Leto m., štev. 147 V Mufelf&nt, petek dne 23. junija t922 Posamezna številka 75 par • 3 K izhaja ob 4- zlutra]. Stane mecočno 7-50 Din is inozemstvo IS'— . Oglasi po tarifo Uredništvo; Miklošičeva cesta št 16,1 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana. Preiernov* ul. it 64. Teie£. it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica it t. Tel. it 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri pošta, tekor. zaTodu štev. 13 $42. Ljubljana, 22. junija. K© s« je nedavno vrnil minister Krstelj iz Rima. je prinesel seboj od njega, in drja. Rybafa podpisane pogodbe o- sporazumu z Italijo. Konvencija. o izvedbi rapalKkega sporazuma je bjla sklenjena v Genovi po neobvezni arbitraži Llovda Georgea, v Rimu pa so se že dolgo vršila pogaja, nia o rainib medsebojnih gospodarskih' ju - kulturnih vprašanjih. ki so bila končno zaključena in katerih rezultat je konkretiziran v 21 posebnih pogodbah- Sprva je izgledalo, da je s podpisom ministra Krstelja zadeva, de-finitivno rešena in da bo sledila le le formalna ratifikacija s strani naše-vladi5. kaiora bo potem naknadno od parlamenta zahtevala predpisano odobritev. Pokazalo pa se je, da je bilo to nabiranje pr\i. ranjeno. Glede rešitve .reškega v, n ja se sicer niso pojavili fehtnejfci .. 'vori, pač pa, je ureditev zaderskega vprašanja zadela na Živo kritiko v parlamentarnih in vladnih krogih- Petnajstkilometrski cariae svoSodni pas okrog tega laškega me-fcta, je vsekakor prevelika, -koncesija■ Oster odpor pa so zlasti izzvale rimska konvencije. Italija, ki skuša organizirati velikopotezno gospodarsko osvojevalno akcijo v naši državi, je naše zastopnike pridobila za. dogovore, ki so nam naravnost opasni- Zlasti v prometnem ozira je Italija, zahtevala velike koneesije brez protiuslug. To enostransko ureditev je treba odkloniti in upravičena, je zahteva, da se ekonomska vprašanja ki se__ne nanašajo naravnost na likvidacijo razmer, nastalih is zloma. Avstrije, uredijo' šele, ko se bo med Jugoslavijo in Italijo sklepala definifivua trgovinska pogodba. . Naravnost ogorčenje so _ vzbudile kulturno in narodno - politične konvencije, po katerih naj bi italijanski državljani in pripadnild dobili v nasi državi posebne jezikovne privilegije, Italija pa pravico, da za italijanske Beograd, 22. jnrfjs- (Izv.) Minister m notranje stvari dr. Voja Marinkovič je danes ministrskemu predsedniku Pažiču podal svojo demisljo ter o tem obvestil predsednika demokratskega kluba g. Da-vidoviča. Svojo ostako utemeljuje dr. Marinkovič s svojim slabim zdravjem. KakoT znano, je dr. Marinkovič radi slabega, zdravja ponudil demisijo že pred več tedni. Demokratski klub pa je takrat, zahteval, da, dr. Marinkovič. obdrži svoj portfelj vsaj še toliko časa, da. se sprejme volilni zakon. To s« je včeraj zgodilo. Zato je no- njegov naslednik bo najbrž ljuba da vido vič. - stau šče radikalcev. tranji minister danes irvrSl svojo munc-ro in stavil svoj portfelj na razpolago. Demokratski klub dosedaj še ni razpravljal o njegovi ostavki. Kakor pa. doznava Vaš dopisnik, se klub strinja v želji, raj dr. Marinko-rif ?e nadalje obdrži svoj resort. Radikatra kiub je sklenil, da. bo r sfn-čaju, ako bi dr. Marinkovič nikakor ne hotel dalje voditi notranjega ministrstva, zahteval, da ga zastopa dr. Kumaaudl Minister dr. Marinkovič se je danes popoldne odpeljal na odmor m oj dom v požarevaakern okrožju. Politični položai po sprefemu volilnega reda. * ________. x . i -rr»r tot i V RIMU IZROČENA NOTA NAŠE VI.401;. uredi to trgovinski po Beograd, 22. junija. (Izv.) Naš po- j pak naj se slanik v Rimu. Voja Antoni jevič, jej godbi, izročil danes italijanski vladi ,ie»0! Kaša vlada raJiteva. naj - r naše vlad«, v kateri se nrM Tarifi'-. -! koijv^ucijo o razdelitvi arhivov vpieu cijo sporazuma glede fcvpdbc r / tudi v prrtnM.-m letji od Jfentfft** • —— -- 1-1. vlade- v nač-sbi privoljena jjudeHter ftološkeca, umetniškega Mi-v RAZPARANA OPOZICIJA. - VPRAŠANJE RAZPUSTA SKUPŠČI-RA^ JCAK Nt- REKONSTRUKCIJA VLADE. Beograd, 22. iunija. (Izv.) Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z ugledno politično osebnostjo o situaciji, ki ie nastala s sprejetjem volilnega zakona. Uspeh vlade je nedvomen. Kakor znano, je bilo vprašanje sprejema volilnega zakona eno izmed najtežjih vprašanj in ie Protič zagotovo računal s tem, g. Davidovič tokrat vstopil v kabinet. Mnogi člani demokratskega kluba mu predlagajo, naj prevzame resort ministi-stva za notranje zadeve. Temu se Davidovič upira Glavna stvar jc, da je situacija sedaj oiačena ter se bo tem lažje delalo dalje. ■vsake reciprocitete za Jugoslovane v Italiji in dalee preko obvez, ki smo jih natsam Italiji prevzeli v eeožennenski pogodbi. Minister prosveto Pribicevic je prvi vstal proti tem konvencijam ter jih odklonil. Z njim jo b3a solidarna cela. jugoslovanska .javnost Kes ie, da te Italija nahaja napram nam v nekakem privilegiranem položaju toda ravno tako res je, tla bi bili morali naši delegati v Rimu pazljivajee čuvati interese naše domovine. Minij ?ter Krstelj je našel v Rimu takorekoc ž« izvršena lakta in je dal svoj pod-pp r globokem uverenju, da je takojšnji sporazum z Italijo za. nas največjega pomena in vreden tudi neprijetnih žrtev. Obnovitev življenja na ceh ^asi jadranski obali je odvisna od končnega kompromisa- med Beogradom in Rimom- . . Minister Krstelj je 5*voje naziranje branil pred vlado in pred Demokratskim klubom- Njegovi razlogi so vse?a --poslovanja vredni, uveljaviti pa ph i/l mogel. Kmalu se je pokaralo, kako uspešen je bil odpor proti rimskim konvencijam. Italijanska, vlada sama ie dala. razumeti, da ne vztraja, na pn-viie"i'u slede laških šol. Skrajna grar dc/ za nas so določbe senžermenpe mirovne pogodbe-. > te. so metao pgke ker pač dajejo prava Italijanom v"Jugoslaviji, ne dajejo pa_ reciproci-te.fe za naš element v Italiji. Glavni ugovori proti pogodbam, pripravljenim v Genovi in Rimu, eo konkretizirani v posebni noti n »še vlade, ki je bila izročena italijanski vladi. Ako Italija akceptira zahtevke spremembe, bo sporazum v najkrajšem fesu gotov in pričeti se morajo normalni odnosa ji med obema sosednima državama. I talita nesporno dobiva, mnogo, l velikimi žrtvami se moramo odkupi;::, da. nam vrne vsaj to, kar je tri leta proti pravu in pravici zadrzavaJa. ivo « izčisti Dalmacija ic vzpostavi svobodna Reka, bo Jugoslavija prosteje dihala tudi ob Jadranu. da se bo vlada na tem vprašanju zrušila. Zato ie tudi potoval v Zagreb, da tam z blokaši pripravi novo vlado. Zagrebške blokaške novine, posebno itak vprašanje laikih manjšin se ne usta-j janskrn načrtu znaš?'* 1* .km. ?' novi. je* zmanjša. 2) V manieinskem vprašao.«i Paj <*\ Ako italijanska vlad« n» uporabijo odredbe senžermenske mi-j te izpremembe. potem morajo ita hjan rovue pogodbe. i ske Čete 14 dni po jvidpiru pogodb* 3.) Naša vlada odklauja posebno lizprazniti tretjo cono v Dalmaciji, konvencijo o prometnih 'ni- Slrahotna slika iz Rusije. Pariš, 22. junija. (Iztv.) .Vmeriski pomožni odbor javlja iz Rusije: Ko .je na letošnjo pozno pomlad »kopnel sneg in led, r-o našli v rekah tisoč« trupel V re-ki( ime pokvarjeno) pri Carickem je ko-j misija samo na- enem mesto našla na kupo več ducatov trupel Tudi po poljih se od časa do easa najdejo mrtveci, ki ?o bdi prej skriti pod snegom, sedaj pa gni-jo na solncu. Nove bolezni se strahovito pojavljajo in širijo, tako črne koze, garje in griža, poleg dosedanjih tifusa, kolere in skorbuta. Najhujse pa so vesti o vedno rastočem Ijudozrstvn. Glad in neverjetna, draginja zahtevata vsak dan na. tisoče EloveSkih življenj. Pokopališča, so premajhna in se tudi Ze več ue uporabljajo, nepokopana trupla leže po dvoriščih, ob in po cestah • Rusom zapirajo v Haagu m vsa vrala. RUSK^ DF' EGACUA ŠE VEDNO NI URADNO NAZNANJENA. — RC- RUSKA V VSEH KOMISUAH. ter širom step. Pri rimo^;'1 kmetih ob Volgi so se našle zaloge Movefkeea mesa. v zadnjem času ze tudi ns Krimu. \ krimskem Karasuba.z.iru so naSi jrri ne kem riganu sedemnajst otroških teles*-shranjenih v sobi, kakor soljeno svinjino. V samarski gnberniji več ne najdeš ne mačke ne psa- V Volsku ne pašča.vi de<-e na uli<-o, kpr -e mnoco otrok krst knmalo brez sledu izpnilo. Kdor roor-zvečer na ulico, gTe le oborožen ia n* koraka ob hišah, marveč > sredi ceste! (Op. Predzadnje poročilo iste komisije ki je sama doslej prehranjevala, v Povoj žju nad 1 milijon ljudi, potrjuje, da- boli ševiki porabljajo iz Evrope prihajajoč« podporo v svoje politične svrhe. inssto da bi pomagali gladujočim in lolmkom' Seja narodne skupščine. DELOVNI PROGRAM SKUPŠCINE- Beograd, 22. junija. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne se je vršila interpela-cijska seja narodne skupščine. Po interpelacij Momčila Ivaniča je skupščina popoldne prešla na interpelacijo posl. Ne-deljka Divca na ministra za socialno politiko o sankcijoniranju zakona o zaščiti delavcev. Dasi je bil ta zakon sankcioniran že pred enim tednom in objavljen v ^Službenih Novmah->, je liotela opozicija z razpravo o tem zavlačevati delo ter se ji je posrečilo, da je seja trajala do 21., ko se ie končno izvršilo glasovanje za prosti prehod na dnevni red Nato je bila seja zaključena ter prihodnja odrejena za jutri ob 9J0 z dnevnim redom: proračun za leto 1922. Beograd, 22. juniia. (Izv.) Danes popoldne se je med sejo skupščine vršila konierenca ministrskega sveta, na kateri so se posvetovali o dnevnem redu skupščine. Sklenilo se ie, da mora še pred velikimi počitnicami priti na vrsto službena pragmatika, pred tem pa še budžet Dalje so razpravljali o načinu porabe posojila ter se je sklenilo, da se o tem šc prej posvetujejo klubi vladnih strank, ua kar se bo šele sprejela končna odločitev. Ministrski predsednik Pašič je referiral o d emisiji notranjega ministra dr. Ma-rinkoviča- Vlada je stala na stališču, da je v sedanjih prilikah najbolje, da bi dr. Marinkovič do nadaljnjega še obdržal svoj portfelj. Haag, 22. junija- Danes je zborovala podkomisija za poravnavo dolgov, v prihodnjih dnevih se sestaneta komisiji radi privatnega posestva in kreditov. Ruska delegacija »e ni uradno prijavljena. Pri zunanjem uradu v Haagu je zaprosilo večje število oseb iz Rusije za dovoljenje, da prisostvujejo konferenci Podkomisije pa so teko sestavljene, da Rud ne morejo na nobenem poljn pričakovati ugodnosti. Francoska vlada je mnenja, da. ima priznanje roških dolgov radi nezanesljivih boljševikov le maJo vrednosti in praktičnega pomena. predsedoval vodia italijanske delegacij baron Arrzzano. Izgledi Rusije «a dove ijenje mednarodnega kredita so jako ne ugodni. Italija, je sovjetski Rusiji nenaklonjena. ker je moskovski sVet ljudskih komisarjev' odklonil pogodbo, sklenjene v Genovi. — Radi tega je pogajanje v tej podkomisiji za. Rusijo skoraj brezuspešno. Današnja, seja v podkomisiji za var sivo zasebne lastnine je bila, strogo taj na. Tudi na tem polju ee kažejo že prve težkofe. Predsedniki in podpredsednik* pri vseh 4 komisijah so zastopani taki f i m,-m iu j t,,.... v«.--i , ... Komisiji ra. podeljevanje kreditov je!da se lahko medsebojno podpirajo. Volitve na Irskem. Pred novimi stavkami DubUn, 22. junija, flzv.) Po zadnjih po- i v Avstriji. Dunaj, 22- junija- (Izv.) Tehnična rv» za- kateri pripada okoli 7000 brzojavnih ročilih so izpadle volitve za irski pada-, ment tako: 50 pristašev in 51 nasprotni-' PROŠNJA ZA STEJIČEVO PCMILOŠČENJE. Beograd. 22. junija (Izv.) Zagovornik na smrt obsojenega Stejida je brzolavno naprosil kralja za pomiloščenje Stejida. RAZPUST <;HRVATSKE ZENE» V • OSIJEKU. Zagreb, 22. junija- (Izv-1 Dne 19. t., m. je policija v Osijeku razpustila o^ješko podružnico -Iruštva ^Hrvatska žena>, t.vzela- je vs« društvene knjige in drn-Stvene znake- Rolnanka vlada in I obisk narodne skupščine na asigarsiiB *ia«a m /annfrskf.m velesejmu. komitaii. Beograd, 22. .junija- (Izv.) Listi poro-rajo iz Sofije 21. t m-: Danes je bila zadnja plenarna seja centralnega odbora udružeuja vojakov in rezervnih častnikov v Sofiji Na seji je bila končana razprava o komitaški akciji v Macedoniji. Bil je sklenjen sporazum, ki pa se drži tajno. Ve se samo toliko, da bo to akcijo tajno podpirala tudi država. Da se ta akcija izvede, bo stavila vlada, ndruženju ves svoj aparat na razpolago. Izvoljen je bil odbor treh članov, kateremu se je poverilo vse delo organizacije komitaške akcije v Macedoniji. POGAJANJA O JUŽNI ŽELEZNICI. Benetke, 30. junija. (Izv.1 Program italijanske vlade na beneški- konferenci o južni železnici obsega dvoje alternativ, podržavljen je ali enotno vodstvo prometa. V obeh slučajih je treba zasigurati mednarodni promet, z vsemi pravicami in dolžnostmi, H bodo pri tem nastale. V finančnem pogledu ne vsebuje program nobenih določb. Italijanska vlada, zastopniki južne železnice in francoski prionitef.nj delničarji se v splošnem s programom strinjajo. Jugoslovanski de-Ipgsii se dosedaj pogajanj niso udeleževali kov angleško irskega sporazuma, 31 republikancev, 14 prista-šetv delavske stranke, 10 neodvisnih in 3 izven skupin. 19 izidom še pričakujejo. Maršal Ufllson umorjen. 1 London, 22. junija. (Izv.) Šef angl*-'skega generalnega štaba v zadnjih letih vojne, maršal Wileon, je bil danes ustreljen. Maršal se je vračaj z neke slavnosti domov, pa sta sa spotoma dva mlada Irca ustrelila. Bil je takoj Atentatorja sta pobegnila, ZAGREBŠKEM VELESEJMU Beograd, 22. juniia (Izv.) Predlog poslan ecv Pere Markovi ča in Tode Božo-viča, da parlament poseti Zagrebački Zbor, se resno rannotriva. Predsednik , narodne skupščine dr. Ribar je pozval j ^ V policija aretirala." K« vse klube, da se prijavijo za to potova- ^^ijeui il irske narodno-njfc S prometnim muiistrom je dogovor-M da ^ ,mor politif.nega zni- jeno, da se bo pripravil poseben vlak. Na - ■ • £ ' ^rhamber!ain v spodnji zbor bi prišlo okoli 1.50 poslancev vseh vest tragičnem umoru, je bila s«^. zaključena, m pre- strank- Gre satno še za dan poset a. Ra di dosedanjega velikega dela je bilo težko določiti primeren dan. Po informacijah Vašega dopisnika bodo bržkone prišli poslanci v Zagreb dne 2. in 3. julija. NAČRT TISKOVNEGA ZAKONA. Beograd. 22. junija. (Izv.) Komisija, ki je imela nalogo, da izdela tiskovni zakon, je končala svoje delo, tako da se bo načrt zakona v prihodnjih dneh predložit zakonodajnemu odboru v pretres. PROFESOR CVIJIČ V OSIJEKU. Osijek, 22. junija (Izv.) Dne 20. t m. je prišel sem kai nas učenjak prof. dr. Jovan Cvijid v spremstvu 4 slušateljev beograiskesa vseučilišča. Nocoj ima prof. dr. Cviitd v mestni dvorani predavanje o ložena- ZOPETNA POOSTRITEV POLJ-SKE VLADNE KRIZE. Varšava, 22. junija (Izv.) Kriza za sestavo vlade se ie radi preobrata levičarjev, posebno socialistov spremenila Pržanovski, ki ga je glavna komisija določila za ministrskega predsednika, je to mesto odklonil Glavna komisija se bo o sklepu z dne 5. t m. znova posvetovala. PROFESOR DR. BENEŠ. Praga, 22. jimija. (Izv.) Kakor javlja Tribuna* je predsednik Masaryk pod- in telefonskih nameščencev, je po večdnevnih pogajanjih z viadn radi povišanja plao sklenila staviti zadnji termin hi začeti, ako vlada zahtev ne detvoli, jutri stavkati. Tako bo doživel Dunaj m Nemška. Avstrija znova eno najtežjih prometnih ovir. Bati se je, da bodo v kratkem zahtevale tudi druge uradniške kategorije draginji primernega povišanja prejemkov, kar bo stalo držav« ogromne milijarde. Madžarski parlament- Budimpešta, 22. junija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bil izvoljen predsednikom Gustav Gaal. Ko je zahvalil za izvršene volitve, je izvajal v daJjSem govoru, da se bo pri vseh debatah ravnal po splošnih željah. V na-daljnem je omenil smrt bivšega kralfe Karla, kar je zbornica stoje poslušala. Sorijalni demokrat* so dvorano pravočasno zapustili in se porazgubili. Gaa.1 je predlafral, naj se izreče razkraljici Ci-ti in njenim otrokom iskreno so žal je ma džarske zakonodajne skupščin«. Nagia šal je. da. ta izrek ni politične važnosti. 30. t, m. poteče provizorični proračun, ki ga je odobrila, prva narodna sknpšči na-"vsled česar je stopila, vlada, v stik 7 opozicijonahiivni strankami, da doseže odobritev novega budžeta še do konca, meseca. OpoziVijonaJci pa zahtevajo važnih prot-iodredb, predvsem kaznovanje onih upravnih uradnikov, ki » se pn volitvah kompromitirali in pa upravno reformo. Vlada je predlog odkloofla. dr. c vlite v mestni dvorani oreaavanie u pisal imenovanje ministrskega predsedni- rrlornlu. ^ r-----= -— nacionalnih, socioloških, geograiičnih in | ka dr. Beneša rednim profesorjem socijo- | vendar p« POP*^-* rtadaljujej« etnografičnih opazovanjih, ki jih nabira | logijc na praškem vseuolisčo- j _ po Jugoslaviji' ' Poljsko pismo. Varšava, junija 1952. V r&dnj^m času se tukaj nenavadno giblje zanimanje za jugo&lovenske ttvarL Ne samo da se poljska industrija hode udeležiti jugoslovenskega Zbora v Zagrebu in menda tudi v Ljubljani. tudi države kot take nameravajo skleniti trgovske pogodite ter s tem medsebojne odnošaje postaviti na trd-rv temelje. Na Visoki trgovski šoli v Varšavi se je osnovalo študentovsko -rKolo prijateljev Jugoslavije*, ki priredi sledeči mesec izlet v Jugoslavijo; udeleži se izleta 25 dijakov. Nadejamo da bodo priz idet.e naše trgovske institucije poljsko mladino sprejele tako, kakor je Poljska aprila meseca jugoslovanske trgovske akademike praških visokih trgovskih šol. Nekako "istodobno kakor trgovska omladina pride v Jugoslavijo ekskur [f(rto*!ffl! poio!! inavfui. so v mh razredih različne. Po avstrijskem zakonu je bik) šest plačilnih razredov, v katerih so se gibale premije med 6 in 30 K mesečno in rente med 180 in 900 K letno. Uredba, ki se je uveljavila s 1. juHjem 1921. je določala deset plačilnih razredov, v katerih se je gibala premija med 6 in 180 K mesečno in najvišja letna renta med 450 do 13.500 K. Uredba je postala v zadnjem času zakon in k temu zakonu je zastopnik ministrstva soc. politike Pribičevid izdal na-redbe z dne 3. junija 1922 Br. 1108, s katero se izpreminjajo dosedanji dosedanji in dajatve v toliko, da se nameščenci uvrščajo v 14 plačilnih razredov. Zavarovani prejemki, od katerih je treba plačevati premije, znašajo v I. in II. razr. 600 Din, v III. in IV. 1200 Din, v V. in VI. 1800 Din in v vsakem nadaljnem po 600 Din več, tako da dosežejo v najvi- r« raznim gospodom, ker ae a»si»joj • in zasebno tudi priznavajo, da »e je1 zgodila pogreška Da zaključimo to j polemiko, povemo še enkrat: Načeloma smo proti temu, da bi teolog mi>-gel biti rektor, ker ta fakulteta stvarno ne služi in v svoji doslej običajni organizaciji ne more služiti znanosti, temveč je zgolj cerkveno vzgajališče za duhovnike. Formalno je sicer teologija enakopravna fakulteti. — in pri duhu reakcije, ki se pri na* skriva pod opozicijonalno krinko, ni čuda. da ne sledimo tradiciji in zgledu čabk'-ca vseučilišča, ampak dunajskemu zgle du, ki ga pri nas Pr o sveta Predavanja prof. Bostuniia f Ljubljani. V hoteln »Llovd* bo predaval ruski pisatelj prof. Bostunifi. V soboto 24 junija ob 20. uri o »Gledališki umetnosti ln njeDem uživanju ▼ raznih časih >. v nedeljo 25. junija ob 10. uri o »Historično političnih odnosajib med Anglijo. Indijo in Rusijo* ter v pondeljek 2fi. junija ob 20. uri o »Olavnih strujah ruske literature v zadnjih petnajstih letih. — Vstopnina: sedeži 5 Din. stojišče 2 Din. j ;tojiAče za dijake in vojake 1 Din. Pre-; Šport ounaisKcmu zgie->~ * . • . ., tudi sicer nek^ri K™'3'' " ™ V ™m?kM9 k"—- • .. . ■ ouu uin vec, . zija poljskih srednješolskih in visoko-1 šjem razi.edll 9000 Din. Mesečna zavaro-šolskih profesorjev. Naj temu svojemu poročilu dodam šf par beležk. Eden izmed najlepših slovanskih pojavov zadnjega leta je jačanje češkopoljskega prijateljstva. Lepo nalogo si je v tem oziru zadal plemeniti Čeh, znani publicist Adolf Cerny. Sedaj je uradnik v češkem poslaništvu v Varšavi in predava Poljakom javno o češki prostosti. Imel je že celo vrsto predavanj, zadnjič o K. Navličku. Izmed redkih slovanskih pesnikov, ki so si pridobili svetovno ime. je eden največjih Adam Mickiewicz (1798 do 1 h55). Sin t ga velikega slovanskega pesnika Adam Vladislav Mickiewicz r. 1838), živi v Parizu kot ravnatelj poljske biblioteke, ki je nastala menda v časih velike poljske emigracije, ter je znan kot- poljski in francoski publicist. Letos je posetil svojo poljsko domovino. predvsem Litvo ter bil v Vil-ni svečano sprejet, zlasti še od akademske omladine. Mesto Vilna flamo "a je imenovalo za častnega meščana. Kavno tako sijajno je bil Vladislav Mickiewicz sprejet v Krakovu; »Kolo polonistov* je v spomin na stoletnico izdanja prvih pesmi njegovega očeta (1822) priredilo akademijo, ki se je j,, udeležil tudi Vladislav. Filozofska ia.kulte.ta mu je podarila častni doktorat. , „ . Drugič več. Moram oditi v državni zbor, kjer se bij*s glavna bitka o državnem monopolu — tobaka. To je važna itvar za pušače in za nepušače, torej tudi za mene. Reforma sskoiss isi n©ws ®> P©* koininske^ zsuars« vanlu. Pokojninsko zavarovanje je bilo v bivši Avstriji centralizirano pri obče pokojninskem zavodu za nameščence na Dunaju in pri raznih nadomestnih zavodih, ki so tudi oo veliki večini imeli svoj sedež na Dunaju. Takoi po preobratu je Narodna vlada za Slovenijo ustanovila Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Zavarovanje se je izvajalo do L julija-1921. po avstr. zakonu z dne 16. decembra 1906 drž. zak. št. 1 v obliki avstr. ces. naredbe z dne 14. junija 1914. drž. zak. št 38. Ker gorni /akon ni povsem odgovarjal premoženjskim in valutnim razmeram po preobratu, ie minister socialne politike dr. Kukovec izda! dne 4. junija 1921 uredbo o začasni ureditvi pokojninskega zavarovanja nameščencev v Sloveniji, ki je biia objavil ena pod št. 244 v uradnem listu. Namen pokojninskemu zavarovanju je, zasigurati obstoj nameščencev s primerno rento za slučaj pridobitve nezmožno--ti (Invaliditete) in starosti in obstoj zaostalih nameščencev z rento za vdove, vzgojevalni prispevki za otroke in en-kratuo odpravnino udovam, oziroma otro-kem ali potrebni materi. Zavarovanju podvrženi nameščenci se uvrščajo v plačilne razrede po njih letih prispevkih. Premije, ki jih morajo plačevati nameščenci ozir. njihovi delodajalci in rente, do katerih Imajo pod valna premija znaša v prvih treh skupi nah 6, 12 in 18 Din. od sedmega razreda dalje po 6 Din več, tako da doseže v zadnjem razredu 90 Din. Največja !etna renta je v prvih treh skupinah 450. 900, 1350. v vsakem nadaljnem razredu 450 Din več, tako v najvišjem razredu 6750 Din. Zastopnik ministrstva za socialno politiko je — z glavno nalogo, da izvede čim preje redne volitve v »Pokrajinski zavod za nameščence* v Ljubljani ter skliče njega prvo skupščino, ki bo volila definitivno upravo — imenoval pred kratkim sosvet, ki ga tvorijo naslednji gospodje: kot zastopniki nameščencev Evgen Lovšin, Valentin Urbančič in Rado Čelesnik kot zastopniki delodajalcev Fran Golob industrijalec, Josip Medved trgovec in Ivan Ogrin graditelj. Za namestnike sosvetnikov so imenovani nameščenci gg. Filip Turk, Ivan Zupan in Ivan Kralj, kot zastopniki podjetnikov gg. inž. Milan Šuklje, Fran Stupica in dr. Fran Pavlin. Z oziram na označene zakonske izpremembe ter ministrske uredbe ie sedaj dana trdna podlaga za moderni razvoj zavoda, ki je za vse zasebne nameščence ter njih rodbine neprecenljive vrednosti. Istotako je pa tudi podjetnikom z zadovoljstvom nameščencev zasigurana večja prosperiteta njih podjetij. Politične helBžhB + Zaupnica ministru Žerjavu. Dne 21. junija se je vršil na Jesenicah sestanek zaupnikov organizacije JDS, ki je bil izredno lepo obiskan. Sestanku je predsedoval dr. Kogoj, ki je v lepem govoru obrazložil sedanjo politično situacijo ter zlasti opozoril na intrige povodom Kamena roviceve afore. Razvila se je živahna razprava o vseh aktualnih zadevah, ki je trajala nad tri ure. Končno je bila z velikim odobravanjem soglasno sprejeta sledeča resolucija: Z ogorčenjem zavračamo ostudno obrekovanje, ki se uprizarja v zadnjem času proti našim prvobori-teljem s orozornim namenom, razrahljati disciplino JDS. Z oduševljenjem izrekamo svoje neomajno zaupanje vsem funkcijonarjem stranke, zlasti pa gospodu ministru drju. Gregorju Žerjavu, kateremu želimo, da skoraj popolnoma okreva ter se zdrav in čil s podvojenimi močmi posveti stranki nar. stvari v korist in kle.vetnikom v strah! Predsednik dr. Kogoj, tajnik Pibro-vec. — Končno je bila izvoljena posebna deputacija, sestoječa iz gg. Tanka Ravnika. Pibrovca. Osvalda in Gradišnika, da osebno izroči ministru Žerjavu zaupnico ter mu sporoči prisrčne pozdrave somišljenikov iz jeseniškega kota. -f Krajevna organizacija demokratske stranke v Ljutomeru je imela jrs-teklo sredo sestanek, na katerem se je soglasno obsojala najnovejša gonja "proti demokratski stranki in je bila obema strankinima voditeljema, ministru dr. Žerjavu in poslancu dr. Ku-kovcu, izrečeno neomajno zaupanje. 4- Po rektorski izvolitvi. Naše beležke o izvolitvi rektorja ne dajo spa- zelo čislajo. Zato je umevno, da se »Slovenec* sklicuje na Dunaj, — -X) svoji stari navadi. Povsem nedopustno in neodpustuo pa je. da se je v re.ktor-sko volitev vmešal škof. Ta uima na univerzi sploh ničesar iskati, tudi na teološki fakulteti ne. Tudi če bi se bilo njegovo vmešavanje vršilo v obliki. kakor jo opisujeta »Narod* in -Slovenec*, bi moral vsak prijatelj univerze to vmešavanje najbolj energično odkloniti. Naše informacije se precej razlikujejo od »popravkov*, ki jih čitamo v »Slov. Narodu*. Točno je, da je bil od nekih profesorjev (ne od fakultete!) poslan k škofu posrednik, ko je teološka fakulteta postavila za rektorja kandidata prof. Lukmana, in da je nato škof pisal svoje pismo. Dejansko je tudi dr. Lnkman ostal kandidat in je pri prvi volitvi dobil 4 glasove ter s tem povzročil ožjo volitev. Kar se pa tiče osebe sedanjega rektorja, spomnimo tovariša »Slov. Narod* na to, da je ta gospod notori^ čen zastopnik največje katoliške reak-; cijouarnosti, Mahničev naslednik, pred i vojno teoretik katoliške princevgenske J ideje in odlikovale« »plesnjivih poli-1 tičnih puhlic*, da govorimo v žargonu današnjega »Slovenca*. Da se je sedaj deloma »spreobrnil*, to v spremenjenih razmerah ni ravno tako odlična zasluga. Zato moramo ostati pri svoji prvi sodbi, v kateri soglašamo z vsemi resničnimi naprednjaki. Le v eni točki smo bili izprva krivo informirani: gosp. prof. dr. Prijatelju smo delali krivico. On ui glasoval z večinsko listo, zato ne glede na njegovo politično pripadnost, svojo zmoto priznavamo, obžalujemo in lojalno popravljamo po svoji dolžnosti. Priznati moramo, da nas le veseli, da nam je to zadoščenje mogoče. -j- Nacionalistična omladina in sovražniki države. Iz Splita nam poročajo: Osrednji odbor nacijonalistov razpravlja že več dni o politični situaciji. Odbor je prišel do soglasnega sklepa, da prične žilavo agi taci is ko borbo proti blokašem. ki ubijajo organizirane nacijonaliste. Na Vidov dan izide velika slavnostna številka lista »Pobeda*, ki bo objavila poziv vsem Jugoslovanom, da se zbere nacionalna moč ter ustvari fronta proti onim, ki rušijo in ki ne marajo za našo lepo državo. Konservaiorij «Gbsbene Matice* v _______ ____ Ljubljani. Oh sklepu .vjlskeca le'a 1921. j 16-V1 Slavija 22 priredi iavnateljstvo konserratorija [ ~ Glasbene Matice za gojence pripravljal-1 Sparta, Kladno, Ilirija v - nedeljo 24. in 25. t. m. ob 18. uri tu l- i šču Ilirije. V nedeljo ob 16. uri pred'e<- -tna Akademiki - Ilirija ret. Predproda vstopnic v cvetličarni VVider. • '-•na-ii pripada prvemu razredu čeških klubov, • torej moštvo najboljše kvalitete. Nicn največji Mspeh v letošnji sezoni ie ri ga nad Slavijo s 3 : 2. V moštvu ur dva reprezentančna češka igralca fcen terhalfa m desno krilo). Službena objava L N. P V nedelv dne 24. t. tn. sc vrše na prostoru Snarta-Primorje sledeče prvenstvene tekme: o!> Hermes rez., ob 18. uri Pr>morjc rez. : Ilirija rez. Tajnik. Važne mednarodne nogometna tek Bih tečajev, nižje in višje konservatorij- j me v jeseni: 17. septembra Avstrija ... , - ■ _ j__. », 1 -___,_:__r _____...... « c rtl.t.kr, A ske -topnje tri javne produkcije v dvo rani Filharnjonične družbe. Prva javna Madžarski na Dunaju; 15. oktobra A- -striia : Italiji na Dunaju: 26. novemlv. rani r uii.uujuuiuiit; tuuiiro. i i * a . ——— ■ — — --- produkcija je v soboto 24. junija, LL jav- ■ Avstrija proti Češkoslovaški v Pragi na produkcija v ponedeljek 26. junija in i Nogometno prvenstvo BAgije za le-m. jarcna produkcija v torek 27. junija. ; to 1922 je dobi! Becrsehot A. C„ ki ie Začetek produkcije vsakokrat, točno oh j v odločilni tekmi premagal Union St. 6. ari zvečer. Ravnateljstvo vabi na te : Oilloise z 2 : 0. Tekma se ie vršila reprodukcije v prvi vrsti stari ie gojencev i šlo soboto v Oentu pred 16.000 gledale; konservatorija Glasbene Matice, pa tudi vse one. ki sc zanimajo za napredek na j polju glasbene izobrazbe. Natančen spo-1 red objavimo. Vstopnine ni. pobirajo se' le prostovoljni prispevki v pokritje škov in na korist Glasbene Matic«. Arheološki kongres v Bruslju se otvoril te dni. S strani naših arheologom sta odpotovala na kongres don Bulič in Svetozar Ritfig. Sokolstvo SOKOLSTVU LJUBLJANE LICE! V soboto 24. t. m. se vtš! pogreb v prognanstvu umrlega pisatelja Maslja- Podllmbr.rskega. Sokolstvo se udeleži pogreba v kroju. Zbiramo se točno ob pol 4. uri na vrtn Narodnega doma. Poživljamo Vas, da se pogreta polnaitevil-no udeležite. Starešinstvo J. S. S. JAVNA TELOVADBA LJUBLJAN SKEGA »SOKOLA* ODLIKOVANJE SLOVTV^OA UČITELJA. .. r----— , v torek popoldne se ie vršita ▼ pei»' pokritje stro-: pokrajinske uprave t Ljubljani iutimn* j svečanost, pri kateri je v navzočnosti g. je | načelnika dr. SkaJbemeta- inšpektorja i nistrsflva prosvet-o g. Jovanoviča in tono gib drucrih predstavnikov šolskih oblasti :n učiteljeva izročil g. namestnik Tva»s Hribar osmim zastopnikom slovenskega učiteljstva odlikovanja, podeljena ;;m o i priliki učiteljskega kongresa v Beogradu IN OKO- j Odlikovani so bili: z redom Sv. Sare P . r. gg. višji šol. nadzornik Engciher-GangI, ravnatelj Luka Jelene in okr. Sol. nadzornik Pave! Flere iz Ptuja, z istim redom V. r. pa gg- ravnatelj Jakob Oin nik, učitelj na glubonemnici in strokovm tajnik U.TU Rudolf Dostai. učiteljica m gluhonemnici Vita Zupančičeva. Ljubljane ter ravnatelj Anton Gnas i" Dola pri Hrastniku in učiieljica. Joži.:-. . Ahtikova h St. .Jurja ob T3lK>ru. Gosp-' namestnik je izročil odlikovancem red« »rlua «3u«vui.»». ive s kratkim nagovorom, nator se je Radi skrajno slabega vremena se te- odjikovanili zahvalil g- Gane!- Iovadba ni mogla vršiti v nedeljo, kakor c mogla vršiti v nedeljo, kakor vdarja,. ^ odlikovanja ne pom-envi" »vedana in se je preložila na j ^ • poM.meziuh oseb. ampak oi 7. url Nastop se je vrsd na j slorenskega učiteljstva - Zve^-e- 1 mi\ i« Sentoetrska Ciril - Metodova po- družnica ie izpolnila veliko dolžnost: poskrbela je za prevoz svojega bivšega o-ibornika, pisatelja Maslja - Poi-limbarskega v domovino. Bilo bi se moralo to pravzaprav izvršiti že zdav-r»aj, saj vemo. da je bila to iskrena ...•lja pisatelja, ki je nad vse ljubil r-vojo rodno zemljo. In izvTŠiti bi bili morali v tem oziru pravzaprav svojo iolžnost naši pisatelji, oziroma njih organizacija. Pa pri nas se pisateljska družina Dremalo zanima za take t vari. Saj je Cankar n. pr. še do da-v tuji grobnici in iz pisateljskih letnico se je spomnilo samo par slovenskih listov in vendar bi biio v tedanjem času treba mnogo bolj poudarjati Aškerčev pomen za naš narodni in kulturni boj. Mlada generacija stopa danes na nova pota in gleda rada, z nekakim preziranjem na starejšo šolo. Mladina poudarja umetniško stališče brez ozira, na vse drugo in misli, da vsi tisti, ki so ustvarjali slovensko poljudno literaturo, niso bili umetniki. Razni ze-nitisti in drugi »isti* mislijo, da se šele ž njimi umetnost, začenja. Rc* je in prav je, da ima vsak čas svojo umetnost, a pri precenjevanju sedanjosti ne smemo prezirati pretek- Po svetu — Take Jonescu umrL V Rimu je umrl 21. t m. bivši rumunski ministrski predsednik Take Jonescu. —• Bi! je eden največjih državnikov Rumunije, ki je po zmagoslavnem ujedinjenju svojega naroda kot iskren prijatelj Jugoslavije zasnoval najtesnejše politične odnošaje z našo mlado država Naš narod mu bo ohranil hvaležen in dostojen spomin. — Pri procesu zoper socialne revolucionarje v Moskvi SO vsi branitelji odložili svoja mesta iz protesta proti sodišču. k! postopa skrajno pristransko in nepravično. V Moskvi demonstrira vse delavstvo proti sodišču. — Predsednik poljske republike — milijarder. Varšavski »Przeglad Wiec-zory * poroča, da je umr! v Bostonu sam-rodnik inženjer Ernest Pilsudski, sorodnik predsednka poljske republike. Pil-sudskega. Zapustil je ogromno premoženje 50 milijonov dolarjev, to ie 60 milijard poljskih mark, ki glasom oporoke pripadajo glavarju poljske republike. zDranin spisov, iu ™ , —. našo ljudstvo. Prav je, da izkazujemo v.__i ___*—»opliif piTTi mul,™ in da }e bila napovedana sredo ob pol nekdanjem dirkališču, kjer si je »Sokol, . ^ v kolodvorski za silo uredi! letno telovadlšče ob ne-,. . ^ pričakovani veliki udeležbi občinstva.1 iaDm Med gledalci je bilo mnogo odličnih gostov, med drugimi tudi br. Bohnslav Ha-vel. vaditelj C. O. S. Telovadba je uspela sijajno, kot smo to vajeni pri ijubljan- - . . , v" , ^^ skem Sokolu, točka je sledila točk., po- • vsod isti red, povsod ista disciplina, ki | leps. harmomji. priča o resnem sokolskem delu tega dru- i štva. j Proste vaje moške dece so bile dobre;; ravnotako tudi vaje z obroči ženske dece, 1 enskega -----, restavraciji dri; žabni več«, ki so se ga udeležili vsi o4 likovanci in poleg gg. dr. Skaberneo-kolsko društvo v Pp. Piški v nedeljo one 2. julija na letnem telovadišču ob Gasilski c/-sti veliko javno telovadbo. Po telovadbi prosta zabava. Pri prireditvi sodeluje godba dravske divizije. Začetek ob. 4. uri popoldne. Vstopnina 3 Din. — Odbor. . ,, Sokol t Borovnici priredi v nedeljo .a. junija vrtno veselico t. javno telovadilo, ple«om itd. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 14.35, povTatok iz Borovnice ob 22. Ob tei priliki si lahko izletniki ogledajo tudi' notranjski Vintgar »Pekel*. Zato vsi v Borovnico. Sokol v Krškem priredi prihodnjo ne-blagoidelni v Krtken. javno telovadr-o. pn bo j teri nastopi 'udi sokolsko društvo ' ; Zagreba. TTinterlecbner prfff.edu Pavasovičevega doenal, da je lanski letnik Uani. zlasti ker je & nje oviti srn letnšniK In da trdi -i polemiki dij potrjen istotako "aK-o^ deks Pavaso*iča torej do-:az«;c-Hinterlechner v svoji asopisni kratkomalo neresnico. vrhu tega je g- Hmterlectoe. sam -prva pred mese„OT ,-abteva! od dot,ene ga dijaka le v.kaz dem^r«a m n« dru lenu ni šele ko ga je dob,!, je ajf-htlvati nekaj- tesar Pribram sploh r.e nožna! Dobi! pa .ie od pnbramskega re:-.-torata potrdilo, da je bi! vpisan do i... marca na vsa predavanja in vezhc \a «* jih e redno ob'skova.1: Teh rezino vp, nih in izkazanih or mu sedaj i" : V tem je nepotrebna šikana pro': dp-ku. ki si seveda ne zna -aztegati_M.,-.ii to šikaniranje, zlasti ker je g- Hm^.-lerhner sam izpreminial svoje stališče. Izzvani, smo ugotovili ta dejaJ -tan Peči moramo, da je to postopa, e - H. ravno tako nesrečno, kakor njegova znana korespondenca s Češkimi trt v. -a-,kami. s katero je hr»r K>plct- iz naio tehniko v -pove « ^ehi in r. na-,i. ' dijaštvom. Domače vesti t*sra* rtfeSeg* srfla. m Jo -»a-r njo tako srdito, da, se je morala braniti * Zasfonnlk! slovenskih pridobitnih! krogov pri ministrn Žerjavu. Včeraj dopoldne se je podala deputacija za-stopnikov naše domače trgovine, industrije in denarnih zavodov v Begunje k ministra Žerjavu, da mu predloži nekatere važne pritožb« gospo-barskega in socialnopolitičnega značaja. Deputacijo so tvorili gg.: Delacor-da, Golob, Gorobač, dr. Pavlin in Ska-heme. Gospodje so poudarjali, da gojijo slovenski pridobitni krogi neomajno zaupanje napram ministru Žerjavi ter so mu' obrazložili svoje želje, o katerih se .je razvila živa diskusija. Gospod minister je obljubil, da se bo tiavzel za upravičene težnje slovenskih pridobitnih krogov. * Obravnava proti os|e?KSn lEoffln-nistom. Kakor poročajo iz Osjeka, se bo dne 5. julija nadaljevnJa sodna obravnava. proti osješkim komunistom Schulerju. prof. Maslariču in tovarišem, Ki je bila nedavno preložena, da se rekvirirajo neki akti od ministrstva za. notranje zadeve. * ŽivinozdravnUki kongres v Sarajevu. Sporočajo nam. da. se je posetnikom li-vinozdravniškega kongresa t Sarajevu dovolila za 50 odst znižana vožnja po vseh železnicah. * Iz uradnega Usta. «l:radni list* pokrajinske oprave za Slovenijo objavlja pravilnik o prevedbi državnih uradnikov in u služben cerv računovodne, računokon-trolne in blagajniške stroke v Sloveniji Gospodarstvo s krepelcem. Ko jo je doma mož opozoril. zakaj ni petelina vjela. je Sla nazaj t eroid. Petelin je bil še na prejšnjem mestu in jo je res znova lopet napadel. Kaaritscheva pa je vrgla preko petelina j LEZAR1NSKA PRISTOJBINA ZA CA-j RINSKO BLAGO V CARINSKIH SKLADIŠČIH IN IZTOVAR1ŠČIH. Začetkom oktobra lanskega leta * Kraljeva zahvala. Gospod Vinko * Dalmaciji v resort mmistra za finance 1 - - - - •• u, o ureditvi racunovod-tva pn deiega- Majdič, predsednik Zveze industrije^ v Ljubljani, je na vdanoetno brzojavko, ki se je' poslala včeraj Nj. Veličanstvu kralju z glavne skupščine Zveze indusfcrijcev. prejel z Bleda nastopni brzojavni odgovor Nj. Veličanstva kralja Aleksandra: 'Gospodu Vinku Majdiču, predsedniku glavne skupštine Saveza industrijalaca. Ljubljana. Srdačno blagodarim na izrazi-ma udanosti in budnim okom pratim razvitak Vaše mlade i napredne industrije, želeči joj uspešan rad i razvitak to korist dragog nam naroda i domovine. — Alek?andar.» * Kaj je s kraljevičem Gjorgjem. vlada, je objavila včeraj povodom ciji ministrstva za finance v Ljubljani in Splitu. • Mestne investicije r Ljubljani. Pišejo nam: Pokrajinska uprava je izmed kreditov. ki so ji bili od mestne občine predloženi v odobritev, črtala tudi take, ki so nujno potrebni in zelo umestni, tar-ko n. pr. kredit za zgradbo dveh novih šolskih poslopij ter kredit za napravo hladilnih napralv v mestni klavnici Crta^ nje teh kreditov kaže na eni strani popolno nenmevanje kulturnih potreb našega mesta, na drugi .strani pa kaže tudi pomanjkanje smisla za higijenska in ekonomska. vprašanja, ki so za ljubljansko občino vitalnega pomeni. Ljubljanske učne sobo in be absolutno nedostatne. Ne trpi ra-aarveč tudi zdravje na- veliko ruto ter ga vjela živega. j stopile glede carinske letarine v veljav- * Smrtna nesreča. V predilnici in tkal- j nost nove odredbe, ki se ž njimi n*. no-nici v Tržiču se je v srede zgodila težka vo uj^a. plačevanje ležarine na. carinsko nesreča. Na dosedaj še nepojasnjen na- i blago, ki se nahaja v carinskih -kladi-čin je namreč ek«p!odiral parni kote! in{ gjcjh in fetovariščih. Nove zakonske od- drobci zadeli *» obrana razstavo v Maribora, ki je potekel 15. t. >e jKKlalifia do preklica. Obrtniki, k m -e niste prijavili, borite to nemufio ma. = Carinjenje rotnonskesa Maga. Nf tozadevno vpi-aianje »aerebske trgovin ske in obrtne zbornice je odgovorilo rr govinsko ministrstvo, da se blago rti munskesra izvora carini po minimalni i» rifi. Lesna zadruga na Ponorju. > sm;iv* nu na Pohorju se .ie te dni ustanov; i Lesna zadruga-. Navajati hoče kmete -štedljivosti. Los, ki se poseka, -e b< br<-?: posredovalcev p«išiljal direktno kamor je nameren. Na ustanovnem z'x> rofvanjn je ravnatelj Zadružne zveze e. Janko Lesni&ir iz Celja obrazložil kia--tom važnost zadruge -pioh. posebno tu c Lesne za.ir;ige» za Pohorce. Nova za druga zarae v kratkem poslov3Xl = K konferenci južne železnice v Be netkah. Iz Rima poročajo, da je poslan." Chiesa interpeliral ministra ra javna d-la, naj obrazloži stališče, ki ga »astopat:. italijanska vlada in italijanska železr.^-šk«, uprava pri konferenci jutne želeTU.-ee v Benetkah. Cbiesa zastopa stališ' " avtonomije in obratne enotnosti južn: že!i'znice"in je proti podržavljanju kak-nega dela progo v Katerikoli interesirai : državi. Samo na tak način se more p.-mnenju «"hie?f zalvranili. Ja bi snoaei led« ovirati pravilno obratno vodstvo. = Osnovanje notne banke v Avstriji sklenjeno. '/ Dunaja poročajo: Sa pog: janiih med vlado in denarnimi zavodi • Smola dveh beograjskih detektivov, carinarnici ne posluje, tedaj začne teči j je );0ncnove!javno sklenilo osnovati t,o Neznani zlikovci ^o okradli beograjska i ta rok od sledečega delavnega dne. Ce j no banko. Delniška gla.ynica nove oar. t)o<1 r. detektiva Dimitriiu Lazarevifia in Milana bi drugi dan prostega ležanja blaga bi- i fte ;e določila rta 100 milijonov svicar^-. Tmvnia ki sta se vračala z Bleda v Sr- !a nedelja aH praznik ali pa več takih (frankov. Od te svote se razpiše najpr. bijo. Ker sta. bila. brez sredstev, sta mo- j dni zaporedoma, tedaj se kot drugI dar. sv0t3, eo milijonov sv. frankov raia počakati v Ljubljani, rta. *ta pot.rehn?. sredstva za, povratek. * Tatvina. V sredo ponoči so neznani' ----------. _ .— ljudje vlomili v prostore Mlekarske Zve- j Jeznice potrditi na stovarnici z označe- I vzame sindikat jamstvo, tokon o usu. ,« na FriSkovcu v Ljubljani, odnesli; njem dneva in ur« prejema: to pa mora novitvi nove notne banke se bo v Kra svrho okrevanja od nervoznesti iidpo-ito tem man, toval v neko kopališče v bližini Pire-i eden najbolj važmh centrov za iSvoi me nojev, odkode- je pisal v Pariz, .-la sejsa. Ako bi ljubljansko mesto z moderno počuti popolnoma dobro. i® radosti veliko hladilnico vprašanje . „.,. . ... i usodno rešilo, bi bil s tem resen tudi ve- * Državni dobrodelni zavodi v Lpjo- tr ' , ° ,'nr^hival-IjanL Prejeli mo: Podpisani izjavlja- 1* P™^ ljuW)anske?a__prebivaI hladilne namene ljubljanskih mesarjev in ™ ^ ^tovinl nekaj obleke in pisal- i šopotrditi tudi železnica: na vsak način J k,m predložil narodni sknpšSnt. nj, ker je Ljubljana postala " . ^ Sfcoda znaša 36 tisoč'mora carinarnica še isti dan, ko je bia- i = Nazadovanje cen v Avstriji. ^ ><• ..«_jt.____________mo. 111 . ' . , _____:»s ativ. i_____.hAKSnia avstrijske kron- j ,r0 prejela, vrniti železnici duplikat sto- j precejšnjega zboljšanja avstrijske . izel; "arniee s podatki o prejemu blaga. ?0 začele padati cene, v Avstriji, ta ,. -- ' Na ta način imajo prejemniki blaga 17ia?ti sladkorju, živini, rtžu. kavi m pri- ijužnonemška zveza ha vili* potrebne dokumente (uverenja i. j ceno za pšenično moko Jt._ O^z veljav. d) in je vsled tega blago čez peti dan ' ^ 14. junija za © na 2250 M pro mtc. ... ca r Skladišču. V vseh dmgih ! spremembe cen so se v -zadnjem času kladi šču. ležarino odgovorna čari se procesija takoj ustav.;: (,otično osobje "tudi samo poravnati, če ' sicer ne more opravičiti zakasnelost v Plečnik, dr. Pogačnik, dr. Robida, dr. Stoje: profesor dr. Za , lokar. primariji; H. Logar in -T. Šara-! razstavo risb v soboto in nedeljo dne 24. bon, upravitelja. !« 25- t- m. Razstava bo odprta v soboto * Omejitev sprejema bolnikov. Vod-jod 3. do 6. ure popoldne in v nedeljo od st.vo deželnih dobrodelnih zavodov v j S. do 12. ure ter od S. do 6. ure popol-Ljobljani nam sporoča: Vsled slabega \ dne. gmotnega stanja splošne bolnice in i * Smrtna kosa. \ Bohmjs« Bistnci ,w b'azniee v Ljubi iani se sprejem bolni- umrl neumoren sokolski delavec, trgov-kov omeii izključno le na najbolj uuj- j ski vodja, Mijo Grobotek mL, v Kranju ne slučaje. Bolnike, ki niso neobhod-|ga. Marija Polak. roj. Gogala. trgovčeva no potrebni zavodne oskrbe, se naj! soproga. Blag jima spomin! takoj odpusti. Bolnike pn, ki še osta-l * }z Laškega nam poročajo: Dne nejo v bolnici, naj se kakor hitro mogoče odnravi v domačo oskrbo. * Poslanik Trcsič - Pavičic v Splitu. Naš bivši poslanik v Madridu dr. Tre-pio - Pavičič je prispel v Split, kjer ostane nekoliko dni. nakar odpotuje v Beograd in orttam na svoje novo mesto v Washington. * Naša delegacija odpotovala v Haag. Včeraj sta naša glavna delsga- ta na mednarodni konferenci v Haagu, ________ dr. Markovič in dr. Mil o ti č, odpotova- j Zdrava Podlimbarskega na, potu v domo melnu z dolgim - ■ ^ diciji. * Prva deška meščanska šola ,v Ljub- \ voljenja za procesno. Ker mu duhovnik tjani, ki se nahaja v poslopju XV. mestno lili odgovarjal je postavi! ongadir .n deške osnovne 5o!c na Prulah. priredi ____________________ibale tako-le: 1. maja 2035, 3. maja uradniki, in jo mora 2060. -1. maja 2100. H. maja 2135. 12. ma 1 ia 2120, 10. maja 2100. 17. maja 2090 22. maja 211«, 23. maja 2150. 31. ma Z omenjenimi določbami je dana absolutna mogoč orožnike, ki so začeli, začenši šolski i ™car,em ležarine, ! mladini spredaj, s kopiti razganjata pro-; da^zadosten rok za vložitev ! 2110. začetkom junija 2070. 10. jum,-našim j2090, 12. junija 2110. 13. junija 218». M. junija 2250 mark. 21. t m s popoldanskim mešanim vlakom so se voeili ostanki pisatelja muuenika Podlimbarskega v domovino. Na postaji se je zbralo številno občinstvo, zastopniki uradov, okrajnega zastopa,, občine, de-putaeije Sokola in drugih društev. Flav-čeTra Bojana je položila na krsto venec iz svežih rdečih vrtnic s črnim trakom in napisom * Laško Gospod dr. Roš je kot župan in starosta Sokola s kratkim nagovorom obrazložil občinstvu pomen po- cesijo Vse se je razbežalo v paniki, le ;ker -1'13 -e .. z malo peščico ljudi se je duhovnik povr-! car. ni! nazai v cerkev. Ko je pa pri stranskem oltarju nadaljeval evangelije, pn-koraka po sredi cerkve orožnik. P^rit' določba po seveda, in zapove duhovni pred oltar-(od ležarme za I Za car. blago, ki je v car. kazenskem ali car. tarifskem sporu velja posebna kateri je tako blago prosto carin-v ko- ^ se takoj poda ž njim v ^okri^ 5 leSa^Na vsak način je priporočati, da se, blago, ki je car. tarifsKo sporno, ocarini, in plača carina po deklarirani postavki, za sporni višek pa položi posebna garancija v I'. la s svojim osebjem v Haag. * Uradniška deputacija v Beograda. Včeraj dopoldne je deputacija državnih uradnikov pod vodstvom predsednika Udruženja posetila Pašiea. finančnega ministra. Kumanndija, predsednika skupščine dr. Ribarja in šefa demokratske stranke Davidoviča in]a rtemsKrarsKe »^r ..., . p0M6ajo, da je urgirala rešitev uradniškega zakona Be ^ ku^,a v u. 1______ _ .. .. ,1 , ^.TV, , skupno z budžetom. * Potovanje jugoslovanskih novinarjev na Poljsko. Vlada poljske re publike je oficijelno pov-abila jugoslo-vanske novinarje, osobito zastopnike posameznih listov, da se udeleže štu dijskega. potovanja po centrih Pol.jske. da se tako vino in zaklical njegovemu spominu *slava>. čemur so se pridružili navzoči' * Cvetlični dan v Celju. Na Vidov dan dne 28. junija se vrši cvetlični dati celj- j skega Sokola. Celo delo so prevzele vr-j le Sokoli««. * Prememba posesti Iz Slovenske Bi-tamkajšnji »Hotel narodnih krogih do- kasarno. Duhovnik ie moral prekiniti obrede. pred zakristijo ga je čakal brigadir. In procesija se z duhovnikom, ljudstvom in orožniki nadaljuje v kasarno, Vi. - nokaže brigadir duhovniku neko po- — ------ * - . - , - _„ " a -o iz leta 1^6.. katera zabranjuje pod i gotovem denarju ali pa v drzavn.h pa- den^no kaznijo ce^ne obhode, ki „H jgh « nMf«^ « ^ ^ ?°Sto in st^prMesij se danes vrši po de-j Ležarinska pristojbina je sedaj slede--?cii Srpz teza dovolienia, ie otalcžkemu ča: . brigadirju te dakT stara postava povod l.Pri uvozi, Z^ ^ -a tak nrčnven škandal. .Edinost,, ki i iztovarišču fodprtein pro0toru, 0.05 Dm tak poročilo, vprašuje- civilnega'od 10 kg bruto od dneva. 2- Za ežanje brigadir res vsemo^k carinskih skladiščih: a, vse blago iz-čem Vzpričo ljudskega razburjenja naj i vzemšl lahko zapaljivo in eksplozive, iarine iz naših krajev nazaj v svojo «kul- 0.10 Din od 10 kg bruto od dneva b) iz naM- ! lahk0 zapaljivo in eksplozivno blago | 0.20 Din od 10 kg bruto od dneva. Pri izvozu: Za izvozno blago se plača 175.SU J prinaša to komisarja, ali i zgrne turnos domovino. bro znana gostilničarka Jožefa Krulc, S tem ie prišel hotel v narodne roke. 4 Novomarkirana pota na Pohorju. Kakor nam poročajo iz Maribora, so se na Pohorju v zadnjem času ponovno marki-S rala pota Šmartno - Sv. Areh in Šmartno V W T-. " Klopni vrh. V kratkem se bo zaz.namo-lgos L"' vala tudi pešpot Šmartno - Slovenska Bi- Dve novi smrtni obsodbi. Mariborsko porotno zasedanje je biio včerai zaključeno z razpravo proti zidarju Antonu Rozmanu in služkinji Alojziji Rozmanovi, ki sia bila obtožena roparskega umora nad postreinico Antonijo Silakovo v Mariboru. Umor ie bil 0.03 10 po petih dnevih prostega ležanja Din od 10 kg bruto od dneva Težine pod 10 kg se računajo za kilogramov. Kot dan iežanja smatra »e vsaki začeti koledarski dan. Zgoraj označene pristojbine se plačajo v zlatu, lahko pa se plačajo tudi v naših bankovcih po kurzu 1 zlati dinar vani snoznajo s poljskimi razmerami _ 1 v- •• ° j pcncof. m odnosap. „ , I * stavka je izbruhnila v cementni * Pomorska uprava v Splitu. Kakor s lu ker a ni dosnava splitska ^Nova Doba,, je^nu- de^ystvu pPovišanj, mwde. nistrski svet definitivno sklenil, da se sedež j>omorske uprave iz Kraljeviče premesti v Split * Parastos padlim borcem za svobodo. Na Vidov dan, dne 28. junija, se ho vršila v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča za padi? borce /a svobodo služba božja ob a ••b 9. parastos. Božjo službo bo opravil protojerej go«p. Dimitrije Sv. Jankovih * Disciplinirani hlokažki profesor. Zagrebška pokrajinska uprava je odpustila iz službe prof. Frana Jp.lašiči-elana blokaške večine zagrebškega občinskega sveta, ki je na seji dne 19 avgusta 1021 glasoval proti jdo.-[r-zhi zagrebške občine na pogrebnih svečanostih za. kraljem Petrom Osvoboditeljem izvršen dne 21. februarja dopoldne v sta- -------- . novanju dr. "Lju,levita Brenceta v Cvetlič- I enak 0 dinarjem v naših bankovcih, ni ulici, ko je bila postrežnica Šilakova | sama doma in zaposlena s pospravlja-j njem. Obtoženca sta razmere dobro po-j znala, ker je Rozmanova pred Šilakovo služila pri dr. Brencetu. Zato sta prišla c.ba v času. ko sta vedela, da bo Silakova sama doma. katero sta najprej pobila s ___________ težkimi udarci na tla, da je bila omam- * Trahom v Vojvodini Ministrstvo za ijena. nakar sta žrtvi zadrgnila vrat z r;uho. Nesrečnica se je seveda takoj zadušila, zločinca pa sta nato oropala dr. Brencctovo stanovanje. Nakradeno blago sta odnašala čisto hladnokrvno iz stanovanja, ker sta vedela, da je dr. Brence v uradu, njegov sin pa v soli. Rozmanova je bila že dva dni po umoru aretirana v Mariboru, Rozman pa nekoliko pozneje I v Ljubljani, kjer je bil zaposlen kot d-j = ^^ ^ ^^^ ^ra.lDtma! narodno zdravstvo je dobilo obvestilo, da se je v Baeki in Baranji pojavilo več slučajev trahoms. * Ozdravljena od smrtnonevarne poškodbe. Iz mariborske bolnice je odšla te dni Marija Čeh. o kateri smo svoje-dobno poročali, da je bila 19. maja na. padena z nožem, pri čemer ji je bil razparan trebuh, da so izstopila čreva, in je bil ranjen tudi mehur. Takojšnja operacija ji je rešila življenje. * Ženska vjela živega divjega petelina. Zlasti za lovce zanimiva zgodba se je pripetila te dni blizu Eibisvvalda na štajerskem. ?.ena lovca Kauritscba je šla. sama skozi gozd, oblečena v rdeče krilo. Na nekem drevesu je opazila divjega petelina. ki jo ie motril očividno razdražen TRŽr POMOČILA. Zagrebški tedenski sejem, ki se je vrši! v sredo. 2'. i. m. je bil precej motno obiskan. Dogon živine je bil sreden. Cene za kg žive leže v kronah: voli I. 36 _ 40, II. 28 — 32, III. 26 — 27, kra-ve I. 30 — 34, n. 24 — 28, za klobase __ m'ada živina 28 — 32, biki 32 _ 34. teleta I. 40 — 42. II. 37 - 40. III. 34 __ 36. Cene živini so precej padle. Svinje so rotirale I. 82 — 84. 11. 66 — 74, in. 46 — 60. Novo seno se je prodajalo po' 700 — S00 K. nova detelja po 700 — 860 K in slama po 450 — 680 K za i kg. 100 dar. Za razpravo je vladalo v Mariboru ve- j Prve štiri dni « a______— ! m n if> nun t!.- Zagrebškega velikega sej Soria Zagreb, devize: Dunaj U.495 — 0.505 Berilu 23 — 24, Budimpešta 7.75 — S Bukarešt 49.50, Milan 371 — 374. Londo; 337 __ 340. Neu vork 75.25 — 76, Pari/ 650 _ 660, Praga 145 - 147.50, Sv.c: ,435 _ 1452. valute dolar <350 — 75o-'-avstrij. krone 0.50. češke krone 145 -146, funti 332 — 335, napoieoni 225. mar ke ?4 — 25.50, lire 367. Banka za Primorje 165. Trg. obrtna banka 62.50 — 65. Brodska banka 70 — 81. Hrvat, eskomptna banka 173 Jadranska banka 425 — 450. Jugoskivenska banka 105 — Ljub. kreditna banka 245. Praštediona 1160 — 1170. Rečka pučka banka 121 — 124 Slov. eskomptna banka 110 -Srpska banka 175. Eksploatacija drva 125. Dubrov. parob. družba 1350. Nar- šumska industrija 115 -Našička industrija drva 121 Gutman 300 — 305. Slavonija 125 — 126-50. Union 705. Ljub. strojne tovarne 217. Trbov. premog, družba 225 - Beograd, devize: Bertin 23.60. Budiir nešta 8, Bukarešt 49, Rim 372. Lona 338 — 340, Nev.-york 77, Pariz 65o. Pr. ga 147, Švica 1445. Dunai 0.50. ' Praga: Berlin 15.72 - 16.12, Cun ooo — 994. Milan 252 — 254. Pariz 450.: _ 452.25, London 230.37 — 232.37, Nev, york 5295 - 5355, Beograd 68.37 -69-37, Sofija 34.10 - 34.90. Dunaj — 3.687. Varšava 105.50 — 125.50. Iv. dimpešta 5.05 — 5.45. valute: ncin^ marke 15.75 - 1625, švic. frank. 98o -989 Ure 249 — 251, franc. trank: 44., _ 449.50. funti 22.937 - 23.137, dola--5170 _ 5230, dinarji 68.37 - 69.37. ie-34 10 — 34.90, avstr. žigosane krone 37, poljske marke 105.50 - 125.: madž. krone 5.05 — 5.45. Curih. devize: Berlin LfclS. Newju: 527, London 23^5,Pam 4530 M.L-25.50, Praga 10.06%. Budimpešta 0 175 Sofija 3.52, Varšava 0.1 0.03*/^ avstrij. žigosane kror 0.03%. 106. 112.5H a*. 12? 255. Zagreb Berlin, devize: zvečer je senatni predsednik na podlagi i poset poslovnega sveta z izreka porotnikov proglasil razsodbo, s! iz Bačke, Bosne .n južne Italija 15.93 — 15.0 Newvc in;e UMI laoie j uonuun — ,„„ ->eit. c- dežele, zlasti I 32.808 - 32.892. Pariz.28285=. - 283o.u rbije. Tudi iz Švica 6242.55 - 625 < 8Jt Dnoa. 2« • "I p" a 62220 - 623.80, Budimpe? katero «e obsojata Anton Rozman b. inozemstva rnhaj.-.. mnogo po^tn^ov. P.a.a ra jutrj M pot se je zaupal snu. Kralj spi, vlada spi- vrhovno . «Vprašanje prehrane.* poveljstvo, vojska in narod spijo. Vsa Srbija spi. To je posled-1 Zopet odgovarja Pašič is potrjuje, da so zavezniške sffe j njj sen ^bskega naroda, sklenile preskrbeti vso prehrano, ki se mora že najbrže na-! ' 7_ . .. _ - haiati v Medovi, kjer jo gotovo že najdemo. Edma naša skrb i " /-gooovmsKa noc. bo", spraviti to prehrano do našega zbirališča, kajti Medova ; Bila je noč 12. novembra, odevajoca Pnzren s svojim črnim ne more biti točka, kje-r se izvrši kaj podobnega.. plaščem. Spočetka temna, kakor bi hotela z najmracncjšim po- j Izdali so naredbo vojnemu m ministru javnih del. da se! krovom pokriti Srbijo, spečo poslednjic na svojih tleh. Po pol-; tako* podasta v Skader in poslednja seja na zemlji srbske j noči pa je jasna in vedra razsvetila steze in klance, po katerin kraljevine je bila zaključena. ! bo romala jutri prebujena Srbija. Pred polnočjo jc zapihal iz; Pomočnik vrhovnega poveljnika sc je podal k bolnemu j Dulje mrzel sever, posušil mračne oblake in razpel nad ravnim : voivodi ter mu sporočil, kaj so sklenili. Pazljivo je poslušal j Podrimljem mrzlo vedrino. Nejasno se rišejo v globim obzor-voivoda poročilo in doigo premišljal. Naposled je vzel pero i ja mrke, sive gmote dveh sosedov Koritnika in Paštrika.: svoio tresočo se roko napisal povelje m različna po- i ostro začrtam so krivenčasti grebeni Sara nad Prizrenom. Po in s vdjstva armade. Telegram se je glasil: "Vsled zakasnjenja pomoči naših zaveznikov so propadB poskusi prebiti kačaniSko fronto. Doseči zvezo s Solunom je bilo nemogoče. Vsled tega smo prisiljeni, da opustimo prej-snii namen ter se na milost in nemilost podamo v albanske podrinski ravnici leži meglica, skozi katero zašije sem in tja Bistrica, kakor bela nit v modrem čilimu. Tam vrhu klanca, kjer privre voda na dan .ie legel na njeue bregov e mračni Pri-zren, utonil v megli in dimu, ki se vije iz dimnikov nad spa-vajočiml i Kakor v. groba vstala preteklost se skrbno dviga nad obupanimi otroci Dašanov grad in hladen veter, ki veje iz Jezerca, poje tužno pesem v razpokah razpadlih zidov. Podobna je pesem poslednjemu dihu umirajočega, čez trenutek že sliči vrisku matere nad krvavim otrokom nakar se prefiie v obupir krik človeka, ki pada junaško, a se še na tleh ne uda.. Zoper toži, kakor zapuščene sirote, nad katerimi ne bedi več čvrsta roka. ki jih je ščitila do sedaj. Potem zašepeče s tihim šepetom preteklosti v razgovoru s polnočnimi sencami na zapuščenem pokopališču. Nočna ptica, ki ie prespala prvo polovico temne noci •» kamenitih duljah bistriškega klanca, se je prebudila ter se nosi nad Podrimljem kakor zgubljena duša. ki ločena od telesa išče svoje pribežališče. Globoko v klancu, kjer Šumi Bistrica, predrto prihaja * Prizren, se dviguje ponosni Drven-grad. Na bregovih Bistrite stoje razsuti ostanki veličastne cerkve sv. Arhangela. Kakor bi se posvetoval; nočni duhovi pod nienim svodom je molK srbski narod »Slava tebi bože naš?, ko si ie Dušan Sifm posadil na glavo carsko krono. Dolge veke so že preležale te razvaline mirno in nepremično. Potrpežljivo pričakujejo rodu. ki zapoje na tem kraju pesem v slavo božjo, razruši kamenje preteklosti, da bi na čistih tleh, na zdraviti narodne sile in moči zgradi! nov hram. hram bodočnosti. Dolge veke leže ostanki mirno, nepremično, Vse se pregiba okrog njih, vse se menjava, ljudje, čas ir zgodovina, roda razvaline so se zarile v Bistriške bregove, uporno in mirno ieže, podobne ostankom sten, katerih globoke korenine izvirajo iz srca planin. Toda nocoj caruše nad Prizrenom usode-polna noč. Taiinstveno trepeče ozračje, oko g!?da kazalec zgodovine in vidi njegovo krogotočenje. (Dalje prihodnjč.) 43 j sa,m zase. polgJasno in skoraj nerai- ' nmljivo, z brbljavimi uetmeami, razpn- I aalfw«&#iia R#»»«Iis lenimi od rina in poljubov, »... še bUKre«|a j ^ ^ toda p^j bo in mi prinesel Hči papeža — ! ga ra. toda prišel bo in .... £ naglim pogledom ošine Klod Uoe|v*e1. kakršno pričakujem. Ta noč je svojega gospodarja. Takoj vidi, da se i kakor nalašč naročena, da isvrei Mi-Ceza-r vrača-iz vesele družbe. Nemos-j eheletto, kar sem mu ukazal, ia on ne dišave, ki se dvigajo ir. njegove .je mož. ki takšno priliko porabi-obiekp izdajajo, da se vrača kardinal j ti... I>o vraga, čemu neki mislim ne-i-4 valjubljene prigod« ali orgije z bab- i prestano le na to? Pa niti ona wod-liieami, rdeča barva lica pa pravi, da S niča, pri kateri «em bil dve nri, in jje-l>ri tero svojem opravilu Cesar ni Ste-j ne device me niso mogle spraviti s teh .lil fjadkesa vfoea iu drnsrih opojnih'misli, čeprav t o se pošteno trudile... teh besedah potege Cezar k predale- J nenca! Ali v predsobi stoji paž grofice 01)121VC ka svoio pRabi«" miz* večjo mošnjo, j Omili in prosi Vašo emineneo, da ga vvlu w Ka fevun- l^t-Orlll« im:.., lil,.-.I,- .,: .... .t '' --- ----_ _ --- polno rveii«ečega denarja in .jo vrže t izvolite dobroti ii™ sprejel m posln-glasnikn pred noge. «Do jutri ostaneš j šati.> , - ,- v Rimu. da ee nekoliko odpoSiješ od [ Presenečen gleda. Cezar nekaj hipov • . # ... - . i.! ! " " '* ' Zveza slav. pevskih zborov pasiva vse linblianske v nji včlanjena društva, ^p i aa se udeleže pogreba Fran Masi j a Pod- mu ■ r zar vrgel po tleh, pok Lonom: ter nato 'vpraša *;K dve goli ženski figuri, je Cezar ugle-Vaši Sretlosa j dal bradato lice moža. ki ^toji na, pra- I ijtoc« neau^Kujcue na«iovljeiieuSI «Pusti dečka, da vstopi, in pobrigaj| ./£. . ^ p . .. U^aša eminenca lahko pTpolno- da naju ne bo nikdo motil, dokler * V prestavo V«towtow. PwJ« ma £n*m natne.» odgovori glUik.-bo on tnka}!> 0«amrac.,a jogodovanskri. na«»on^- Sd^ ^h^Hd-zeti depeše,me. . Oreini mi poMlja svojega paža- »orna Bitoli. Na Vidovdan se bo J večer zg^ je to samo poskus, da se- mi hoče približati Dolgo ?va križala konice svojih mečev in skušala prizadejati rane drug drugemu, sedaj pa je ona gotovo pripravljena, Cezar pokima. potem pozvoni s sn>-brnim »voncem na. pihalni mizi, ter za-pove prihibevšemu komoruiku, naj kar najbolje preskrbi 0 orentinskega glas- na Jesenicah velik kres. V Ljubljani m se bo vršila proslava Vidovdana na vrtu »Narodnega doma». Prt proslavi bo sodeloval orkester Dravske divizije, akademik Jnrkovič bo ime! slavnostni jovor, razen tega bo nastopilo tudi nekaj dčkla- nika. da niu ne bo prav nič pa.njkalo. m v>eaar su-t pa-sout ima. iat-aiij«™ v« »»-iDkai« tudi, naj jutri pripravijo dobre- tovo, — »posveti mi v sobo ra delo, ku pa močan meč in priročno bodalo, ga in svežega konja. moiemn matoriex° Vabimo vse iskrene Jugoslo priuesi mi šTvrč vina z dišavami in] ? in se z ustnicami aotakne njegovega j ponou Čemij ^ je TTfl^ Jto t pr je hkdL. in vlažna iu mete streha »Glavar sinjorije v Fioramnl> šepeta Cezar z zlobnim nasnieš- teljiee bo postaja moja. sužnja... Ha-j Podlimbarskega, ki se vrsi v soboto Au f i___: r.K!iz m n je-1 ba, saj ona ne bo prva žena ki n ezvo; 24. itmija izpred Narodnega uoroa, s tr* i »e rnu-iin gtmstno objame človeka, ki .jej jelkovi. Pozivamo tovariše, da se udelcz. Stari bo i ugrabil najmflejSe! Pa da mi pošilja. pogreba v- kar največjem števila. Zbira --------. .. . ,.., , ,„..»„1™ i Vaš t*K'a na.£a • Gennara ... če bi ona 1 mo se točno ob pol 4. uri popoldne T>red i« IWt!» » S«^-. k*!!", .'S^nuS ii •mu' m t» M^ je tata,-.. M »IftnM. tam-Mte. do«™. .Samoto Mi »ato J« Teg. M« g.®«^^^^«^-'J^Ji, ^'^mt.?. - ****** MM. aovon nato Cs^ar|z zMcsn/Vzemi to'za- svoj tr«d!» Pri' »Najbolje je preskrbljen, V,-1,5:1 emi-!jc. Kakšne vesti prinašaš Vremensko po*>očilo NALOGA ŠT. 34. «Kozp rog.» ?e^tavil E. Krainer, Maribor. (Prvič priobčeoo.) f Kraj j opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine ' mm Ljabljana . Ljabljana . Ljabljana . i Zagreb . . Beogra'1 . Danaj , . Praga . . Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 765-8 762-2 765-1 759-3 7659 764-2 763 5 764-7 15-2 26-7 20 U 21-0 100 18.0 16-0 13-0 zapad sev zap. braeretra jug. »p. sever sev.sap. breivetra megla del. obl. jaauo u več obL 1 1 1 1 1 1 II mleka ms SUNJA i al Je poitom ,■ .čajno mssls . • lil ! V Ljubljani barometsr višji, temperatura normalna. Solnee vzhaja ob 4o, zahaja ob 13o. . jjaj,n| Ynedoijo ob 4*sri »Primorska tombola". 1945 \-se svoje člane, ki so slušatelji med: -cinske iaknltete, da sodelujejo c« priliki vsesokolskega zleta v Ljnbljani pri različnih sanitetnih postajah zdravstvenega odseka Vsesokolskega zleta in se v to svrho javijo čimpreje v pisarni J. S. Ir-(Liubliatia, Narodni derm) in obenem pr: tajniku »Triglava«. Triglavani. ki so žc odšli na počitnice, naj se priglase pisalni J. S. S in odboro -^Triglava« pismenim — Odbor. pritličje, desno, poleg šole. 1941 Din 35-38- Trapbt sir I". . * " BrflFiP sir I' . . » L .. 30'-3d svake vrste sd 5 sg gore. Številke 1 do S od spodaj navzgor, črke od a do h od leve na desno. j 20 bmd Df«. a--. ««.M> M