številka 239 TRST, v soboto 29. avgusta 1908 Tečaj XXXIII — IZHAJA VSAKI DAH — *mt> ih mdeljah Is fvsisiklh ik 5., M pM^tlJklll * t. ihrtrsj. F%mh1(m It«t- se prodajajo p« S nvi. (€ sfcot.) ▼ maogik vobakamsh v Trstu in okolici, Gorici, Kranja. St. Petra, #©rtojni, Sežani, N&brežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-frfcni, Dornbergu itd. Zastarele S te t. po 5 nrč. (10 stok). 9ILABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T ftirokoati 1 CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm. ^amrtsice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O t*, mm. Za oglase v teksta lista do 5 tts% 20 K, rsak« -«adalji>a vrsta K 2. Mali oglasi po S stol. beseda, nsj-f-a 40 stok Oglase sprejema Inseratni oddelek upcmve „Milosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Olaftllo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti J« moć 1 : HAHOdNIHA ZNAŠA — ■a m leto 34 K, pol lete ta K, 3 mesece 6 K; na a*. ročbe brez doposlace naročnine, se uprava ne osira. ■•NiatM m aiiiUrti tateaie „ESIIOITI" itu* : leSw k i n, »el lata S so — ▼si dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. N efranko-vana pisma ss as sprejensjs Is rsksplsl m m vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: silos Glergie Galatti 18 (Narečni dta) IvdrjaUti in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsordj« Hsta ,Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti 6t. 18. Felfaio-hranllaKal raCan It 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Cesarjevo zdravje. 1SL 2S. Cesarja se včeraj lotil lahek iahod, da malfi pokašljuje, vendar ce pro-TzroČa zdravstveno btanje nikakife ekroi. — Splošno stanje je prav dobro. DUNAJ 28. Korresp. Wilhelm* poroča, da je zvedel iz neposredne bližine cesarjeve sledeče: Gesar se počuti zopet prav dobro. Lahek nabed, ki se je pred £vemi dnevi pojavit, js že popolnoma izginil, isto tako onehuje tudi kašelj. Cesar obavlja svoje :o^e kafcor navadno. Jutri se cesar udeleži »lavnesii polaganja temeljnega kamna za Eli -fcbetinc bolnišnico v Išlu. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Bukarešti. DUNAJ 28. „Vaterland* je zvedel, da cišče prestolonaslednik Fran Ferdinand ro-: nunski dvor bržkone dne 5. oktobra, Srbeka trgovinska pogodba stopi v veljavo ■ 1. septembrom. DUNAJ 28. ,,\Viener Zeitung" od JO. i. e, razglasi odredbo skupnega miniBterstva, f katero se na podlagi pooblasti'nega zakona rrovizorično uveljavi srbska trgovinska po-, jrodba. Xa zadnjem mu.iiteršrkem posvetovanju -e vlada sklenila, da trgovinsko pogodbo j i Srbijo na podlagi pooblastilnega zakona. ^ i. septembrom provizorično uveljavi. Za ta korak so bili pred vsem politični razlogi me-j odavni. Po daljš h in težavnih pogajanjih je ' t;, t. iu. trgovinsko pogodbo vsprejela: erbska skupščina v kateri je prevladala želja, tla konečno preneha s sosedno monarh jo carin-tio-politični boj »n da se obojestranske tr-jrovin ki odnošaji postavijo na trdno podlngo. ifsdi tega so je moralo tudi od avstrijske* trrani misliti na uveljavljenje pogodbe. Anglija noč« ustavne vlade r Egiptu. DUNAJ 28. *Reichspubt" poiuCa i« Ocri-rr da: Dplomatične krope je presenetilo čei6tvo, da ni nctel €ultan. ol-evulno na rritisk Anglije, vsprejeti egiptovskega podkralja, ki biva že osem dni v Carigradu. Znano je, da je prišel podkralj pogajat se & sultanom da bi se tudi za Egipt ob-©vila ustava. Podkralj bi iotel ioceti parlament. ker bi isti uČ7rstil njegov položaj naproti Angleški; ali ravno k tega razloga je Anglija energično protestirala proti morebitnim pogajanjem te vrate med sult&nom in podkraljem. Verojetno je, da bo moral podkralj oditi iz Carigrada, ne da bi v tem cziru kaj dosegel. Vlak povozil vojaška konje. BUDIMPEŠTA 28. — Neki komtuiike cg -skih državnih železnic pravi, da je danes • oebni vlak št. 4003 pri izogibališčni postBji Budimpešta—Kaiserbad blizu tovarne ca špirit povozil d*a vojaška konja. Na potu, ki e za vozove prepovedana, in katero ne bi smeli rabiti niti vojaki, sta se dva konja 3. 11 kadroma 12. ulanskega pešpolka s plašila pred prihajajočim vlakom, letela sta pred lokomotivo, ki ju je povozila. Vsled tega je Letala zmešnjava tudi pri četi, tako da 66 -e splašilo več konj. En ulanec je bil težko, "tri pa lahko ranjeni. Osem konj je bilo neznatno poškodovanih* — Uvedena je stroga preiskava. Angleški kralj v Karlovih varih. KARLOVI VARI 28. Kralj Edvard je imel včeraj razgovor z ruskim ministrom za unanje stvari Izvolskim in c. in kr. poslanikom v Petrogradu grofom Berchtholdom. Francoski poslanik na dunajskem dvoiu Crozier je včeraj odpotoval. — Ministerski predsednik Clemenceau utegne svoj odhod odložiti. Lev Tolstoj. PETROGRAD 28. Vesti iz Jasnaje Poljane poročajo, da se je temperatura pri Tohtemu zvišala in da čuti hude bolečine v nogi. Tohtoj se ravna po predpisih zdravnikov. Rodbina je v skrbeh. Zrakoplovstvo. KAPUCA 28. Balon bavarskega zrako-plovnega oddelka se je danes ob 3"/*. s 4 častniki blizu Kaplice r.a južnem Češkem srečno spustil na zemljo. Balon se je v Mo-nakovem dvignil v zrak ob 8. in 'pol mi do poludne. Potovanje italijanskega ministra Tittonija. ZNOJM 28. — Italijanski minister za unanje stvari Tittoni je prišel na grad Kravcka kneza Frasso E'entice sinoči ob 8. uri 40 min. Granata se xasletela. KODANJ 28. Pri ostrem streljanju na križarju „Hekla" v Aarhut9kem zalivu se je pred časom razletela granata. En mož je ubit, štiri možje so bili težko, dva pa lahko ranjena. Priprava za uitavo na Kitajskem. ŠANGAJ 28. (Nem. kab. diužba). Komisija za pripravljenje mtave je poslala cesarju spomenico, v kateri priporoča, naj se ustave uvede leta 1917„ ZZ PERZIJE. PETROGRAD 28. Neka brzojavka iz T^brioci noroča, da propoveduje duhovščina sveto vojno proti hal. •« »J i»-iV> X!nnir izvršenih od vojakov, ki so oplenui ivOO I i.š in 1590 prcdajalnic. IZ MAROKA. BEROLIN 28. Danes so se pričela pogajanja med Francijo in Nemčijo z ozirom na novi položaj v Maroku. Francosko poslaništvo ja poslalo državni kancelariji noto o porazu Abdul Aziza in o proglašenju Mulej Hafida v raznih maroških caebtib. ZZ PORTUGALSKE. LIZBONA 28. Zbornica je vsprejels. zakonski naert glede pogodbe sned Portugalsko in Združenimi državami v stvari izročevas^a zločincev. Političnih zlcoincev se ne bo izničevalo. Atentati na inozemske .vladarje se nt smatrajo kakor politični zločini. IZ TURČIJE. CARIGRAD 28. Cesarski pricci se čim dal^e bolj prihajajo v jasnost. Tudi sultan hoče, da postanejo njegovi sinovi v mlado-turških in častniških krogih popularni. CARIGRAD 28. Sultan je po ee&mliku vsprejel v avdijenci nemškega poslanika bar. Marsc&alla, ki se povrnil z dopusta. Za tem je prišel v avdi,enco k sultanu av»tro-ograki poslanik markiz Pallavicioi, ki se je zahvalil za čestitko, ki jo je su^an poslal cesarju Franu Josipu za njegov rojstai dan. Karlovi vari 28. Ministerski predsednik Clemenceau je še vedno ▼ postelji. Gastein 28. Minister za deželno brambo FML Georgi, ki je dlje časa bival tukaj na lečenju, odpotoval je na Dnnaj. Pariš 28. Ministerski predsednik Clemenceau poroča, da se počuti bolje. Možno ie pa, dt. Ei do prihodnjega četrtka, kakor je bilo določeno, se ne povrne. ' Petrograd 28. V svrho polajšanja po- ! tovanja v Nemčijo in Avstro-Ograko je ruska! vlada imenovala posebno komisijo, ki nej ! predlaga sredstva, da se tovarna in carinska | revizija na obmejnih postajah jednoteje uredi! in povspeši. Vlada je priznala, da cbstojajo ' za potnike mnogovrstne nepotrebne sitnosti, j . Solnograd 28. Tukajšojftv policija je aretirala nekega Jurja Retla iz Šmohorja, ki je iz muzeja Germanija v Norimbecku ukradel dragocenosti v znesku ^000 mark. Ukradene reči so našli pri Retlu. Pariš 28, — Umrl je bivši poslanik in bivši člen zbornice Larocbe-Foucauid, v starosti 83 let. Sfrassbnrg 2S, — Nemška cesarska dvojica je ob uri prispela semkaj. Movtinski nsvlnorskl kongres In Trst Prejeli smo in radi priobčujemo ta-le članek od nekega odličnega rodoljuba : Dne 8. in 9. prihodnjega meseca se bo vršil v naši prestolnici, v beli Ljubljani, kongres slovanskih novinarjev. Naravno je po programu za delo tega kongresa, da se ce bo razpravljalo samo o stanovskih raztnerafe, ampak tudi o nekaterih aktuvelnih političnih vprašanjih, ki so stopila na površje vsled hvalevredne akcije neoslovanoiilov. Tako se tuai organizacija novinarskega porečevanja — za katero se bo na kongre3U vadila glavna briga — ne sme smatrati le .»k ur «...----»- ajnoaK »n*«* vs^občo narodno pot ebo, ki jej treba radi kalno odpomoči. Prvič zato. da se kakor Slovani emancipujemo od slavofobskih novinarskih virov, a v drugič zato, da ustvarimo čisto svoje sredstvo : institut, ki bo povspeso-val vieslovansko propagando. Ni dvoma, da bo na novinarskem zboru v L ubljani zastopan tudi naš Trst. A želim, da se tudi iz naše sredine povzdigne glas, da se čuje tudi naša. Jaz bi želel samo, da bodi ta naš gina čim jači in značilneji, pak da se z caše strani stori vse možno, da slovanskim novinarjem ostane čim globlje zarezano v pamet in srce ime : Trst. Mi moramo prav dobro izkoristiti redko priliko, ko bo zbranih toliko predstaviteljev vseslovanekega novinstva. Dan na dan občutimo praznino, ki je ogromna v vseslovanskem novinstvu glede Trsta in njegovih slovanskih interesov. Niti od najbližjih nam slovanskih novin nismo mogli do sedaj izprositi toliko pozornosti, kolikor bi je trebali v sedanji dobi za laglj^e dosezanje konečnih idealov. Pak kako naj potem zahtevamo od čeških, poljskih ali ruskih notia, da pišejo o nas pogosto, dan na dan, kakor o slovanski predstraži na poziciji, vrlo važni za vse Slovane?!! Evo tu bližnje prilike, ki jo — opetujem — moramo izkoristiti! V prvi vrsti bi morali z naše strani opozoriti slovanske novinarje, da posvetijo posebno brigo trgovski važnosti tržaške pozicije. V tem pogledu bi se morali slovanski politiki vzgledovati na delu svojih t nemških tovarišev. Ti ne javljajo za sedaj lmnogo o političnem napredovanju nem-Jštva v Trsta, ali zato jim je prava svetinja 'ekonomski procvit nemško kolonije > ob Adriji. In ravno tej vsestranski obveščenosti nemških trgovskih krogov in nemške javnosti o trgovinskih razmerah našega mesta se imajo Nemci zahvaliti na rapidnem napredku oa prisvajanju tržaškega tržišča. Govorimo že o „prisvajanju 4. A to i popolno pravico, kaiti ekoro vse veče in važneje tvrdke in podjetja v našem mestu, so že ali v nemških rokah, ali pa dobišno odvisne ed nemških kapitalov. Ali radi tega ni še prekatno za na&. Mi imamo celo jedno prednost, ki je Nemci nimajo. A če bi Nemci imeli to prednost, bi se moglo danes mirne duše govoriti o nemškem Trstu. Ta prednost je naš slovanski domači element v tem mestu. Ta naš element je že ustvaril temelje svojemu lastnemu gospodarskemu napredovanju. Nanj morejo najbolj računati vsi podjetni Slovani, ki bi želoli poskušati svojo srečo na našem tržišču. Saj nam je za to najbolje jamstvo dosedanja praksa. Naš narod je takoj v začetku svojega gospodarskega dela pokazal dovolj smisla za svojo nalogo. Io naši po-četki dokazujejo, da je v nas energije in inteligencije tudi za obsežnejo akcijo. Ali prednjačiti jej morajo vsi slovanski novinarji. Oni bi morali nag^šati najprej neprecenljivo važnost Trsta za slovanske narodne aepiraci;e, a potem bi morali opozarjati vseslovansko javnost na prave narodne razmere v Trstu, In še le potem, ko «c i... v MKt^nnsaem kakor proti cilju, ki se more in tudi mora doseči, Še le potem bomo mogli govoriti o velikem organiziranem delu za konfno gospodstvo na vztočnih oba'ah Jadrana. Tu ne bi znsl jaz bkratu navesti naj-primernejega sredstva, s katerim bi na jeden mah pridobili zanimanje vseslovanskih novinarjev za naš Trst. Tu pridejo v prilog prigodni govori, osebno občevanje, poznanstva ; ali moralo bi se misliti tudi na nekaj višega. Recimo, pripravil naj bi se v dveh treh slovanskih jezikih referat o naših težnjah in o sredstvih, s katerimi bi se mogle te težnje doseči. Ako je za seduj prekasno, mogel bi se tak referat pripra iti za kasneje, da bo promemoria slovanskim novinarjem. A potem naj bi se kongresiste povabilo v Trst. Mnogi njih pridejo sem doli k morju tudi brez našega poziva ; ali za vBaki slučaj bi morala naša inteligencija izpolniti svojo sveto dolžnost s tem, da izletnike vsestranski informira o pravi vrednosti Trsta za vse Slovane. Za sedaj ne smemo pričakovati od bližnjih in daljnjih nam bratov, da se aktivno angažirajo v naši dnevni borbi tu za jedno ljudsko šolo, a tam za kako pravo na- P O P L I 6 T E K. 3 JA\\n pod vasjo. Opisal Savo Sever. Se tifti ver-cr je moral Tože od hiše. Drugi dan je izginil in nobeden ni vedel, k&i£. — _ Dnovi so potekali drug za drug:m. Pri Hcttaiku bo dobili drugega hlapca ; drugače ;e bilo vse po navadi. Le na Ivanki se je vršila vidna izpre- meraba... Tisto noč petero, ko je bil cdšel Jož*, Li zatisnila očesa. Še drugi dan je imela vse on;tkane, skoraj zakrvavcle oči. Oče se je Letaj rentačil; le materi se je revica smilila. To:a>.ila jo je. kakor je vedela in znala. In morda bi bil res misli! kdo, da bo &!a>cma pozabila na vse. Toda ljudje, ki so jo natančneje opazoval}. so sodili vse drugače. Njena prejšnja živahna in otroška vese-jCBt se je umaknila globoki resnobi in tižki itini&ljenosti in nt.kaj, liki temna senca, je vedno ležalo na njenem nekdaj tako vedrem obrazu. Zbledela je zdrava barva njenih, prej polnih ip rpžnatih lic. Delala je vse kakor prej, a vse brez življenja, mehanično mrtvo. Včasih je naenkrat postala, zrla tako eanja-vootožno tja nekam v daljo ter se globoko zamislila v bogvekaj. In orosile so se ji oči, pokrila si je z rokama obraz in pričela tiho plakati... Nobenemu ni ničesar potožila, a v njeni notranjosti, v njenem srcu je glodal in grizel neprestano črv in krvavela je neza-eeljiva rana. Mnogo večernih in nočnih ur je prejokala in večkrat so se zvijali težki vzdih-ljaji njenim burno brepenečim prsim. . Le nekje je še iskala tolažbe. V mračnem kotičku njene sob:ca je n-.č in dan brlela lučka pretiy mrzlo in trdo,,. — Zvečer je Ivanka zopet klečala pred podobo Matere božje. Lučica je tako bledo trepetala, v nji so pa drhtele vse žilice, srce ji je hotelo počiti in debele srage so ji polzele čez lica... „Pozabil me je--,u ta misel jo je tako brezmejno bolela in ji pretresala že itak izmučeno dušo. Ihtela in molila je pozno v noč — —. Čez nekaj dni se je zvedelo po Podolju, da je oni Boternikov mlin doli v grapi pod va^jo vzel v najem tisti Jože, nekdanji Ho-t-nikov hlapcc.. L;udje so govorili to in ono, ugibali, kod je hodil dozdaj ; a nobeden ni vedel ničesar. Oa pa je bil vedno spodaj v mlinu. Miel je, popravljal zdaj to, zdaj drugo in si kubal sam. Govoril je le, s komur je ravno moral ; drugače pa ni maral priti v dotiko z ljudmi. Doli v tisti temni in tihotni samoti je tičal; voda je šum?la, veliko kolo se je Tedno vrtelo, kamen je brez počitka drdral. V vasi ga ]e bilo videti le takrat, kadar je komu nesel moke. Zamišljeno in resno zroč pred se je hodil in človek je nehote pogledal za njim, ko je stopa? z mehom oa rami, enakomerno in trdo mimo cerkve po strmi poti gori v vas. Kedar ni imel nikakega posebnega dela in se je notri v mlinu enakomerno mlelo, je sedel zunaj na klopici, sključen in ves zatopljen v kako knjigo, kojih je imel celo omarico notri v mlinu. Včasih pa se je zlek-nil tja po klopici in zrl sanjavo in nepremično tja gori proti sinjemu nebu... Zvečer je vzel svojo harmoniko in igral na brdu gori nad mlinom. Včasih se je glasilo tako poskoočno veselo tja v tiho noč, največkrat pa nekam turobno in otožno hrepeneče... V te glasove ja izlival vsa svoja najskrivnejša čuvstva in v teh milobnih zvokih ^e je zrcalila vsa njegova duša... Postal je bil docela čudak — samc.tar in živel popolnoma ločen od sveta, sam za se, kakor da je odmrl vsemu, kakor da je brez občutka za vse druge ljudi. Na zunaj vsaj, se je zdelo tako. Toda pod to ledeir iur2lo zunanjostjo je bilo živočuttča srce in tu notri je nekaj nemirno vtripalo in vroče plamtelo... Ivanke ni bil pozabil, ni mogel po/.abitr. Skrival je svojo ljubezen, skušal jo potisniti in potlač-ti v najglobji kotiček svojega srca, dokler ni o pr?i priliki prikipela v vročem izbrubu na dan... — Jesen je bila in mrzla sapa ve zavela doli s hribov. . N (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. 239 V Trsta, dne 29. avgusta 1903 sega jezika, ali slično. Glavno je za nas, da vsi Slovani dirigirajo del svojega kapitala in delavnih sil proti trgovskemu Trstu. A ko bomo tu dovolj močni in gospodarski disci-plinovani, potem zapojo samo od sebe vese-leje ptice tudi — politične pesmi. Naj ne bo torej za nas tržaške Slovane brez važnosti bližnji novinarski kongres v Ljubljani, kajti, ako bomo okretni in smeli ob tej ugodni priliki, gotovo se ne bomo kesali. Naše brate pak v središču domovine, ki s patrijotično ljubavjo spremljajo našo borbo, proBimo že danes, naj gredo bratski na roko našim ljudem. Složni bratje. Iuternacijonalui socijalisti morejo zavidati internacijonalne klerikalce na — slogi. Tem je živlieusko vprašanje, ali tudi najlagje, ker sloni ni oevizi: delovati nasprotno idealom naroda ter služiti slipo vsakovrstnim gospodarjem . . . . etiam t v r 1 a n i s. Poglejte samo na slogo „jugoslovanskih* klerikalcev. Dočim v Ljubljani pravijo ».klerikalci'*, pa jih v hrvatskih deželah nazivljajo s pravilrejim imenom: „furtimaši". Mimogrede moramo omeniti, da tudi pravoslavni Srbi imajo svoje „furtinraše". To so „radikali", ki jim vod^vo sedi v inadjar3kib ministerstvih Pešte. Ko so južni Slovani hote'i na Dunaja o.novati svoj jedinstveni parlamentarni klub, so slovenski klerikalci povzdignili svoj veto, se organizirali sami za-se. — Hrvatski „far timaži" — jedini med Hrvati — so imeli svoje „dopadajenje" na svojih slovenskih tovariših in vedno so kazali volje, da bi — tudi sami na isti način postopali v Hrvatski, ako bi bili — odločilni faktor. Ko je v Hrvatski zabemela protiirbska gonja, so furtimaši v svojem Hrvatstvu usuli najhuji ogenj i.-a Srbe in bo dosegli rekord v hlapčevanju proti hrvatski struji madjarske politike. „Slovenec" iz Ljubljane pa nudi svojim bratom preko S)tle svojo roko in na sramoto slovenske žurnalistike brani Rauchovo nasilje proti Srbom v Hrvatski. Daljne paralele ni treba. Sloga med „Slovencem" in „Hrvatsrom" je tako popolna, kakor je popolnoma identična pol i tika Dunaja in Pešte proti vsem južnim Slovanom. Na Dunaju zsgrmi zapoved: divide et impera ! — Ta zapoved odmeva v Pešti in v redakcijah „Slovenca" in jHivatstva1 hitro za^ukavajo rokave, da izvrše zap3ved Dunija in Pešte. Hrvatska javnost razpravlja sedaj o pred lugu dr'a Mile Starčevića, da bi se v Hrvatski osnoval narodni svet, kakor ga imajo Cehi in Poljaki. Dr. M. Starčevič, ki je do naHavnO stupao delal z - Franko tu, >■©- 1 a v Hrvatski kakor značajen patrijot. On se drži programa svojega strica, ustvaritelja starčevićanske stranke, ter negira v Hrvatski politični srbski narod. Ali, ko je dr. Starčevič prišel do u ver jenja, da Frank vodi izdajalsko politiko na račun, star-čevičanskega programa, je zapustil Franka in je s svojimi tovariši zadel smrten udarec zloduhu Hrvatske, tujinakemu izdajalcu dr'u Franku. In ko je dr. Mile uvidel, da jekom panija proti Srbom v resnici naperjena proti Hrvatski, je odločno nastopil in pozval narod, naj ne veruje v nevarnost velikosrbske propagande, ker da so to skovali Madjari, da bi lagje zlomili od por Hrvatov. Dr. M. Starčerić je došel tedaj do zdrave ideje, da se v usodnih časih osnuje „narodni svet*, ki bi družil vse naredne vrste v borbi pro:i Ogrski. Od strani hrvatsko-srbske koalicije je bila ta ideja takoj vaprejeta z željo, da nova institucija naj ne bo le začasna, ampak stalna tudi za bodočnost. ! Pak? Veste-li, kdo se zopet protivi tej ] narodni instituciji, ali k lo bi jo hotel vpreči j v svoj voz ? Risum teneatis . . . „H r v a t s t v o" — hrvatski „furtimaši" so to!!" Oni bi hoteli izključiti iz narodnega sveta najprej Srbe, a potem tudi one „Hrvate", ki nočejo reševati hrvatskih državnopravnih vprašanj tako, kakor jih reševa. .... dr. Eiank!! I Z drugimi besedami: „furtimaši" mislijo,' da morejo sedaj v polni meri izvesti ono, kar' so slovenski klerikalci izvršili na Dunaju z jugo-slovanskimi poslanci! Razbiti koalicijo,! hrvatsko politiko zavesti na načelno borbo s — frazami in tako rešiti .... Rauclia in Wekerla! Evo, to je želja furtimadev sedaj, ko si hrvatski rodoljubi — pak tudi Starče-vičanci, Kakoršen je dr. Mile Starčevič — prizadevajo da s slogo okrepijo hrvatsko opozicijonelno silo. Složni bratje! A to je na vs9 zadnje tudi logična vloga Ijudij okolo »Slovenca« in „Hrvatstva". Deviza vseh vlad v tej državi je bila : devide et impera. a klerikalci vrše le svojo dolžnost, ko to devizo prevajajo v dejanja. Dobava cevi za praški vodovod. Predvčerajšnjem je upravni svet skupne vodarne za mesto Prago in predmestja sklenil enoglasno sprejeti ponudbo francoskih žele zaren v Port-a-Mousson glede dobave cevi za novi vodovod za kupno ceno čez 3 milijone K. Ta sklep je bil sprejet od velikanske množice, ki je nestrpno čakala na izid pred zborovalno palačo, z nepopisnim navdušenjem in Slava-klici na naslov Francoske. Češki tisk pozdravlja z oduševljenjem ta sklep, dočim nemški tisk protestira z netajeno jezo. Afera dobave praških cevi je v zadnjem času vzbudila veliko šuma in razgrela češko in nemško javnost. To sicer čisto komunalno-gospodarsko vprašanje je postalo eminentno politična afera, za katero se je zavzel ves Se- , ški narod. Postala je atera narodna časti; sklep pa je ob enem daleko sežen. ker se v j njem zrcali stremljenje po emancipaciji iz j nemškega velekapitala. i Zato tudi strastni upor z nemške strani! Francoski velekapital stopi sedaj na Češkem v konkurenco z do sedaj vsegamogočnim nemškim velekapitalom. Začetek je storjen in Nemci čutijo nevarnost in se boje. Zi sedaj je gotovo, da bodo velikanske železarne v PonVSi -MousBon ustanovile na Češkem s prispevanjem češkega kapitala nova tovarniška podjetja za češka in slovanska mesta. Dosedaj je v železarski stroki vladU v Avstriji neomejeno nemški kartel, ki je ob enem največji germanizator. Proti češkemu delavstvu nastopa isti z: najveČim terorizmom. Sploh preveva, vse kar-telirane železarske tvrdke. zlasti veliko Praško železarsko družbo, duh največje narodne; nestrpljivosti. Zlasti češko delavstvo v Vitko-viških t»ornicah kartela trpi pravo mučeni-štvo pod jarmom nemškega velekapitala. G'ede milijonske dobave mesta Prage je nemški karte! nastopil z vso močjo svojega velekapitala, ko js videl, da se je češka i javnost pričela zanimati zi francoski kapital. Bil je tako gotov svojega monopola. Kartel je velesila in zato je spravil na noge vea tisk in celo vlado, da bi Praga nefoddala dobave cevi francoskim železarnam. Tlak kartela je bil nepopisen. Centralni ravnatelj Praške železarske družbe, najbolj interesirane kartelirane tvrdke, Kastranek je tudi pr skusil izsiliti dobavo iz 1 upravncg* sveta praških vodovodov na način, ki bo imel za posledico še senzacijoaalne sodne afere. Poslal je dopis praškemu prodajnemu uradu železarske družbe — in ta j dopis je objavil od kartela odvisni list „Prager j Tagblatt" —, v katerem hece vso akci;o v j prid francoski ponudbi razkrivati kakor ko- j medij o, vprizorjeno v svrho, da bi se izsililo j od kartela ugodnejše ponudbe in dobivalo od j istega mastne provizije. Razkriva namreč, da j je nek upravni svetnik praških vodovodov in seveda ob enem praški mestni svetovalec po- j sredoval pri njem proti pogoju, da bi potem dobil od kartela p'tprocentno provizijo. Ta dopis je vzbudil velikansko senzacijo, a dosegel ravno nasprotni etekt. Vsa češka javnost zahteva, naj se centralnega ravnatelja Kastrauka — makar tožbenim potom — prisili, da ako je njegova obtožba rcoaiCua, razkrije ime nevr«dn«g» mestnega svetovalca, ki je iz dobičkaželjnosti na nezaslišan način zlorabil svoie mesto. Istega, naj bo kdorkoli, naj se postavi na sramotilen oder. — Kartel je takoj sprevidel, da je s to bombo dcsegel le to, da je sedaj oddaja dobave na francosko veletvrdko postala tudi osebao častna afera za upravni s?et oziroma v njem sedeče mestne svctovalce. In takoj drug dan je „Prager Tagblatt", uvide ši neumnost, dvigal v deveta nebesa poštenost upravnih svetnikov, katero ne more kaliti eden ne-vrednež. Kartel je tudi znižal ponudbo in akceptiral pogoje, katere sprejeti je poprej smatral pod svojo častjo. A nič ni pomagalo: isti dan, predvčerajšnjem, je padla kocka in upravni svet je enoglasno sklenil oddati dobavo francoski družbi, ki je pokazala svoj velik interes na tem industrij sinem boju proti nemškemu velekapitalu, da je kljubu visoki prevoznini in uvoznim carinam znižala svo:,o eferto do one mere, s katero je zamogla ! stopiti v konkurenco z avstrijskim kartelom. Ob enem je upravni svet sklenil pozvali | Kastranka, naj razkrije onega nevredneža, in | ob enem vložiti proti istemu začasno neznanemu krivcu kazensko ovadbo. Kakor brzo-javlja K. B. iz Prage z včerajšnjega daa, je tudi pravniški odsek praškega mestnega sveta sklenil priporočati mestnim svetovalcem, naj vložijo skupno tožbo, ako ne bo Kastranek imenoval krivca tekom treh dni ali pa ue pre-I kliče svojo trditev. Dalje naj se sodno po-I stopa proti eventuelnemu krivcu. Mestni svet !je predlog sprejel. Tako je podlegel nemški kartel kljubu I vsemu terorizmu in intrigam. Zato grozna obnemogla jeza na nemški 1 in navdušenje na češki strani. Prvi korak k ' enacc:paciji od nemškega velekapitala je ! storjen in tudi mi pozdravljamo z veseljem | ta poraz vsegamogočnega nemškega kartela, ' č gar germamzatorični vpliv čutimo tudi na ! Slovenskem. Hrvatska. Madjari prati generalu Volodimiru. Vsi budimpeštanski listi komentirajo prihod in bivan;e ruskega generala v Zagrebu. , Neki listi pozivliajo vlado, naj tega rpanslavističnega agitatorja" izžene iz Hrvatske. „Srbebranu" odvzet postiti debit „Srbobran" poroča, da mu je za Avstrijo odtegnien poštni debit. List pripominja k temu, da je obžalovati, da je bila ta odredba izdana prav ob času, ko ministar- Mladočeh vodi trgovski resort,] List apostrofira dr. Kramara ki je nedavno temu tako odločno govoril za slovansko reciprociteto, kaj aaj si mislimo o njegovem delovanju, ako njegov pristaš v avstrijskem kabinetu kaznuje liste, ki zastopajo slovansko idejo P !! Premeščen radi kazni. Iz Zagreba poročajo, da je bil profesor Mrdjenović iz Zemuna premeščen v Senj. Mrdjenović je pristaš koalicije. Obisk francoskih vojnih ladij v Puli. Iz Pule: Iz najboljšega vira se dozoaje, da pride sredi meseca oktobra semkaj pred-stolonasledoik Ferdinand z velikim sprem* stvoru. Ta obisk Pu'e atavljajo v zvezo s pri hodom velike francoske eskadre, ki pripluje v Pulo one dni. „N. F r. Presse" pa piše, da se na merodavnem mestu ničesar ne ve o prihodu večje francoske eskadre. Možno je pa, da vrnejo Francozi v kakem avstrijskem pristanku obisk, ker je minolo spomlad avstro-ogrska eskadra obiskala par francoskih luk v Alžirju. Drobne politične vesti, Poljaki v Zapadni Nemčiji. [Poljaki element se v prusko vesifalskih indu-strijalsk'h okrajih silno množi. Leto 1861 je našteli tam le 16 Poljakov; leta 1890 jih su bilo že 31.000; 1893 — 55.000; 1897 — 105.000 in danes jih je okrog 320.000, ki so večinima zaposleni v tamošnjih rudnikih in premogovnikih Poljaki imajo seveda tudi mnogo svojih društev, katerih jo skupno b3je okolu 400. Italijanski vojaki so streljali preko meje? Iz Inomosta javljajo, da se je italijanska vojska vežbala tik do avstrijske meje. Avstrijke straže so čule streljanje in uvidile, da se ostro strelja in da so krogle udarjale na av3triiska tla. Vojaki so se poskrili, ali streljanje je trajelo dalje. Uvedena je v t?j stvari stroga preiskava. (Nič ne de, saj smo prijatelji in zavezniki! To prijateljstvo je trdno kakor bomba, da je ne more razrušiti nobena — bomba.) Zarota v Bolgariji. Iz Sofije i javljajo, da je bila tamkaj razkrita zarota j proti knezu Ferdinandu, ki je bila razpredena ; po vsi Bolgarski. Romunski kralj obolel. Iz Si-naje poročajo, da je romuniki kralj Karol opasno obolel na želodcu. Zdravniki so izjavili, da se pri kraliu pojavila stara želodčna bolezen. Volilna reforma v Pruski. Iz Beroliua javljajo, da se bo prusko minister-stvo na svoji prihodnji seji 15. septembra bavilo s prusko volilno reformo. Nevaren položaj v Portugalski. Kakor javljajo iz Lizbone, j« bil« laono gard* L«ijova in neznanih vzrokov premeščena v Lagos ter nadomeščena s polkom ! „Kraljica Amalija" iz Comibre, o katerem je znano, da je zvest kraljevi rodbini. Ustava v Egiptu. Egiptovski listi so poslali sultanu prošnje, naj uvede v Egiptu ustavo; londonski politični krogi pa povdar ijajo nasproti temu, da ustave za Egipt ne | more dati turfiki sultan, ampak samo Angleška, kakor pokroviteljica Egipta. Sicer pa . menijo v Londonu, da Egipt ni se še zrel za [ ustavo. j Dnevne vesti. Prva razprava na trgovskem in pomorskem sodišču z novim slovenskim prisedni- kom. Predvčerajšnjem se je vršila na tukajš-.njem trgovskem in pomorskem sodišču prva razprava s sodelovanjem enega od novih slovenskih prisednikov in sicer g. Kristijana Dejaka. Tožečo stranko je zastopal odv. dr. Ryb*r, tožen pa je bil c. kr. erar zastopan po finančni prokuraturi v Trstu. Pravda se 'je v prvi instanciji razpravljala na okrajnem sodišču za trgovske in pomorske stvari in je prišla pred trgovsko in pomorsko sodišče kakor drugo instancijo vsled priziva finančne . prokurature. I Vkijub temu, da je bila tožba vložena v slovenskem jeziku in da je v istem jeziku bila [izdana tudi razsodba, podal je referent referat Iv nemškem jeziku in to po zaslugi — finančne prokurature. Ta poslednja je namreč i v tej popolnoma slovenski pravdi vložila nemški priziv. Trgovsko in pomorsko so-fdišče pa se je postavilo ra stališče, da se ima vršiti razprava v II. instanciji v tistem jeziku, v katerem je sestavljen priziv. Mi Be 'za danes nočemo prepirati s trgovskim sodiščem o tem, ali je njegovo stališče pravilno (deželno in više deželno sodišče razpravljata vedno v jeziku tožbe), ne moremo pa dovolj grajati postopanje finančne prokurature, ki | vlaga v slovenskih pravdsh nemške spise ! vkijub naredbi fin. iniaisterstva od 20. janu-■ vari j a 1861 6t. 2700, ki vkazuje finančni prokuraturi, da sa ima posluževati jezika pro-tistranke, torej v našem slučaju slovenskega jezika. Na razpravi pa nas je zastopnik finančne prokurature iznenadil z novo nepravilnostjo. Svoj nemški priziv izvajal je v — laškem jeziku. Torej nemški in laški pač; slovenščino pa finančna prokuratura prezira. Kakor smo doznali, se je dr. Rybai svoj čas že pritožil na ministeratvo proti rabi nemščine v slovenski pravdi. Ali misli finančna prokuratura, da nam je z italijanščino bolj vstreženo? Italijanščino naj le rabi, no, samo v italijanskih pravdah ; proti Slovencem pa bode morala rabiti slovenščino. Izvojevaii smo slovenske pravde na trgov-kem sodišču vkijub vsem zaprekam trgnvake zbornice; naj bo torej finančna prokuratura uverjena, da tudi nasproti njej ne odnehamo, dokler jo ne prisilimo, da bode tudi ona spoštovala — zakon. Iz Lokev na Krasu. Poredkoma, gospod urednik, prihajajo naše vesti v svet, da-ai prinaša kolo časa tudi pri nas razne novosti na dan. Koncem meseca prosinca so se tu vršile v znamenju razburjenosti občinske volitve, na katerih je z veliko večino zmagala narodno-napredna stranka. Nekateri „ma*ko-tentni" ao proti temu vložili na c. kr. namest-ništvo utok v popolnem prepričanju, da se volitve razveljavijo, a vzroki v to navedeui ao bili tako malenkostni in ničevi, da je c. kr. namestništvo nepodpisani utok po šestih mesecih zavrnilo. V ponedeljek, dne 24. t. m. so se vršile volitve župana in ob 11. u i je streljanje tipičev naznanilo, da je šestmesečno medvladje (interregenum) minilo ter je izvoljen mlad in čil župan v oeebi goapoda A n t. Muha mtM od katerega se nadejamo najagilnejšega županovanja ! Dal Bog. da se uresničijo naše nade! Isti dan ob mraku so zadoneli žalostno zvonovi in po cesti se je vršil nepreg'edcL sprevod. Spremljali so 22-letnfga mladeniča Antona Mevlja iz Lokve k večnemu počitku. Ubogi mladenič, sin silno ubožnih roditiljer, njih ediua podpora — valed česar je bil tu dobi petdeset - ato - dvestokrat povrnjen troake malega izleta. Ako pridete k veselici in tomboli „Zavarovalnice gov. živine" in pevskega dr. „Zvon* na Opčine videli bo-det^, da se nisem lagal. Tombola nudi mno^o zabave. Strah, smeli, žvižganje. Da tudi ž i/.-ganje ! Tako namreč plačuje slavno občinst-o premalo pazljivost ali lak .... nekaterih. saj se ne strašite niti žvižganja irredent*. Dobitki tombole so kaj dobro izbrani : gnjat, terno, presič čin k vi n a ; junček prv* tombola ; šivalni stroj druga tombola. Igra „Kmet-Herold"', trajala bo euo ur Nudila bo mnogo smeha. To dijaško burko igrajo osebe, ki bodo v svojem elementu . dijaki sami. V nedeljo, ob 4. uri pop. snidite se na OpČinhh, kesal se ne bo nihče. Ako pa bi se našel kak nezadovoljne/, naj rekurir* do mene tekom 48 ur. Takoj dobi zahtevano odškodnino — seveda ako dobim iunčka. N svidenje I Mladen. Družbi sv. Clr. in Met. v korist proda a na debelo in na drobno Čistilo (krema) za čevlje ia usnje g. I. Keber, trgovec v Ljubljani na Starem trgu. Ljubljanskih trgovcev, ki prodajajo omenjeno čistilo, je že lin n i firm, ki so zadnie drli to čistilo naročile, so .-Anton Krisper, I. Perdan. I. Kord:k, I. K >-renčan, M. Spreitzer, I. Kregat, H. Rtchor. B. Sevar, R. Stritar, I. M-dly, -J. Sekula, firma Pollack. F. M. Schmidt, M. Zibert, Av3tro-amerikanska zaloga čevljev. M. Snoj, I. Marcbetti, Leskovič A Meden. I. .Tebačin I. Podržaj, Sioiončič na Rimski cesti, K. liobrič, I skot', A. Gerjol. M. Grabnar. K. Erbežnlk. A. .Terančič. M. Podvornik, I. Kane. Ker )G cena trjga čistila primerna, kakova izvrstna, družbi sv. Cirila in Metodija pa ao naša dohodkov, se nadejamo, da ke založ.e s tem blagom prav kmniu vsi nRrodni trgovci, zavedni Slvvenci pa naj kupujejo iu rabijo ii Kebrovo čisHo za čevlje. Tržaška mala kronika. Banditi v Trstu. Na velikem trg i jo bii včeraj zjutraj aretiran Brandos Alighieri (to ime je naravnost oskrunjenje velikega pesnika), težak, star 18 let, stanujoč v t: :ci Piccsrdi št. 22. Isti se je nahajal v kme:u»-togrsfu Volta zraven gospe Amalije Martinic » Naenkrat jo je prijel za roko in ii izrul pr- V Trstu, dne 2^. avgusta 1908 »EDINOST« štv. 239 fttran I! I itan z dijamantom v vrednosti 140 K. s ( tako moSjo s prsta, da je roka okrvavela. Lopovščina. Prišlo je predvčerajšnjem sem z Duoaja 6 delavcev, namemenih v cementno tovarno v Drnišu v Dalmaciji. Sprem-ljr;l jih je njih delovodja Josip Jožek, ki je cb enem držal skupno kaso (180 K). Včeraj pa je isti zbežal iz Trsta z denarjem ubogih delavcev. V Nabrežini so ga aretiral'. Slaboumnost. Prepeljan je bil včeraj v >olnišnico 29 letni Kari Fi«k iz Rojana št. 10. t'riak, v stanu akutne slaboumnosti. Požar. Sinoči je izbruhnil požar v vagonu, ežečem na tiru državne železnice. Pred pri-odam ugn-egascev so železničarji sami pc gasili ogenj. Koleda? in vreme. Danes: Obglavljenje Ivana Krstnika. — Jutri: XII n?d. po Biok. .{oža Lim. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 2(j .r) — Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku lepo potem notno. Društvena vesti* Člene „Bel. podp. društva*4 se opozarja, da se vsi udeležijo skupnega »dhoda k sv. maši, dne 30. t. m. ob 7 3/f uri zjutraj 1 Tako tudi popoldanske veselice v .Konsumnem društvu4 pri sv. Jakobu. .Čitalnica" pri sv. Jakobu vabi uljudno v«o svoje č!ane sodelujoče in nesodelujoče k vhžn mu posveto anju, ki vrši danes v soboto : n 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Iz Opčin. Jutri v nedeljo 30. t. m. pri-re d;t:i „Zavarovalnica goveje živine" in „Pev-^to društvo Z on" na Opčinab, vrtno veselico -in javno tombolo s plesom na dvorišču gospe M t, rije D.-ašček v korist zavarovalnice. Namen je koristen, hvalevreden, petje bo ubrano, saj * > Zvooaši znani kakor izvrstni pevci. Naj t-jiei nikdo ne zamudi ugodne prilike, ko se mu nudi lepa zabava ter sreča, da lahko odnese bodisi pršut ali junčka, da celo za nežni t-poi je pogktbleno namreč šivalni stroj. Postrežba bo točna in cena po narodnih gostilnah zmerna. Torej jutri na Opčine. I. V.č. Svetoivanska podruž. dr sv. Cir. in M. opozarja na današnje predavanje „Zlet v Prago*. Začetek točno ob 9. uri zvečer v dvorani „Narodnega doma14. Ko bi predmet na bil tako zanimiv, bi pa moral vabiti vsakogar plemeniti namen. Načelništvo. Svet&ivanska podružnica naznanja, da &e vrši redni občni zbor v nedeljo 30. t. m. oo 4. uri pop. v prostorih „Nar. doma*1 z običajnim dnevnim redom. Pridite vsi, ki vam ie ^'lovenstfo maii ! Načelništvo. ..Narodna Čitalnica" v Rojanu priredi dne b. s?pt. 1908 v prostorih „Konaumuega društva v Rojanu*4 igro „Sin44, rodbinsko dramo v 4 dejanjih; spnal Engelbert Gangl. Ihta Čitalnica se zahvaljuje najtopleje g. Nadrahu za podarjene kniige za Čkainiško knjižnic Obračamo se ob enem ponovno do slovenskih rodoljubov, da podarijo kako knjigo ki Uži gotovo nečitana in zaprašena kje v kotih. Knjige kakor tudi vsa darila vsprfjema -*osp. Miloš Udovib, blagajnik Nar. Čitalnice, skcrklja 385. Rojan. Občni zbor akad. fer. dr. „Prosveta • se vrši 5. kimovca ob b zvečer v levi dvorani hotela Ilirija" v Ljubljani, kolodvorske ulice ti sledečim vsporedom • 1) Čitanje zapisnika, 2) poročilo pr .d-setlnika, 3) poročilo odbora. 4) poročilo podružnic in odsekov. 5) poročilo preglednikov. f>) vo itev predsednika, 7) volitev odbora in namestnikov, 8) volitf- v preglednikov, 9) even-tue'.Li samostojni predlogi, 10) slučajnost \ Samostojne predloge je treba najmanj 48. ur pred občnim zborom upos.ati odboru „ Presvete". I/ubijana Mestni dom. Gostje, prijatelji društva so uljudno vabljeni ! Darovi. Za skedenj^ko podružnico dr. sv. C. in AL so darovali škedeniski izletniki v Polj uncu 2 K 50 h. Na predstavi „Lepa Vida", ki jo je vpri-zoni tamburaški odsek „Kola*1 v nedeljo '23. t. ai. v „Son?. dr." v Rojanu so preplačali vstopnino iledeči gg.: Frauja GombaČ 90 st., Josip Lfsfcar 40 st. Preglavec 40 st„ N. N. 40, N. N. 10 st. N. N. 10 st., A. G. 2 K. Jerič S. 5 K, A. T. 3 K. Har. dsiav. organizacija. 3 ali 4 sodarje (izvržbane) za Gorico; išče N. 1». O. Priglasiti se jedo nedelje opo-iu-ir.e v uradu N. D. O. Odborniki skupine „Strudthof44 so vabljeni, da ee udeleže danes 29. t. m. ob 8. uri ■svečer zelo važne seje. i Shoda v Ricmanjih in v Borštu, katera pr redi N. D. O. v nedeljo 30. t. m., se bosta vržila -v Ricmanjih v prostorih rKon-eumnega društ a" cb 3. uri popoludne n v B o r s t u v gostilni g. Kosmača ob -4. uri popoludne. Peiavci, vdeltžite se v ob.»nem številu teh vt/.nih shodov. Či ni N. 0. 0. iz Sv. Jakobskega okraja ; ma;o v ponedeljek dne 31.1, m. ob 8. uri zvečer v prostorih »Konaumnega društva« pri T Sv. Jakobu važno posvetovanje. Vesti iz Goriške. j Iz Kanala. Da ne boste mislili, gospodi urednik, d« bogve kako po ceni živimo tukaj I na deželi, sporočam Vam, da moramo n. pr.; meso dražje plačevati nego Vi v Trstu. Vil plačujete za meso III. vrste tam K 1*20 kg., mi pa K 144 kg., za meso II. vrste K 1'60 kg. in za ono L vrste K 2*— kg. Da je cena živini padla za poiovico, za to se naš mesar vražje malo briga. Edini je tuksj in dela, kar hoče. Letovišč ar. Bralno in pevsko društvo „Ipava' v Mirbu priredi v nedeljo dne 30. avguita t. I. vehbo narodno veselico s scdelovanjem raz nih pevskih in sokolskih društev na. prestorih gg. Mihe in Ivana Faganeli. Začetek ob 4. uri pop. Vspored ;e iako obširen in zanimiv. Kakor 5. točka bo javna telovadba vteh sokolskih društev s proizvajanjem prostih vaj ia telovadbe na orodju. Prostih vaj s& vdeleže' tudi miienaki telovadci. Med proizvajanjem' toček bo svirala sokolska godba iz Prvačine. Korporativno se vdeleže veselice kolesarsko društvo „Gorica", rKlub Jugoslovanov" iu bralno in pevsko društvo „Hajdrih*4 s Pio-eeka po deputaciji. Po dovršenem vsporedu bo javen piep. Med plesom bo delovala šaljiva pešta in loterija. Zvečer um£tui ognji, čisti dobiček se porabi z* ustanovitev Mirenr-krga Sokola. Preplačila se hvaležno vspreiemajo. Shod briskih županov. Deželni poslanec g. EVan Obljubek sklicuje za dan 30. t. m. r Š marino 2aupen shod županov in podžupanov briskih. Če tudi nam ni znan namen tf ga sestanka in ns dnevni red tega zaupnega shoda, mis imo in menda tudi =e ne motimo, če trdimo, da namerava g. potlanec se pred zasedanjem prihodnjega deželnega zbora zaslišali vse briska občinske zastopnike o potrebah vsake posamične občine in županstva, tako da mu bo lthko zastopati in braniti v zbornici briske koristi. Ako se ce motimo in če 6mo dGbro poučeni. je skliceval po potrebi tudi prejini poslance Anton Jakončič take shode, na katerih so mu obč. zastopniki izražali svoje želje, potrebe posamičnih občin, itd. ; sklepale so se namreč razne prošnje in resolucije iu s takšnimi zaupnimi shodi je omenjeni poslanec sooznaval potrebe vsakega kraja, vBake vasi, in je ukrepil tudi potem po zmožne sti potrebno pri kompetentnih oblastnijah toliko, da eo ?e dolične prošnje vsprejele in uvaže vale. Le, i-.ko bo poslanec v večni dotiki s ljudstvom, z občinskimi zastopniki, ie tedaj bo delni z vspehom za narod, za &vo;e volilne v smislu narodnih zahtev in potrtb. To tudi mi zahtevamo od sed tnjega na šega poslanca. Gospod Ob^ubek : veselo na delo ! (Stavljeno ponudbo vsprejemamo hvaležno. — Ured.). Razpisan ja štipendij v znesku 176 kron na leto iz ustanove Tomaža Pravice za dijake iz rodbine ustanovitelj«, eventuelno za mladeniče rodom iz župnij Št. Polaj in Devin. Vesti iz Istre. Sestanak uradnikov in nameščencev hrv. in slovenskih občin v Istri. Kakor smo že javili, se je dne 24. t. m. vršil sestanek uradn:kov in nameščence/ hrvat3kih in slovenskih občin to pokrajine. Shod se je vršil v dvorani „Narodnega doma" v Puli. ki io je blagohotno prepust i v ta namen predsednik tamošnje posojihree. Potem, ko je sklicatelj, g. tajnik Brm-bo ić iz Buzeta obširno razložil namen sestanka, so bili po volitvi predsedništva v.-pre-;;eti sledeči zaključki: I. da se uradniki in nameščenci hrvatskih in slovenskih občin pridružijo obstoječemu italijanskemu društvu, v kateri namen ie bil izvoljen odbor treh oseb (tajnik Ivan Brmbolić. Ante Pavel Sancin in kanc-.bst Joeip Motika), ki ima s predsedništvom italijanskega društva poravnati še nekatere potankosti: II. da še diuštvo, ako ne bi že občine same pove dom ustanovljenja pragmatike za dovolj.le temu, pri deželnem odboru zavzame za to. ca bo najniža plača občinskega urad-' nika enaka oni deželnega uradnika XI. rai- ■ ——————————— j Zalivala. Slavni banki „SLAVI JI" v j Pragi in uglednemu ravnateljstvu v Ljubljani izrekam tem potom svojo zahvalo za točno | izplačilo odškodnine za škodo, ki sem jo trpel vsled požara : skladišča tvrdke EXNER v Trstu. I Dr. Mihael Trud8n. i ____! _ - ____jj"------- - - i ^ vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. • Peter ieraj TRST, ulica Vincenso Bellini štv. 13 ter vogal ulica av. Katarina. Podpisani časti se nazsaniti cenjenim odje-. malcem iriv ofcče slavnemu občinstvu, da preseli Jfovo tržaško črevljarnico ki se nahaja *edaj t ulici Giosne Garducci št. IS j (ex Torrente) vis-k-vis Volti di Chiozza. ■■■ ■ ■ — z dnem 24. avgusta t. 1. j v imenovalo uiico štev. 21 Ob tej priliki so na prodaj ćftvljl In platneni nizki čevlji po znižanih cenah. udani Josip Ursich fu Giorgto. CTiOV. FELLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavarni == rSTELLA POLARE" === Prodajalnica porcelana Kamenine in kristalov. Popolnf serTioe ra umiTalnike. - Namizne servlce injfaj » Uisjati izberi. - Raznorrstni krasni prčim Hi iz porcelana in lonOevine, jaku primerni ta daroTe. - CENE JAKO ZMERNE. Zalmu ti- in Inr.zem. m, špirita in likerjev Jn razorodaja na dcbeio in drobno TRST. — JAKOB PERKAUC — TRSI Via dell'Acque Stv. 6. (naSjIOli 5af8 CeEIISl!). Velik izbor traoccshega Sampan ca, penečih dezeru-i* iHlijftcstih in RTHtro-ograkih via. Bordeau*. Bll,-^urder. renskih vin, Moeella in Chianti. — Rot^ ^uisk, razna Žganja ter posebni pristni tropino^ac alivovec in briajevec. — Izdelki 1, \rste, do5ii h dotičnih kjajev. Vsaka naročba ee takoj izvrSi. Baz poSiijH ae po povzetju. — Ceniki zahtevo ir franko. — Razprodaja od po! litra naprej. Slovenska mizarnica v Tr- 04B1 Majcen Miloš v Trstu ulica I2 ln7of lisrarnl odPrl Je osniico- Toči JUaCI mBvOl VI svoj izvrstni teran na Op-činah pri Sosiču št. 244, nasproti električni postaji. Toči ga po 72 vinarjev. 1276 rinhrn izkušenega mladem i-a za poslovodjo UUIIlU išče za svojo prodajalno z mešanim blagom Gospodarsko in konsumno društvo v Lokvi na Krasu : plača po dogovoru. Og'asiti se je do 30. septembra t. 1. pismeno ali ustmeno. pri odboru. — Načelstvo. 1281 Mfl nenHoi z dobro vpeljano gostilno n»lamoreznica ročni mlin za *ito i v raznih velilcostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in \josiljajo na juvnstvo kot posebno najnovejšega j ^ izbornoga uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. PH. RRAYFARTH & Co. Tovarna za nolfeđeliste m rteste stroie djn aj n. Tatetr.7 Odlikovani v vgeh Uri*\ah tMla z iwul t;co r.Ialiiui, f— brn'mi in častiuii kolajnami. 1?natrorani ceniki « mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani -- PEKARNA in SLADČSĆARNA - Dominik Milanič, Trst ulica družino neobhodno potrebez. >e pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak higijeničen. — Na lisoče pisem dckizuje nj«{uve izbornost. — _I>B»T*UCTOR zalaga Ctiuseppe Nuni 8* Co. - Cervignano ===== Steklenice po K 4 20, 2 30 in 1 50. ===== MT Preproda;akem popust. ===== Na prodaj po vseh mirodilnkab. K3T Iščejo se povsod zastopniki. *E1__ Kdo je tisti norec, ££ carjev liter, če ga dobi v ulici Belvedere itev IV po tej ceni. — H. K. Uf*;) |p