itev. 80
tf Ljubljani, v torek, dne 7. aprila 1908.
Velja po poŠti: a telo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K	22 40
za pol leta „	„	11-20
xa ietrt leta „	„	5-60
sa en mesec „	„	190
la poJIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
---dvoriSte nad tiskarno). — Rokopisi se
«« vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste V. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vel! ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulkah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
__________-15
Današnja številka obsega 4 strani.
Srednje Šolstvo.
(Govor poslanca Žitnika v proračunskem odseku.)
Pri tem poglavju je bila prejšnja leta vedno živahna in burna razprava zaradi celjske gimnazije. Sedaj pa je stvar v toliko poravnana, da nemški tovariši ne zahtevajo več, naj se gimnazija premesti iz Celja. Jaz bi torej ne imel povoda govoriti o celjskem vprašanju, ko hi tovariš dr. pl. Hofmann ne bi! trdil v svojem govoru, da je celjsko vprašanje iz početka le politično in narodno in da se morajo Nemci z vso odločnostjo ustavljati vsaki nadaljni slovenski zahtevi.
Gospodje, z ozirom na to izjavo moram jako obžalovati, da so šolski zavodi še vedno povod prepirom med političnimi strankami. Stališče, katero zavzema dr. Hofmann z nekaterimi tovariši, dokazuje, da gospodje še vedno ne poznajo načela: Ouieta nori movere! Celjska nižja gimnazija je bila ustanovljena leta 1895. Precej prvo leto se je za prvi razred oglasilo 89 učencev, pozneje pa je določil deželni šolski svet, da nad 50 učencev ne sme biti sprejetih v prvi razred. Navzlic hudim nevihtam in bojem pa se je ta gimnazija vzdržala že nad dvanajst let ter tudi z učnimi uspehi dokazala potrebo obstanka. Ako pa je celjsko vprašanje postalo pre-porno jabelko med političnimi in narodnimi strankami, ne zadene krivda slovenskih poslancev. Nemško časopisje, ki je narekovalo tedaj nemškim poslancem taktiko, je razglasilo Celje kot nemško trdnjavo, katera je v nevarnosti zaradi nižje gimnazije.
Gospodje, ali je res vredno, da je zaradi te gimnazije bilo že toliko krika? Ako sem prav poučen, podučujejo se na tej gimnaziji samo trije predmeti v slovenskem, vsi drugi v nem. jeziku. Namen gimnazije je namreč ta, da se slovenskim učencem, ki so skoraj brez izjeme kmečki sinovi z dežele in nemščine ne še dovolj zmožni, olajša pouk brez zamude učne dobe. V štirih letih pa se pod vodstvom slovenskih profesorjev že toliko nauče nemščine, da morejo v višjih razredih slediti nemškemu pouku. Za ustanovitev te nem-ško-slovenske gimnazije torej niso bili merodajni politični nagibi, marveč le kulturni.
Znano mi je dobro, da bi se gospodje morda ne ustavljali razširjenju te gimnazije, ko bi bila premeščena iz Celja v ta ali oni slovenski trg. Čudno, da ta gimnazija gospode tako bode v oči. Sedaj je menda na nižji gimnaziji devet učnih moči. Ko bi se razširila v višjo, bilo bi profesorjev morda 18. Nemštvo v Celju mora biti na jako slabih nogah, ako je v nevarnosti zaradi 18 slovenskih glasov.
Slovenci zahtevamo, da ta gimnazija ostane v Celju, ker je Celje središče dveh okrajnih glavarstev in devetih sodnih okrajev ter križišče železnic. Celje samo ni bilo in ni čisto nemško mesto. Središče je okrožja, ki šteje okoli 73.000 Slovencev in le nekaj nad 9000 Nemcev. Bila bi torej provokacija, nečuvena žalitev slovenskega prebivalstva, ko bi bila ta gimnazija brez stvarnih razlogov in brez enakovrednih koncesij premeščena iz Celja.
Sicer pa celo nemški trgovci v Celju ne žele tega. Imeli bi veliko gmotno izgubo. Dijaki in starši, ki prihajajo v mesto, puste ondi precej denarja. In tudi ostalo nemško prebivalstvo se več ne »vznemirja« zaradi te gimnazije. Zato pač upamo, da se bodo tudi nemški poslanci sprijaznili z dejstvom, da imajo tudi Slovenci pravico do višje izomike. Na Spodnjem Štajerskem je okolu 40.000 Nemcev, in ti imajo tri nemške gimnazije in nemško realko. Desetkrat toliko Slovencev pa ima le to nemško-slovensko nižjo gimnazijo in nemško - slovenske vsporednice v Mariboru. Opravičena je torej zahteva, da se celjska nižja gimnazija razširi.
V obče pa moramo Slovenci zahtevati. da dobi slovenski jezik več pravic na srednjih šolah, ki jih obiskujejo slovenski učenci. Nečuveno je to, da je celo na kranjskih srednjih šolali slovenščina le pastorka. Dočim je za nemščino določenih na gimnazijah 27 tedenskih ur, poučuje se v slovenskem jeziku le 18 ur. Zato ni čudno. da se mnogi slovenski učenci niti materinščine ne nauče popolnoma ter govore znano mestno mešanico. Vlada, ravnatelji in nadzorniki marljivo skrbe, da se ne zanemarja nemški pouk in da so profesorji za nemščino povsem vsposobljeni. Za slovenski jezik se zmenijo jako malo ali nič. Nadzornik mimogrede, zaradi lepšega vpraša profesorja v slovenski uri, ali je zadovoljen z učenci. Zgodi se večkrat, da matematiki ali profesorji za klasično filo-logijo poučujejo slovenski jezik.
Izpovem tukaj javno in odkrito, da ni prijatelj slovenskemu narodu, kdor zahteva čisto slovenske šole brez vsacega nemškega pouka. Slovenci potrebujemo nemški jezik, ako hočemo, da nas ne izrinejo povsod z boljših mest. Toda to pa pač moramo zahtevati, da se srednješolci pošteno nauče tudi materinščine. Zato naj skrbi šolska uprava, da se slovenskemu pouku določi več ur na teden tudi na vseh onih višjih gimnazijah, katere obiskujejo Slovenci. Z ozirom na to predlagam resolucijo: »Vladi se naroča, da resno misli na ustanovitev slovenskih vsporednic na goriški gimnaziji.«
Nekateri govorniki so govorili tudi o leformi gimnazij. Jaz si ne prisvajam sodbe o tem. Zato pa prečitam mnenje visoko čislanega in velezaslužnega šolnika in strokovnjaka. Ta gospod meni z ozirom na naše razmere:
Pri vsprejemnih izpitih za prvi razred je dovolj za učence, ki vstopijo v slovenske oddelke, ako znajo nemško brati in pisati, ne glede na pravopis. Prvi gimnazijski razred prične z elementi nemškega jezika. Duševno zrelost za gimnazije pa dokažejo učenci z analizo slovenskih stavkov. Sedanja metoda obtežuje učencem z dežele vstop v gimnazijo.
Latinski in grški jezik naj se marljivo gojita iz formalnih vzrokov, pa tudi zaradi vsebine. Ta dva klasična jezika vzgajata v mladini ljubezen do domovine, tnoški ponos, čustvo časti in resnice in smoter mladinske vzgoje je plemenit značaj. Brez znanja tujega jezika se tudi materinščina ne more prav presojati. Kdor zna zložene stavke dobro analizovati, ta je storil večjo duševno delo, nego če zna na pamet vse vrste žuželk. V metodi naj velja načelo: »Oui bene dinstinguit, bene docet«. Ni treba si glave beliti z izjemami izjem, pač pa jc prazno in površno vse znanje brez slovničnega temelja. Sofisti in Aristotel so porabili čudovito mnogo duševnih moči, da so iz živega jezika posneli slovnico, in to pridobitev si moramo izkoristiti. Latinski in grški jezik brati, ne govoriti! Prestave iz materinščine v latinski in grški jezik naj se v višjih razredih popolnoma opuste.
Latinske in grške zasebne vaje naj se opustč, ker so le breme za učence. Naši učenci naj bero doma slovenske in nemške knjige. Za govorniške vaje v sedmem in osmem razredu naj si učenci ne izbirajo
sami. Sedaj govore o Ibsenu, Tolstem, Zoli, Schoppenhauerju, Maeterlincku in drugih, ki jih ne razumejo. To je vzgoja za domišljavost!
Staroslovenščina naj se opusti ter vpelje hrvaščina. Tako so sklenili profesorji v Ljubljani in svetujeta tudi profesorja dr. Štrekelj in dr. Murko.
Pri maturi naj se slovenskim učencem opusti nemška pismena naloga, pač pa zahtevamo, da so pri maturi izprašani iz slovenščine.
H koncu prosim gospoda naučnega ministra, da se čimpreje podržavi realka v Idriji. Mnogi razlogi govore za podržavljenje. Tudi stroški bi ne bili mnogo večji, ker že sedaj državni rudnik v Idriji plačuje do 90 odstotkov. (Dostavek poroč.: Vladni zastopnik je zasebno povedal poslancu Žitniku, da se podržavljenje idrijske realke izvrši drugo leto.)
Proti Slovencem.
Naši obmejni bratje, osobito koroški, stopajo v čas novega, ostrejšega narodnega boja. Koroški Slovenci imajo zdaj pri sodiščih manj pravic, kakor so jih imeli svojčas. Ker se slovenski odvetniki bore z vso odločnostjo za pravicc Slovencev pri koroških sodiščih, je začelo skrbeti koroške nemško-nacionalne kroge.
Načelništvo koroškega nemškega ljudskega društva je imelo minulo nedeljo sejo, v kateri so se pečali z razmerami celovškega deželnega in okrajnega sodišča. Izdali so izjavo, ki protestira, češ, da so slovenski odvetniki lahkomišljeno in predrzno izzvali pri koroških sodiščih jezikovno vprašanje. Obžalujejo, ker slovenskih hujskačev pri celovškem deželnem sodišču vedno ne zavrnejo. Vlado in vodilne sodne kroge poživljajo, naj se sodišča drže dozdaj običajnih jezikovnih navad pri sodiščih, ki so se izkazale kot dobre. Z vsemi zakonitimi sredstvi se mora zavzeti v državnem in deželnem zboru stališče proti kaki jezikovni sili. Vlada, ki bi namesto stare navade uvedla jezikovno zmešnjavo, se mora smatrati za Nemcem sovražno.
Ta misteriozni sklep, ki je seveda na-prejen proti enakopravnosti koroških Slovencev, so poslali ministrskemu predsedniku, pravosodnemu ministru, predsedstvu višiega graškega deželnega sodišča
LISTEK.
Trije poriMcl.
(Spisal Conan Doyle.)
(Dalje.)
»Tako se pokaže, kdo je najboljši. Po-glejta Chandlera. Nikdar bi si ne bil priboril sreče, ako bi ne bil delal po svoje. Saj sta slišala, kako se je delal, kakor bi si bil zlomil nogo, poslal svojega tovariša poročevalca po zdravnika, a med tem ga je prehitel z brzojavko.«
»Ali meniš, da je bilo to dovoljeno?«
»Vse je dovoljeno. Jaz imam svoj razum, ti pa svojega.«
»Jaz bi mislil, da je to nečastno.«
»Misliš lahko, kar hočeš. Chandlerjev časopis je zmagal, a drugi so propadli. S tem si je pridobil Chandler slavno imej«
»Ali pa vzemimo Westlakc-a,« je rekel Mortimer in si basal tobak v pipo. »Westlake se je delal, da je vladni kurir in rabil vladne konje, da je dospel v pravem času na brzojavni urad in oddal brzojavko. List mu je plačal pol milijona.«
»Ali je to tudi dovoljeno?« je vprašal Anerley zamišljeno.
»Zakaj ne?«
»No. saj je to malo podobno tatvini in laži.«
»No, mislim, da bi tudi jaz malo kradel konje in se lagal, ako bi mogel sam imeti cel stolpec v kakem londonskem dnevniku. Kaj praviš, Scott?«
»Da bi celo ubil koga.«
»O tem pa vendar nisem prepričan, da bi mogel storiti kaj takega.«
»No, saj ne mislim, da bi bil kriv uboja. To smatram samo za nekako pre-lomljenje običajev v našem poklicu. Toda ako pride kak vsiljivec in se vrine nfed poročevalca, ki ima jako važna poročila, in med brzojav, se podaja sam v nevarnost. Dragi Anerley, pravim ti odkritosrčno, da jc vseeno, ako si v Fleet Street ali pa v Sudanu, ako se sam zadržuješ s takšnimi malenkostnimi pomisleki. Naše življenje je neenakomerno. Naše opravilo ni bilo nikdar vrejeno. Gotovo bo še enkrat, toda ta dan še ni prišel. Stori, kar moreš in kakor moreš in bodi prvi pri brzojavu; to ti svetujem; ravno tako ti tudi svetujem, kadar se zopet podaš v vojsko, vzemi najboljšega konja, ki se ga dobi za denar. Mortimer me mogoče pobije aijl pa jaz njega, toda to vsaj veva, da imava najhitrejša ponija v deželi. Zanemarila nisva ničesar, kar nama bi lahko pripomoglo k sreči.«
»O tem nisem tako prepričan,« je rekel Mortimer počasi. »Saj pač veva, da premaga konj velbloda v dvajsetih miljah, toda v tridesetih zmaga velblod.«
»Kaj, takšni-le velblodi?« je zavpil Anerley začuden.
Starejša moža sta se zakrohotala.
»Ne, nc, ampak pravi, plemeniti jezdni velblod, ona vrsta živali, ki iih jezdijo der-viši, kadar se podajajo na svoje urne pohode.«
»Hitrejši nego konj v diru?«
»Gotovo, konj se preje utrudi. Vedno teče tenako hitro in ne potrebuje niti odmora niti napoja, a poleg tega je na slabih potih boljši nego konj. Pri Halfi sem videl dirke na daljavo in pri tridesetih miljah ic vedno zmagal velblod.«
»Toda zato si vendarle nimava še ničesar očitati, Scott, saj natna ne bo treba nesti poročila trideset milj daleč, kakor je upati. Prihodnji teden bo že vojska imela svoj lastni brzojav.«
»Gotovo. Toda sedaj--«
»Vem, dragi bratec; toda saj nujnost ni tako velika. Natovorite velblode ob peti uri; tako imamo ravno cele tri ure. Ali morda prihajata kje poročevalca večernih listov ?«
Mortimer je pregledal s svojim daljnogledom severno obzorje.
»Nikjer ju še ni videti.«
»Prav lahko bi bilo mogoče, da potujeta v dnevni vročini. Ravno takšna poročevalca večernih listov bi bila zmožna tega. Pazi na vžigalice, Anerley. Takšni palmovi gaji zgorc kakor skladišče smod-
nika, ako ga zažgeš. Zdaj pa spat!« Oba sta zlezla v mreže, da se ubranita moski-tov, in v hipu sta rahlo zadremala, kakor zaspe ljudje, ki žive na prostem.
Mladi Anerley jc stal s hrbtom proti palmi in z vivčkom v ustih in premišljeval nasvete, ki jih je slišal. Vsekakor sta izkušena v tem poklicu in ni bila njegova naloga, ki je šele prišel, da bi izpreminjal njune metode. Ako delata onadva tako za svoja lista, mora 011 delati isto. Bila sta vsaj odkritosrčna in plemenita, da sta ga poučila o pravilih igre. Ako je dosti dobro za onadva, je tudi zanj dovolj dobro.
Bil jc vroč popoldan in oni penasti kolobarji okoli črnih, svetlih skal v Nilu so bili prijetno hladni in zapeljivi. Toda tekom par prihodnjih ur bi ne bilo zdravo kopati se. Zrak se jc bliščal in tresel nad razbelienim peskom in skalami. Bilo ni niti najmanjše sapice in čvrčanje in piskanje žuželk jc hotelo zazibati človeka v spanec. Nekje zgoraj je vpila smrdokavra. Aner-Icy jc iztrkal pepel in se je hotel podati na svoje ležišče, a v tem je zagledal, da se na jugu nekaj giblje v puščavi.
(Dalje prihodnjič.)
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
in predsedstvu celovškega deželnega sodišča. Sklicati nameravajo tudi shod, na katerem bodo govorili in ropotali o zatiranem koroškem nemštvu, ker so koroški Slovenci drzni dovolj, da še niso vsi postali Nemci in celo zahtevajo za svoj jezik to, kar določajo avstrijske postave.
Kako grdo je napadel »Slov. Narod« dr. Korošca, ker je v proračunskem odseku dosegel, da se je njegova zahteva odstopila vladi, da prouči vprašanje o ustanovitvi višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Očital 11111 je, da nc zastopa dobro slovenskih pravic. Mi tega »Slovenskemu Narodu« ne zamerimo, saj vemo, da je list slabo poučen o položaju v zbornici. Naj bi bil dr. Korošec stavil resolucijo, po kateri bi se zahtevalo, naj se ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče, bi bila ta resolucija gotovo odklonjena. Proti njej bi bili glasovali vsi Nemci, a tudi Poljaki. Posledica bi bila, da bi se lahko še leta in leta sklicevala vlada na po proračunskem odseku odklonjeno resolucijo. Nam se ne gre zato, da bi trpelo slovenstvo desetletja vsled takega postopanja. Gre se nam za to, da dosežemo dejanske uspehe za naše slovensko ljudstvo.
Cesar ne izprevidijo v malenkostno krajevno politiko zapleteni in zato kratkovidni »macherji« javnega mnenja slovenskih liberalcev, to izprevidijo bolje redak-terji nemškega časopisja.
V soboto smo že omenjali, kako da je v lepi zvezi z vodilnim glasilom slovenske narodno - napredne stranke napadalo našega vrlega poslanca dr. Korošca. Stara prijateljica »Slovencev«, graška »Tages-post« tudi ui zaostala. V ponedeljek objavlja dopis iz Celovca, ki nosi napis »Riick-\varts, Don Rodrigo!« Članek je naperjen naravnost proti dr. Korošcu. Z nevoljo omenja list, da se je odstopila dr. Koroš-čeva resolucija o ustanovitvi višjega deželnega sodišča v Ljubljani vladi, da jo prouči. Sicer se list tolaži, da poteče šc precej vode, predno bo končano prouča-vanje. List pa nato prične javkati, kar dokazuje, da se slovenskih poslancev in oso-bito dr. Korošca boji. Piše, da Slovenci ne bodo dali miru in da bodo dobivali male ugodnosti, ne da bi kaj opazila velika javnost. Pritožuje se nad vlado, češ da ne nastopajo proti provokacijam slov. odvetnikov vodilne sodne osebe v sodni dvorani. Ministrski veter pihlja v naše alpske dežele. Ne dohajajo sicer sodnikom pismena naročila. pač pa ustmeni opomini in svarila. Ce se nemški sodnik ustavi provokatorič-neinu nastopu slovenskih odvetnikov in njihovih koncipijentov, se prepriča, da ni veliko s sodnikovo neodvisnostjo. Nemških sodnikov v deželi (na Koroškem) se je polastila tiha resignacija. Vejo, da se je končal prejšnji mir.
Končno dopisnik naglaša, da tega Nemci ne bodo več mirno prenašali.
Ce bi drugega ne bilo, bi nam dokazala navedena dejstva, da naš slovenski čolnič v razburkanih sedanjih valovih narodnih sporov mirno in z vso gotovostjo, a tudi vspešno vodijo poslanci »Slovenskega kluba«.
Državni zbor.
D u naj, 6. aprila 1908.
Današnja seja ima dvoje značilnih točk. Glavni govornik krščanski socialec Kunschak je namreč razvijal vojaški program krščansko-socialnega delavstva. Vzbudil je pozornost, dasi je zbornica že pod vtisom jutrišnje razprave o delavskem ministrstvu. Socialni demokrati so se namreč pritoževali v konferenci klubovih načelnikov, da se vprašanje o delavskem ministrstvu ne more rešiti nujnim potom. Seveda socialnim demokratom ni všeč, ker je delavski minister Gessmann. Spletka-rili so že prej in tudi dosegli, da je moral Gessmann pri ustanovitvi delavskega ministrstva premagati velike ovire. Zdaj nadaljujejo staro igro. Razpravo bi radi zavlekli, ker se boje, da dovede dr. Gessmann v državni upravi krščansko-socialno politiko do zmage tako, kakor je dovedel do zmage ta načela dr. Lueger v dunajskem občinskem svetu. Zdaj se vrše dogovori, kako bi našli pot iz zagate, v katero so spravili »položaj« enkrat socialni demokrati. Beck seveda dela na to, da prepreči obstrukcijo 87 socialnodcmokra-ških poslancev.
V včerajšnji seji so govorili še Choc, Stransky, Schuhmeier in Pogačnik kot poročevalec o rekrutni predlogi. Nato so prekinili razpravo. Rus dr. Hlibovicki je zahteval, naj predsednik pograja Bielo-lilavvka, ker je rekel o ruskem pisatelju Tolstem med govorom Daszinskega, da jc norec. Predsednik je obžaloval, da je Bie-lohlavvek rabil ta izraz. Nato sta se prič-kala Bielohlawek in Pernerstorfer. O predlogi glede na vojaške novince glasuje zbornica jutri.
Stranke.
Nemška narodna zveza je razpravljala o politiškem položaju. Izjavili so, da je zveza trdna. Previdno in strogo hočejo proučiti načrt o jezikovni postavi.
Delavsko ministrstvo.
Glede na delavsko ministrstvo se vrše danes neprestano posvetovanja. Zvečer so razpravljali o zadevi pri Becku voditelji strank. Navzoči so bili ministri Mar-cliet, Ebenhoch, Gessmann, Peschka in načelniki malone vseh strank. Kakor znano, se gre za naknadni kredit delavskemu ministrstvu.
Sternbergov dvoboj.
Stemberg je pozval na dvoboj poslanca Bergmanna, ki ga je razžalil v sobotnem govoru.
Gosposka zbornica.
Ustavoverna stranka pripravlja dva važna predloga. Dr. Grabmayr predloži predlog o razdolžitvi posestev, profesor Ludwig pa o ustanovitvi državnega sanitetnega urada. Dr. Baernreither pa pripravlja zakonski načrt za preskrbo mladoletnih.
HRVAŠKA.
Supilo o položaju.
O priliki svojega zadnjega obiska na Dunaju je izjavil poslanec Supilo dopisniku »Agramer Tagblatta«. da bo hrvaško-srb-ska koalicija z vso močjo nadaljevala boj proti bodoči hrvaški vladi. Koalicija zahteva, da se revidira sedanje državnoprav-no razmerje med Ogrsko in hrvaško kraljevino; to je tembolj potrebno, ker novi poslovnik vzame Hrvatom vso možnost, da bi zastopali svoje pravice v parlamentu. Absolutizem Madjarov utegne povzročiti, da se Hrvatje vržejo Avstriji v naročje. Supilo je prijatelj miru med Hrvati in Mažari, a v prvi vrsti je Hrvat, in ko se gre za koristi Hrvaške, neha njegovo navdušenje za mir. »Uj Hireku« se poroča iz Zagreba, da je imelo potovanje Supilovo na Dunaju popoln uspeh. Padec bana Raucha je neizogiben ter ga je pričakovati vsak hip. Vlado prevzame bržkone koalicija. —• Kolikokrat je Rauch že šel!
Secesija iz stranke prava.
Vladni listi so poročali, da nameravajo poslanci ISarčič, Lukinič, Magdič, Mažura-nič, Tuškan in Vinkovič izstopiti iz stranke prava ter o prihodnjih volitvah kandidirati temeljem programa hrvatske napredne stranke. Dr. Lukinič je v »Hrvatski« to vest glede svoje osebe ostro dementiral. Tudi »Agramer Tagblatt« poroča, da je vse izmišljeno, samo da bi se delalo razdor v koaliciji.
»Dionička tiskara« subvencionirana.
»Hrvatsko Pravo« je poročalo, da je »Dionička tiskara« dobila od Nikoličeve vlade 20.000 kron subvencije. »Obzor« to vest popravlja v smislu, da jc vlada dala to svoto tiskarni kot posojilo za cinkograf-ski zavod. Zadeva pride pred sodišče.
AVSTRO-OGRSKA.
Deželni zbori.
Tirolski deželni zbor je sklican 21. t. ni. na kratko zasedanje. Krščanski socialci kandidirajo v deželni odbor Schraffla, dr. Schorna in dr. Kapsero. Konservativci so izjavili, da o Wahrmundu ne bodo molčali. Zato še ni gotovo, če sc skliče deželni zbor.
Spori med Čehi.
»Narodni Listy« pišejo, da dr. Kramar ustreže agrarcern in drugim češkim strankam, če odstopi kot načelnik »Češkega kluba«. V Brnu se je vršilo v nedeljo posvetovanje čeških poslancev. Poročal je Začck. Grajali so »Češki klub« in postopanje češke večine v moravskem deželnem zboru.
Konfiskacija Wahriiiundove brošure v Pragi.
Češka socialna demokracija je izdala v prevodu znano Wahrmiiiidovo brošuro. Objavljeni sta tudi mesti, ki sta bili dani prosti pri dunajski vzklicni razpravi. Brošura namreč ostane zaplenjena, ker sc je pritožil državni pravdnik proti razsodbi vzklicnega sodišča.
Odpravnine podčastnikom.
Po cesarju potrjena določila o službe-nih premijah in o podčastniških odpravninah se uveljavijo I. januarja.
Ogrske zadeve.
Zbornica je nadaljevala dne 6. t. m. podrobno razpravo o S 2. poslovnikovc izpremembe. Poslanci Maniu, Damian in Farkashazy so predlagali mnogo izpre-memb. — Cesar jc odobril sklepe karlov-škega srbskega cerkvenega shoda o upravi samostanskega premoženja. Administrator srbske cerkvc postane škof B^ig-danovič.
DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR.
V	krogih državnih poslancev se govori, da bo deželni zbor dalmatinski sklican po Veliki noči, da reši volivno reformo za deželni zbor. Vlada predloži tudi načrt zakona o ureditvi jezikovnega vprašanja v Dalmaciji.
PROTI SRBSKIM VELEIZDAJALCEM V BOSNI.
V	Banjaluki so zaprli osem oseb zaradi veleizdaje. Med aretiranci sta tudi pravoslavni pop Prokopič in sotrudnik belgrajske brzojavne posredovalnice Jan-kovič. Oblast je zaplenila neki srbski list, ki je objavil članek, v katerem so se poživljali bosanski Srbi, naj se otresejo av-stro-ogrske uprave in bremena tujega go-spodstva. Bosanskim Srbom je znano, kje naj stoje v slučaju vojske med Srbi in Avstro-Ogrsko. Srbska ne sme nikdar dovoliti, da se zgradi sandžaška železnica, in podobne ljubeznivosti. Enega aretiran-ca bo sodilo vojno sodišče.
NAPOVEDANA OBSTRUKCIJA V SRBSKI SKUPŠČINI.
V	seji srbske skupščine dne 6. t. m. je naznanil voditelj mladih radikalcev, Sto-janovič, da hoče stranka nadaljevati obstrukcijo, ki jo jc prekinila zaradi trgovinskih pogodbenih pogajanj s tujo državo. Zahteval je nove, svobodne volitve. Nove volitve so zahtevali tudi socialni demokrati, narodnjaki in naprednjaki. Ministrski predsednik Pasič je naglašal, da imata zgolj krona in večina skupščine pravico, da razpuste skupščino.
RAZPRAVA PROTI ČRNOGORSKIM ZAROTNIKOM
zaradi nameravanega bombnega napada na kneza Nikolaja in na knežjo rodbino je določena na 25. majnika. Obtoženih je 50 oseb, med njimi tudi nekdanji črnogorski ministrski predsednik Radovič.
BOLGARSKA KRALJEVINA?
Knez Ferdinand se poda ta teden v Peterburg. Govori se. da namerava knez Ferdinand o tej priliki zopet sprožiti vprašanje, da se proglasi Bolgarsko za kraljevino. Vsled poroke s princezinjo Reuss je postal knez Ferdinand sorodnik ruskega dvora ter je možno, da bi sc dalo sedaj carja pridobiti za misel, da bi postala Bolgarska kraljevina.
TURČIJA SE OBOROŽUJE.
Glavno glasilo stranke oktobristov poroča iz Karsa: Mobilizacija 4. turškega armadnega zbora je dovršena, 5. iu 6. ar-rnadni zbor, ki sta oba v posadki v Mali Aziji, se bosta tudi mobilizirala. Armensko prebivalstvo v Karsu je silno razburjeno. Zapričeta jc akcija, da se v slučaju rusko-turškega spora postavijo Armenci na stran Rusije.
KRVAVE PORTUGALSKE VOLITVE.
Dozdaj je znan izid 107 volitev. Večina pripada monarhistični koncentraciji. Republičani niso dobili nobenega poslanca. O krvavih bojih v Lizboni poročajo: Vojakom so ukazali, da nc smejo trpeti ni-kakega zbiranja pred cerkvami. Republičani so namreč organizirani po farah. Izdali so tudi geslo, da naj republičani korakajo skupno k volitvam in da se morajo zbrati pred cerkvami. Ko jc vojaštvo nastopalo proti gručam, jc bilo ranjenih več oseb. Ko so dognali republičani, kako so izpadle volitve, so bili grozno razburjeni. Grozni prizori so se oogajali zvečer. Niti približno ni znano število ustreljenih re-publičanov. Znano je le. (ia so usmrčeni člani zelo uglednih lizbouskih rodbin.
Dnevne novice.
f Glavni odbor »Slovenske krščan-sko-socialne zveze« se je tako-ie sestavil: Predsednik dr. Jan. Fv. Krek; podpredsednik Luka Smolnikar; tajnik Ivan Štefc; namestnik tajnikov Albert Jeločnik; blagajnik Jakob Sedmak: namestnik blagajnikov dr. Fvgen Lampe; knjižničar Fran Kos: namestnik knjižničarjev Peter Bizjak.
+ Slavnost v Cerkljah. Prihodnjo nedeljo, dne 12. t. in., ob 3. uri popoldne, blagoslovi »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« v Cerkljah pri Kranju svojo zastavo. Slavnosti se udeleži »Slovenska krščansko-socialna zveza« z zastavo. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, dne 12. t. m., z opoldanskim gorenjskim vlakom. Vabimo somišljenike in somišljenice, da se pridružijo temu izletu. Kdor se želi udeležiti, naj to javi s svojim podpisom v vpisni knjigi, ki je na razpolago v društvenih prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Naša društva, posebno društva na Gorenjskem, prosimo, da se slavnosti udeleže s svojimi zastavami. Na svidenje v nedeljo popoldne v prijaznih Cerkljah! — Odbor S. K. S. Z.
+ Aiera Nebenfiihrer. Iz deželnega dvorca se nam piše: Osebne spremembe pri upraviteljstvu deželne bolnice so vzbudile neko razburjenje, ki je z ozirom na občutljivost naše javnosti siccr umevno, ki pa vendarle izvira iz napačnih premis. Konstatovati je pred vsem treba, da Nebenfiihrer ni imenovan upraviteljem, od-nosno nadupraviteljem deželne bolnice, kajti do tacega imenovanja deželni odbor niti pravice nima. Nadupravitelja sme imenovati le deželni zbor. Nebenfiihrer je in ostane pisarniški pristav, poverjena mu je le za trenutek posebna začasna naloga, voditi upraviteljstvo deželne bolnice do tistega časa, ko deželni zbor sklene o vpo-kojitvi dosedanjega nadupravitelja in mu imenuje naslednika. Nebenfiihrerju se tudi niti provizorično ni odkazal delokrog nadupravitelja, kajti podrejen je izrecno začasnemu voditelju bolnice — mej tem ko siccr nadupravniško mesto stoji na isti stopinji, kakor ono ravnatelja, tako da ni nihče drugemu podrejen. — Skratka: sporni ukrep deželnega odbora je strogo začasna odredba, ki v nobenem oziru ne prejudicira svojedobni odločitvi deželnega zbora. Deželni zbor bode popolnoma svobodno sklepal o imenovanju upravitelja deželne bolnice in Nebenfiihrer se vsak hip pokliče lahko nazaj na svoje lastno službeno mesto kot pisarniški pristav deželnega stavbenega urada. Da pa je tre-notno sporna odredba bila potrebna, za to jamči znana okolnost, da je bila v deželnem odboru sklenjena soglasno, ker je bil deželni odbor prisiljen nenadoma nekaj ukreniti.«
X Medicinski kongres se je pričel 6. t. m. na Dunaju. Kongres je pozdravil naučni minister dr. Marchet.
158. odborova seja »Matice Slovenske« dne 3. aprila l()08. Letošnji občni zbor »Matice Slovenske« bo v ponedeljek. dne 25. maja ob 8. uri zvečer v ljubljanskem »Mestnem domu«. Publikacije za leto 1908. se bodo tiskale vsaj v 4500 izvodih; za tisk Zbornika, Zabavne in Hrvatske knjižnice ter Prevoda iz svetovne književnosti sc razpiše natečaj; knjige morajo novembra biti v Ljubljani pripravljene za ekspedicijo. Sprejmejo sc nekateri rokopisi in določijo recenzenti novim. Od zadnje odborove seje jc društvu pristopilo vnovič ali na novo 40 članov. — Za leto 1908. izda »Matica Slovenska« sedmero knig (med temi 3. ilustrirane). 1. Zbornik ^znanstvene razprave o početkih naše književnosti v protestantski dobi; slike). 2. Knez. knjižnica (Cankarjev spis »Novo življenje«; jubilejni spis o Vatr. Jagiču). 3. Zabavna knjižnica (poleg pripovednih spisov drama Zofke Kveder Je-lovškove: »Amerikanci«). 4. Hrvatska knjižnica (komentirana isterska priča VI. Nazora »Veli Joža« umetniški opremljena).
5.	Prevod Goethejevega »Fausta«, I. del.
6.	Strekelj, Narodne pesmi. 7. Scidl, Kamniške ali Savinjske planine, II. del (s slikami).
—	Vlak povozil je v nedeljo ob pol štirih zjutraj pomožnega čuvaja Jakoba lleršiča med Postojno in Rakekom. Ko sta se dva vlada srečala, je stal na progi in bil na mestu mrtev. Zapušča štiri nedorasle otroke, najstarejši je star pet let. — Vzrok je to, ker se je odpravilo žvižganje, ako sc dva vlaka srečata. Enega je gledal, drugega ni videl, iu ta ga je povozil.
—	Kranjskogorska podružnica »Siov. planinskega društva« je imela v nedeljo zvečer svoje izvanredno občno zborovanje pod iiačelništvom g. dr. l ičarja v prostorih g. Šinerca v Mojstrani. Načelnik pozdravi vse navzoče, posebni »Zivio« se je glasil g. župniku Aljažu. V kratkih potezah se predsednik spominja razgovora zadnjega zborovanja na Hrušici glede koče na Golici, glede podružničnega sedeža ter posebno razpora med člani jeseniškimi in onimi v gornji dolini, naglaša zjedinjenje med temi ter pravi, da jc pripravljen za vsak trezen kompromis, ker sc ne gre za častno, ampak delavno nalogo podružnice. G. Susteršič od osrednjega odbora je tudi tega mnenja, misleč, da se bo še mnogo Jeseničanov pridobilo ter pojasni § 8. društvenih pravil. Nato da g. načelnik na glasovanje: so li gospodje zborovalci zadovoljni s tem, da se volita dva odbornika na Jesenicah in dva v gornji dolini ter istotako tudi namestnika, da se doseže zjedinjenje. Temu predlogu so zborovalci sicer pritrdili, pa le bolj s težkim srcem, meneč: če noče kdo biti z nami, bodimo pa sami, kaj pa jih hočemo siliti; saj še nobenega Jeseničana tukaj ni. — Proti koncu se je naglašala še vzajemnost med planinskim in prometnim društvom za tujce, kjer se je splošno izražala nevolja radi tega, ker sc v reklamnih podobah prometnega društva ni sprejela nobena slika krajev iz gorenje gorenjske doline. Načelnik zaključi zborovanje z zahvalo za veliko udeležbo.
Trije Robinzoni. V Borovnici so prenočili v ponedeljek večer trije dečki iz Celovca, ki so šli križem sveta iskat Ro-
binzonov otok, da bi živeli na njem. Prišli so že po stezi proti Kožljeku do pod »strmca« ter so se namenili prenočiti v gozdu. Najstarejši ima 13 let in sc piše Rech-mann Alojzij, drugi 12 let Biirger Jože in tretji, Werluschnig Jože, 11 let. Vsi trije so gojenci zavoda sv. Vincencija v Celovcu. Najstarejši je bral knjigo o Robinzonu in je navdahnil še tri druge za otok Robinzonov in njegovo življenje. Četrti se jim je vrnil radi slabosti od Drave nazaj, sami so pa srečno dospeli semkaj po osemdnevnem potu. Prenočili so v hlevih, dvakrat v gozdu. Na vsak način so hoteli priti do morja in videti otok Robinzonov, a načrt jim je prestrigla roka orožnikova. Seveda potujejo brez denarja. In vendar bo vrnitev vsaj najmlajšemu težka, ker ne bo zazrl zaželjenega otoka. Pač hrabri dečki !
—	Umrl je v Dekanih bogoslovec g. Karol Valentič, star 2.3 let.
—	Imenovanje. Finančni konceptni praktikant Ivan Korbar je imenovan za finančnega koncipista ad personam v X. činovnem razredu.
—	Novi glagolski rokopisi na Dunaju. Varaždinski profesor dr. Ivan Milčetič jc našel v dunajski dvorni knjižnici več istrskih glagolskih rokopisov iz 15. stoletja. Te spomenike izda jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu.
—	Zadušnica za Strossmayerja. Jugoslovanska akademija da jutri, dne 8. t. m. služiti sv. mašo zadušnico svojemu pokrovitelju in dobrotniku vladiki Strossma-yerju v cerkvi sv. Marka v Zagrebu.
—	Železnica Škofja Loka - Železniki. Odbor za preddela zgradbe železnice Škofja Loka-Železniki sklicuje na dan 12. aprila v Železnike občni zbor.
—	Preineinba posesti. Vdova okraj-* nega sodnika, gospa Amalija Žerjav v Ljubljani, je kupila od g. Karola liudabiu-nigga hišo št. 75 v Gorenji Šiški za 39.000 kron. — G. Iv. Novak v Spodnji Šiški je prodal svojo hišo št. 23 trgovcu g. Jerneju Glaviču za 27.000 K.
—	Mrtvega so našli v Št. Jerneju v nekem hlevu kočarja Franceta Hočevarja iz Breške vasi. Zadela ga je kap.
—	Požrtvovalen župnik. Župnik Fer-do Hrdy v Sv. Lovrencu blizu Labina poučuje že tretje leto brezplačno 135 šolskih otrok, ker je šola ostala brez učitelja. Nerazumljivo je, da požrtvovalnemu duhovniku šolska oblast ne da niti običajne nagrade, ki se je drugod daje pomožnim učiteljem. Menda hočejo, da bi se župnik naveličal in bi bili otroci brez pouka?
—	Izpremembe pri avstrijskem Lloy-du. Predsednik upravnega sveta avstrijskega Lloyda Ernst vitez Becher gre v pokoj. Tudi generalni ravnatelj Albert Frankfurter se umakne, ker ne more izpolniti obljub, ki jih je delal pred nastopom službe. Na temelju pogodbe sprejme ob odstopu 500.000 kron odpravnine, njegova soproga pa 15.000 kron pokojnine.
—	C. kr. skladišča v Trstu sprejemajo zopet brez izjeme vsakovrstno blago za Trst prosto luko. Zatorej se sprejema od danes naprej brez izjeme vsakovrstno blago za Trst prosta luka c. kr. drž. in Trst prosta luka Južna železnica.
—Slovenski klub »Lipa« v Zagrebu. Hrvatska deželna vlada je odobrila pravila zagrebškega slovenskega kluba »Lipa«. Vsled tega se vrši v četrtek 9. t. m. ustanovni zbor kluba v gostilni »K mirnoj kolibi« v Preradovičevi ulici št, 31. Pri tej priliki se bo sprejemalo nove člane.
—	Gledališka godba v Zagrebu se pomnoži za šest godcev, da odslej pri operah in operetah ne bo treba iskati pomoči pri vojaški godbi. Poleg tega se nastavi drugega kapelnika. Bržkone se bo angažiralo dirigenta osijekše gledališke godbe, Ho-raka, ki je dovršil konservatorij.
—	Gledališki ravnatelj ponesrečil. Bivši osiješki gledališki ravnatelj Edmund Spillern je prišel v Draždanih pod električni tramvaj ter bil težko poškodovan. Spillernu bodo morali odrezati levo roko.
V	Draždanih se je nahajal, da angažira igralcev za svoje društvo.
—	Pasji kontumac je proglašen v Zagrebu in v sosedni občini Odra.
—	Nesreča na železnici. Na lokalni železnici Osijek-Nova Kapela-Batrina se je zgodila med postajama Ljeskovica in Čaglin grozna nesreča. Pripeljala se je s strme ceste čez progo delavka Sofija Ozo-njak-Petkovšek, vlak jo je zgrabil in z vozom vred raztrgal na kose. To se je zgodilo pri belem dnevu. Krivo ni samo ozemlje, vsled katerega prihajajo poti, ki križajo progo, s strmine, marveč tudi slaba ureditev železnice. Stare lokomotive nimajo zavor, da bi se lahko vlak ustavilo. Tudi ni nobenih pregraj. Na tej progi se nesreče vrstijo druga za drugo.
—	Ponesrečen Slovenec v Ameriki.
V	Centerville Colo v Ameriki jc šel rojak Nikolaj Bajuk podirat neko skalovje. Pri tem je Bajuku priletel na nogo kamen in mu jo zdrobil.
—	Avstro-hrvatsko parobrodno društvo gradi dva parnika v Malem Lošinju. Imenovala se bosta »Frankopan« in »Kvarner«. Društveni znak bo sedmero-žarna zvezda s sidrom in črkama A. H. Delnice po 50 K so še na prodaj v »Posojilnici« v Pulju.
—	Krvavi pust v Cresu. Občinski redar, ki je na pustni torek v Cresu sekal s sabljo Hrvate in Hrvatice, ker so prepevali nedolžne narodne pesmi, je odpuščen iz službe. »Bridko« sabljo si je baje obesil v svarilen spomin na častno mesto svoje sobe.
—	Cvetni korzo v Opatiji. Na velikonočni ponedeljek popoldne bo v Opatiji cvetni korzo, pri katerem bosta svirala vojaška godba in ciganski orkester.
—	Slepar. Po kamniškem okraju se je klatil zadnji čas okoli 35 let star, čedno oblečen človek in ondotnim prebivalcem pripovedoval, da jc poslan z nekim patrom pobirat milodare za nov oltar v romarski ccrkvi na Brezju. Sleparju jc šlo več ljudi na limanice. Torej pozor v drugih krajih.
k Za notarja sta imenovana notarska kandidata dr. Karol Maurer za Sovodenj in dr. Josip Kraiger za Podklošter.
Štajerske noulce.
š Celjski odvetniki v pokoju. Dne
t. mes. je tudi dr. Hrašovec izstopil iz odbora političnega društva »Naprej«. Zdaj ni noben celjski slovenski odvetnik v kaki politični organizaciji, ampak samo odvetniški uradniki.
š Politično društvo »Naprej« v Celju sc je na občnem zboru 4. t. m. popolnoma poliberalilo v odsek »Narodne stranke«. Odbor je sledeč* predsednik dr. Gvido Sernec, sin odvetnika dr. Josipa Serneca, odborniki dr. Ljudevit Stiker, Ivan Rebek, dr. Janko Sernec, Jože Sevčnikar, dr. Er-nest Kalan, Franjo .lošt, Anton .lošt in Lj. Furlani.
š Umrl je že minuli teden zidar Ma-jer iz Trbovelj, kateri se je ponesrečil pri stavbi nove davkarije v Celju. Zapušča ženo. s šestimi otroci.
š Glede slovenskih ljudskih šol v Celju zahteva »Naprej«, da se zgradi deška šola na že kupljenem zemljišču v mestu Celju in da se ustanovi javna dekliška šola za okolico; slovenska spodnja gimnazija naj se razširi v popolno višjo gimnazijo. Zdaj pa le na delo! Zahtevamo to že dolgo, nc zgodi se pa nič.
š Nesreče pri splavih v Celju. Dne 5. t. m. je zadel splav ob kapucinski most. En splavar je pri tem padel v Savinjo, ki je zdaj narastla, se boril z valovi do železniškega mostu, potem pa izginil v valovili. Drug splav jc zadel ob kobilo pri pečovni-škem mostu; en splavar je pri tem splezal na kobilo, drugega so rešili. Zopet nekemu drugemu splavarju jc strlo nogo med splavi, ranjenca so prenesli v bolnišnico.
Llubllanske noulce.
lj Prestavljeno vojaštvo. I )anes popoldne se ic s poštnim vlakom skozi Ljubljano peljal iz Krem/a v Pulj oddelek 5 pi-jonirskega bataljona s 5 časti iki in 90 vojaki. Ob 2 45 popold. sc je peljal skozi naše mesto s posebnim vlakom iz Budir.ireate v Rovinj 24. lovski bataljon z enim štabnim in 24 drugimi častniki, s 368 vojaki in 9 konji. Ob 12*48 po polnoči pa se pelje s posebnim vlakom z Dunaja v Trst 4. bošnjaški pešpolk s 5 štabnimi in 67 drugimi častniki, s 111.5 vojaki in 29 konji. Na južnem kolodvoru so se ustavili le kratek čas.
lj Stavko nadaljuje danes 55 krojaških pomočnikov pri 25 mojstrih.
lj Izvošček — krojaški pomočnik. Včeraj je znani izvošček g. Kušar dosegel, da je njegovo krojaško spretnost občudovala cela vrsta stavkujočih krojaških pomočnikov. Stavkajoči krojaški pomočniki pazijo, da se stavko strogo vzdržuje, zato se je nek stavkujoči krojaški pomočnik zelo začudil, ko jc šel včeraj mimo Kunčevc delavnice in videl notri moža, ki je z zavihanimi rokavi, poln bombaža okolu vratu, vihtel likalnik in likal po suknu, da mu je postajalo vroče. Hitel je po prijatelje. Naenkrat je bilo pred delavnico polno stavkujočih krojaškili pomočnikov, ki so razburjeni razpravljali, odkod se je pritcpcl stavkokaz. Ta pa se ni brigal nič za različne prijaznosti, ki so mu letele na uho, in je venomer izjavljal, da bo delal naprej. Končno jc vendar eden stavkujočih pobližje pogledal stavkokaza in spoznal v njem izvoščka g. Kušarja, ki je sle-kel v Kunčičevi delavnici svoj jopič, vzel likalo v roke, in tako »potegnil« stavku-joče pomočnike. Splošen smeh je bil zaključek Kušarjeve šale. Gosp. Kušar je dobil mnogo častitk, da je tako sijajno izkazal svoj vsestranski talent. Menda se sedaj po tej »preizkušnji« g. Kušar resno bavi z mislijo, da otvori — konfekcijo.
lj O občnem zboru bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov smo morali poročilo odložiti za prihodnjič. Zdravniku g. dr. Zajcu se je soglasno izrekla zahvala za vzorno delovanje.
Ij Samoumor bivšega lekarnarja deželne bolnice. Danes je prišla iz Bjelovara v Slavoniji vest, da se je ondi z revolverjem ustrelil v sence suspendirani lekarnar tukajšnje deželne bolnice Gjergerac. Bil je takoj mrtev.
Ij Smrtna kosa. Na Poljanski cesti je umrl g. Andrej Verhovec. — V Gradcu je umrla gospa Lujiza Hafner, soproga bivšega restavraterja na južnem kolodvoru. — Na Nemškem je umrla 24 let stara Ljubljančanka Emilija Kaderžabek.
— Nasilna delavca. V noči od nedelje na ponedeljek se je vračala soproga nekega železniškega uradnika s svojima dvema hčerkama iz Ljubljane v Spodnjo Šiško. Na Marije Terezije cesti sta jih srečala delavca Ivan Pustišek, rojen 1887 v Brezovici, okraj Brežice na Štajerskem in Franc Čatar, rojen 1. 1887 v Novi vasi, pristojen v Št. Jurij, okraj Celje. Navedena sta mimoidoče tako sirovo nadlegovala, da je bila gospa primorana poklicati na pomoč ondi službujočega policijskega stražnika. Ko jc isti došel in zahteval, od na-padovalcev imena, mu jih nista hotela povedati, temveč se spustila v njega; ga zgrabila za vrat in suvala v prsa. Stražnik primoran se braniti s sabljo, je udaril Ča-tarja po desni roki, Pustišeka pa po levi rami, na kar sta obadva pobegnila. Pusti-šeku sc je posrečilo odnesti pete, Čatar pa se je pri begu zaletel v zaprto prečnico na mitnici z glavo s tako silo, da je padel na tla in obležal nezavesten. Pri tem se je tako poškodoval, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. IJbeglega Pustišeka je policija drugi dan izsledila in radi javnega nasilstva izročila c. kr. deželnemu sodišču.
Sclinitzer ni izobčen.
M o n a k o v o, 7. aprila. Profesor Sclinitzer ni izobčen, kakor so poročali liberalni listi. Bavarski naučili minister je Schnitzerjev dopust podaljšal tudi še za poletni tečaj, kar v Vatikanu smatrajo za-zdaj za zadostno.
Duhovnik —- izumitelj.
B e r o I i n, 7. aprila. Elektrotehnik prelat prof. Cerebotani je izumil aparat, ki prenaša na velike daljave rokopise in risbe. Princip izuma je, da se konstruirata s čisto enakim gibanjem, ki ga povzroča od-pošiljatelj. Monsignor Cerebotani je slovit elektrotehnik; izumil je že avtomatiški telefonski številnik in pisalni stroj za daljavo (»Elektroteledaktylo«).
Gospa Toseli
bivša saška prcstolonaslednica jc naznanila, da se loči od Tosellija in da se vrne v Nemčijo.
Telefonsko In brzolouna poročilo.
DANAŠNJA SEJA DRŽ. ZBORA.
Dunaj, 7. aprila. Predsednik dr. Weis-kirehner je otvoril sejo ob 11. uri 15 min. dopoldne. Najprej so se vrstili poslanci z dejanskimi popravki. Sternberg je obžaloval, da je rekel o nemškem poslancu dr. pl. Stranskem, da je židovskega pokolje-nja. Sternberg je izjavljal, da je to misel vsled tega, ker ima dr. pl. Stransky semit-sko zunanjščino. Kar se tiče trditev češkega agrarnega poslanca Bergmana, izjavlja Sternberg, da so izmišljotina. Berg-man' naj jih le ponavlja izven zbornice in brez varstva imunitete. O nekaterih Berg-manovih trditvah bo obračunil z Bergma-nom na drugem polju.
Dunaj, 7. aprila. V današnji seji drž. zbora so se pri govoru posl. Stelzla jako ostro spoprijeli social. demokratje in nemški liberalci. Bilo jc mnogo vrišča. Poslanec Choc jc predlagal, naj se o nujnosti vojaškega kontingenta po imenih glasuje. Predlog je bil dovolj podprt. Nujnost je bila sprejeta s 303 glasovi proti 122. Sedaj zbornica meritorno razpravlja o vladni predlogi.
DVOBOJ STERNBERG BERGMAN.
Dunaj, 7. aprila. Radi izraza poslanca Bergmana, da je Sternberg parlamentarni abces in krščanski nepridiprav, jc grof Sternberg poslal Bergmanu svoje priče. Bergmanove priče so vprašale na vojnem ministrstvu, ako Sternberg sploh more dati satisfakcijo. Po dobljenih pojasnilih so Bergmanove priče izjavile, da Sternberg ne more dati zadoščenja iu se zato dvoboj nc more vršiti.
NUJNOST ZA PREDLOG O DELAVSKEM MINISTRSTVU ZAGOTOVLJENA.
Dunaj, 7. aprila. Po dolgi konferenci pri ministrskem predsedniku je zagotovljeno, da bo nujnost predloge o delavskem ministrstvu sprejeta. Nemci in Čehi so
opustili odpor proti nujnosti. Pro^i nujnosti bodo glasovali samo socialni demokratje.
LJUTOMERSKI OKRAJNI GLAVAR.
Dunaj, 7. aprila. Poslanec dr. Korošec in tovariši so v današnji seji drž. zbora in-terpelirali radi uradnega poslovanja ljutomerskega okrajnega glavarja.
ČRNOGORSKI KNEZ V BEROLINU.
Berolin, 7. aprila. Črnogorski knez tu ni bil nič ofic. sprejet. Ob 11. zvečer odpotuje v Belgrad.
AVSTRIJA DOBI POSLANIŠTVO NA CETINJU.
Dunaj, 7. aprila. Cesar je določil, da se dosedanje avstrijsko zastopstvo na Ce-tinju poviša v poslaništvo. Avstrijski zastopnik na Cetinju baron Khun je imenovan za izrednega avstroogrskega poslanika.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 7. aprila. Tu je umrl bivši vseučiliški profesor in (znani naravoslovec, dvorni svetnik dr. Ludovik Schmarda, star 89 let.
TRŽAŠKA VOLIVNA REFORMA.
Trst, 7. aprila. Minolo soboto je imel zopet sejo pododsek, ki razpravlja o poli-tično-narodnem sporazumljenju, v kolikor je to v zvezi z volivno reformo. Doslej so pogajanja med večino in manjšino — med Slovenci in Italijani — ostala brezvspešna, vsled česar je sklicana za danes opoldne plenarna seja odseka samega.
OŠPICE IN KOZE V TRSTU.
Trst, 7. aprila. Tukaj so ošpice nastopile epidemično. Prošli teden je bilo 18 smrtnih slučajev. Najbolj se bolezen širi pri Sv. Jakobu. Ravnotam se je pripetil en slučaj koz.
NEMŠKI TRGOVCI IN INDUSTRIJALCI ODPOTOVALI V SOFIJO.
Budimpešta, 7. aprila. (Ogr. biro.) Člani društva berolinskih trgovcev in industrijalcev so opoldne s posebnim vlakom odpotovali v Sofijo.
DEVETA MAŽARSKA ŠOLA POD RAUCHOM.
Zagreb, 7. aprila. V Kreštelovcu. okraj Daruvar, se bo otvorila mažarska šola. To jc deveta mažarska šola. ki se otvarja pod Rauchovo vlado.
HRVAŠKI SABOR BO SKLICAN?
Budimpešta, 7. aprila. Neka tukajšnja lokalna korespondenca poroča, da bo hrvaški sabor 7. maja vnovič sklican k zasedanju.
OBRAVNAVA PROTI VLOMILCU WA-SINSKEMU.
Lvov, 7. aprila. Obravnava proti vlomilcu Wasinskemu in 29 njegovim tovarišem radi vlomov iu umorov se prične 10. maja in bo trajala 12 do 15 dni. Povabljenih bo nad 60 prič. Oblasti so od vlomov dobile nazaj le 100.000 K, ostale svote ima Wasinski gotovo zakopane.
KRVAVE VOLITVE NA PORTUGALSKEM.
Lizabona, 7. aprila. Pri volitvah v Alcantara so volivci protestirali proti nepravilnemu štetju. Nastal je pretep, v katerem je bila ena oseba ubita, več ranjenih. Na nekem drugem volišču so napadli volivci kavalerijsko patruljo s kamenjem, na drugem zopet se spoprijeli s policijo, ki ie rabila orožje in mnogo oseb ranila, nekaj celo ubila.
Poslano.
Obstanek malih mojstrov napram pomočnikom je sila težavna stvar. Na roke mojstrom radi stavke gredo gosp. naročniki, ker skoraj vsak naročnik, ki je pri enem ali drugem krojaškem mojstru naročnik izjavi, da je nastop radi plačilne tabele, ki je previsoka za ljubljanske razmere, opravičen in da rade volje počaka dva, tudi tri mesece, da bode obleko dobil. Mojstri so mislili, da nima slavno občinstvo simpatij do njih, a hvalevredno se moramo izraziti, da so naši naročniki galantni in vse pohvale vredni v tem oziru. Kajti pri tej konkurenci, katero ima danes mali mojster, je nemožno, da bi sc mala obrt še obdržala na površju. Zato mojstri izražajo najtoplejšo zahvalo gospodom naročnikom, ker rade volje čakajo, da sc jim obleka izgotovi, ako tudi še-le čez par mesecev.
Kroja&ki mojstri.
Odtok uofle pospežujožo. kisline raz-i V J L J 1 redčuloce. K::.'
Bil H ^m i W lilhlon vrelec proti vodni A J| H W m ■ kislini, trganju, diabtes, ž«lod nemu in drevesnemu k taru, bolezn m v mehurju In ledvicah itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12-11 pri Mih. Kisinerju.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 7. aprila.
FSenica za april ....
Pšenica za maj.......
Pšenica za oktober.....
Rž za april . ......
Koruza za maj.....
Oves za maj......
Efektiv: vzdržno.
i V
10 97 1095 9 42 9 76 626 7l8
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem >06 2 m, srednji tračni tlak 7360 mn.
J	Cas *p* 10TUl)b	atun)b barometri * ran	L MIl.pB- ratura po Uohljt	VatruTi	Nebo	M M 3 tt S D s |a >
6	9. iveC	731 4	»•5	sr. svzh.	del. jasno	
	7. ljutr.	292	44	sr. s-vvzh.	obl.	63
	'&. pop	308	92	sr. svzh	dež	
Srednja včerajšnja tem, 6-5' norm 7 T
Izjava.
Jaz podpisani Valentin Kobal, posestnik iz Zg. Kašlja št. 31, obžalujem, da sem obdolžil svojega brata Janeza Kobal, posestnika iz Zg. Kašlja, tatvine, izjavljam, da je moj brat Janez Kobal popolnoma nedolžen, obžalujem, da sem ga po krivici obdolžil in se mu zahvaljujem, da mi je veliko krivico, katero sem pro-vzročil, odpustil.
Valentin Kobal
842 l—l	posestnik iz Zg. Kašlja.
Ob neprecenljivi izgubi svoiega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Frica Novak-a
hotelirja in kavarnarja v Ljubljani
izrekam v svojem ter v imenu svojih nedoletnih otrok Minke in Fricka !| vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za izkazano sočutje in mnogo-brojno in časteče spremstvo pokojnika k večnemu počitku najiskrenejšo zahvalo. - Osobito in presrčno pa se zahvaljujem cenj. načciniStvu in gg. članom gostilničarske zadruge za pol-noštevilno udeležbo, društvu gostilni-čarskih in kavarnarskih nastavljencev, telovadnemu društvu .Sokol* v Ljubljani, strelskemu klubu .Triglav", ljubljanski društveni godbi za častno spremstvo in poklonjene krasne vence, kakor tudi pevskemu društvu .Slavec" za tolažbepolno petje, dalje vsem ostalim darovalcem prekrasnih vencev.
Marija Novak.
V Ljubljani, 7. aprila 1908.
Mlinar,
27 let star,	izučen na večje valjčne mline, želi
vstopiti v	službo v kakem večjem štul-mlinu,
da bi se še	nadalje izvežbal. Leraac Pirnat,
Studa št. 18,	pošta Domžale.	843 1—1
Zahtevajte zastonj -
ta franko bmI *«Hkl„ bogato llnrtr.va.l glavni cenik i nad 3000 illkaml vieb »ril alkelnaitlb, irebrolb In ilatlb or, kakor todl »irb vrat solidnih zlatnlo In arcbrnln, god-bcnrga orod|a, (tkltncga In nra|altfa blaga po Izvirnih tovarniških cenah
Nlkel remont, ara......
ivlc. Izvir. „Roikont" pit. or> rtglatr, ..Adler Roikopl ", nlkel. remont • aldro.......
Ooldln rem. ura ,,Luna", kot«»|e ■
dvolnlm plaičrm......
arebr. rem. are ,,Olorl»" . .
dvo|nl pleU .
pero
rsska Tal* nlkel ara clllnd. z
oklep, verlllca z rinčko ne In karab.,
I — I —
r— »m
S'40
IJ'50
a-so
» «0 M
______ 15 gr telke
____ ____________________.,Luna" koles|em
m ■ kakavtc* K SM, budilka K 2 90, kubln|aka ar* K j — Ivarcvaldaka ara K 2 80. Za v tak* uro Urin« pismena |*mitvol ,— Mfr-V rhttiti Zamen* d*»ol|ena, ali den« naz«|l f*r»» lovsrnu is tire ttonms Konrad, k .<* fcff. dvorni »vložnik v Mostu (BrQi) 654, Četico.	231» t—A
SupavMedvodah
ob glavni cesti, kjer se odcepi kanton. cesta v Škofjeloko, lesena, s slamo krita, v dobrem stanju, dolga 13, široka nad 8 metrov, se proda iz proste roke za 500 kron. Kupci naj se oglase pri Lovro Kav« 6i£u v Medvodah 4. 819 3—3
Nova hiša na Bledu
z lepim vrtom ter dobro pitno vodo pred hišo se proda.
Pojasnila daje Anton Marolt, krojač, Bled-Grad 141. 793 io-s
D'
Kašelj
nO
naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček sleza pristni karolinodolski
Davidov čaj
1 zavoj 40 h. — Edina izdelovalnica lekarna
pri „češki kroni".
--Praga — Karolinin dol. ——
Dobi se v leknrnnh ali nnravnost, čc se vpošlje f 0 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani iekaina pri latem orlu** Jurčičev trg.
{sred ponarejanja.
Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis
A- Ferkl. 4fi
Menpferd-lilijM-mlečno-milo.
Najmilejše milo za kožo.
67-i 40—4
aiMfe^MMBaia——ka>«Maaai—
Bolečine živcev in revmatične
e le
pomirilo in ozdravijo z
A M PHOlROMENTHOli
Cena steklenici S"v. Dobiva sc v lekarnah ali direktno, če se vpošlje K 180 12 steklenici) franko pri edini izdelo-valnici Vostrebnlovl lekarni, Praga-Karollnln dol. Zaloga: Lekarna H. MardetschISger, Ljubljana, Jurčičev trg. D3* Pozor pred ponare]an]l '»Ji,
Slavnemu občinstvu, posebno pa prečastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro urejeno
podobarsko in pozla-tarsko obrt
v Mfolfovih ulicah 6t. I
nasproti frančiškanske cerkve
ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavlja kolikor možno umetno ln fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih.
Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela I 466 Z odličnim spoštovanjem 52—(>
Aleks. Gotzl
podobar in pozlatar.
Frof.Fawlow
označuje
na podlagi točnih preiskav zdrav t e k za najmogočnejšega zbujrvalca sekretorsdih lelodčnih iivcev. Prav odlično pa zbujajo tek. krepe ielodcc In olajšajo bolečine prave Brodyjeve Jelodčne kapljlu«. P« speiujejo opravila prebavnega dela, slast do jed|, odstranjajo telesnemu dobrobitn ikndljivo napenjanje, čezmerno tvo-ritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje prebave. Dobi se v lekarnah. C. B r a d y, lekarnar, Dunaj I. Flei^hmarkt 1462, razpošilja šest steklenic z* K 5'—, tri dvojnate steklenice za za K 4-50 franko. 2428 12—1
723 3 3
Kupijo se ie rabljene
stelaže
za apecerijsko in manufakturno obrt.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Jos. Senica, trgovec, Blagovica pri Lukovici.
Hiša
695 9
na Bledu
se proda iz proste roke na zelo ugodnem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, 2 kletij, 1 orala vrta. Da se tudi v najem.
Več se izve pri Antonu Slivniku na Rečici št. 54.
Veletrgovina dalmatinskega vina
Br. Novakovič
Ljubljana. — Telefon št. 244.
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primnrju
v Dalmaciji.
Priporočajo sl. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah.	645 80—8
===== Ceniki in vzorci poštnine prosti. =====
Jy(oderna svilama blu^e
in nakit, barjuni, pliii, čipkasto blago, čipke, v laiki, svilene vezenine, pajčolani, čipkast ovratniki, modni trakovi. — Novosti vedno v največji izberi pri
?. JV(affdič, Zjubljana, Prajernove ulice štev. 7.
766 2 b

Svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da pri meni pomočniki ne štrajkajo, marveč imam pomnoženo š t e t a I o najboljših moči.
Prevzamem tedaj lahko vsako naročilo in ga točno in najbolje izvršim.
A. KUNC. krojaški mojster,
Dvorni trg štev. 3.
841 2-1
li®mwlffifl;

prue Kranjca ^IamoiRar^o zadruga v IY{cog|ti
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12—14
slamnikov,
Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in trgovoem.
Zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Podlesnik mL Ljubljana, Stari trg 10. Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
691 28
V Angleškem skladišču oblek
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklioe, dečke in otroke že sedaj za lastno oeno*
O. BERNATOVIČ, Ljubljana,Mestni trg 5.
Podružnica i v Spijetua i
Qal«l*k» glavnica I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vlogo na knjižico in na tekoči račun ter je obrestuje od dna vloge po
žf®^ 4VI0. "•S
Podružnica ■ v Celovou. i
I Rezervni fond i i i i K S 190.000. i i i