, trgovec, Bistrica pri Mariboru. 11701 Čevljar, poslovodja zaposlen v večji delavnici, želi premeniti mesto — gre najraje v veletrgovino s čevlji, ever.t. tudi za potnika. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov povo uprava ♦Jutra*. 11532 2 inteligentni gdč. želita mesta v letovišču kot biagajničarki, odn. kaj primernega. Cenj. ponudbe ra upravo »Jutra* pod šifro ♦Nastop takoj*. 11917 Vpokojen paznik prosi elužbe paznika ali sluge. — Naslov pove uprava ♦Jutra*. 11896 Blagajnlčarka kontoristinja s prakso, iščeta službe za takoj. — Cenjene ponudbe na upravo .Jutra, pod .Nujno 55R5*. 11874 Voziček na dve kolesi, močan, se proda po zelo nizki ceni. Ogleda so g» rri vratarju jetnišnice. 11S85 Elektrotehnični obratovodja z večletno prakso, išče mesta kot obratovodja, uad-monter ali kaj sličnega. — Ponudbo na upravo ♦Jutra, pod .Obratovodja BC4S*. 117S3 1000 kg bodeče žice pocinkane, prodam. Naslov pove uprava .Jutra*. 11630 Šivalni stroj demsko kolo. oljnate slike, salonska garnitura in ve6 drugih predmetov, se zelo ugodno proda. Naslov pove uprava .Jutra*. 2. Kovaški premog (antracit) prvovrsten, se prodaja na vagone in na drobno na kolodvora v Škofljici. Obrniti se je ca rudnik .Orle*, Skofljica-Laverc* pri Ljubljani. 11347 Vročeparnl kotel nov. komnleten, 10 in 0.5 atm. pritiska, se proda. Ponudbe na upravo .Jutra, pod »Kotel*. 117S5 Ftirnirni stroj za lupljenje okroglih debel, nerabljen, najboljši nemški fabriku, ki reže 210 raznih debelin, proda S. B e r i č. Grbovsko. 11710 Lovski voz v zelo dobrem stanju, moderno izdelan, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava ♦Jutra*. 11804 Omara za led 190 ... 140 v 70, s 3 vratci, v dobrem stanju, se takoj proda v hotelu ^S 1 o n*. Ljubljana. 11930 Šivalni stroj ♦Singer*. ki je uporaben za vezenje, dobro ohranjen, se takoj po ugodni ceni proda. Ponudbe pod šifro ♦Šivalni stroj* na podružnico .Jutra* v Celju. 11918 Pianiiio kočijo, zapravljirček in amreikansko mizo prodam. Naslov povo uprava ♦Jutra* 11903 Jedilnica nova, so ugodno proda. Na«iov pove uprava ♦Jutra* 11883 Jajca kupuje v vsaki mrolini proti takojšnjemu plačilu Ivo I. Rože v Mariboru. 11720 Alotor 220—380 1—2 HP, dobro ohranjen, w kupi.' Vatlov pove unr. ♦Jutra,. 11620 Majhno posestvo vse novo zidano, 15 minut od Slovenske Bistrice, zelo ugodno prodam. — Naslov peve uprava ♦Jntra.. 116SJ Hiša z vrtom v okolici Ljubljane, so zelo ugodno proda. Naslov pove uurava .Jutra*. 11017 Prazne steklenice «OdoI» kopa]« drogerija Anton Kane, sinova, židovska ul. St. 1. i7D Zamahno kolo (Schwungrad1 — rablieno, 800 kg. nihalno žago (Pan-dels*ge! in elektromotor S—5 HP. vse dobTD ohranjeno. kupi K. Kovač, lesna trgovina in perna žaga, Stari trg pri Rakeku. 113-16 «Harley Davidson» ali .Indian. s priklopnim vozom, kupim. Ponudbe s ceno na upr. .Jutra* pod ♦Takojšnjo plačilo 5759. 11932 Stojalo od Šivalnega stroja (brci stroja), tudi defekt na, se kupi Ponndbe na upravo .Jutra, pod .Stev. 57M». Ui-28 Antično pohištvo za: 1 spalno sobo. 1 salon in 1 sobo za gospoda (ller-renzimmer), se kupi neino ali kompletno. Ponudbe • označbo sloga pod značko ♦EmpirS ali Bledermav»r. na upravo ♦Jutra.. 11947 Zamahno kolo (Schtvungrad), prihližno E00 kg teiko. kompletno nihalno lago fPendels.) in elektromotor 3—5 PIT. kupim. Ponndbe z označbo 'ene na naslov: Karel Kovač, Stari trg rri Rakeku. 11391 Pozor! Najvišje plačujem stare obleke, čevljo in pohištvo. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom. — Drame, Gallusovo nabrežje St. 29. Ljubljana. 11913 Trgovska hiša v kateri se nahaja dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, ležeča v sredini trga v lepem mestu r.a Štajerskem, tik ob železnici se odda v najem. Prevzeti je majhno zaloeo blaga. — Lepo stanovanje takoj na razpolago. V IiiSi so velika skladišča. — Prevzame so lahko takoj. V mestu je sedež okr. glavarstva in sodišča. Naslov v upravi ♦Jutra.. 11782 Enonadstropna vila z 2 velikima stanovanjema, z Vffom modernim kointor-tom in 1000 m» krasno uro-jenim vrtom, se proda. Plačilni pogoji jako ugodni. Stanovanje takoj na razpolago. — Naslov v upravi .Jutra., 11928 Soba z električno razsvetljavo, v blillnl poŠte, so odda solidnemu gospodu. Naalov v upravi .Jutra*. 11737 Soliden gospod išče opremljeno sobo z električno razsvetljavo. — Ponudbe na upravo ♦Jutra, pod Šifro ♦Soliden 6750*. 11921 Opremljena soba lepa. s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini obrtne šole. «e odda 2 gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. — Naalov pove uprava .Jutra. 11937 Opremljena soba s posebnim vhodom, v sredini mesta, se takoj odda. Naslov povo uprava .Jutra. 11938 Tovarna v obratu ali prazna, ae takoj kupi kjerkoli. Ponudbe s ceno jo poslati pod Šifro .Tovarna 5769» na upravo »Jutra.. 11938 Stavbni prostor za enodružinsko hiso. se išče. Ponndbe pod »Kie ln koliko, na upravo .Jntra«. 11913 Dve njivi in pašnik poraščen deloma z lesom, ki zadostuje u domačo vporabo, v Cvillerjih, naprodaj. Pojasnila daje Hr i HBnigmann, trgovec v Kočevju. 11835 Majhna sobica opremljena — s posebnim vhodom, se odda v Novem Vodmatu 82. 11924 Sobico opremljeno a!i prazco, pri-prosto, v bližini dvorskega okraja ali tudi Rožne doline, išče za takoj ali pozneje mlad zakonski par. — Ponudbe na upravo »Jutrs. pod .Priprosta sobica., 11317 Stanovanje z 2 sobama in kuhinjo, v novi stavbi, se odda leto. viščarjem. — Prodam tudi spalno opravo iz trdega 'o-sa in jedilnico iz hrnsto-vegalesn. — Tomaž Hafner, mizar. Vaše St. 36. Medvode 11S59 Opremljena soba a posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, v sredini mesta, se odda e 1. junijem. Naslov pove uprava .Jntra. 11940 Stanovanje obstoječe iz 2 sob ln ku hinje. ee takoj odda za polletno nizko najemnino. — Ponudbe ca upravo .Jutra, pod »Mirna stranka 5732-, 11894 Stanovanje S—4 sob i kuhinjo in pri-liklinuml. v sredini mesta. se išče. Dopise pod mačko cM. 100. ra npr. .Jutra*. 11942 Opremljena soba lepa. z vhodom iz atopnišča se odda solidnemu gospodu Naslov pove uprava .Jutra. 11945 Gospod se sprejme na hrano in stanovanje na Starem trgu 9, I. nadstropje — pri hi«niei. 11893 Iščem stanovanje obstoječe iz 2 sob (1 kabineta), v sredini mesta, ki bi bilo prikladno za zdravniško prakso, v novi ali stari hiši. Ponudbe pod ♦ Samec 777» na upravništvo .Jutra.. 11892 «Drawer» Dvignite pismo. 28. maja stalno Ljubljana. 11919 Dopisovati želita v svrho poznejšega znanja dva osamljena, inteligentna mladeniča z 2 istotakima mladenkama. — Neanonimne dopise • polnim naslovom in če mogoče s sliko, katero ee takoj vrne, nn tipr. .Jutra, pod značko .Prva ljubezen«. 11878 Zamenja te lepo. solnčno stanovanje v bližini Tabora, obstoječe iz 2 sob. kabineta, kuhinje in pritiklin, z električno razsvetljavo, za lepo in snažno stanovanje S sob in pritiklin v Sp. Šiški v bližini ceTkve. Ponudbe na npravo .Jutra, pod značko ♦Zamena 5767». 11934 Opremljena soba a posebnim vhodom, se odda 2 gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok s 1. junijem. Poizve se na Trnovskem pristanu St. 14. 11941 Stanovanje obstoječe iz 1—2 sob, kuhinje in pritiklin, iSče mirna stranka. Kot nagrado dam posojilo. Dopise pod značko ♦Potrebno, na urr. .Jntra. 11895 Gospodičnam se odda soba z 2 posteljama in kabinet s 1. junijem. Naslov pove uprava ♦Jutra. 11897 Lokal za manufakturuo trgovino, v vetiem mestu Slovenije, se vzame v najem. — Ponudbe pod šifro .Inventar* na upravo .Jutra., 11675 Klavir se proda Glede kakovosti povo gosp. .lurasek, TTolfova ulica. — Naslov pove uprava .Jutra* 11643 Note za salonski orkester, posamezne komade in cele partije, kupim. — Natančne ponudbo na upravo .Jutra* pod .Kompletne. 10307 Citre dobro ohranjene in krilov-ko (Flagelchorn). prodam po zelo ugodni ceni. — Matlas. Cislerjeva ul. 174, Vodmat pri Ljubljani. 117S8 Mesarji! Dne 1. junija 1925 ob S. uri popoldne se vrti javna dražba v Črnomlju St. 47. Odda se v najem za 3 leta že čez 60 let obstoječa mesarija z vsem inventarjem najboljšemu ponudniku proti kavciji. Informacije aaj« A. G r a h e k , Črnomelj. 11875 Vsakovrstne nakitene klobuke od 12C dinarjev naprej prt Stnchlv-Masclike, Ljubljane. Židovska ulica. 15« Revna gospodična je Izgubila v nedeljo 94. maja njej zaupani prstan, najbrle v Zvezdi. Ker bi odškodnino za istega težko poravnala, se prosi pošten najditelj, da istega odda v unravi .Jutra*. 11382 Družabnika za povečanje strojne delavnice. s sodelovanjem, ali ne. z nekaj kapitala, iičem. Ponudbe na upravo .Jutra« pod šifro .Dober zaslužek 5752*. 11925 Kot kompanjona se sprejme izdelovalca dežnikov. Ponudbe pod mačko .Spreten 2f» ra upr. Jutra. 11933 Kot družabnik s kapitalom 50.000 Din, ee udeležim trgovine ali pri kakem podjetja. Ponudbe na upravo .Jutra« pod šifro ♦Zanesljiv 5730». 11902 Krasr.o stanovanje solnčna lega, 3 parketirane sobe. rlciir. razsvetljava, vodovod, balkon, kopalnica, vse moderno, se odda onemu, ki nlača za 2 leti naprej po 2000 Din mesečno Ponudbe na upravo .Jutra* pod ♦Oddaia po dogovoru*. 11871 Sobo s predsobo ali kuhinjo, blizu poŠte ali kolodvora, če mogoče v pritličja ali I. nadstropju, išče s 1. julijem starejii in soliden, samski gospod. — Kvent. vzame tudi opremljeno sobo. čeprav priprosto vendar čisto in svetlo. — Ponudbe ra upravo .Jutra* pod šifro .Trgovs':i potnik* 11380 2 intelig. gospoda mlada, akademično naobra-žena Slovenca, momentano .Bosanca*, želita v svTho poznejšem znanja dopisovati z dvema mladima in lepima Slovenkama. Nesno-nimuo dopise samo s sliko, ki se ca zahtevo rrna, na upravo .Jutra, pod anačko ♦jlosanea*. 11838 Znanja želi boljša dama za krajšanje dnevnega časa z boljšim gospodom srednjih let in dobrega značaja. — Dopise pod značko «Sama 5703» ra upravo ♦Jutra*. 11941 Črn psiček majhen — kl »lSii na ime Lukei. ee je zatekel. Odda naj se v trgovini na Kar-lovski cesti 19. 11931 Kolomaz prvovrstne kakovosti, priporoča ♦Jadran*, tov. ke^n. izdelkov, Ljubljana - Mo /te. 1914 Malinovec pristen in r.araven, z naj-boljšim sladkorjem vkjnhan v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko nudi lekarna dr. G. P i c co I i v Ljubljani. 22S Modistka L Sorianc l Co. ljubiana. Sv. Petra t. 27 poleg hotela Tratnik priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših damskih klobukom ia sli to Sprejema slami like v prekrojevanje 'ter vsa popravila. Zaloga Spatorio-otilik Postrežba točna,- Cene nrljnižje 164-a 'BHacesBBFiessss Kdor hsle spoznati mesta In kraje v Urratskl. Bosni. Vojvodini, Srbiji, Dalmaciji itd., aaj naroči R. Melik: Jugosla a Zemljepisni pregled. II. del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji Je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. .tarčia se pr! Tiskovni sadrngl t Ljabljani, Prešernova slica it. 54 levilke $ ki izide v pomnoženi izdaji, bo radi obilnega in zanimivega gradiva omefen. VpoStevali se bodo le oglasi, ki bodo naročeni do PETK& ZVEiER v oglasnem oddelka Jutra v Prešernovi ul. 4 frank Orlov: Znamenja iz mlina Ko sem slišal to storijo, sem onemel in se zamislil v tiste lepe mlade čase. ko nam je pozvanjalo življenje in je vriskala pesem iz nas visoko Pod božje nebo. , . »Kaj? Torej ne verujete v vešče, gospod?*. me je vprašal stari Selan in me jezno pogledal. Sedela sva s starim gospodarjem Se-Hšč na kameniti klopi pred hišo. Njegova domačija ie bila zares selišče: kamor ti je šlo oko. povsod se je paslo na njegovih njivah, sadovnjakih in pašnikih. Okrogi ikrog pa so jo obrobljali bukovi gozdovi, hrastove stene in gabrova go-šča. Tam daleč onstran hriba se je šele videla prva vas. ki ie kimala zaspano pod slamnatimi strehami in spala svoi mir. Selišča pa so stala na rebri sredi gozdne tišine, sama sebi prepuščena In vsemu kliubuioča: prava slika gospodarjev, ki so se tu naselili. Kajti Selani so bili samosvoj, trd in kljubujoč rod. Stari ie imel dva sina. Mlajši je bil moj sošolec na visoki šoli in sem ga prišel obiskat. Ker ga ni bilo doma. mi je oče povedal kratko povest, toda dolge muke polno, povest, iz katere sem zvedel da je pred dobrim tednom njegov starejši sin, ki je bil namenjen za gospodam, — na čuden način umrl. «Vam tudi ni treba verovati.« je na-dalieval počasi. «iaz tega nikomur ne vsiljujem in privoščim vsakemu, da bi ie prišel do te žalostne vere. kot sem moral priti iaz. Moje življenje je bilo tako naravno in mirno kot ie ta božji mir okioK Selišč, motijo ca samo mlinska kolesa tu v dolini: če veter potegne, se čuie njihov ropot prav do mole hiše. Vidite. ta mlinska kolesa, to ;e!» «Kaj? Saj vas ne razumem.« sem rekel ' c'Ko sem prevzel gospodarstvo, sem Sel nekoč na semenj in kupil lepega žrebca Bo kupčiji smo malo zalili, kot ji navada in iaz sem prijahal že precej pozno v dolino tu spodaj. Tam so ropotala mlinska kolesa. «Stopi.-> mi je nekaj dejalo «k vdovi mlinarici, pravijo, da je vešča, morda ti nove bodočnost in kai začara.® Ženska je bila sama v mlinu in opravljala vsa dela sama. Bila je močna h se ni bala nobenega roKovnja-ča. Res privežem žrebca pred mlinom za oreh in stopim noter. Kakor da me je pričakovala! Bila sva dobre volte ir. pila sva hruševec. Na mojo prošnjo, nai mi kaj začara, se začne vrteti no som. nažge svečo, prinese neko knjižico m začne delati nekake rise okrog mene. Meni se ie zdelo vse skunai smešno vse dotlei. dokler nisem opazil, da blodim po samem - človeškem blatu. Takoi sem se streznil, zavoil: «Vešča. pnokle-ta!» in jezno odšel. Pri orehu ie stal zre-bec na zadniih nogah. Odvežem sca. za-iašem in udri naravnost proti domu. Za menoj pa ie vriščalo iz gozdne noči: «Vešča. vešča, vešča!* Spodaj Pa so ropotala mlinska kolesa... Od takrat sem se ogibal mlina. Če smo šli ob praznikih v farno cerkev v Javorie. dvp uri peš. smo io ubrali kar čez gozdne laze. na semeni kar preko jase ob drči. samo ie mimo mlina ne jaz ne moji. Kakor da ie moj strah prešel na vso družino. Pred leti se je vrgla telička, ki ie orišla s Daše. na dvorišču in poginila. Pestil sem pastirja, kako in kai. in končno mi ie kujon priznal: da ie na paši srečal mlinarico, ki je delala znamenja z roko nad ubogo živaljo. Kakšna znamenja, ni vedel, tako je bil preolašen. Pa mi ie neko jesen ponoči pogorel kozolec in ko smo hoteli gasiti, je veter prinesel iz mlina v dolini čuden vrišč. vsi smo obstali in nikomur se nI več ljubilo gasiti, ker smo vedeli, da Je zaman. No in potem je bil mir in življenje ie teklo na Seliščih brez vsake po-sebie nesreče. Sinova sta dorasla, mlajši v šolah, kakor sami veste, starejši pa pri meni doma. Bil je tudi pri vojakih in ko ie Prišel na Drvi dopust, se ie nekaj zgodilo, česar sem se pošteno ustrašil. Prišel je ponoči domov legel v posteljo in drugo jutro ni več vstal. Bolan je bil. Jaz sem ga izpraševal. kaj ga boli in revež mi pove končno, da ie šel no bližnjici mimo mlina, tam da ga ie nekaj zvabilo k mli-narični mladi hčerki in... Moi Bog. zdai sem vedel vse. Mlinarica 'e namreč imela pozneje tudi hčerko, kdo ji je bil oče. niso vpraševali, nikogar natolcc« vali. samo šepetalo se je. Moi Bog. moj liubi Pog. zdai sem vedel vse Prepovedal sem fantu še kdai t:a dol hoditi j Toda. ko se ie vrnil od vo;akov. ni po- i magalo vse nič. Jaz sem videl svojo ln niegovo sodbo natančio zapisano: nred tednom se ie nekoč rroti hitru vrml iz mlina, midva z ženo sva molila vso noc | ;n ko sva izgovrila zadnii «4men!». se , ie zdanilo, na lini tu le pred hišo pa je so- j va zasovikala trikrat. Midva se nrekrl- • žava in greva gledat na skedeni. kier ie ležal na samem moi sin se topel, a srce mu ni več bilo. Ko ie solnce posiia-lo na Sclišče. ie veter prinesel od mlina iz doline čuden vrišč. ki ie bil knkor odmev sovinemu klicu. Pred tednom smo ga pokopali. Vidite, gosnod...« Stari Selan ie umolknil in ko sem ga posedal, ie imel glavo v dlan? uprto tn iz oči so mu rosile drobne solze, kakor človeku, ki loče jokati, zakaj njegov rod ie bil kljubovalen. * • Poslušal sem to povest in mislil na svoio mladost, ko sem še veroval v čarovnije. vešče in škrate. Mislil sem obenem tudi, kako naše ljudstvo še vedno veruje v vse te neumnosti. Toda kmalu nato se je nekaj zgodilo, česar si ne vem razlagati. Nočem sicer reči; da sam veruiem v čarovnije, priznati pa moram, cla ie v človeku tajen temni element, ki deluje na drugega človetca po zli volji njegovega sovražnika. Vam, ki to čitate, ne maram te vere vsiljevati, kakor se je izdazil stari Selan, toda tudi meni bi biio ljubše, da nisem prišel do tega groznega prepričanja, posebno ker je šlo za prijatelja... Moj sošolec Selan je prišel domov. Oče se je nemo odstranil in midva sva hodila malo po sadovnjaku in na po-robku bukovja. Zvečerilo se je že. Gnali so s paše, večernica je medlo zasijala in robovi gor na zapadu so žareli od prelestnega karmma. O, kak mir, kak božji mir je na gorah! Sošolec Selan je bil tih in mrk. Zdelo se mi je, da je bolan. «K.ie pa si hodi! tako do!go.» sem ga vprašal. «saj si vedel, da pridem . . «Kopal sem se, vroče je bilo,» je odgovoril in zdelo se mi je, da nekaj prikriva. «Kopal? Kje? Saj na Seliščih m potoka.* »Doli pri mlinu!« in je pokazal v tla. Meni je šla misel skozi glavo, hotel sem se je otresti, pa se mi je spet vrnila in ni šla več proč od mene. Prestrašil sem se je . . . .,,.,., Šla sva v hišo, ker so naju klicali k večerii. Po običajni večerni molitvi je odšla družina spat. oče pa je prinesel hruševca in sedel k nama. Največ jc govoril z menoj, zakaj sin je molčal po-največ. Končno ga je oče vendarle vprašal: »Sedai pa mi povej, kje si hodil Sin. ki ie hlastno pil, je končno rekel: «Pri mlinarici sem bil . . Starec je sko-o omahnil vznak, potem pa se je vzravnal in udaril s pestjo ob mizo: »Mlada vešča!* Takrat je leščerba začela pojemati, v izbo so padali lunini žarki in nekje daleč v bukovju je zaskovikalo... i «Oče, ne jezi se! Jaz nisem hotel iti. Pa me je zvabila. Neka znamenja i sem videl na oknih, sdaj ne vem več kakšna, ali vabila so me ta sem šel Stare ni bilo doma, samo hčerka . . . »Mlada vešča!* je siknil starec. Takrat je leščerba popolnoma ugasnila in mi smo pili in molčali. Vsem je bilo malo čudno pri srcu. Dolgo smo pili in pušili, ko nas je predramil sovin klic. »Na lipi je, pojdimo spat v božjem imenu.* ie rekel stari Selan in vstal, da bi napravil luč. Toda okamenel je in se ves tresel, proti oknu kažoč: »Kai je to?!!* ^ tJ , Pogledal sem tja in videl natančno na steklu dve roki, ki sta se stiskali in si segali druga v drugo. Sin je zašepetal: «Oče. znamenje iz mlina!* in ornah-nil na klop. . „ , ,, «Priiateli držite ga! Grem po mc! Pokažem ti. vešča prokleta!* in je od-divjal v vežo. Ostala sva v sobi sama in čutil sem, kako mi je hronel v naročju. Bil je strašen molk. Znamenja na oknu so ostala še vedno kot prej. vsaj zdelo se mi je. kajti Dogledati tja si nisem unal. Naenkrat sem zaslišal mal žven-ket na oknu. bil je prav nežen in droben, kakor da rosi dež nanj. In iz žven-keta se ie čul prav razločno žalosten in obenem sikaioč glas: »Mojo hčer?!!! . . . Gad, saj je tvoja polsestra!* «Ah!» je zaječal moj sosolec kakoi v groznih sanjah in glava mu je omahnila. , , Takrat pa je prihrulil v sobo stari Selan z lučjo in puško. Oči je bulil naravnost na okno. luč je postavil na mizo in ustrelil. Steklo je zažvenketalo in mesto strelovega odmeva je zažvižgalo in zaiavkalo nekaj daleč tam v gozdu. Obrisal si je pot s čela. sedel in rekel: «Preveč smo pili, hudiča, sanjalo se nam je, kaj ne. fant?* . Toda sin ni več odgovoril. Ležal je v mojem naročju — mrtev. M, lil, Sil! Angleški Voz omnibus, še skoraj nov z 8 in 10 sedeži je ceno naprodaj. Naslov: Hotel »Slon", Ljubljana. 2934-3 Putio^ski praznid m mero! (Jamski ševro, moderni s špango . . . Dan 133-— damski platneni najmodernejši .... Din 100-— moški, boks, šimi. nizki Ein 298-— in razne druge moderne čevlje po najnižjih cenah se prodaja in razpošilja v 2959a nrodaialni VOiK^-Mev LJUBLJANA* Krekov trg 10 (I. nadstr.) Biser jadranskog mora, pos]e£e»a - InternacifonalKom puolikom - Cerde des Strangers (Sasino) Sastajalifte najotmenije publike, otvoreno kroz eije!u god. BAR K©H€1RAT IHiS Športovi: Tennis, jedrenje, ribolov. 2952a Dnevno izleti motornim čamcima u obližnja mjesta. Palsce hotel „Theraple" Grand hotel „Miramare" 3RBHHBBEBHHEBHBBE Pozor l Pozor s % Turdka Sv, Petra c. 8 tepli Šolala Loyi) nudi pravkar došle športne in prome-nadne palice za gospode in dame, sa-moveznice, fine glavnike za ,bubiB-frizuro, damske usnjate torbice, lepo izbiro igrač itd. 2931-a 2956-a Vsemogočni je poklical k sebi ter rešil hudega trpljenja našega dobrega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Pavla SSoliarja gostilničarja in mesarja danes ob 'Al. zjutraj, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče. . Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 25. maja 1925, ob 6. uri pop. iz hiše žalosti, Dravlje štev. 79, na domače pokopališče^ gg bodQ brale v več cerkvah. Dravlje, dne 24. maja 1925. Žalujoči ostali. Selce kod Crik^enice. Sa velikom terasom na moru tik kupa-lišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije-pih soba na razpolaganje, najniže cijene. Preporuča se vlasnik „44a P. Strinovič. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš dobri soprog, oče, tast itd., gospod IVAN SUPAN hišni posestnik, rudniški nadhišnik v pokoju i. t. d. v nedeljo, dne 24. maja 1925 previden s tolažili sv. vere Bogu vdano preminul. Pogreb se vrši v torek, dne 26. maja 1925 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Loke 16, na farno pokopališče v Trbovije. Blag mu spomin! Trbovlje, dne 25- maja 1925. Žalujoča žena in otroci. iifjUUiC! Brez kvarjenja blaga kemično snažen)« in vsakovrstno barvanje cblels ANTON B O C lisbliaBB, Seienbsrpra nI. 6 I. nadstr. Glincs-Vič M. Dobro vpeljana detajlna Ponikluge dele koles automob lov, otroških vozičkov, zdravniške Instrumente itd. 2893-a „Bistra", Domžale največji galvanizadjski zavod v SHS. 0« ia nevests od priproste do najfinejše izvršbe priporoča trgovina perila Hed. Šsrc, 1 Ljubljana Šslanburgova ulica 5 namerava ustanoviti posebne oddelke za manufakturo in damsko konfekcijo in želi v te svrhe zvezo s tozadevnimi interesenti. Krasen lokal v sredini mesta na razpolago. Naslov pove upr. .Jutra*. Milki H! mm vzdržijo »sako vreme, 30 prožni in hlgijeniJai. ^-II..■■■11.11 ■■. . I. I..I..H..I« I —.Ml— ■■! HI.I.II.I Ažurira in entSa | volno v vseh barvah m* " Toni Jage?«=Čepne Ljubljana, Ovorni trg št. 1. naiboljši pravi flftaršnerovl šumeči limonadni bonboni ,B!*ause(a Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jueoslaviio Josip vitek, Ljubljana, Krekov trg 8. 2454a Ml BOLIM liffli BOLTftH roj. POTPEČAN POROČENA TeienSe.fae24.T- 1925- L__ po metalu, mi^dji, potrebdn ja Ffln-šinshoni Konsti-ui-cionom Preduzeču Ing. Karlo Schanzer, Beograd Sarajevska broj 6. 2919—a Rudniški paznik (li! B—B——BBB8M——i— 2550» Neizprosna usoda je zahtevala, da se je naš ljubljeni, dobri sinček Albincek em ffssRMS, »v&s ae Zemske ostanke pa prepeljemo danes dne 26. maia ob 4. urr popoldne .iz hiše žalostt v Kamniku štev. 89 na pokopališče Sutna-Zalje. Prosimo tihega sožalja! KAMNIK, dne 25. maja 1925. Žalujoll rodbini: Koželj-Lapornik. Naš dobri soprog, preskrbni oče, sin, brat, stric in svak, gospod fcr. gimnazijski profesor nas je danes ob polu štirih popoludne po dolgi, mu£ni bolezni, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil. Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 26. t. m ob petih popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Vsi, ki ste poznali njegovo blago srce, ohranite mu prijazen spomin. Kreni, dne 24. maja 1925. Žalujoče rodbine: Masten. Mayr, Suchy. za nadzornika kromovneea rudnika blizu Skoolja se Eš6e. Neoženjeni imajo prednost. Začetna mesečna plača 3000 Din, stanovanje, kurjava, razsvetljava prosto. Nastop službe po možnosti takoj. 2903a Ponudbe s prenM spričeval se naj pošljejo na naslov: „Liuboten" A. D. Hromnl rainic:, Skoplje. Kupujte samo prvovrstno domačo lils is! 1^5" znamko J. P. fMI Lastni izdelek tvrdke 3anl*o Foposič u Liubijsni. Najnižje dnevne cene! Solidna postreJba! Razpošilja se v sodih po 50, 103 in 200 kg. 255a zproaaja s konkurznega blaga (manufaktura, špe-cerija) Jalko Kovačiča se vrši na bio-koštno nedeljo in ponedeljek t.!. na lica mesta v Pajkovi hiši štev. 8 v Vojniku. Usodna nakupna prilika.