lp kc dl se >0 pa en 3Z( LETO XI 5 maj 1985 glasilo szdl občine logatec Priprave na skupščinske volitve Evidentiranje v preozkih ter v kadrovski komisiji. Sprejet bil sklep o izvolitvi nove volilne »misije v občini. Za Predsednike IO KK SZDL in IO ZS so bila organizirana posve-^ania, kjer so bili seznanjeni s pokom evidentiranja, z roki, vlogo IO \SZDL in IO OO ZS ob evidenti-n)u ter kadrovsko težo, ki jo posa-Bzr" organ lahko ima ob popolnje-'niu Posameznih delegacij in vodil-h mest v DPS. Pogovorili smo se, 1 b° prvi pregled evidentiranih 31. i 1985. Tako lahko danes na pod-V zbirnih poiočil ugotavljal ^ krajevnih konferencah SZDL j/10 Pričeli z evidentiranjem kandi- '°v za opravljanje delegatskih in jdllr|ih funkcij v skupščinah DPS in Jb v začetku februarja. K evidenti- 'n,u so pristopile vse krajevne terence v občini. ,i 0 31. marca 1985 so v krajevnih . '"'erencah evidentiral , *'e9acij 9 fnih ka združenih in 3 splošne delegaci vseh, ki so trenutno na vod- arno na- v sedem za skupščino DPS 92 ndidatov, v 12 posebnih, za — ni u o^jiv_»o 11 c uDioyu^' skupščine samoupravnih inte- resnih skupnosti kandidatov Skupno je bilo v krajevnih konferencah evidentiranih 470 možnih kandidatov za nosilce delegatskih funkcij. V krajevnih konferencah so evidentirali deset možnih kandidatov za nosilce družbenih funkcij na nivoju občine in eno možno kandidatko za družbenopolitični zbor SO. Tudi v IO OO ZSS smo pričeli z evidentiranjem kandidatov v februarju. Vse OO ZSS v OZD evidentiranja še niso opravile. V zbor združenega dela in SIS je evidentiralo 13 (od 26) OZD in skupnosti, ki imajo delegatska mesta. Med tistimi, ki te naloge niso opravili, so OZD z manj kot 30 zaposlenimi. Za delegate v delegacijah za skupščino DPS so v 14 OZD in skupnostih oblikovali 14 delegacij in evidentirali 162 delegatov, za skupščine SIS pa 10 posebnih. 20 združenih in 7 splošnih delegacij. Skupaj so evidentirali 438 delegatov. V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih je bilo v občini Logatec do 31. marca evidentiranih 1070 možnih kandidatov za opravljanje delegatskih funkcij. Od skupnega števila evidentiranih je 30 % žensk in 17 % mladih do 27. leta starosti. Zadovoljni smo lahko s številom evidentiranih žensk, ne pa tudi s številom mladih. Aktivnosti v krajevnih konferencah lahko ocenimo za zadovoljive, čeprav po posvetu s predsedniki KK SZDL in obiskih v nekaterih krajevnih konferencah ocenjujemo, da je evidentiranje možnih kandidatov potekalo v preozkih krogih, v glavnem samo na razširjenih sejah predsedstev krajevnih konferenc. Takšno stanje je tudi v TOZD, kjer so evidentirali v glavnem na IO 00 ZSS. V bodoče moramo zagotoviti večjo širino evidentiranja tako v krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Muhasto je vreme letos. Fotografiji kažeta le delček vremenske muhavosti. Zasnežen je v ponedeljek, 29. aprila, sameval Grajski park v Gornjem Logatcu. Organizatorji prvomajske proslave pa vseeno niso obupali. Kljub snegu so stekle priprave na prireditvenem prostoru. In kot bi vreme hotelo popraviti vsaj del svoje nestanovitnosti, je v sredo, na delavski praznik, razveselilo vse, ki so se udeležili praznovanja v Gornjem Logatcu. Komisija za pripravo grba občine Logatec vabi vse, ki želijo pomagati pri vsebinski opredelitvi priprave grba, da svoja razmišljanja, mnenja in sugestije sporočijo na Skupščino občine Logatec, Tržaška 15, do 15. junija. Prvomajsko praznovanje delavcev Občinski sindikalni svet Logatec je letošnje leto prvič organiziral skupno praznovanje delavskega praznika. Kljub bojazni, da ne bo tako, se je prvomajsko jutro zbudilo v soncu in z budnico Pihalnega orkestra. Kmalu po 10. uri so se v grajskem parku v Gornjem Logatcu začeli zbirati delavci in občani, da bi skupno proslavili delavski praznik in 40-letnico osvoboditve. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v gozdarstvu in lesarstvu, tovariš Alojz Marolt V kulturnem programu so sodelovali združeni mešani pevski zbori, Pihalni orkester Logatec in recitatorji ter instrumentalisti Na slovesnosti je predsednik občine, tovariš Rudi Lipovec, podelil 15 državnih odlikovanj, s katerimi je predsedstvo SFRJ odlikovalo naše občane za zasluge pri delu. Občinski sindikalni svet se zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, skupnostim, društvom in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji prvomajskega srečanja Komisija za odlikovanja Skupščine občine Logatec na podlagi 4. m 6. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, štev. 3/78), odloka o priznanjih občine Logatec (Uradni list SRS, štev. 6/79) in pravilnika o podeljevanju priznanj občine Logatec RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LOGATEC »12. SEPTEMBER« Na podlagi določil odloka o priznanjih občine Logatec podeli Skupščina občine na slavnostni seji za občinski praznik »12. september« največ 5 priznanj organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim društvom, družbenim organizaci-iam in posameznikom za večletno ustvarjalno delo m pomemben prispevek k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, za dosežke na področju gospodarskih ali družbenih dejavnosti v občini Logatec. Razpis za podelitev priznanj traja od 25. maja 1985 do 25. julija 1985. Predloge za podelitev priznanj pošljejo predlagatelji v razpisnem roku na naslov Skupščina občine Logatec, Komisija za odlikovanja. Predloge za priznanja lahko podajo samouporavne organizacije oziroma skupnosti družbenopolitične organizacije, društva in drugi. Predlogi za podelitev razpisanih priznanj morajo biti pismeni in utemeljeni. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Komisija za odlikovanja Iz l Pi A *ek vna dru; spo obr obć ter 19C D tudi troli baš raze Ink I S Pov in p urej za Pov ki din. no 2.9 hali star __■ D Zal, •'8ke Praznovali bomo v Novem svetu Na aprilski seji zborov skupščine občine so delegati sprejeli tudi sklep o praznovanju občinskega praznika. Praznovali ga bomo v Novem svetu v krajevni skupnosti Hotedršica. Slovesna seja vseh treh zborov bo 14. septembra v novem planinskem domu, ki bi ga ob tej priložnosti tudi slovesno izročili svojemu namenu. V času od 2. do 14. septembra se bodo odvijale kulturne in športne prireditve v počastitev občinskega praznika. S i! N ;h l, V februarski številki Logaških novic je bilo objavljeno poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa DO Gradnik. Poročilo je bilo objavljeno v dogovoru z začasnim kolegijskim poslovodnim organom kot informacija o stanju v delovni organizaciji, ki ji je bil izrečen ukrep družbenega varstva. V zvezi z vsebino poročila je uredništvo dobilo nekaj prispevkov. Na zadnji seji, dne 6. 5. 1985, se je uredniški odbor odločil, da teh prispevkov ne bo objavil. Prizadeti naj sporna razmerja rešujejo z delovno organizacijo GRADNIK. Glasilo sporov namreč ne more reševati. Uredniški odbor - Vi tele iui Al A 'ite< I? delegatskih klopi Poročila o MDA delegati niso sprejeli Aprilska seja vseh treh zborov občinske skupščine je bila vsebinsko zelo pestra. Med pomembnejše točke dnevnega reda lahko uvrstimo obravnavo gradiva o mladinskem prostovoljnem delu, obravnavo in sprejem družbenega dogovora o varstvu, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, sPominskih plošč in drugih obeležij iz obdobja socialistične revolucije, Uravnavo in sprejem poročil družbenega pravobranilca samoupravljanja °bfrn Vrhnika in Logatec in Temeljnega sodišča Ljubljana - enota Vrhnika ter obravnavo in sprejem poročila kmetijsko zemljiške skupnosti za leto 1984. Delegati so obravnavali in sprejeli predlog odloka o družbeni kon- 13. maj - dan varnosti turi *ro|i cen (objavljamo ga v prilogi Lo-Baških novic) in osnutek odloka o raZQlasitvi drevoreda lip za spome-,llk oblikovane narave. Sprejet je bil tudi predlog odloka o Povprečni gradbeni ceni stanovanj ln Povprečnih stroških komunalnega ureJanja zemljišč v občini Logatec *a leto 1985. Po odloku znašajo Povprečni gradbeni stroški za m2 stanovanjske pov%šine 48.973,00 ln- Povprečni stroški za individual-^° komunalno opremo znašajo ■^15,00 din, za kolektivno komu-nalno opremo pa 4.373,00 din na m2 stanovanjske površine. I delegati so se precej časa zadr-Za'i ob obravnavi poročila o mladincem prostovoljnem delu. Menili so, da je poročilo preveč skopo in da ga je potrebno dopolniti. Zaradi navedb v poročilu, da nista izpolnila obveznosti po samoupravnem sporazumu o mladinskem prostovoljnem delu sta konkretna pojasnila zahtevala izvršni svet in samoupravna komunalna skupnost. Zaradi pripomb delegati poročila niso sprejeli in so zahtevali, naj se ga konkretizira. Glede samoupravnega sporazuma pa so menili, da ga je potrebno pregledati, preden bi njegovo veljavnost podaljšali. Ob tem se sprašujemo, kako je lahko tako gradivo sploh prišlo na dnevni red skupščine. Če je bilo nepopolno, nekonkretno in za razpravo neprimerno, bi to lahko ocenili že organi, ki delegatsko gradivo obravnavajo pred sejo skupščine. Srebrna priznanja OF za leto 1985 Na podlagi predloga žirije za podeljevanje priznanj OF je predsedstvo SZDL potrdilo predlog za podelitev petih priznanj Osvobodilne fronte a 'eto 1985. Srebrno priznanje so prejeli: V0JKO PREZELJ tel za aktivno 0 z mladimi, predvsem na podro-"lu telesne kulture. I ANDREJ LOŠTREK - za dolgolet-0 aktivno delo na družbenopolitič-^ j*j področju v krajevni skupnosti ►^te in samoupravnih organih °2D Valkarton. ANTON JERNEJČIČ - za ustano-' 6v in dolgoletno vodenje delovne organizacije Konfekcija in aktivno delo v organih krajevne skupnosti. FRANC MIHEVC - za dolgoletno aktivno delo na kulturnem in teles-nokulturnem področju ter aktivno delo v krajevni skupnosti Naklo. PEVSKO DRUŠTVO »TABOR« LOGATEC - za dolgoletno udejstvo-vanje na področju zborovskega petja. Srebrni znaki sindikata j ^ skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka sindikata je l^sedstvo ObS ZSS Logatec sprejelo odlok o podelitvi 4 srebrnih zna- sindikata. Priznanja so prejeli: *ki IVAN POREDOŠ - za dolgoletno ^tivno delo v organih ObS ZSS in v novni organizaciji sindikata. To-4I r's poredoš se je zavzemal za do-Ono uresničevanje stališč sindi-za boljše in odgovornejše delo •inh delovnih ljudi in za uveljavitev I R,'kata med delavci. HUD| CIGLARIČ, st. - za dolgolet-■ zgledno delo v 00 ZSS KLI, I I D Stavbno pohištvo. S svojim II 0rn je dokazal, da je možno z ak-lrn političnim delom realizirati zamisel o uresničitvi samoupravnega sistema. KRISTINA LUKAN - za dolgoletno sindikalno delo v organih osnovne organizacije sindikata v TOZD Drobno pohištvo. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA VALKARTON - za večletno uspešno uresničevanje delavskih interesov in vloge sindikata na področju zagotavljanja družbenega in osebnega standarda. Napad na Jugoslavijo 6. aprila 1941 KPJ ni presenetil. Še pred kapitulacijo stare Jugoslavije, že 10. aprila 1941, je CK KPJ sprejel odločna stališča za boj proti agresorju. Kljub obsednemu stanju, nevarnost pa je stopnjevalo še dejstvo, da je velika večina nekdanjih policijskih uradnikov služila novemu gospodarju - okupatorju, je bila 4. julija 1941 v Beogradu zgodovinska seja polit-biroja CK KPJ, ki je pozvala na oboroženi boj proti okupatorju. Vzporedno z oboroženim bojem se je kot njegova pomembna komponenta razvijala tudi varnostno-obvešcevalna služba. Že 10. avgusta 1941 je tovariš Tito podal usmeritve za boj partizanskih enot proti sovražnim agentom in vohunom. Varnostno-obveščevalna služba si je pridobivala izkušnje v neposrednem boju s sovražnimi silami. Pri tem pa se je lahko, za razliko od okupatorjevih sil in domačih izdajalcev, zanašala na pomoč in podporo narodnih množic. Po odloku II. zasedanja AVNOJ, ustanovitvi NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije) kot prve vlade, s pomembnim povečanjem osvobojenega ozemlja so nastale potrebe in razmere za ustanovitev enotne varnostne službe v vsej državi. V takih razmerah je tovariš Tito kot vrhovni komandant NOV in POJ 13. maja 1944 izdal odlok o ustanovitvi OZNE - Oddelka za zaščito ljudstva. V razvoju varnostno-obveščevalne službe je to zgodovinski datum, dan formalne ustanovitve enotne varnostne službe v vsej državi. 9. maja, v Jugoslaviji pa šele 15. maja 1945, se je za evropske narode končala II. svetovna vojna. Vendar je med nekdanjimi zavezniki (ZDA, SZ, Anglija in Francija) kmalu prišlo do sporov, pričelo se je obdobje »hladne vojne«. Taki odnosi nekdanjih zaveznikov pa so ustrezali pripadnikom kvizlinških sil, ki so zaradi tega pričakovali nov spopad, v katerem so računali na svojo »pomembno vlogo« na strani zahodnih sil. Preko italijanske, avstrijske pa tudi madžarske meje, so posamezne skupine vpadale na ozemlje FLRJ z geslom, da je sedaj čas za dvig ljudske vstaje, ki naj bi zrušila »rdečo oblast in njen teror«. Teroristična dejavnost je zahtevala od pripadnikov sil UDB-e in KNOJ-a nove žrtve in napore. Pritisk na FLRJ se je stopnjeval leta 1948 ob resoluciji informbiroja. Tudi v kasnejših letih je prihajalo do vpadov diverzantsko-terorističnih skupin na naše ozemlje. Zadnji, najbolj znani vpad se je zgodil leta 1972, ko je preko avstrijske meje vpadla skupina 19 teroristov, ki so bili nato uničeni ali prijeti na planini Raduši v Bosni. Vendar ni samo boj z zunanjim sovražnikom delo delavcev varnostnih služb. V njihovo delo sodijo tudi opravila, katerih bistvena prvina je zagotovitev varnosti vsem delovnim ljudem in občanom. To so varstvo ustavne ureditve, preprečevanje in raziskava kaznivih dejanj, vzdrževanje javnega reda in miru, urejanje in nadzor cestnega prometa itd. V vseh teh letih je veliko pripadnikov varnostnih sil dalo tudi svoja življenja v borbi za svobodo in obrambo osvobojene domovine. Ob njihovih primerih se uče rodovi, ki prihajajo. Vsem še živečim pripadnikom VOS, VDV, OZNE, KNOJ, pa smo za njihovo požrtvovalno delo dolžni vse priznanje in pohvalo. Jože Selšek Srečanje mladih športnikov Morda je ob različnih prireditvah ob dnevu mladosti kar preveč neopazno minilo srečanje, ki ga je za mlade športnike logaške občine priredil predsednik SO Logatec, tov. Rudi Lipovec. V krajšem razgovoru s športniki in njihovimi trenerji je predsednik občine zvedel za uspehe, cilje pa tudi za težave s katerimi se srečujejo. Na koncu so športniki dobili majhno spominsko darilo. Vsi so bili mnenja, da so taka srečanja tudi spodbuda za delo, zato naj bi postala tradicionalna. M. L. DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE S seje občinskega sindikalnega sveta Izvolili novega predsednika Nov SaS temelji na načelu, da mora družba posvetiti več pozornosti skrbi za otroke, saj se je v preteklih letih dogajalo, da smo vedno večje breme nalagali staršem. Na posvetih, ki so organizirani na ravni republike, vedno znova poudarjajo, da je skrb za otroka naša prioritetna naloga na vseh področjih (otroško varstvo, zdravstvo, stanov, gospodarstvo itd.). Sestavljalci sporazuma so dosegli svoj namen, saj prvi izračuni kažejo (vendar še niso dokončni), da bo družba (oz. ZD) zaradi uresničevanja SaS v bodoče morala prispevati več sredstev kot doslej. V Logatcu se je v ta namen 1.4.1985 že povečala prispevna stopnja. Starši bodo od 1. 5. 1985 prispevali za oskrbnino v VVZ Kurirček 35 % od svojega OD na družinskega člana v letu 1984. Prispevek za vzgojni del ekonomske cene krije v celoti Skupnost otroškega varstva. Skupnost otroškega varstva pa krije tudi del prispevka k oskrbnini vsem tistim staršem, katerih 35 % izkazanega dohodka v letu 1984 na družinskega člana ne zadošča za pokritje celotne oskrbnine (7.116 din). Teh staršev je v Logatcu kar 251, le 35 staršev pa ima tako visoke osebne dohodke, da plačujejo polno oskrbnino v VVZ za svoje otroke. Ob tem podatku se marsikomu porodi vprašanje, če so izkazani osebni dohodki resnični. Ker je Logatec relativno majhen, se ljudje med seboj kar dobro poznajo, zato je sum, da nekateri občani dajejo neresnične podatke, utemeljen. Zato je dobrodošla temeljna določba, (9. člen) ki se kot rdeča nit vleče skozi ves sporazum, naj vsak s svojim delom zagotovi socialno varnost sebi in svoji družini. Ker pa vsem to ni omogočeno, je pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči potrebno upoštevati stvarne socialne razmere družine v njenem okolju. Pri vsem tem ne gre za tako imenovani svobodni preudarek ali za svobodo v odločanju, marveč vedno za stvarne socialne razmere in za pomoč tedaj, ko z drugimi ukrepi ni mogoče zagotoviti socialne varnosti. Te določbe je smiselno uporab' tudi komisija za denarne pomoči, r» je določala višino prispevka starš« za oskrbnino v VVZ in višino dni bene pomoči otrokom. Livija Peri Na seji občinskega sindikalnega sveta, ki je bila 26. marca, so za novega predsednika izvolili tovariša Janeza Slabeta. Tovariš Slabe se je rodil v delavski družini leta 1941. Osnovno šolo je obiskoval v Gorenjem Logatcu in Notranjih Goricah. Po končani šoli se je zaposlil pri Upravi cest. Pozneje se je zaposlil pri Avtoprevozu Tolmin. Zdaj je zaposlen v DO Gradnik Logatec. Svoje politično delo je začel kot mladinec. Pozneje je aktivno deloval v osnovni organizaciji sindikata, bil je predsednik OK ZKS Logatec, tajnik KK SZDL Tabor. Opravljal je tudi druge delegatske funkcije. Trenutno je aktiven na več področjih. S svojim delom je tudi v delovni organizaciji zgled dobrega in vestnega delavca. Po izvolitvi smo se s tovarišem Slabetom pogovarjali o njegovih načrtih in pogledih na delovanje sindikalne organizacije. Tole nam je povedal: »V sedanji gospodarski situaciji postaja problematika socialne varnosti delavcev vse bolj pereča. Sindikati bi si morali prizadevati predvsem za to, da bi delavci prejemali tako visoke osebne dohodke, da bi bilo socialnovarstvenih pomoči čimmanj. V občini nimamo veliko nezaposlenih, kljub temu pa nas podatki ne smejo uspavati. Čeprav se že nekaj let pogovarjamo o združevanju sredstev za odpiranje novih delovnih mest, dlje od lepih zamisli nismo prišli. Ostali smo na začetku poti in tako gledanje lahko v prihodnosti povzroči negativne posledice. OZD v naši občini bi morale najti skupen jezik glede združevanja sredstev za odpiranje novih delovnih mest. Povedati hočem, da premalo mislimo, kaj bo čez leta. Zaradi današnje situacije, ko sindikat dobiva vedno nove naloge, je pridobil tudi ugled in veljavo. Aktivnost in intenzivno delo dajejo tudi rezultate. Zato je še kako pomembno, da je sindikat prisoten pri vsakem problemu.« Zahvalili smo se za pogovor in mu zaželeli veliko uspehov pri vodenju občinske sindikalne organizacije. B. N. Uveljavitev samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic 1. maja 1985 je dokončno stopil v veljavo SaS o uresničevanju socialno varstvenih pravic. S tem dnem v celoti veljajo osnove in merila za uveljavljanje socialno varstvenih pomoči, določenih v tem sporazumu. Za ta datum smo se opredelili tudi na 6. seji predsedstva Skupnosti otroškega varstva občine Logatec 8. 4.1985, saj ni bilo povsem jasno, če bo mogoče zagotoviti dovolj sredstev za popolno uveljavitev novega SaS. Dijaki, študentje! iskup, stan Ifaeri ieje >bčii Razpisi za kadrovske štipendije in štipendije i' združenih sredstev so objavljeni ,N; Po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v SRS in ustrezrtavlj, samoupravnih sporazumih lahko zaprosijo za kadrovske štipendiranj: udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek rSam družinskega člana ne presega 85 % povprečnega mesečnega OD zaposlenega v SRS, ugotovljenega za preteklo leto (23.598,00 din). Skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985/86 je objavljen v posebni prilogi DELA 5. in 6. marca 1985. Prijavo na razpis je potrebno oddati štipenditorju do 15. julija 1985. Če razpisa nimate, ga lahko dobite na Samoupravni skupnosti I zaposlovanje v Logatcu, Tržaška cesta 19 a. V skupnem razpisu kadrovskih štipendij so objavljene tudi štipendije,' so jih razpisale logaške delovne organizacije in skupnosti. Razpisanih je 5$/^ štipendij, razpisali pa so jih KLI, Konfekcija, OŠ »8 talcev« in Gradnik. 11. aprila je bil v DELU objavljen tudi razpis za štipendije iz združen^" sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam. DfJ Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovski štipendiji lahkj/i. zaprosijo kandidati, katerih mesečni OD na družinskega člana v letu 19* ni presegel 55 % povprečnega netto OD v SRS, ugotovljenega za 1984 (15.269,00 din). Rok za prijavo je 5. 9. 1985. Do tega roka je potrebno oddati prijavo* vso zahtevano dokumentacijo na skupnost za zaposlovanje. Prijavo moral Or oddati tudi prosilci, ki so to obliko štipendiranja že prejemali. ^e, | Po 5. 9. prijav ne bomo več sprejemali, razen v izjemnih primerNej navedenih v razpisu. Tisti, ki se bodo vpisali naknadno, morajo vlogo odd* A) pravočasno, ostalo dokumentacijo pa dostaviti najkasneje 15 dni po vpisu B) Na razpis se prijavite z vlogo (obrazec DZS SPN-1 - Vloga (Peli uveljavljanje socialnovarstvenih pravic), ki ji je potrebno priložiti: PČii - potrdilo o vpisu v šolo, ■ 00' - prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje visokošolske organizacije o opravljenih izpitih, - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navesti - potrdilo o vpisu v šolo, - prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje > 2. visokošolske organizacije o opravljenih izpitih, as(i - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navesti j 3 potrebno podatke o dohodku iz rednega delovnega razmerja, kmetijske *aPc obrtne dejavnosti, podatke o dohodku iz dela v podaljšanem delovnem čaS' 4 in drugih virov), 'ev' - izjavo OZD in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil* 1 kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena, - izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Ir9a Zadnji dve navedeni potrdili morajo priložiti samo kandidati, ki zaprosijo ^°U| štipendijo iz združenih sredstev. a 'c Prijave oddajte čimprej! Na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje -1 i. Bati Logatcu dobite vse informacije! Bjo - Učenci 6. a in 6. b razreda OŠ Edvarda Kardelja so si z likovnimi izdelki rt temo PLANICA '85 prislužili nagradni izlet vaše pismo Bomo samoprispevek Podaljšali? v Prilogi Logaških novic je bilo v marčevski številki objavljeno poročilo 0 Ovajanju programa samoprispevka za izgradnjo in obnovo šolskih, "*9ojnovarstvenih, kulturnih in telesnokulturnih objektov ter modernizaci-1° cest v občini Logatec v obdobju 81-86. Poročilo zelo nazorno nakazuje ^c-blematiko programa samoprispevka ter hkrati razkriva slabosti, ki pri dajanju programa nastajajo. v prvi vrsti pritegnejo številke, ki »vedo, da je v lanskem letu odbor "abo gospodaril z denarjem. Od 'kupaj zbranega denarja v višini cca 5 milijard (govor je o starih milijar-■kb, da bo primerjava lažja) je pora--M' oziroma namenil za izvajanje 5r°9rama le 2,8 milijarde ali 56% branega denarja. V leto 1985 pa je renesel 2,2 milijarde, kar je trikrat '6č> kot je bil prenos iz leta 1983 v e,° 1984. Pri takem gospodarjenju " °b vedno večji inflaciji - se vred-l0st denarja permanentno znižuje n le umestno vprašanje, ali se s samoprispevkom zbira denar zaradi |enarja ali pa smo ga občani zbrali uresničitev vnaprej določenega )r°9rama. Drugo, kar pritegne pozornost, je *r°gram za leto 1985-86 in njegovo ,nančno ovrednotenje. V letu 1984 lrn° zbrali od OD občanov 2,9 mili-arc|e, za leto 1985 pa planiramo le ;,e milijarde. Objekti, ki so še ostali "a 'Zgradnjo, se povprečno podražili 693 %, vendar levji delež podraži-e Pobereta izgradnja matične 'ni'žnice in obnova Narodnega °ma. ki se podraži kar za 1363 % '''* 1 -1 milijarde na 15 milijard. Ne-^zumijivo je, da bi obnova Narod-8Qa doma stala 9 milijard, saj je za 9radnjo matične knjižnice namernih le 6 milijard. Izgradnja matič-,6 knjižnice kot prizidka Narodnemu °mu. kar je tudi pogoj za obnovo Narodnega doma, je po mojem mnenju najslabša rešitev, saj s tem dejansko krpamo in bolj kratkoročno rešujemo problem knjižnice oziroma spremljajočih dejavnosti. Skazili pa bi tudi podobo Narodnega doma. Kaj storiti s starim vrtcem v KS Naklo? Mogoče je predlog neizvedljiv, pa vendar: ali ga ne bi kazalo porušiti in na tem prostoru zgraditi sodobno funkcionalno zgradbo, ki bi se slogovno ujemala z zdravstvenim domom. Ker gre za center Logatca, bi bilo potrebno pritegnili soinvestitorje s področja storitev (trgovina, gostinstvo, obrt), tako družbenih kot zasebnih. Z racionalno izrabo prostora bi pridobili novo matično knjižnico ter gospodarski objekt, rešili pa bi se stare neugledne stavbe. Povečali bi tudi prometno varnost, predvsem učencev osnovne šole. Pri telesnokulturnih objektih bi bilo potrebno razmišljati tudi o kopališču, če seveda nočemo, da bi bili Logačani plavalno nepismeni. Morje je za čedalje večje število ljudi predaleč. Pri vsem tem pa je potrebno, da bi bili telesnokulturni objekti blizu, na primerno dostopnem mestu in ne preveč oddaljeni drug od drugega. Članek sem napisal z željo, da bi vsi občani, plačniki samoprispevka, lahko vplivali na izvajanje programa s svojimi predlogi in s tem onemogočili neracionalno rabo denarja. Občan Ugovor na prispevek ^ zastavljena vprašanja Občana« ,.j nkaz poteka izvajanja programa gradnje družbenih objektov iz astev samoprispevka v občini j||9.a,ec za obdobje 1981-1985 je lk *6 Podan v posebni prilogi Loga- n°vic. Zato tokrat ne namera-^o zadeve ponovno podrobno leal'tićno opisovati, temveč podati (. do|očena pojasnila in odgovor na ^'Prispevek »Občana«. ."Občan« izraža bojazen, da je lb bor za izgradnjo družbenih lektov z zbranim denarjem iz sa-briSpevka v |anskem |etu slabo sPodaril«, da je od zbranega deli^9 v višini cca 5 milijard starih i ' Grabil za izvajanje programa le j' ^iiarde starih din ali 56 %, preti!?' del sredstev v višini cca 2,2 ^'de starih din pa je bil prene- ^ kot saldo v leto 1985. Navedbi atkov o prihodkih in odhodkih ni kaj dodati, saj so podani v poročilu. Glede neizkoriščenih sredstev iz leta 1984 v višini cca 2,2 milijarde starih din, ki so bila prenesena v letu 1985 pa je treba pojasniti, da je bil priliv sredstev iz samoprispevka ravno ob koncu leta 1984 največji, na kar je vplival porast osebnih odhodkov, ki so osnova za plačilo samoprispevka, organizacije združenega dela pa so svoje obveznosti poravnale ob koncu leta. Ta dejstva so tudi glavni razlog, da je bil saldo teh sredstev na koncu leta v večjem porastu kot leta 1983. »Občanovo« opozorilo, da ob naraščajoči inflaciji realna vrednost zbranih sredstev pada, je razumljivo. Seveda pod pogojem, če bi ta sredstva bila shranjena v blagajniškem trezorju ali ležala neizkoriščena na žiro računu. Ker pa so bila sredstva plasirana kot začasni kredit (po primerni obrestni meri), je inflacijski faktor omejen. Potrebno je vedeti, da vsega zbranega denarja ni mogoče sprotno v celoti potrošiti za načrtovane investicijske naložbe. Za vsako novo investicijsko naložbo, ki se financira iz samoprispevka, je treba zagotoviti od predračunske vrednosti gradnje objekta najmanj 50 % denarnih sredstev. Ta sredstva po-gujuje zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 39/81 in št. 34/48) 69. člena in 4. alinea 36. člena. Na osnovi tako zagotovljenih in zbranih sredstev je mogoče investicijsko izgradnjo prijaviti in sredstva izločiti na posebni račun pri pristojni SDK. Na primer: če znaša predračunska vrednost nove knjižnice 7 milijard starih din, je potrebno pred pričet-kom gradnje zagotoviti in izločiti najmanj 3,5 milijarde starih din. 2. Glede planiranega priliva sredstev v letu 1985-86 je treba pojasniti, da je bila prvotna ocena res prenizko ovrednotena (v začetku decembra 84!) in to zato, ker še niso bili znani vsi podatki za leto 1984. Za prihodke in odhodke velja korigirani finančni načrt za leto 1985, ki znaša nad 9 milijard starih dinarjev. Objavljen je na zadnji strani priloge marčevske številke Logaških novic. Planirani prispevek od NOD občanov za leto 1985 znaša dejansko 4,3 milijarde starih din, namesto planiranih prejšnjih 2,6 milijarde starih din, pri čemer je upoštevan inflacijski faktor s porastom osebnih dohodkov. Nova ocenjena vrednost objektov, ki še niso zgrajeni je od prvotne vrednosti skoraj 7-krat večja, indeksni porast znaša 693. Največji delež vrednosti porasta odpade na izgradnjo nove knjižnice in obnovo Narodnega doma. Vrednost po že znanih projektantskih podatkih znaša nad 15 milijard starih din. Da je vrednostni porast tega objekta tako velik, je vzrok v tem, da je bila prvotna vrednost prenizko ocenjena na 1,1 milijarde starih din. Za ilustracijo: današnja orientacijska cena za 1 m2 površine po podatkih projektantov znaša cca 10 milijonov starih din. Če to pomnožimo s potrebno površino, se približamo novi ocenjeni predračunski vrednosti objekta, zato je nova ocenjena vrednost prikazana več ali manj realno. »Občan« meni, da bi bila knjižnica samostojni objekt. Ta zamisel obstaja že od vsega začetka, vendar je glede na okoliščine in gospodarske razmere potrebno vedeti, da je tudi vzdrževanje objektov drago. Glede na ta dejstva sta se odbor kot skupščina za gradnjo družbenih objektov v občini Logatec odločila, da se načrtovana knjižnica gradi v neposredni bližini Narodnega doma, kot prizidek, ki bi bil vezan na skupno kurišče, z enim hišnikom, kar bi pocenilo celotno vzdrževanje kulturnega objekta, hkrati pa bi bila kulturna dejavnost skoncentrirana na enem mestu. Poleg gradnje knjižnice je nujna adaptacija, obnova odra in pomož- nih prostorov v Narodnem dorrfb. V sedanjih razmerah ni mogoča nobena prireditev na odru, ker je preveč dotrajan. Razumljivo je, da Narodnega doma nikakor ne smemo pustiti, da še naprej propada. Načrtovana izgradnja in obnova Narodnega doma ni kratkotrajnega značaja, temveč je načrtovana dolgoročna rešitev, z boljšo funkcionalno izkoriščenostjo prostorov za spremljajočo kulturno dejavnost. Z izgradnjo in dozidavo knjižnice in obnovo obstoječega objekta bo zagotovljeno, da bo Narodni dom s svojo lego in okoljem dobil še lepšo podobo, ki naj bi bila v ponos kraja. Res je predračunska vrednost načrtovanega objekta knjižnice in Narodnega doma dokaj zahtevna, vendar pa bodo projekti prirejeni, tako da bo gradnjo mogoče izvajati postopoma, v treh etapah: prva etapa - izgradnje knjižnice, druga etapa -obnova odra in garderob, tretja etapa - ostali del Narodnega doma. Tako bo dana možnost, da bomo finančna sredstva postopoma zagotavljali. Poleg tega pa v času gradnje funkcionalnost doma ne bo bistveno okrnjena. Kaj storiti s starim vrtcem v KS Naklo? »Občan« predlaga, da bi ga kazalo podreti in zgraditi nov sodobni objekt. Za ta predlog bi bila gotovo večina Logačanov, seveda ob pogoju, če bi zato imeli zagotovljena finančna sredstva. Ker teh ni, je tak predlog trenutno neizvedljiv. V prihodnosti pa bo treba ta objekt vsekakor odstraniti in pridobljen prostor funkcionalno izkoristiti. Sedaj zbranih sredstev iz samoprispevka za odstranitev ali za sanacijo objekta ni mogoče koristiti, kajti sredstva samoprispevka so progrmsko namensko že usmerjena. V sedanjem programu samoprispevka je tudi izgradnja telesnokulturnih objektov. Pripravljalna dela so sicer že v postopku, vendar pa je vprašljiva celotna zagotovitev sredstev in dokončna izpeljava izgradnje, če hočemo zadostiti vsem željam in potrebam naših občanov v KS po objektih družbenega standarda (prosvetnokulturnih, telesnokulturnih, šolskih, vzgonjnovarstve-nih in komunalnih, pa tudi kopališče ter obnova cest) bo treba sedanji samoprispevek podaljšati še za eno 5-letno obdobje, tj. od 1.7. 1986 do 30. 6. 1991. O tem naj občani kot plačniki samoprispevka temeljito razmislijo in posredujejo svoje sugestije in predloge. Kot pobuda za nove odločitve o samoprispevku, naj služijo že zgrajeni objekti in ceste, ki so bili ali še bodo zgrajeni in finansirani iz samoprispevka do njegovega izteka. Menim, da sem s to razlago odgovoril občanu in zagotavljam, da bodo zbrana sredstva samoprispevka kar najbolj racionalno porabljena za investicijske naložbe po načrtovanem programu, potrjenem na referendumu. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC. Rudi Lipovec, l.r. Delila sva Slovenske poročevalce Za božične praznike 1941. leta sem se z bratom Jožetom in Bojanom vrnil iz Ljubljane na svoj dom v Logatcu. V Ljubljani smo vsi trije hodili v gimnazijo. Vsa logaška pokrajina je bila pokrita z debelo odejo sveže zapadlega snega. Tistega leta ga je že konec oktobra zapadlo čez pol metra. Telefonske žice, s katerimi je italijanski okupator prepletel ves Logatec, so bile obtežene s snegom. Vojaki so z dolgimi palicami hodili po cesti in z žic otresali sneg. Gledali smo jih, kako so se tresli od mraza v svojih, za naše razmere, tankih plaščih. Bilo je 27. decembra, ko sva se z Bojanom namenila nahranit zajce, katerih kletke sva imela v eni od praznih drvarnic na dvorišču. Ko sva stopila na dvorišče, nama je prišel naproti Miro Thorževski. Takoj sva opazila, da se drži skrivnostno in zaskrbljeno. To in dejstvo, da je na dvorišče prišel skozi dvoriščni vhod od zadaj, ne pa skozi glavni vhod, nama je dalo slutiti, da je prišel s posebnim namenom. Zato sva ga takoj vprašala: »Kaj pa je tebe, Miro, prineslo na naše dvorišče?« »Stric Rado (Rado Pehaček, generalpolkovnik in narodni heroj) me pošilja k vama s posebno nalogo,« je odgovoril in dodal: »Imam nekaj zelo zaupnega za vaju«. Stopili smo v drvarnico. Tu je Miro iz notranjega žepa površnika izvlekel v časopisni papir zavit zvitek. Ko nama ga je predal, je dejal: »Stric Rado vama pošilja nekaj izvodov Slovenskega poročevalca. Naročil je, da jih razdelita med svoje prijatelje, take, ki jim povsem zaupata, za katere vesta, da se ne strinjajo z italijansko okupacijo in da ne bodo povedali Italijanom, da so od vaju dobili partizansko literaturo«. Povedal je, da je to, kar nama je predal, ilegalni list Osvobodilne fronte. Vse, ki jim bova izročila literaturo, naj čez nekaj dni vprašava za mnenje in stališče v zvezi s pro- Miro Thorževski, fotografiran leta 1941, ko je bil star 14 let glasom OF, ki je bil objavljen v listu in je pozival k organiziranemu boju proti okupatorju. Njihova stališča naj si dobro zapomniva in o vsakem posebej poročava stricu Radu, preden se po počitnicah vrneva v Ljubljano. Kmalu nato je Miro odšel. Takoj sva odšla v sobo in za seboj zaklenila vrata. Odvila sva ovojni papir in pred nama je bilo deset Slovenskih poročevalcev. Z velikim zanimanjem sva vzela v roke vsak svoj izvod in se zazrla v naslovno stran, na kateri je pisalo z velikimi črkami Slovenski poročevalec. V gornjem desnem kotu je bil narisan Triglav s tremi vrhovi in napisani črki OF. Z velikim zanimanjem sva začela brati. _ Članek na prvi strani je vse rodoljube pozival v boj za svobodo. Natisnjen je bil proglas OF. Na ostalih straneh so bile opisane akcije, ki so jih izvršili partizani. To so bile manjše akcije prvih partizanskih čet, boji z italijanskimi patrolami v raznih krajih na Dolenjskem in Notranjskem. Opisane so bile tudi akcije gorenjskih in štajerskih partizanov. Ko sva prebrala vse članke, sta naju prevzela ponos in radost. Nekaj časa nisva spregovorila niti besede, nato pa sva rekla skoraj v en glas: »Začelo se je tudi pri nas v Sloveniji. Na vseh krajih že poka« Razmišljala sva, komu od prijateljev naj dava Poročevalca. Odločila sva se, da bodo to naslednji: Jože (borec Logaškega bataljona, padel), Vido Bajec (borec Dolomitskega odreda, živi v Domžalah), Jože Hodnik (borec Jurišnega bataljona XXXI. divizije, padel), Tone Hodnik (borec Prešernove brigade, padel), Srečko Medvešek (borec Prešernove brigade, padel), Franc Korenč (borec Notranjskega odreda, padel), Desa Kraševec (živi v Trstu), Lojze Pavlovič (borec Prešernove brigade, umrl), Ferdinand Tržar (borec Notranjskega odreda, padel) in mogoče še kdo. O tem, da nama je Rado Pehaček poslal Poročevalce, sva povedala le mami. Tudi o tem, katerim prijateljem sva jih namenila, sva ji povedala. Z najinim predlogom se je strinjala in nama svetovala, naj vzameva s seboj le po enega, največ dva Poročevalca. Tako sva tudi naredila. Ko sva raznašala Poročevalce po Logatcu, sva vedno vzela s seboj le po dva. Če bi naju ustavila italijanska patrola in našla ilegalno literaturo, sva bila dogovorjena, da bova rekla, da sva jo našla na cesti. Tudi na katerem mestu sva jo »našla«, sva se dogovorila. Vsi, ki sva jim izročila Poročevalca, so se razveselili, da jim je v roke prišel časopis OF. Nekateri so rekli, da so že slišali zanj, a da ga še niso imeli v rokah. Drugi so se zagledali v naslovno stran časopisa in nekaj časa strmeli vanjo, nato pa dejali: »Kako si upata kaj takega nositi po Logatcu? Kaj če vaju primejo Italija- ni?« Nekateri so naju vprašali, kdo nama je stvar dal. Odgovorila sva jim, da zaenkrat ne smeva govoriti o tem. Vsem sva naročila, naj preberejo časopis in čez nekaj dni povedo, kaj mislijo. Vse sva tudi opozorila, naj o tem ne govorijo nikomur in naj Poročevalca dobro skrijejo doma. Nekaj dni kasneje sva med smučanjem ali na domovih vsakega prijatelja posebej vprašala, kaj misli o vsebini časopisa OF. Vsi so se strinjali s proglasom OF in s tem, da se vključijo v ilegalno mladinsko organizacijo ter s svojimi močmi pomagajo v boju proti italijanskemu okupatorju. Skoraj vsi so naju vprašali, kdaj se bomo organizirali, če bomo dobili orožje in kdaj bo to. Odgovorila sva jim, da bodo o sestanku pravočasno obveščeni, orožja pa po vsej verjetnosti še ne bomo dobili. Vse je tudi zanimalo, če jim bova tudi v bodoče prinašala številke Poročevalca. Okoli 6. januarja sva odšla k tovarišu Pehačku. Bojan je odšel k njemu v stanovanje, jaz pa sem ga čakal pred hišo. Tovarišu Pehačku je Bojan povedal, komu vse sva dala Poročevalce in kakšno je mišljenje najinih prijateljev. Bil je vesel, da so se vsi strinjali s proglasom OF in da so se bili vsi pripravljeni vključiti v ilegalno mladinsko organizacijo. Pehačka je še posebej zanimalo, kaj vse so naju prijatelji spraševali in kaj sva jim odgovorila. Z vs< I kar mu je Bojan povedal, je bil zad * voljen. Med pogovorom je tovariš W L dejal Bojanu: »Za boj proti italij* skemu okupatorju se moramo do' " pripraviti. V ilegalno delo mora' vključiti čim več Logačanov, pos* |c no mladih ljudi. Mi, starejši bd si spomladi »zaropotali« in skup« p. Rusi premagali Nemce in Italij' ti ter jih vrgli z naše zemlje. S tem1 Vf tudi konec vojne. Do takrat pa v; moramo čim bolje organizirati.« Povedal mu je, da se v gozde že zbirajo prvi slovenski partizani s« se z orožjem v roki borijo proti ct vi patorju, da se partizani že borzni vseh delih okupirane Jugoslaviji da jim moramo tudi mi slediti. ]Ci Bojan ga je na koncu vpra! ke kakšno bo delo mladincev, M šele 15 let. Tovariš Rado mu je'Šli govoril da bo naše delo v vlogi ki/ iei jev in podobno. Ob koncu pogoste je ponovno poudaril pomen najv* 9e konspiracije pri delu, da ne bi p^1 Italijanom kaj na uho. bli Med potjo domov mi je Bojanih drobno povedal, kako je opravil/fi sta se pogovarjala in kaj je nov* sti izvedel pri tov. Pehačku. Zado^rl na, da sva dobljeno nalogo d* Pri opravila, sva se vrnila domov, dii dolgo po tem dogodku sva se n» je pogovarjala o tem, kako bo i*k mladi, ko bodo starejši »zaropol'do po Italijanih in bo konec vojne. , Mitja Toll'1 Kadrovske spremembe _____j V zadnjem času je v naši občini prišlo do nekaterih kadrovskih sprerrw in prav je, da vas z njimi seznanimo. Tovariš Jakob Kokalj je bil imenovan za ravnatelja osnovne šole »8| cev«. Dolgoletni ravnatelj, tovariš Pavle Smrtnik, je odšel v pokoj. Za ravnatelja Vzgojnega zavoda Logatec je bil ponovno imenovan to« Jože Klopčič. V Integralu - TOZD Gostinstvo Logatec so tovariša Bogomira AjdičaT sedanjega sekretarja skupščine občine, imenovali za individualnega p<* vodnega organa. Teden rdečega križa - mla -sodelovanja, razvoj, mir "i V občini Logatec je bila v začetku aprila skupščina občinskega odbora Rdečega križa. Delegati skupščine so kritično pregledali svoje dosedanje delo in odnos družbe do Rdečega križa. Sprejeli so sklepe, ki vse člane obvezujejo za boljše delo. Potrjeno je bilo novo vodstvo: predsednica bo Majda Osterc, člani pa Anuška Turk, Zoran dr. Vodopivec, Dominik Murn, Ivanka Bogataj ter predstavniki krajevnih organizacij Rdečega križa Majda Jesenovec, Pavel Nagode, Julka Žejn, Magda Kogovšek, Marija Primožič, Ivica Brenčič, Evlalija Čelik. Organi skupščine so nadzorni odbor, komisija za socialno-zdravstveno dejavnost, komisija za krvodajalstvo in komisija za mlade člane Rdečega križa. V svoj program za leto 1985 je skupščina zapisala akcije, ki izhajajo iz srednjeročnega plana. Najpomembnejše so krvodajalstvo, spod- bujanje soseske pomoči, osebi1'U splošne higiene, zbiranje teksti"*Oi papirja, vključitev v teden Rde#8fc križa, akcije, ki jih bo narekoval tuacija, pomoči ob elementarnih' . srečah in pomoč lačnim. j6 Nekatere od teh akcij so že dene in za občino Logatec lahkt. dimo, da zelo uspešno. Pred"* sta to akcija zbiranja pomoči dO) tresu na Kopaoniku in pomoč nim v Afriki. Prav tako so vse M% " ne organizacije Rdečega križa ^ čini pripravile srečanje ali obda' starejših občanov. Maja se je ob tednu Rdečega ža članstvo povečalo, in sicer s" let, sir '01 sprejeti učenci prvih razredov mlade člane Rdečega križa, u^V sedmih razredov pa v članstvo čega križa. j,. 23. 5. 1985 je bila v vseh krC. nih skupnostih organizirana sij p zbiranja obleke in drugih tekst'Ve| predmetov. ky, Dominik M1 Bo letošnje brigadirsko Poletje uspešnejše? j 2bori občinske skupščine so na zadnji, aprilski seji, obravnavali poroči-đ J!,0 m,adinskem prostovoljnem delu. Iz poročila je razvidno, da je občin-a 'ka konferenca ZSMS Logatec kar štirikrat poslala na delovno akcijo ne-i! >aPolne brigade. Podatek je malce zastrašujoč, zato je dejavnost centra „ v mladinske delovne akcije pri OK ZSMS usmerjena v akcijo za pridobili van.'e novirl brigadirjev. O pripravah na brigadirsko poletje smo se pogo-ariali z vodjem centra, Renatom Vebrom. 10 Odhod brigade na delovno akcijo * se hitro približuje. Kako se pripra-j v|iate na letošnje mladinske delov- * akcije? i* Center za mladinske delovne ak-, c'ie si je za letošnje leto zastavil do-3i kaj širok program dejavnosti, vse z ta namenom, da bi čimveč mladih od-!' š|o na delovno akcijo. Tako načrtu->i lemo lokalno delovno akcijo, na ka-*'eri naj bi mladince seznanili z bri- * 9arJirskim delom in življenjem in jih ''"ako navdušili za udeležbo na repu- Dl'ški delovni akciji. Oživiti namera-i'vamo tudi delo klub brigadirjev. V V Mesecu maju bomo organizirali raz- * s,avo o mladinskih delovnih akcijah, ^vi-teij bomo brigadirske filme in pri-0* Pravili okrogle mize na temo briga- * 'dtrstva. a'. Prijavnice za udeležbo na republiški delovni akciji smo že poslali in )" dobili tudi že nekaj prijav. čujejo vse občine. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se o tem pogovorili na medobčinski ravni in si med seboj tudi pomagali. Pri nas imamo veliko problemov tudi s tistimi mladimi, ki so zaposleni v drugih občinah. Zdaj imamo prijavljenih nekaj takih, ki so zaposleni na Vrhniki, pa ne vemo, če bodo lahko odšli na delovno akcijo z našo brigado. Lani je bila manjša udeležba tudi zato, ker udeležbe na mladinski de- il'Sod * 1984 je MDB Logaški bataljon leloval aKc'li GORIČKO a na mladinski delovni L°9aška - delovna brigada se je \t * '»ckrat udeležila akcije na Go-o|,,erence ve,iko Problemov s po-V n'tVi'° br'9ad- Nepopolne brigadi "° Postale že kar slovenski pro-al .> Tudi logaška brigada v tem )lf"*iema? itv ^6s je, da smo imeli v zadnjih letih lovni akciji niso priznali kot obvezno prakso. Kaže, da bo letos to spet veljalo. Velik problem so tudi štipendisti, saj se jih akcije udeleži le majhno število. Koliko lokalnih delovnih akcij boste organizirali letos? Organizirali bomo eno lokalno delovno akcijo. Radi bi jih še več, vendar za to ni programov (?). Zato izrabljam to priložnost in vabim vse, ki mislijo, da bi naša delovna brigada lahko pomagala, da nas povabijo. Vedno bomo radi prišli in pomagali. Renato, kje in kako se lahko mladinec prijavi za udeležbo na delovni akciji? Mladinci se lahko prijavijo pri predsednikih osnovnih organizacij in na občinski konferenci. Prijavnice bodo na razpolago tudi na vseh prireditvah, ki bodo v mesecu mladosti. Branka Novak Gouffre Berger - cilj odprave Jamarskega društva Logatec Opis brezna Berger V nadaljevanjih bomo skušali opisati brezno Berger ter slediti ožinam, prepadom, podzemeljskim dvoranam, reki, jezerom vse do točke 1141 m pod površjem. Res, da bo ta opis le skromno nadomestilo za resnično prodiranje, doživetje ob obisku in odkrivanju jame kot je Gouffre Berger. Take in podobne opise je težko preliti na papir, saj dobro vemo, da so stavki in črke premalo, da bi dobili celovito sliko o odpravi v to brezno, o vseh čudesih, ki jih skriva v svojih več kot 1000 m globokih breznih, dvoranah in galerijah. Vhodno brezno se v zaporednih stopnjah spusti do globine 27 m. Zadnja stopnja se imenuje po enem izmed pogumnih raziskovalcev Rui-zu, ki je v tem breznu omahnil 20 m globoko, vendar je ta padec na srečo preživel. V breznu Berger velja pravilo, da se posamezni prepadi, dvorane, deli jame imenujejo po prvih raziskovalcih brezna ali pa po posameznih značilnostih jame same. Vlažne in hladne stene so zagotovilo, da smo začeli s tem našim »opisnim odkrivanjem« jame. Le kak meter nad dnom vhodnega brezna je še čutiti toploto sonca in se na-užiti njegove svetlobe, dno pa je že v popolni temi. Zdaj smo res v jami in lahko začnemo našo avanturo. Ste pripravljeni? ' Veliko /'•-h. s Problemov z udeležbo na ak- podobnimi problemi se sre- Veličastrto br«zf»o »Pu4t» G»rby«, v sredini jamar, ki se vzpenja iz 40 m globokega brezna Značilnost prvega dela brezna Berger je meander, razpoka, ki se tu pa tam razširi ter zoži. Raziskovanje je tu precej zahtevno še posebno ob času deževja Vso zimo pa tja do junija, včasih celo do julija ali avgusta, se v vhodnem delu brezna zadržujeta sneg in led. Jama se nadaljuje s strmim in ozkim meandrom, zaradi snega, ledu in vlažnosti imenovanim »Holi-day on glisse« (drsalnica). Sledi stopnja, imenovana »Eessaut du Cairn«, globoka 10 m. V času deževja se tu pojavi slap, ki oteži nadaljnje prodiranje. Skozi brezno imenovano »Puits du Cairn« se spustimo 25 m globoko ter dosežemo dvorano »Možic«. Dobrih 50 m dalje zija vhod v naslednje brezno, globoko 40 m in imenovano »Puits Garby« (si. 1). Meander se nadaljuje (si. 2), sledi 30 m globoko brezno »Puits Gontard. Več manjših stopenj nas privede do 45 m globokega bre- Po zaporedju brezen se na globini 256 m odpre velikanska podzemeljska galerija imenovana »Grand Galerie«. Ob času močnega deževja ali ko se topi sneg nad jamo, divja, bobni v tej galeriji mogočna podzemeljska reka. Poleti, ob suši pa je ta struga skorajda suha. V sredini je jamar kot primerjava, kako ogromnih dimenzij je ta galerija zna »Puits Aldo« (Aldov prepad), nato sledimo krajšemu rovu in pred nami se odpre enkraten prizor. Od točke na površju, kjer smo začeli naše raziskovanje, do tu je brezno Berger globoko 256 m (si. 4) Kaj pravijo o odkritju »Grande Galerie« (Velike galerije) prvi raziskovalci?... »Trenutek poslušam. To bu-čanje, zdi se, da ga prinaša odmev, ali je to morda ...? Udarim tovariša po rami in že odrineva. Po nekaj skokih premerim še zadnje metre in Garby se stisne v okroglo luknjo. Nenadoma odreveni. Kaj vidi? Ko ga hočem vprašati, me ogreje njegov čudoviti smehljaj, smehljaj alpinista na vrhu gore, smehljaj iskalca zakladov, ko jih odkrije. Razumel sem ..., to je ... To je reka! (Nadaljevanje prihodnjič) Člani odprave JD Logatec Bralcem smo dolžni opravičilo. Zaradi nepredvidljivih tehničnih zapletov je v marčevski številki »Logaških novic« izpadla slika enega člana odprave v Gouffre Berger. To je Anton RUPNIK, rojen 15. 10. 1960, stanujoč Jačka 41, Logatec, kovinostrugar, zaposlen pri »Stru-garstvu Hren« Ljubiteljem fotografije V želji po razširitvi kroga ljubiteljev fotografij in z namenom, da bi bila barvna fotografija dostopna čim širšemu krogu občanov, smo se odločili, da vam predstavimo osrednjo fotografsko hišo. Foto Tivoli iz Ljubljane je v lanskem letu praznoval 30. obletnico delovanja pod tem imenom oz. 35-letnico obstoja. Ta 53-članski kolektiv izdela letno približno 6,5 milijona različnih vrst slik, s čimer je največja fotografska hiša v Jugoslaviji. Dolgoletna tradicija, sodobna fotografska oprema in spremljanje najnovejše svetovne tehnologije jim omogočajo kvaliteto, s katero so zadovoljni najširši krogi ljubiteljev fotografije in tudi poklicni fotografi. Njihova osnovna dejavnost je razdeljena v izdelavo amaterskih slik, ateljejskega dela in komercialno fotografijo skupaj z izdelavo slik večjih formatov. Zaradi racionalizacije stroškov se je Foto Tivoli že pred leti opredelil za poslovanje po pošti in zbiranje naročil v okviru foto oddelkov posameznih organizacij in privatnih fotografov, kar omogoča najširšemu krogu občanov hitro, kvalitetno in relativno poceni izdelavo slik. Postopek je enostaven, saj ne zahteva drugega kot točno navedbo naročila in popoln naslov naročnika, da mu je možno opravljeno storitev v najkrajšem času posredovati po povzetju. V Foto Tivoliju so prisluhnili tudi želji strank po izdelavi barvnih in čr-nobelih reprodukcij, kar omogoča izdelavo želene količine slik tudi v primerih, ko je stranka izgubila ali založila negativ filma in ji je ostala le slika. Na koncu vas bi radi seznanili, da je Foto Tivoli ena izmed redkih fotografskih hiš, ki se ukvarja z resta-vratorstvom starih ali poškodovanih slik. Tudi zahtevna komercialna fotografija, ki jo naročajo predvsem delovne organizacije za propagiranje svojih izdelkov ali storitev ali za razno foto dokumentacijo, jim ni tuja, saj imajo poseben komercialni oddelek, ki nudi popolne storitve od fotografiranja na terenu, do izdelave prospektov, katalogov in razne komercialne embalaže. Iz kluba zdravljenih alkoholikov V začetku aprila letos je logaški klub zdravljenih alkoholikov imel svoj drugi letni občni zbor. Zbor je ugotovil sicer določen osip v letu 1984, saj je od 41 sedem zdravljencev zapustilo klub, vendar vsi uspešno abstinirajo. Huje je z deveterico recidivov, za katere zbor lahko zgolj obžaluje; ostalih 25 zdravljencev pa klub redno obiskuje. Žal pa se klubskih srečanj udeležuje le 50 % svojcev, čeprav so klubski razgovori namenjeni zvečino-ma medsebojnim partnerskim in družinskim odnosom, posebej pa še recidivom. Klub še vedno pogreša sodelovanja z delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni zdravljene!. Poseben poudarek je veljal tudi pomembni in potrebni izmenjavi izkušenj med klubi. Po zelo zanimivem strokovnem predavanju o problematiki zdravljenja alkoholikov se je razvnela živahna razprava, v katero so posegali člani kluba, zdravniki, terapevti, socialni delavci in tudi gostje. Za uspešno abstinenco je klub predal zdravljencem knjižne nagrade in čedna pisna priznanja. Za novega predsednika je bil izvoljen Milan Rup-nik. maš Nova kanalizacija in in asfaltna prevleka V aprilu so na delu Tovarniške ceste potekala večja dela. Do 1. maja je bila položena kanalizacija, kar bo omogočilo, da se priključi kanalizacija iz naselja Čevica na čistilno napravo. Na cestišče bodo položili tudi novo asfaltno prevleko, kar bo skupaj stalo 6 milijonov dinarjev. Komunalna skupnost občine Logatec načrtuje, da bi poleg že omenjenega dela, letos na čistilno napravo priključili še Kombinat lesne industrije in industrijsko cono z Valkarto-nom. Konfekcijo in Gradnikom. Nove kanalizacijske cevi bodo letos položili tudi na ulici Naklo, ki jo bodo tudi posodobili, saj je makadamsko cestišče že precej izrabljeno. Ko bo končano polaganje kanalizacijskih cevi, bodo ulico Naklo asfaltirali. Poleg tega komunalna skupnost načrtuje za letos še nekatere posodobitve cest in vodovodnega omrežja. Lipov drevored bo zaščiten Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so na aprilski seji obravnavali osnutek odloka o razglasitvi drevoreda lip za spomenik oblikovane narave. 80 let star lipov drevored na Tržaški cesti, ki šteje 105 lip, bo tako postal spomenik naše naravne dediščine. Z njim je Logatec že kar simbolično povezan in predstavlja eno izmed naših naravnih znamenitosti, za katere se vse premalo zanimamo. Nekaj od 105 dreves je že precej poškodovanih, nekaj so jih pred leti celo posekali. Odlok, ki bo sprejet po javni razpravi, ki bo trajala do konca maja, naj bi uredil tudi skrb za to naravno lepoto. Vzdrževanje drevoreda in skrb za njegovo ohranitev bosta v rokah občine in kulturne skupnosti. Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: J. Vidic: Krik v Dragi J. Makarovič: Odkrivanje talentov A. Grličkov: Razpotja socializma A. Trstenjak: Hoja za človekom D. Kunaver: Slovenska pesem v besedi in glasbi J. Eterovič: Kamnite ladje Jadrana H. Gores: Velika knjiga o gradnjah M. Tort: Inteligenčni kvocient R. Sharpe: Kako uspeti P. Lanzara: Drevesa Slikarji o slikarstvu LEPOSLOVJE: B. Grosman: Partizanska zdravnica D. Ribičič: Zaupanje T. Kermavner: Sreča in gnus B. Gradišnik: Leta S. Šali: Sijoče mračine M. Novak: Kristina D. Mihailovič: Škornježi H. Suyin: Dokler se ne zdani 1-2 H. Miller: Kozorogov povratnik Anonymous: Kruta Zelandija Valter: Moje skrivno življenje P. Vandenberg: Dolina kraljev E. VVallace: Skrivnostneži P. Sarič: Jutri pride gospodar H. Kirst: Konec 1945 J. M. Simmel: Naj rože cveto 1-2 J. Kajzer: Obljubljeni kraj Lirika slovenskih pesnic 1945-1984 A. Vodnik: Glas tišine M. Valker: Vyry Duttonova R. Basu: Vrtnice in sveče M. Matraj: Ljubimca W. Golding: Grabljivec Martin T. Mann: Jožef in njegovi 1 -4 S. Seidzi: Japonski vojak KNJIGE ZA OTROKE: M. Voglar: Sraka in avtobus M. Schmidt: Nejčev drugi leksikon B. Žužek: O ribi velikanki N. C. Hunter: Zakleti čajnik H. Laurey: Zgodbe ladijskega mačka Pelegrina M. Prosen: Prvi stik z vesoljem R. Mohar: Srebrni zvon N. Grafenauer: Sonce nad vodometi 31. 3. 1985 - Travna gora - Me- mwia: Majde Šile SK Logatec je na tem lepem metalnem teku nad Ribnico v skupim seštevku dobil največ točk in s tem tudi pokal. Posamezniki pa so d°segli takele uvrstitve: pionirji do 15 let: 3. Marjan Nagode, 5. Marko Leskovec Pionirke do 15 let: 1. Urša Fečur, 2. Bri9ita Nagode, 3. Marta Eržen, 7. NežaMerlak članice A: 2. Marinka Dodič članice B: 1. Bosiljka Malnar :'ćlar>i A. 1. Rafael Marn, 10. Tone Nagode ćlar>i B: 6. Konrad Merlak, 7. Srečo ' Br"s, 15. Cveto Brenčič člani C: 8. Polde Petkovšek 4. 1985 - Pokljuka - Drž. pr-Venstvo v maratonu Na državnem prvenstvu na najtiši progi - za člane 40 km, za ^'adince in mladinke pa 20 km - so tekmovalci Logatca dosegli nasled-nia mesta: ^'adinci: 24. Rafael Marn ^'adinke: 6. Indira Ljajič, 7. Mojca ^senik, 8. Bernarda Slabe, 10. Irena petkovšek 14- 4. 1985 - Pokljuka - Meddru-s,Vena tekma ^a zadnji letošnji »snežni« tekmi na Pokljuki, kjer je snega še dovolj, s° 'ogaški predstavniki dosegli na-sl6fJnja mesta: j* Pionirji: 4. Tadej Musec, 5. Jure i^o'e, 11. Miha Gostiša, 15. Janez ereb, 16. Joško Petkovšek "j1- Pionirke: 4. Darja Rupnik ??■ Pionirji: 11. Marko Leskovec, 13. *re9or Prezelj : • Pionirke- 2. Melita Malnar, 6. Ursa Fečur ^ mladinke: 2. Indira Ljajič, 3. Moj-Ca Usenik, 4. Irena Leskovec, 5. Ire-"a Petkovšek ^mladinci: 6. Marjan Nagode .. tkipno je SK Logatec zasedel tre-,)e mesto. vsako leto povabijo na že tradicionalni tek, so tekmovalci iz Logatca pritekli naslednja mesta: cicibani: 1. Boris Zelene, 2. Janez Jereb, 4. Joško Petkovšek cicibanke: 2. Marija Eržen, 5. Tanja Zelene ml. pionirji: 1. Marko Leskovec, 3. Gregor Prezelj ml. pionirji: 3. Marjan Nagode, 8. Srečo Moroz st. pionirke: 1. Marta Eržen, 2. Melita Malnar, 5. Irena Leskovec člani do 30 let: 6. Marko Dodič člani nad 30 let: 2. Konrad Merlak Uspešno izvedeno tekmovanje v streljanju 25. aprila je bilo na strelišču OŠ »8 talcev« občinsko sindikalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo posvečeno 27. aprilu in 1. maju. Nastopilo je 14 ekip (4 ženske in 10 moških), skupaj 50 udeležencev. Rezultati so bili naslednji: Ženske - ekipe: 1. mesto: VVZ Kurirček - 303 krogov 2. mesto: OŠ Edvarda Kardelja -292 krogov 3. mesto: SO Logatec - 279 krogov Najboljše posameznice: 1. Frida Pišljar - 138 krogov 2. Slavka Sark - 133 krogov 3. Tatjana Žust - 112 krogov 456 kro- 26. aprila so se člani Smučarskega kluba Logatec zbrali n..ob.enem 7horu da bi ocenili delo v preteklem obdobju in sprejel, načrt dela za na-sezono'ob tej priložnosti je »^»* kJ^g Drago Arhar, st. podelil priznanja trenerjem vseh sekcij. (Na fotografij. Štev priznanja tov. Vojku Prezlju). Najboljši tekmovale, so prejel, knjižne nagrade Foto: M. Tršar 27 - Dol - Biatlon ob Dne- 4. 1985 .* °olu pri Ljubljani je bil vsakolet-»suhi« biatlon v počastitev Dneva Na koncu tekmovanja je za ®kuPni seštevek točk logaški klub °b'l lepo plaketo za prvo mesto, Moški - ekipe: 1. Združenje obrtnikov gov 2. Združenje obrtnikov II. - 453 krogov 3. Postaja milice Logatec - 451 krogov Najboljši posamezniki: 1. Jože Pasarič - 164 krogov 2. Peter Rudolf - 162 krogov 3. Ignac Brenčič - 156 krogov Prvi ekipi sta prejeli pokala, najboljši posamezniki pa lične kolajne. Tekmovanje je uspešno izvedla strelska družina Logatec, ki ob tej priložnosti ponovno vabi na podobna tekmovanja še več strelcev in strelk. Matic Cimperman Planinsko društvo Logatec bo septembra odprlo planinski dom v Novem svetu. Oprema doma je zelo draga, zato zbiramo stare odeje, rjuhe, žimnice in drugo za opremo prenočišč. Planinsko društvo 'mezniki pa so bili: I D°sa I"'- Pionirji: 2 Jure Smole, 4. Marko Leskovec j"'■ Pionirke: 1. Urša Fečur 0 Pionirji: 3. Marjan Nagode, 4. ^egor Prezelj '■ Pionirke: 2 Melita Malnar, 3. Ire-"a Leskovec, N«nci:3. Iadinke. 3. Mojca Usenik „ 3- 5- 1985 - Drenov grič - Tek ob Dra«niku KS , ^a Drenovem griču pri Vrhniki, x at1,0r nas ob krajevnem prazniku , 4. Brigita Nagode . Rafael Marn Hišni svet Pavšičeva 18, 20 in 22 razpisuje prosta dela in, naloge KURJAČA CENTRALNEGA OGREVANJA za kurilno sezono 1985/86 Osebni dohodek po dogovoru. Zaposlitev je honorarna. Pisne prijave in informacije dobite pri tov. RADU SELANU, PAVŠIČEVA 18. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE MLINAR Martinkovcove mame s Petkovca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in darovano cvetje. Osebju zdravstvenega doma hvala za pomoč med boleznijo in gospodu župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi tovarišici Kogov-škovi za poslovilne besede. Vsi njeni LogaSke NOVICE KULTURNA KRONIKA PREMIERA V LAZ AH. - v Lazanje gledališka skupina, ki deluje Kot seKci-ja v Kulturnošportnega društva Laze, v nedeljo, 14. aprila, popoldne uprizorila komedijo v treh dejanjih GLAVNI DOBITEK. Predstavo je zrežirala Iva Ne-mgar. Pohvaliti velja celotno skupino za vztrajnost in prizadevanje, saj ni sezone, ko igralci na oder ne bi postavili nove premiere. Skupina načrtuje še gostovanji v Planini in Rovtah. PRVI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA. - Od jeseni 1984, ko so se pevkam Dekliškega pevskega zbora priključili še fantje je minilo pol leta in 13. aprila je Mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov Logatec skupaj z Nonetom Aktiva kmečkih žena iz Rovt, pripravil svoj prvi koncert. Pred tem se je zbor s koncertnim programom že predstavil v Domu počitka na Vrhniki. Nonet Aktiva kmečkih žena se je pod vodstvom zborovodje Jakoba Koka-Ija predstavil z izborom priredb in obdelav narodnih pesmi. Ubrano in svetlo so zveneli glasovi, gromki aplavzi poslušalcev, ki se jih je v dvorani Narodnega doma zbralo veliko število, pa so bili nagrada za trud in dolge ure vaj. Z veliko mero prisrčnosti in človeškega optimizma je skozi svoje pesmi vodila obiskovalce koncerta kmetica, klekljarica in pesnica Julka Fortuna. Njene pesmi so skupaj z izdelki čipkarskih spominkov romale povsod po svetu, čipke s svojo lepoto in pesmi s svojo preprostostjo, življenjsko modrostjo in vedrino. Z njihovo predstavitvijo v Logatcu, bodo ostale tudi v spominu obiskovalcev koncerta. Mešani pevski zbor se je pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka predstavil z izborom devetih skladb. Prvi del koncertnega programa smo slišali romantično skladbo češkega skladatelja Aka si mi krasna, Gallusov motet Sepulto domino, narodno Zvira voda in skladbo Bogdana Habbeta na verze O. Župančiča Prva pomlad. Drugi del koncertnega programa je bil sestavljen iz priredb narodnih pesmi. Aplavzi poslušalcev so bili dokaz, da je zbor svoj prvi koncertni program odpel z veliko mero prepričljivosti in glasovne ubranosti. Po tako kratkem času delovanja je težko dajati ocene. Zatorej zaželimo pevcem veliko volje in vztrajnosti, saj je napredek v veliki meri odvisen ravno od tega. PESEM Z DNA DUŠE IN POLNIH SRC. - Hotedršica, odeta v belino nale-tavajočega snega, je tisto nedeljo popoldne sredi aprila zapela z dna duše in iz polnih src ... Pevsko društvo Hotedršica je pripravilo koncert v počastitev 40-letnice osvoboditve in evropskega leta glasbe. Koncertni program sta oblikovala Mešani pevski zbor in Moški nonet. Seveda je obilnejši del pripadal zboru, ki je v prvem delu predstavil dela Jenka, Srebotnjaka, Hubada, Simonitija in Cossetta, v drugem delu pa priredbe slovenskih in ene dalmatinske narodne pesmi. Med prvim in drugim delom je nastopil moški del zbora in složno z zborovodjem odpel v nonetu Vrabčevo Zdravljico, Kocjančičevega Vinskem brata in Vodopivčevo Pobratimijo. Pevski spored je z duhovito poučni' vložki povezoval Janko Petrovčič. Zborovodja Matija Logar je s pevci izpričal dosežek pevskega snovanj' saj se je predstavil z najboljšim, kar ta čas zmore Hotedršica. Zmore pa P1 vabiti in navdušiti mlade pevce, da privabljajo k poslušanju ljubitelje slove' skega zborovskega petja Seveda manjka še kateri moški pevec, manjka '■ kaj pevske skladnosti, vendar do vsega tega imajo v Hotedršici voljo in t* tenje. V teh prizadevanjih jih podpirajo poslušalci, krajevna skupnost, zve! kulturnih organizacij in družbenopolitična skupnost sploh. Pesem se vzp* nja ... Ml KONCERTNO GOSTOVANJE V LJUBNEM. - Sredi marca letos je Loga* oktet gostoval v Ljubnem ob Savinji, kjer je v polni dvorani tamkajšnjega I* turnega doma izvedel celovečerni koncert. Oktet se je Ljubencem predst* v prvem delu s skladbami Palestrine, di Lassa, Čajkovskega, FoerstefK. Ipavca, Kozine, Kreka in Ježa, v drugem delu pa z izborom narodnih, zla! domačih notranjskih motivov. Izjemno navdušeni poslušalci niso pevceCi koncertnega odra; dodatki so se kar vrstili. Klic k ponovnemu srečanjiO Ljubenci je prijetno obvezujoč. NOVI POSNETKI »LESARJEV«. - Moški pevski zbor »Lesarji« SlovenijeL v začetku aprila posnel z ljubljanskim armadnim orkestrom za Radio Ljubil na skladbe Chiresca Pesem miru, Glavnika Titovi graničarji in Gobca Mi s* mladi bataljoni ter Gradimo mostove prijateljstva. Vse štiri skladbe je arafl' ral Vladislav Lesko, ki je tudi dirigiral orkestru, vokalni del pa je z zbor? ty pripravil Tomaž Tozon. Posnetke sta zbor in orkester pripravila za vel^ ploščo ob 40-letnici osvoboditve. ijns DRUGIČ NA IZVRŠNEM SVETU. - Slabega pol leta potem, ko se je LOflf ški oktet prvič predstavil slovenskemu izvršnemu svetu, je konec aprila * bil novo povabilo, to pot za sodelovanje na proslavi v počastitev dneva OVl 1. maja. Na svečanosti, ki so se je v Klubu delegatov v Ljubljani udeležili Spri dikalni funkcionarji predsedstva, kabineta in protokola, je oktet nastopali, priložnostnim izborom delavskih in domovinskih pesmi. >rvg s s PRAZNIČNI PREDVEČER V BOROVNICI. - Krajevna skupnost BorovmL je na predvečer dneva OF pripravila slovesnost v počastitev odporniški ' in delavskega praznika. Takoj po podelitvi priznanj OF se je Logaški dHJ prvič predstavil borovniški publiki s krajšim koncertnim sporedom, ki je' v izpopolnjen s praznično prigodniškimi in narodnimi pesmimi. a bs »a ........................HMtHIIIIH^ Filmski spored za junij 8- 9. 11. zahodnonemška komedija RESNIČNE ZGODBE, 8. DEL, režija E. Hofbauer, gl. vloge dekleta in fantje, njihovi starši in vzgojitelji. avstralski vojni GALIPOLJE, r. P. Weir, gl. vi. M. Gib-son, M. Lee ameriška komedija TVEGANI BUSINESS, r. P. Bric-kman, gl. vi. R. De Mornay, C. Armstrong, zahodnonemški pustolovski HLADEN KOT LED, r. K. Schenkel, gl. vi. D. Balko, B. Muller 14. -16. italijanski pustolovski MEČ BARABAROV, r. M. E. Re- mick, gl. vi. P. McCoy, M. Range, Y. Frescetti. 15. -16. brazilski erotični SANJARJENJE NEKE ŽENE, r. C. Perera, gl. vi. Sonja Braga 18. italijanska komedija ZBOGOM, GIGII, r. R. Scandari-ato, gl. vl. A. Nemour, H. Chanel, L. Como. 21 .-23. italijanski pustolovski OBRAČUN NA ZLATI GALEJI, r. V. Thomas, gl. vl. Bud Spencer in Terence Hill. 22.-23. ameriški zgodovinski OKRUTNI KALIGULA, r. D. Hills, gl. vl. D. K. Hutton, J. MacCoy. 25. francoska kriminalka TROJKO JE TREBA UBITI, r. J. Deray, gl. vl. A. Delon, D. De Lazzaro. 28.-30. hongkonški pustolovski ZMAJ GOSPODAR, r. J. Chan, gl. vl. J. Chan, S. Yim. 30. ameriška komedija RAZBOJNIKI ZA VSE ČASE, r. T. Gilliam, gl. vl. R. Richardson, S. Connery, S. Duvall. 29 Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. ■orr itim n ~m »h HfiV 'R 'Hi rus R; o \ ile C, v Itir, I6| Oh, ličr os, '6je St i? Pc Sii bi Ml kj OJ -trt M. fofc reč * ^5 -it