teto ran, st. 96
VoUabu plačana * gotovini »■» IX« FodgeBBlir Bar BezaML
CroilnUtvo t oprav*. Ljubljana. Kopitarjeva l TeJofon «001—1004. Mesečna naročnina IS lir, >• lno* temstvo tO Ur, — Cek. r«S. Ljub. Uana 10 660 ta naročnino ln 10 394 ta lnserata. • Izključno taatopatvo ■a oglase li Italije in Inozemstvai DPI 8. A. Milano. o k o p 1 • o v n* » r » 8 a m o.
SLOVENEC
Pre!» - cena L 1
APRIL - 1944
27
ČETRTEK
Voller Abwehrerfolg am unteren Dnjestr
Schwere Sowjetverluste nordwestlich Jassy - Gelandege-winne bei Luck - Feindvorstosse bei Nettuno blutig abgewiesen
Ans dem Fiihrerhnuptquartipr, 20. April. DNB. Das Oberkommando der ehrmachl gibt bekannt: Im Raum von Scwastopol be-schriinkten sich die Sowjets pestem in-lolge ihrer hnhen Verluste in den letztcn Tagon auf iirtliche Angriife, die ab-ge\vicscn wurdcn.
Am unteren Dnjestr traten die Bol-schenisten auf breiter Front zum Angriff an. Unsere Truppen errangen in sfhweren Kiimpfen, wirkungsvoll unterstiitzt durch Verbiinde der Luftvvalfo, einen vollen Abnehrerlolg. Ortliehe Einbriiche wurden aulgelangen oder durch hwungvolle Gegenangriffe bereinigt. Der Feind verlor zahlreiche Panzer. In en Kampfen hat sich die brandenburgi-sche 257. Infantcrie-Division unter Fiihrung des Generalleutnants Freiherrn von auchenheim. genuunt Bechtolidieim, besonders bewiihrt.
Kor<lwestlich Jassv stiessen deutsche und rumanisehe Truppen iiherraschcnd or nnd liigten dem Feinde schvvere Verluste an Mensehen und Materini zu. Die Ilolschewisten verloren 22 Panzer, 70 Cie-schiitze und iiber 60(1 Gelangenc.
Zwischen den Karpathen und dem oheren Dnjestr wchrten ungnrisrhe rruppon leindliche Geeenanerilfe ab. Siidivestlkh und nordvvestlicli Luck
hracliten eigene Angrilfsunternehmen Ge-liindegewinn.
Ini Landekopf von Kettnne wnrden feindliche Vorstiisse blutig abgcwiesen. An der italienisehen Siidfront wurden i hi Ahsrhnitt einer Inlanteriedivision in der Zeit vom 1. Miirz bis 24. April 30 leindliche Panzer, mehrere Geschiitze sn-wie zahlreiche Bunker durch Stosslrupps gesprengt.
Im oberitalienisehen Raum schossen deutsche und italinnisrhe Jiigcr lil feindliche Flugiouge. in dor Mehrzahl viermotorige Bomber. ah.
Leichto deutsche Seestreitkrafte be-schosscn Bastia auf Kursika mit guter VVirkung.
Vior der nordnorwegiselien Kii-ste hracliten Sirherunesfahrzeiige eines dcutschen Geleits im Seegehiet von Bo-doe drei angreifende feindlirho Flugzeu-gc zum Absturi. Clier den beselztcn Wes t gebiet en vvurden cestern 16 hri-tisrh-nordanierikanische Flugzeuge vernichtet.
In der verganeenen Nneht warlen feindliche Stiirflugzeuge Bomben auf Orle in Westdeutschlaud.
Eigeno srhvvere Kampfverbiinde griffen in dor verganeenen Nacht Ansain-mlunscn in den Iliifen der rnglisrhen SUdostkiiste mit guter AVirkung an.
Odmevi sestanka med Fiihrerjem in Bucejem
Berlin 96. aprila. Sestanek med Fiihrerjem in Ducejem je. danes glavni predmet tukajšnjega tiska. Listi poudarjajo, da se je sestanek vršil v duhu starega rijateljstva med obema možema in pri-občujejo slike, ki to dejstvo ilustrirajo. »Deutsche AUgemeine Zeitung« piše, a je svetovna javnost zopet v pravilnem trenutku, ko pri sovražniku vedno bolj arašča invazljska vročina, zvedela o važnem političnem dogodku v taboru tro-pogodbenih sil. Sestanek med Fiihrerjem in Ducejem ima že kot takšen dovolj te-išča. Njegov pomen pa je še podčrtan izredno vsebinsko bogatim in podrobnim poročilom. Opozorilo na staro prija-eljstvo med Fiihrerjem in Ducejem se e po dogodkih lanskega leta pokazalo se močneje kot podlaga nadaljnjega sodelovanja kot že poprej. Dobesedno piše list: »Duce je označil republikansko-faši-stično vlado kot edino zastopnico vsega italijanskega naroda. Zavest moči, ki govori iz teh besed, potiska z eno samo kretnjo roke popolnoma na stran pol-komunietično Badoglievo vlado. Ta zavest moči pa nadalje potrjuje tudi sporočilo
o aktiviranju italijanskih vojnih sil in sedaj tudi javno podkrepljena obljuba z nemške strani, da bo nemška vlada učinkovito podprla prizadevanje Ducejeve vlade.« List opozarja, da je bilo ludi tokrat, kol že pri prejšnjih sestankih med Fiihrerjem in Ducejem, govora o novem in pravičnem redu, ki naj bo zajamčen narodom, ter končuje: »Nemški narod vidi v tem sestanku plod velikega napora, ki sla ga nemška kot italijanska stran storili od julija lanskega lela in ki je omogočil, da so bila uničena upanja, ki jih je bil sovražnik stavil v izdajstvo nad Ducejem.< »Berliner Ix>kal Anzeiger« ugotavlja, da je razgovor med Fiihrerjem in Ducejem jasno pokazal, da se bo vojna z vsemi sredstvi nadaljevala za novo, na socialnosti zakoreninjeno Evropo. Narodi trojne pogodbe ve<lo, da se bore za svoje življenje. Beda v Južni Italiji in tamkajšnje rovarjenje boljševizma so grenki opozorilni zniiki. Pred takšnim kaosom lahko očuva narode zgolj uporaba vseh sil, »ki ho neustrašeno vzdržnim in borečim se narodom dala zmago, ki bo osvobodila pot v boljšo bodočnost«, tako končuje list.
Takšni so »osvobodile! Srbov«
Beograd, 25. aprila. Česar še ni dosegel razvoj vojne zlasti od teheranske konference dalje, to je uspelo v zadnjih dneh s strahovalnim napadom angloameriških letalcev na Beograd, piše vojni dopisnik dr. Otto Schulmeister. V vseh pogovorih s Srbi v (zakloniščih in v bunkerjih in po napadih pred uničenimi stanovanji, gorečimi hišami in mrtvimi znanci na cestah, se je glasno slišalo, kako so Srbi preklinjali te »prijatelje«. To politično prebujenje, ki je nastalo med bolečinami in soizami, je zaradi tega tem močnejše. Zadnji težki strahovalni napad, katerega žrtev so bili predvsem notranji deli Beograda, je na krut način pokazal Srbom, da so le predmet politike svojih bivših zaveznikov. Podtalna propaganda, ki je vedno znova skušala zagotoviti prebivalstvu srbskega glavnega mesta, da sc mu ne bo nič zgodilo, se je sedaj razkrinkala.
Po razdejanjih", ki ga je povzročil že prvi napad na pravoslavno Veliko noč predvsem v naseljih, kjer je bivalo najrevnejše prebivalstvo, je bombardiranje v opoldanskih urah naslednjega dne močno poškodovalo tudi samo mestno središče. Močan sovražni bombniški oddelek je kljub jasnemu razgledu iz velike višine bombardiral s težkimi bombami predvsem reprezentativne stavbe mesta. Ruševine hiš, ki so se podrle, so pokopale pod seboj svoje prebivalce. Mnoge porušene stavbe so bile najtesneje zvezane s preteklostjo zadnjih desetletij srbske zgodovine. Strahovalni bombniki niso prizanesli niti srbskim bolnišnicam. Brez izbire cilja so odvrgli svoje bombe na cerkve in šole ter na stanovanjske hiše revnega prebivalstva.
Kako uro kasneje, ko je zarodi požarov in eksplozij ležal nad mestom debel oblak prahu in dima, ki je zasenčil celo sončne žarke, je napadla mesto slabša skupina štirimotornih bombnikov. Napad se je izvršil prav v trenutku, ko je prebivalstvo odšlo iz zaklonišč na cesto, ko so možje in jokajoče žene pod ruševinami iskali svoje sorodnike ter so se pričela prva reševalna dela za izkop zasipanih in za prevoz ranjencev v bolnišnice. Srbsko prebivalstvo je izbiro tega trenutka za nadaljnje bombardiranje zelo dobro razumelo. Spoznalo je, katerim »vojaškim ciljem« 60 veljale fosforne bombe, ki so padale na stanovanjske hiše. Sovražniki so hoteli, da bi se rušilnim in zažigalnim bombam, ki so uničevale stanovanjske hiše njihovega bivšega zaveznika pridružile še nove, ki naj bi izzvale med prebivalstvom paniko, od katere so Angloamerikanci pričakovali koristi. A zelo so se varali. Beograd objokuje svoje mrtve, kot jih obiokujejo Budimpešta, Bukarešta in Sofija. Njegovo
prebivalstvo stoji skrušeno pred razvalinami nekdanjega narodnega vzpona, toda ne bo kapituliralo prav tako, kot ne bo v ostalih prestolnicah sosednjih narodov. Prišlo ni do nikakih nemirov, vse kar je bilo mogoče opaziti, je bilo le molčanje do skrajnosti razočaranega in zagrenjenega naroda.
Težji kot so izgube štirimotornih bombnikov, je politični poraz, ki ga j« doživel sovražnik po tem napadu na Beograd. Ta izguba ni v nikakem sorazmerju z vojaškim učinkom tega bombardiranja. Beograd je s svojim iastnim trpljenjem spoznal, da so Angloamerikanci s svojim barbarskim uničevalnim delovanjem Ie hlapci in pomočniki boljševikov. Teh srbskih velikonočnih praznikov, teh ognjenih pošiljk »osvobodilcev« ne bodo Srbi nikdar pozabili.
6 milijard funtov za angleško vojno
Stockholm, 25. aprila. Po Reuterju je finančni minister v torek predložil Spodnji zbornici svoj prvi proračunski predlog, ki predvideva za vojne potrebe Velike Britanije v novem finančnem letu preko 6 milijard funtov šterlingov. Proračun preteklega leta je znašal 5.7 milijard funtov.
Finančni minister je nadalje objavil, da so bili izdatki v preteklem letu za 2.76 milijard večji od dohodkov, Vlada si je morala med letom izposoditi 2.75 milijard funtov šterlingov.
230 krst v cerkvi Sacre Coeur
Pariz. 20. aprila. V baziliki »Sacre Coeur« na Montmartru v Parizu so bilo v torek pogrebno svečanosti za žrtve bombnega napada na Pariz v noči na pelek. 230 krst je bilo položenih na mrtvaški oder. V bazalikah Saint Denis in La Courneue so bile pogrebne svečanosti za ostale žrtve. Maršal Petain, predsednik Laval in francoska vlada so poslali svoje zastopnike.
Pivo za Angloamerikance
Milan, 26. aprila. Kakor poročajo iz Južne Italije, je prispel v Neapelj nek severnoameriški tovorni parnik z nad 90.000 litri piva za angloameriške čete.
Med neapeljskim prebivalstvom je ta velik tovor piva izzval veliko ogorčenje. Italijani so bili pričakovali, da bodo za-spdbene oblasti v lajšanje že mesece trajajoče lakote uporabili prosto ladjevje za prevoz živil za prebivalstvo. Prišlo je do razburljivih demonstracij proti za sodbenim oblastem.
Borba do konci
Budimpešta, 25. aprila. Nemška narodnostna skupina na Madžarskem se jc v nedeljo zbrala v Bonyhadu, glavnem mestu tolnajskega komitata na veliko zborovanje ob priliki Fiihrerjevega rojstnega dne. Sestanka so se udeležili namestnik madžarskega ministrskega predsednika Evgen Ratz ter predsednik madžarske poslanske zbornico Andrej Tas-nady-N'agy. Nemško vlado je zastopal poslanik in opolnomočenec velike Nemčije dr. Edmund Veesenmeyer. V nagovoru je dejal vodja skupine dr Basch:
»Madžarski Nemci so se zbrali v zibelki narodnostnega pokreta v Bony-hadu, da bi na Furhrerjev rojstni dan podali spričevalo o svoji verni in stalni pripravljenosti za boj. Brez Nemčije in Adolla Hitlerja bi Evropa že davno postala žrtev boljševizma. Dr. Basch jc nadalje podčrtal, da madžarska vlada pri svojem obnovitvenem delu lahko stalno računa na podporo nemške narodnostne skupine, ki si želi le to, da bi lahko neovirano vrgla vso svojo moč na tchtnico vojne.
Lep uspeh madžarskih čet
Budimpešta, 25 avgusta. Šesto madžarsko vojno poročilo pravi, da so južno od Pruta prodirajoče madžarske čete po razbitju manjših ruskih bojnih skupin zavzele nov važen odsek bojišča. Severno od Pruta so razbile z močnimi oklepni-žkimi silami podprt proti«iapad boliše- i viških sil, pri katerem je imel sovražnik izredno visoke in težke izgube. Madžari so uničili 35 težkih bojnih voz. Dodatno k madžarskemu vojnemu poročilu poudarjajo, da dajejo li boii sijajen dokaz o bojni morali madžarskih čet. Predvsem je treba poudariti uspešen poseg mod-žarskega naskakovalnega topništva.
Moskva zahteva vdor
Ženeva, 25. aprila. V sovjetskem časopisu »Vojna in delavski razred« močno kritizira sovjetski kontreadmiral Prolof italijanski vojni pohod ter delovanje angloameriških zaveznikov na tem bojišču. Nek drug članek istega časopisa pravi, da je preteklo že preveč časa od dneva, ko je svet izvedel o zavezniških načrtih, ki predvidevajo napad na Nemčijo z vzhoda, juga in zapada. Z vzhoda ni manjkalo udarcev. Tega pa po mnenju lista ni mogoče reči o jugu in zahoda.
Jasneje bi ta precej razširjeni sovjetski list Angloamerikancem ne mogel povedali svojega mnenja. Njegov članek je nezakrit poziv po resničnem drugem bojišču, po vdoru angloameriških zaveznikov na zahod. Stalin ne more več dalje čakati na dejansko odprtje drugega bojišča. V tem trenutku potrebuje vdor bolj nujno kot kdaj koli ter zato še enkrat s pomočjo sovjetskega uradnega organa objavlja svoj klic, nai se vdor vendar že začne.
Madžarski židje internirani
Budimpešta, 2fi. aprila. V severno-vzhodnih predelih države, ki so, kakor je znano, že na gosto naseljeni od zidov, ter na vzhodnih madžarskih ozemljih, ki so bila proglašena kot vojno operacijsko področje, so bili židje internirani v taboriščih.
Gre za nad 300.000 Židov, ki se nahajajo sedaj v več laboriSčih. Stanovanja Židov so madžarske oblasti zapečatile in za sleherni neupravičeni poskus prila-stitve židovskega premoženja je predvidena smrtna kazen.
Inlerniranje Židov se nanaša na Žide obeh spolov in vsake starosti. Izvzeti so zgolj zdravniki, lekarnarji in delavci, ki so zaposleni v vojnih in oborožitvenih obratih.
Letalski napad na Neapelj
Berlin, 25. aprila. DNB. Kot je javilo vojno poročilo, je v ponedeljek zvečer oddelek težkih nemških boinih letal z dobrim uspehom napadel luške naprave v Neaplju. Napad je trajal četrt ure. Posadke so dobro videle svoje cilje, na katere so padle številne bombe vseh kalibrov. V pristanišču sta nastala dva velika površinska požara in več ostalih velikih požarov. Računamo lahko z uničenjem velikih količin anglameriškega materiala.
Boljševiški kolos ni neizčrpen
Berlin, 25. aprila. Številke sovjetskih proračunov iz leta 1933 do 1944 kažejo, tako ugotavlja »Berliner Borsetnzeitung«, naraščanje nevarnosti, ki jo vidimo danes pred očmi v vsej njeni veličini. Te številke nam tudi povedo, da ta nevarnost ni nepremagljiva, da boljševiški potencial ni neizčrpen. Ako je Sovjetska zveza po lastnih navedbah v tretjem letu vojne kljub največjemu poživljenju boja; vkljub nujnosti obsežnosti popravil v ponovno zasedenih ozemljih lahko zvišala svoj skupni proračun le še za 6%, ako je njen vojaški proračun od 124.7 milijard v letu 1943. povečan le za 3.5% na 128.4 milijarde za leto 1944. potem nam te številke dokazujejo, da se že očitno kažejo posledice brezobzirnega izkoriščanja sovjetskih človeških rezerv in da se »sovjetski kolos« zaveda, da so njegove moči omejene.
Bombe opus t o šile pariško pokopališče
Pariz, 25. aprila. Največje pariško pokopališče St. Quen je bilo pri zadnjem strahovalnem napadu angloameriškega letalstva na Pariz v noči na petek skoraj popolnoma opustošeno. Baje je bilo porušenih okrog 2.000 grobov. Od petka dalje je dostop na pokopališče prepovedan, ker se boje tempiranih bomb.
Popoln obrambni uspeh ob spod. Dnjestru
Težke sovjetske izgube severnozahodno od Jašija - Osvojitve pri Lucku - Sovražni sunki pri Nettunu krvavo zavrnjeni
Fiihrerjev glavni stan, 26. apr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na področju Sebastopola so se včeraj Sovjeti zaradi svojih velikih izgub v zadnjih dneh omejili na krajevne napade, ki so bili odbiti. Ob spodnjem Dnjestru so prešli boljševiki na ti-roki črti v napad. Naše čete so si v težkih bojih, učinkovito podprte z oddelki letalstva, priborile popoln obrambni uspeh. Krajevni vdori so bili prestreženi ali z zanosnimi protinapadi očiščeni. Sovražnik je izgubil itevilne oklepnike. V bojih se je posebno odlikovala branden-burška 257. pehotna diviziia pod povelj, stvom generalnega poročnika Freiherrna von Mauchenheima, imenovanega Bech-tolhsheim.
Severnozahodno od Jašija so nemške in romunske čete presenetljivo prodrle in zadale sovražniku težke izgube v ljudeh in gradivu. Boijleviki so izgubiti 22 oklepnikov, 70 topov in nad 600 ujetnikov.
Med Karpati in zgorniim D n j e -strom so madžarske čele odbile sovražne protinapade. Južuozahodno in se-
vernozahodno od Lacka smo si z lastnimi napadalnimi nastopi osvojili ozemlje.
Na nettunskem predmostju so bili krvavo odbiti sovražni sunki. Na italijanskem južnem bojišču so udar-niiki oddelki na odseku neke pehotne divizije od 1. marca do 24. aprila pognali v zrak 30 sovražnih oklepnikov, več topov ter številne bunkerje.
Nad zgornjeitaliianskim področjem so nemški in italijanski lovci sestrelili 13 sovražnikovih letal, od tega večidel Štirimotornih bombnikov.
Lahke nemike pomorske vojne sile so z dobrim učinkom obstreljevale Ba-stijo na Korziki.
Pred severno norveSko obalo so zaščitne ladje neke nemške Spremljave sestrelile nad morskim področjem Bodo e j a tri napadajoča sovražna letala. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlii je bilo včeraj uničenih 16 angloameriških letal.
V pretekli noči so sovražna motilna letala metala bombe na kraje v z a p a d -ni Nemčiji. Naši oddelki težkih bojnih letal so napadli v pretekli noči z dobrim učinkom zbirališča ladij v lukah angleike jugovzhodne obale.
■ i vi	vv	■ v ■	■
Angleško scuvanje zanje sadove
Skrbi zaradi upora grških mornarjev v Aleksandriji
Curih, 25. aprila. Upor grške vojne mornarice v Aleksandriji je angleški |av-nosti, ki je o tem dogodku izvedela šele sedaj po njegovi zadušitvi, izzval veliko presenečenje. Iz nekaterih glasov dobivamo vtis, da je bojazen pred komunistično nevarnostjo, ki se je naenkrat pojavila nekje, kjer ie niso pričakovali, tako velika da se je resno omajala dosedanja naklonjenost, ki je podpirala komunistična stremljenja proti begunski vladi in kralju. Diplomatski dopisnik »Manchesler Guardiana« je mnenja, da bodo nemiri grških oboroženih sil ojačili odločenost grškega kralja, da sc nikakor
ne bo pokoril pritisku »narodne osvobodilne Ironte«. Dopisnik poroča nadalje, da se med raznimi uporniškimi skupinami v Grčiji, med katerimi je bilo marca sklenjeno premirje, še vedno vrše boji. V Kairu živeči Grki so po mnenju lista močno pod vplivom »narodne osvobodilne fronte«. Vendar to nn kralja ne vpliva preveč močno. Po njegovem mnenju hoče osvobodilna fronta obvladati vlado, kralj pa si želi narodne vlade. Iz Kaira poročalo, da so po zadušitvi upora na nekem rušilcu in dveh korvetah grške vojne mornarice prisilili ludi upornike, ki so bili na kopnem, da so sc pred !i.
Zopet velike izgube tolovajev
Berlin. aprila. S hrvatskega področja poročajo v ponedeljek o ponovnih velikih izgubah komunističnih tolp in ogromnih količinah plena. Tolovaji so izgubili na en sani dan zgolj na področju eno armade 1088 mrtvih in 140 ujetih. Razen tega pa so imeli mnogo ranjencev in prebežnikov. Nemške in zavezniške čete so zaplenile 1 top, 8 strojnic, 1 težak minometalec, 120 pušk, 10 zabojev topniškega in 7 zabojev pehotnega streliva ter l'J0 patron strednjeka-librskega streliva.
Največji delež pri teh uspehih je imela muslimanska prostovoljska divizija SS, ki je izlaknila v severno-vzhodni Bosni neko sovražno oskrbovalno opori-
šče in zavzela 27 bunkerjev. Med tamkaj padlimi je bilo 0 zdravnikov, Vi «o bili vgi židje. V oči pada pa ludi veliko število Židov pri sovražnih preskrboval-nih edinicah.
V srednji Bosni so podonavskošvab-ski prostovoljci oddelkov SS iztrgali tolovajem meslo Mrkonjic, ki bi naj služilo tolpam kot nadomestilo za sosednje, v januarju osvobojeno, staro bosansko mesto Jajce. V južni Bosni je pred uničenjem neka tolovajska divizija, ki jo ž* več dni uspešno zasledujejo, dočim so » vzhodni Sloveniji policijski lovci odbili napad tolovajev, jim v protinapadu pri-zadali težke izgube ter odvzeli dragocen plen.
— II —
Emanuel na strmi poti
Milan, 25. aprila. Po poročilu barij-skega radija so novi .ministri« Badoglijeve vlade v ponedeljek popoldne prisegli pred Viktorjem Emanuelom, ki |im je prečital izjavo, v kateri izraža svoie posebno zadovoljstvo, ker bodo odslej zastopniki vseh političnih smeri sodelovali v »vladi«. »Vi, moj ljubi maršal in jaz sam si štejevn v čast, da je bila Italija vedno nad vsemi našimi mislimi,« je dejal izdajalski kralj, pri čemer se je očividno zavedal, da v onem delu Italije, kjer lahko še igra pomembno vlogo, vzdržuje politično smer le še z vmešavanjem Moskve, ki pa mu jemlje iz rok ves vpliv.
Ameriški bombniki pristali v Švici
Čirih, 25. aprila. Po visokih izgubah, ki jih je utrpelo ameriško letalstvo v ponedeljek, ko je preletelo švicarsko ozemlje, so ameriški bombniki v torek znova leteli nad Švico. Ob tej priliki so švicarski lovci prisilili tri bombnike k pristanku. Eno izmed teh letal se fe vžgalo. Dve ostali letali sta se spudili na letališče Diisendorf pri Curichu. Posadke petih ameriških letal so bile internirane.
»Sovjetska zveza hoče obvladati ILO«
Ženeva. 26. aprila. Članek »Tzvestij«, v katerem označujejo mednarodno Labour organizacijo (ILO) za »hankrotno« ter zahtevajo novo organizacijo, ki ne bo imela ničesar skupnega z ženevsko ligo, je izzval na torkovi konferenri ogromno razburjenje, poroča Reuter iz Philadelphije.
Ta članek je tvoril glavno snov razgovorov delegatov. Med delegati je prevladovalo mnenje, da si Sovjetska zveza prizadeva reorganizirati IU), da bi lahko ona prevzela v njej prevladujočo vlogo.
Kaj naj stori Švica z dolarskim čekom?
Bern. 26. aprila. V švicarski javnosti obravnavajo v zvezi z dolarskim čekom, ki ga je nedavno predal ameriški poslanik v Bernu, vprašanje, kaj naj počno z njim.
Tako piše n. pr. list >Rund«, da ta ček najprej povečuje dobroimetje, ki ga ima Švica v Zedinjenih državah in ga ne
more izkoriščati. Težkočo niso v tem primeru pravne narave, kajti Amerikanci tokrat ne bi smeli uveljavljati zapore, ki so jo izrekli nad nevlralci. Bistveno pa je, da tudi pri takšnem stanju ne more Švica gosjHidarsko ničesar pričeli z dolarji. Ameriškega blaga in gradiva, ki bi bilo nujno potrebno za obnovo Schaffhausena ni mogočo uvoziti. Toda tudi v tretjih državah ne bo mogoče koristno uporabili teh dolarjev, to pa zaradi nižjo cenitve.
Mesto Schaffhausen prejme torej } milijone švicarskih frankov ki bodo morebiti razbremenili davkoplačevalce, gospodarsko pa ne bodo nudili nikakih koristi.
Moskva škili na Bližnji vzhod
Storkliolm. 20. aprila. »Rdeča zvezda« se ukvarja s petrolejsko politiko Zedinjenih ameriških držav na Bližnjem vzhodu. Moskovski list piše: »Severnoameriške družbe so razvile veliko zanimanje ne samo v Saudovi Arabiji, temveč na vsem arabskem polotoku za nekatere prometne zveze, ki vežejo Evropo, Azijo in Afriko. Te prometne zveze privlačujejo pozornost Amerikancev prav tako kot petrolej.«
Amerikanci, ki skušajo uresničiti daljnosežne povojne načrte za letalski promet med celinami, si že sedaj hočejo zagotoviti oporišča na teh izredno važnih križiščih svetovnega prometa.
Kratka poročila
Pariz, 26. apr. Po poročilih iz Alžira je bil v torek končan proces proti 41 pristašem francosko-afriške falange. 39 obtožencev je bilo v odsotnosti obsojenih na smrt. Vsi li se nahajajo sedaj > Franciji. Ostala dva obtoženca sta bila obsojena na 10, ozir. 15 let prisilnega dela.
Budimpešta. Od "^O.OOO trgovin v Budimpešti so jih morali zapreti kar IR.000, ki so bile v židovskih rokah, kar dokazuje, da so bili židje lustniki okoli M)% budimpeških trgovin.
Pnriz. Angloameriški bombniki so v zadnji noči odvrgli nad okrajem Cha-rents eksplozivna polnilna peresa in škatlje keksov. Župani številnih občin so opozorili prebivalstvo na nevarnost, če pobirajo te predmete.
Stockholm. Roosevelt je v torek sprejel avstralskega ministrskega predsednika Curtinn.
Stockholm. .Severnoameriški sen.il je v torek odobril mornariški proračun v rekordni višini V.64.5,000.000 dolarjev. Predlog gre sedaj v Belo hišo.
Krasno uspeli propagandni shodi na Dolenjskem
Ka bs!o nedeljo so bila protikomunistična zborovanja v Škocjanu pri Mokronogu, v St. Jerneju,
v Smarjeti in v Tržišču
Novo mesto, konec aprila.
Domohranstvo roji, kakor čebele
spomladi. Matični panj v Novem mestu jo žo dvakrat v kratkem času rojil. Hoj domobrancev jo odletel na nove-postojanke v Tržišče in Št. Jernej. Posadki sta takoj stopili v akcijo in komuniste zasledujeta na vsak korak. V Tržišču je posadka že dvakrat zadala komunistom težke izgube; prvič so morali roparji z bojišča odpeljati 3 vozo mrtvih in ranjenih, zaplenjeno jo bilo veliko vojaškega materiala, drugič je padlo zopet 8 komunistov, k domobrancem pa se je javilo 11 prisilnih mobiliziranrev. Zelo veseli so bili propagandnega časopisja, ker so doaedaj morali poslušati samo lažno komunistično propagando o njihovih »sijajnih« zmagah vsepovsod.
Na belo nedeljo so bili kar Štirje propagandni shodi in sicer v škocjanu pri Mokronogu, v Št. Jerneju, v Smarjeti in v Tržišču. V Škocjanu, v Šmar-jeti in v Tržišču je bilo zborovanje po prvi jutranji maši. v Št. Jerneju pa popoldne po litanijah. Povsod ie bila vo-lfka udeležba, zlasti v Št. Jerneju, kjer se je kljub neugodnemu času zbralo nad 600 poslušalcev, ki so z navdušenjem pozdravljali govornike, zlasti pa gospoda dr. Benedičiča, ki je v daljšem govoru obračunal s šenljernejskimi komunisti. Ti so dali v goz.d proslulega krvnika Pirkoviča-Corta, ki ga bo zgodovina slovenskega naroda z gnusom ome-liiala Se stoletja, pokvarjenega študenta Maksa Valeta in še celo vrsto drugih, ki so nekateri že dobili zasluženo kazen, dočim pa drugo ista pravična kazen še čuka.
Gospod Furlan pa je v svojem lepem govoru omenjal: kakor so je vas ŠL Jernej zelo slabo izkazala, da so slabšo ni mogla, tako pa so njena okolica in okoliške vasi pokazale, kje je njeno meslo, namreč v domobranstvu. Saj je <lala največ domobrancev, nad UHO, in iih je izmed njih tudi žo precej položilo svoje življenje na oltar domovine. Ravno tem borccin gre zahvala,
da jo tudi njena okolica očiščena ban-da jo 6edaj v Št. Jerneju posadka in
ditskih tolp.
Vas je bila ta dan odeta v slovenske zastave, koslanjeviška domobranska godba, pri kateri jo tudi precej Šentjer-nejcev, pridno svirala koračnice, ljudje pa so zadovoljnih obrazov odhajali na svojo domove.
Potreben je bil propagandni govor zlasti v Škocjanu, kjer je šo veliko mož in fantov doma. Niso komunisti, vemo, a spadajo v vrsto »OH«. Radi bi obdelovali polje in vinograde, lepo uživali sad svojega dela, drugi pa naj bi s puško v roki nosili svoje življenje na prodaj. Tudi skušnje jih ne izuče.
Pred 14- dnevi |a padel edini sin Muhar, o katerem jo »Slovcnect že po-
ročal. Ni bil napačen fant. Niti najmanj komunist, a k domobrancem ni bil voljan pristopiti. Dobil je v Škocjanu celo njivo v najem, pa ni upal priti jo obdelovat, da ga na bi morda domobranci mobilizirali. V vinogradu jo pa-dol, zadet od bandilske krogle...
Govorila sta dr. Blatnik, ki je v cerkvi razlagal pastirsko pismo o brezbožnem komunizmu in g. Furlan. Ko nas rod krvavi, je treba, da vsi za orožje sposobni možje in fantje doprinesejo svoj delež na oltur domovine.
Tudi v Škocjanu jc bila velika udeležba, nad 400 ljudi, ki so izvajanja govornikov z navdušenjem poslušali in jih Odobravali. Resnici na ljubo bodi pove- 1 dano, da so besede govornikov tudi ob- ' rodile sad in se je veliko skrivačev te dni javilo v domobranske vreto.
V Smarjeti pa J« govoril g. Demo-. trij Weble. Tudi tam je bila velika udeležba in tudi od tam se pridno prigla-šajo 6krivači, ki se javljajo k domobrancem. V Tržišču je domobranska posadka komaj teden dni. Tudi našega časopisja v tiste krajo ni bilo. Zato so ljudje željno hrepeneli sliSatl in spoznati resniro. Govoril je še gospod Se-dej Bine. Z zanimanjem in odobravanjem so sledili poslušalci njegovim izvajanjem ter si potem po vsej mirensld dolini pripovedovali, kaj 6o slišali v Tržišču. Ljudje so tudi veliko našega časopisja kupili in raznesli po okolici.
Povsod so probuja prava narodna zavest, ki je predvsem v tem, da obvarujemo vero naših očetov, jezik slovenski in narodna izročila. Ves narod sedaj že Iz notranjega prepričanja zavrača prevratni komunizem kot skrajno škodljiv in pogubonosen pocdincu, družbi in narodu.
[Naročajte ,Slovenca'!
Univerzni profesor Evgen Spektorski o evrazijsfvu in boljševizmu
Svetovnoznani ruski učenjak je pokazai na nevarnost, ki preti kulturni Evropi od boljševizma,
zvezanega z evrazijstvom
Ljubljana, 2fl. aprila.
Protikomunistična predavanja so prirejena tudi za srednješolske profesorje. Profesorjem predavajo priznani znanstveniki, objektivno, na znanstven način, da ne moro nihčo dvomiti o resničnosti njihovih izvajanj.
Včeraj je profesorjem predaval univ, profesor Evg. Spektorski o vprašanju »Evrazijslvo in boljševizem«. Profesor Spektorski je svetovno priznan znanstvenik. Predaval je že na petih univerzah, bil je rektor univerze sv. Vla-dimirja v Kijevu. Moral pa je skupaj z mnogimi svojimi tovariši oditi iz bolj-Seviško Rusije, ker ni holel sprejeti boljševiške zahteve, da se mora širiti marksistična ideologija z univerzitetnih stolic kot neizpodbitna resnim in da jo vsa znanost od Marxa naprej le ekse-geza Marxovih spisov. Na naši univerzi predava profesor Spekiorski na pravni fakulteti sociologijo, pravno enciklope-
»Razjoka! bi se nad tem razdejanjem«
Komunisti so zažgali več kot pol tisočletja staro kopanjsko cerkev - Pri tom je zgorela tudi dragocena Cebejeva oltarna slika Vnebovzetja Device Marije, vredna nad 1 milijon lir
še spali. Na sredo ccrkvc so znesli leseni zimski pod in klopi, podložili suhih drv in slame ter zažgali. Vročina je bila taka, da se je topilo steklo in so vsi kameniti predmeti — oltarne stopnice, obhajilna miza, krstni kamen — razpokali in delno tudi razpadli. Po vseh vaseh so ljudje na glas jokali. Za silo so sedaj priredili za službo božjo kapelo ▼ Račni. Naredili so zasilen kor, da je malo več prostora za ljudi. Vendar je vse skupaj velika revščina, tesno in majhno, brez zakristije In še za to so ljudje neprestano v strahu, da jim komunisti ne požgo. Posebno bridko so ljudje občutili izgubo cerkve ob velikonočnih praznikih.
Kopanjska župna cerkev Vnebovzetja Dev. Marije se prvič navaja leta 1433. Prvotno gotsko cerkev so 1. 1524. povečali, v baročni dobi pa popolnoma prezida-li. Leta 1813 so prizidali prezbiterij. V turški dobi je bila cerkev obdana s taborskim obzidjem, od katerega so bili sedaj še vidni ostanki zidovja in nasipi. Sprva je cerkev pripadala stiškemu samostanu, nato je bila do 1. 1787 podružnica pražup-nije Šmarje. Tega leta je bila ustanovljena duhovnija, ki je bila 1876 povzdignjena v župnijo. Na Kopanju je bival od leta 1807 do 1810 pri svojem stricu Jožefu pesnik France Prešeren.
Komunisti niso pričakovali, da bo uničenje župne cerkve tako globoko odjeknilo v kopanjski fari. Izgovarjajo se, da so cerkev morali požgati, ker 60 bili v njej »beli«. S to lažjo si pa morejo pomagati samo v drugih krajih, ker vsi kopanjski farani dobro vedo, da ni bilo v cerkvi nobenih vojakov. Domobranci so bili v cerkvi samo takrat, ko so prišli k maši.
Starejšim ljudem, kl so s srcem navezani na svojo farno cerkev, gre na jok, kakor hitro jih kdo spomni na uničeno cerkev. Mlajši pa obljubljajo neizprosen boj komunizmu.
Nekaj minut od Velike Račne je Kopanj, sedež lepe kopanjske fare, ki šteje nekaj nad tisoč duš. V prijazno farno cer-l.cv, ki so jo naši verni predniki zgradili pred več kot pol tisočletja, so sc farani še pced kratkim vsako nedeljo zbirali k službi božji. Danes pa te prelepe kopanjske farne cerkve ni več. Komunistična »osvobodilna« fronta je v enem jutru — bilo je to 16. februarja ob pol štirih zjutraj — uničila vse, kar so naši dedje z veliko ljubeznijo gradili dolga leta in ohranjali skozi pot tisočletja. Ce pride danes človek na Kopanj, se mora razjokati nad razdejanjem. Ostrešja cerkve je nekaj ostalo, zvonikove strehe je pa ostalo le nekaj spodnje »kape«; znotraj v zvoniku je vse zgorelo. Zvonovi so odtrgani in leže zgoraj v linah, obok je ves raz-pokan, tako da bodo zvonovi gotovo padli dol. Do njih ni mogoče priti, kaže pa, da so še celi. Cerkvena ura, nabavljena pred sedmimi leti, je čisto uničena. Znotraj v cerkvi pa je razdejanje popolno. Stoje le gole okajene stene, o kakši opremi, oltarjih, kipih ali slikah ni sledu. Od oltarjev so ostale le kamnite menze. Lepe orgle so popolnoma uničene. Zgorela je tudi dragoccna Cebejeva oltarna slika Vnebovzetja Device Marije. Med Cebejevimi deli, ki so raztresena po vsem Slovenskem, tako v Beli krajini, na Vipavskem, v Moravčah, nekaj pa jih hrani galerija v Ljubljani, je bila kopanjska Marija najlepša. Med vsemi slovenskimi Mariijnimi slikami pa je bila po vrednosti in lepoti na četrtem mestu (za Metzingerjevo Marijo, ki v nebesih sprejema sv Frančiška Šaleškega, za Jelovškovo sv. Družino pri sv. Petru v Ljubljani in Bergantovo Brezmadežno pri Uršulinkah). V denačju je vrednost uničene slike v sedanjih razmerah nemogoče oceniti, gotovo pa je bila vredna nad en milijon lir.
Komunisti so začeli svoje vandalsko delo zgodaj zjutraj, ko so ljudje po večini
dijo in pravno filozofijo. Njegova predavanja so med najliolj obiskanimi.
Včerajšnje predavanje prof. Spektor-skeea je zbudilo veliko zanimanje.
Evrazijslvo je neko svetovno naziranje o zemljepisni, etični, celo politični in kulturni enotnosti Evrope in Azije. Prav za prav no gro za enotnost teh dveh kontinentov. Pri evrazijstvu gre za to, da so proglaša Rusija za posebne vrsto prostor, ki se ne more šteti ne za integralen del Evrope pa tudi ne Azije, marveč je to neka »mongolosle-ra«, svet zase.
Evrazijslvo so prvi širili ruski emigranti, a so imeli somišljenike tudi v l>olj5eviški Rusiji. Boljševikom je to gibanje celo ugajalo, ker so ga lahko zlorabljali za opravičilo, da, naravnost za valorizacijo uničevanja mnogih kulturnih vrednot, lu je spravljalo v zadrego celo nekatere Kulturne boljševike.
Boljševiki so so kmalu odvrnili od evrazijstva — v teoriji. Praktično pa so ustvarjali take razmere, da so prišli azijatski narodi v Rusiji vedno bolj do veljave, da je bil ogromni ruski narod prevladan od maloštevilnih vzhodnih plemen. To dokazuje sestava »sveta nacionalnosti« zgornjega doma v boljševi-škem parlamentu. V tem svetu je bilo 30 zastopnikov Rusov in 203 zastopnikov narodnih manjšin v Rusiji.
Zgodovina dokazuje, da je Rusija do 1. 1917. tvorila del Evrope. Ruska država je prešla vse stadije zgodovinskega razvoja evropskih držav. Duhovna zgodovina Rusije je povezana z duhovno zgodovino Evrope. — In Rusija je tudi vedno čutila svojo pripadnost Evropi.
Tatarski jarem je ruski narod sprejel kot katastrofo, ki ga je ustavila v razvoju, ne pa morda kot srečo, kakor gledajo na tatarsko nadvlado evrazijci.
Res je ta nadvlada pustila v Rusiji precej sledi, a tudi v ostali Evropi niso mongolski pohodi ostali brez vsakršnih posledic. Nevarnost boljševizma zato ni predvsem v njegovi orionlalizaciji, v njegovem mongolslvu. Nevarnost je v njegovem židovsko pobarvanem interna-eionalizmu. Druga nevarnost boljševizma je v tem. da bi boljševiki naščuvali zoper Evropo azijske kolonije. Tretjo nevarnost pomeni lahko boljševizirana Kitajska.
»Obstajata dve Aziji,« je zaključil predavatelj. »Na čelu ene stoji Jaj>on-ska, ki je proglasila svojevrstno Mon-roejevo ddktrino: Azija Azijcem. To geslo preti Evropi z izgubo njenih kolonij, ne pomeni pa poseganje v njo samo. Druga Azija je rdeča Kitajska, zvezana s tretjo internacionalo^ Ta zveza lahko dovede do pohoda motoriziranih Mongolov proti Evropi. Tak pohod more prinesti večjo nesrečo kot napad Atile, tega »božjega biča«, ali tatarski jarem v Rusiji.«
»V Evropi se festo sliši: e* oriente Iux, z vzhoda prihaja luč. To je pravilno, v kolikor je Evropa dvakrat dobila luč z vzhoda. Prvikrat je to bila luč tiste filozofije, ki je dobila svoj dovršeni izraz v Platonovih delih. Drugikrat jo prineslo luč z vzhoda krščanstvo. To je mila luč, ki postavlja mir na zemlji v odvisnost od slave Boga v višavah in dobre volje med ljudmi. Sedaj žari vzhod z novo zarjo. Toda ta zarja ne prinaša niti modrosti niti miru, ampak tisti svetovni požar, ki bi utegnil z ev-razijsko pomočjo pretvoriti vso Evropo v isto divje polje, v katero je svoj čas Batujev napad pretvoril Kijevsko Rusijo.«
Predavanje je naredilo na poslušalce velik vtis in jo imelo popoln uspeh.
Ro n odkritja v starih prodajalkah
Ljubljana, 26. aprila.
V Ljubljani je še veliko neraziskanih in neodkritih stvari, kaj stvari, cele ulice in celi deli mesta so nekaterim neznani. Kdo pozna na primer vse skrite prostore po predmestjih, kjer se otroci zabavajo, se gredo skrivalnice, nabijajo nogomet in kamor sc skrijejo, kadar se jim ne da iti v šolo. A ne le v predmestjih, v sredini mesta imamo še nepoznane predele in ulice. Mnogim so tak neznan del Ljubljane hiše ob Ljubljanici, v katerih se prodajajo starine. No, to je bilo včasih čislo razumljivo, včasih, ko je vsak trgovec hvalil blago iu ga je prodajal kot »najnovejši vzorec«. Ampak dandanašnji, ko sc vsakdo hvali, da ima naprodaj »staro blago«, je manj razumljivo, da se nihče ne zmeni za častitljive starinarne.
Gotovo ste že kdaj hodili tam mimo, od Čevljarskega mostu proti Prulam; videli ste lastnike in lastnice, kako sede na soncu, mežikajo, zehajo in čakajo, da bo kdo prišel kupovat ali prodajat. Ali ste na pogledali kdaj tudi že v notranjost starinarn? Veliko zanimivega bi videli. Ne veste, kako preslepiti starinar-je, da ne bodo opazili, da si le ogledujete in nič ne kupujete? Takole naredite, kot sem storil jaz: izmislite si naslov knjige, za katero gotovo veste, da je v nobeni
starinarni ne bo, in povprašujte po njej.
Ce začnete od Prul proti trimostju, boste najprej prišli do starinarne, kjer se prodaja pohištvo, ali kako bi že z eno besedo imenovali vse to, kar že od zunaj vidite: stare naslanjače, mize, žlice, stole, krtače, likalnike, kletko za kanarčke, gotovo so kje znotraj tudi stare peči, žage in lestve, a to so že podrobnosti, ki jih ne utegnem naštevati.
Če greste dalje in pogledate v naslednje starinarne, vas preseneti glas iz notranjega somraka: »Kravate, čevlji, obleke.« Res boste videli nekaj starih, resnično starih kravat, vse polno obleke za moški, ženski in srednji spol, pasove, čepice in čevlje, precej dobre čevlje, morda bodo celo za spoznanje boljši od vaših (moje so znatno prekašali). Prišli boste do starinarn, kjer se prodajajo knjige. Koliko jih je nakopičenih! Učbeniki za srednjo šolo in knjige za univerzo, priročniki in praktikumi, slovarji in leksikoni, romani in eseji, jezikoslovje in filozofija. Pazite, da ne bo vmes tudi vaše knjige, sicer jo boste morali kupiti, o tem ne dvomite. Staro blagol Zakaj bi bilo cenejše od novega? Starega se drži vsaj malo maščob, kar je danes velikega pomena. Marsikaj bi si lahko nakupili, ko bi vas takile madeži ne motili. Ampak,
Mi an O
Ko se ie t Franciji idealna demokracija tnko rekoč — ubila, je ostala le še prehranjevalna demokracija, demokracija, ki se je brigala izključno le za telesne potrebe svojih neposrednih privržencev. Zamisel l judske vlade in splošne volilne pravice, ki je prej tako silno razburjala ljudske množice, mešala glave volilcem in jim stiskala srce, je izgubila popolnoma svoj čar. Nihče se ni več navduševal za junaška dejanja; nihče se ni več zanimal za njo, nihče jo ni pogrešal. Zanimanje so vzbujala le še dobra službena mesta, polne denarnice, odlikovanja, državne in tem slične službe. To so bile poglavitne pogonske sile tedanjega človeka. Prav takšen materialističen duh jo preveval ljudske množice, tnko pred svetovno vojno kakor po vojni. Imel je sicer nekakšno sivo prevleko, toda ta prevleka ni mogla prikriti me-senosti ter skrbi zn želodec in za trebuh. Znanstvene in tehnične iznajdbe so povzročile velik razmah bankar-stva, povečanje industrije in gospodarstva. Ves ta siini ra/.inali, pa je hkrati povečal tudi težn jo po bogastvu iu je odprl pot korupciji.
Nič ni čudno torej, ako je v Tretji republiki, v zgrecni demokraciji nastala zmešnjava in, da so se pojmi — denar in politika, politika in denar pomešali in izenačili in da so voditelji in ljudstvo podredili svoje najvišje smotre sebičnim osebnim koristim. Da bi dosegli čim večje dobičke, jim ni bilo mar, kakšnih sredstev se poslužujejo. Da bi udobnejše živeli, niso marali otrok; bili bi jim v napotje. Mogočni osvajalci narodove gospodarske moči, pn naj so si bili med seboj prijatelji ali tckmeci, kakor so pač nanesle prilike, so se hitro oprijeli demokratičnih idej. In ko so odkrili njihovo bistvo, so poskušali s korupcijo ter z volilno gonjo doseči sfoje cilje,, t. j. čim večje ugodnosti in eim večji dobiček; odgovornosti in dolžnosti pa so se otrcsali.
Zanimivo je, da v Franciji do leta 1940 ti protipostavni osvojevalci narodnega premoženja še niso bili zedinjc-ni. Ločilo jih je koristolovstvo, borba za osvojitev dobrega svetovnega trga; ločile pa so jih tudi verske in plemenske razlike. V glavnem so sn ti osvajalci delili na dva velika trusta, na
»SLovi.aI.C«, futrkk, 27. aprila 1944.
trust težke industrije, ki io je zastopala družba »Coinite des rorgest* ter na finančno, tako imenovano visoko bnnko. Medtem ko je bil prvi pod vplivom kristjanov, konservativcev in nacionalistov, je bil drugi, hote ali pa nehote, podrejen tajnemu judovsko-prostozidarskeinu vplivu, ki je bil prekucuški in mednaroden.
Neizprosno in nepopustljivo je bilo v Franciji medsebojno sovraštvo teh dveh trustov. Njihovo tekmovanje za nadoblast v Franciji se je kazalo tudi v političnem življenju, ki je tako značilno za Tretjo republiko v času po svetovni vojni. Ako položaj točno pre-motrimo, vidimo, da je spopad med finančniki in težko industrijo močno vplival nn notranjo in zunanjo politiko raznih, menjajočih se vlad. Mislim, da ni pretirano, ako trdim, da je prav na pritisk Anglije, v veliko zadoščenje zidov in britanskih denarnih mogotcev, zujela Francijo vojna strast in sicer prav v času, ko se je pričel boj med obema trustoma, ki se je
končal v prid judovske visoke banke. **
Na spomlad leta 1958, se je visoki
banki, prav za prav revolucionarnim bankirjem posrečilo, da so vendarle dobili v svoje roke politično, gospodarsko in industrijsko premoč. Od me-
* Odbor plavžarjeT.
seca marca 1958 pa do septembra istega leta, ter od novembra 1958 do avgusta 1959, medtem ko je ves svet trepetal v strahu pred bližajočo se katastrofo, so bili v Franciji na krmilu inožje, ki so si z drznim licem in nečloveško krutostjo prizadevali, da bi katastrofe n e preprečili! To je bila n. pr. politika ultimata v Berlinu, politika odpora v Pragi in v Varšavi, politika obstrukcije v Parizu in v Londonu. To je bila politika onih, ki pravijo: »jamnis, nikoli ne pristanemo!« Bila je politika garancij, obetov, predujmov, »snedenih besed«, ukan in
firevar, lažnivih izjav in poročil; po-itika vznemirjenja, ki je plašila najbolj mirne duhove, begala ljudsko dušo in grozila z vojno, ki je bila že na pragu.
Tako je francosko ljudstvo mislilo od marca do septembra 1958, ter od novembra 1958 do avgusta 1959, da so odnošaji njegove vlade v (."'elioslovaški in na Poljskem urejeni; da je sudet-sko vprašanje in vprašanje Gdanska rešeno; da temeljijo dogovori malih in velikih demokracij na brezpogojni vzajemnosti; dulje, Ha so italijanski kralj in Duce in strinjata, da se namerava papež preseliti iz llima v Avi-gnon ali pa v Fontainebleau: da je Italija zaradi vojne v Afriki in vmešavanja v Španiji v stUUj dalje da
bi. Vo.
Gospodarstvo
Ameriški dclavci se beje povojne brei-
posclnosti. Med severnoameriškim delavstvom narašča bojazen, kakor posnemamo iz poročila bostonskega radija, pred vele-bruzposelnostjo po končani vojni. Vsa zagotavljanja vlade ue morejo krotiti tega strahu. William Green, predsednik »American Federation of Labour« je dal duška temu skrbi polnemu razpoloženju z govorom, ki ga je imel pred kongresom, v katerem je med drugim tudi izjavil, da obstaja, žalibog, možnost da bodo morali odpuščeni vojaki čakati skoraj leto in pol, preden bodo zopet sprejeti kje v delo. V delavskih krogih vedno zuova opozarjajo na popolno breznačrlnost in brezgl&vost, ki vlada v najvišjih krogih vlade. Ta način vlade je dovedel do največje zaskrbljenosti. Ameriškemu delavcu grozi nevarnost, da bo koncem te vojne zopet vržen na cesto. Zanimiva je neka druga vest, po kateri bo v velikih tvor-nicah letal v Detroitu Se pred potekom tega leta nastopila obširna brezposelnost. Do tega bodo dovedle namreč v kratkem izvršeno preosnovo proizvodnje. Dobro poučeni krogi Združenih držav pa trde, da bo konec vojne prinesel Se mnogo bolj obsežne preosnovo proizvodnje in da ho zaradi tega nastopilo še večje brezdelje in brezposelnost.
Zapora židovskih trgovin na Madžarskem. Trgovski in prometni minister je na podlagi odloka o zagotovitvi židovskega premoženja odredil takojšnjo zaporo vseh židovskih trgovin. 7, odlokom je prišlo tudi vse blago teh židovskih trgovin pod zaporo. V primerih, kjer je vzdrževanje podjetja nujno potrebno za narodno obrambo, ali za javno preskrbo, bo v mestih župan, v občinah pa občinski organ po pooblastilu mogel imenovati poslovodjo podjetja.
Prodaja radijskih aparatov nn Hrvatskem. Notranje ministrstvo je izdalo odlok. da ho v bodoče možno kupovati radijske aparate in žarnice za radijske aparate le s posebnim dovoljenjem notranjega ministrstva.
Prodaja strojev na Hrvatskem. Trgovsko ministrstvo je v soglasju z deželno-gospodarskim ministrstvom izdalo odlok o omejitvi prodaje deželno-gospodarskih strojev in orodja. Kmetovalci bodo mogli lake stroje in orodje nabaviti le pod tem pogojem da bodo predpisano količino žita ali drugih monopoliziranih proizvodov pred nakupom oddali državi.
Iz športa
ftvtearskl prvak v orodni telovadbi ie postal Mihael Reuseh. Prvenstvenemu tekmovanju. kl se je vrSilo v T.nusanne, Je prisostvovalo 6000 cledoleev, ki »o btll priča lepim ln napetim borbam zlasti zato, kor Je bilo prvih pet zelo Izenačenih. Zmago je odnesel znnnl rutlnlrnnl Reuseh s komaj desettnko točke naskoka (157.7) pred Stnl-derjem (158,8). Nn tretjem mestu jo Adntto, na četrtem Schtlrmnnn, na petera Lehmann.
Na zadnji smnSkl prireditvi Je »magnl Bradi. Na zadnji letošnji srauSkl prireditvi, na prvenstvu okrožja Donava-Alpe so «o sestali najboljši nemSkl smučarji. Smnk je bil dol* 8 km, višinska razlika Je z.tiaSnla 900 m. Zmagal je Nogler v času 4:18.3 pred bivšim svetovnim prvakom Seppom Bra-dlora, ki je potreboval 4:29,8. V slalomu pa je Bradi poknznl izvrstno znanje ter je prevozil proso, katero višinska razlika jo znnSala 250 m ter je vodila skozi 30 vrate. v mnogo boljšem času ko Nogler ter tako zasedel prvo mesto v alpski kombinaciji. — V tekmovanju dam jo zmagala Orolo Avann zini (Inomost) v kombinaciji in Elli Qeh-rnacher (Solnograd) v smuku.
Prvenstvo Jadranske skupine. Prvenstvo jadranske skupine je končano. Vodilna Am-pelea je zopet zmagala nad moStvom Sv. Ju. sta v Trstu z dobro Igro In rezultatom 1:0 ler Ima sedaj 22 točk ter jo deflnltivno prva. Sv. Just Ima 13 točk (sicer Se eno tekmo) in jo izgubil vse izglede na boljSo mesto. Trie-stina jo gostovala v Korminu ter premagala domačine z rezultatom 2:0 ter si zagotovila drugo mesto, ki ji ga sednj nihče no mora ogrožati. Trtestinn in Sv. Just sta sedaj že finalista za italijansko nogometno prven^ stvo. Ponz.iana jo igrala z Ooričanl ter tekmo izgubila r. rozultatom 1:8. V Vidmu jo gostovalo moStvo ladjedelnice Tržič, kl je izgubilo po ogorčeni borbi tekmo z rezul-tntom 4:3.	1
da ne boste pasli samo radovednosti,
temveč tudi odnesli kaj koristi, si kupite v zadnji starinarni vsaj »Moža v kuhinji«, praktično knjižico za naš čas, ki je gotovo kakšno liro cenejša kot nova. Tako boste zrdužili prijetno s koristnim.
je gospodarsko stanje Nemčije tako obupno, da bo mogla vztrajati komaj še kak mesec. Francija je mislila, da je zdaj prišel čas, ko se bo na vzhodu in na jugovzhodu za vedno otresla sovražnika, ki bi jo počasi utegnil zadušiti.
Ti meseci zločinskega vznemirjanja bodo zaznamovani v zgodovini Francije kot največja prevaja. Ali bo mogel Francoz, pa naj pripada kateri koli stranki, mirno gledati, da se rušijo dedne pravice, običaji in izročila, ne da bi trenil z očesom, ko je bila domovina v nevarnosti, kakor 1. 1897, Nasproti vsem tem pojavom je bil ves svet, pa tudi Francija sama, brez orožja: zato jc to, kar je sledilo, bilo neizbežno.
Toda, kdo so bili tisti možje, ki so organizirali in vprizorili ta besni vojni pohod? Kakšna družba je to bila? Kakšna politična stranka? Ogledali si bomo vse to v naslednjih treh točkah:
Bila je to:
|) neka združena skrivna sila, tem bolj nevarna, ker jc bila tajna. Ta je skušala opredeliti ljudi v stranke, razrede in smernice;
2) tu je bilo enotno vodsfvo, ki je vodilo strogo tajno cen/nro. kovalo in objavljalo vznemirljive vesti in poročila;
9L*.
»SLOVENEC«, črfrfck, 27. aprila 19-U.
Stran 3
Socialni program sloven. komunizma
Dobro g« ie spominjamo, koliko vpitja ]e bilo pred vojno po raznih marksističnih listih in revijah o reševanju sociul-iiena vprašanja na Slovenskem. Marksistični Irazerji so nas naravnost obsipavali z najbolj pestrimi recepti socialnega in gospodarskega značaja, Ui so se končno vsi končali v eni sami zahtevi: ni druge rešitve, kakor da se uvede sovje-tizacija gospodarskega in družabnega življenja. Za ideologi marksizma so ponavljali iste trditve najrazličnejši publicisti in »kulturniki«, ki o kakem gospodarstvu ali o kakih socialnih reformah niso imeli niti pojma. Ker je bilo literarno življenje pred vojno v prerejšnjem la-kupn marksističnih književnikov, je ta miselnost prodrla precej na široko in globoko zlasti med meščanske in delavske plasti. Bil je videz, knkor da so marksisti edini zagovorniki lepše socialne bodočnosti in edini strokovnjaki za gospodarska in socialna vprašanja.
Po nastopa krvave revolucije pn je vse to komunistično frazerstvo kar čez dan izginilo, utonilo v krvi. Besedičenje o gospodarskih in socialnih reformah je spodrinila strastna politična agitacija, ki je pozabila na včerajšnje širokoustenje in se sprevrgla v odkrito borbo za politično nadoblast. Razni marksistični kulturniki in revijalni besedotvorci, o katerih so ljudje mislili, da predstavljajo vodstvo komunizma na Slovenskem, so bili vrženi od komunistične stranke v pozabo ali bili celo likvidirani. To je najbolj zgovoren dokaz, kako jc bilo oznanjanje novega socialnega reda In prazno frazarjenje, le krinka, ki naj bi zaslepila uživanja željne ljudske plasti in jih napolnila z voljo za komunistični ustroj družbo, ali pa spretna politična poteza, ki naj bi pridobila tiste prnlctarske plasti, ki so upravičeno pričakovale socialnega in gospodarskega zboljšanja.
Zato je razumljivo, da so že prvi nastopi komunistične OF do dna razočarali zlasti kmečko prebivalstvo. Komunisti sami priznavajo da je zanje kmečki stan najšibkejša točka. Kakor koli zaobrnejo svojo agitacijo, vedno zaidejo v protislovje, ki ga kmet takoj uvidi, saj ni treba niti posebne nadarjenosti, kadar gre za koristi zemlje in kmečkega doma. Zahtevo po socializaciji zemlje, ki jc ena glavnih točk komunistične agrarne politike, je komunistična agitacija na vso moč sramežljivo zatajila, a vendar spet ne tako spretno, ila ne bi kmet vedel, da bo v primeru komunistične nad-ohlasti postni navaden delavce na razlaščeni, nekdaj svoji zemlji. Zato pač nobene vabe in nobena slepiva agitacije ne morejo zajeti kmečkega prebivalstva in ga prepričati o potrebi novega, komunističnega gospodarskega sistema.
Nekaj podobnega se je igoililo tudi med delavci. Razmere med industrijskim delavstvom so bile zadnja leta pred vojno na SJc venskem sicer že dokaj dobro urejeno, i saj za naše slovenske razmere, toda zafon komunistične propagnnde je bil prevelik, da bi moglo delavstvo odpreti oči in pogledati resnici v obraz. Treba je bilo nastopa krvave rcvolucijo, da je sprevidelo vso zlaganost komunističnega reformnega kričaštva in da se je prepričalo, da komunizmu ni šlo za gospodarsko izboljšanje, temveč za politično nadoblast.
Obrnem pa je delavski sloj v novih razmerah dobil močan vpogled v urejenost delavskega vprašanja v Nemčiji ter s tem zgubil še zadnje simpatije za komunistično frazarjenje o diktaturi prole-tariatn. Danes žc lahko rečemo, da se je komunističnim zahtevam prvi uprl slovenski kmet, kmalu za njim pa mu jc obrnil hrbet tudi slovenski delavec, na katerega jc komunistična revolucija gradila toliko upanja. Tako se spreminja pri nas komunistična revolucija vedno bolj v revolucijo boljševiškega meščanstva. Pač zolo kruta ironija, če pomislimo, da so komunisti lovili delavske sloje na svoje lin anice predvsem s frazo o razrednem boju proti buržuaiijil
Sorazmerno najbolj ngodna tla jo našla komunistična propaganda mfed tako imenovanim kmečkim prolctariatom. \ resnici se je treba ob tem vprašanju odkrito zamisliti. To je področje, ki smo ga pred vojno morda šo najbolj zanemarjali. Imeli smo pred očmi kmeta, kar je bilo
Dva junaška častnika padla za domovino
V bojih sla žrtvovala svoje življenje na oltar domovino stotnika Albin Cerkvenik in Anton Harbič
Ljubljana, 26. aprila.
Danes ponoči ob pol dveh je izdihnil svojo plemenito dušo Albin Ccrkvenik, stotnik slov. domobranstva. Bil je ranjen v borbi s komunisti v prsi ter zaradi velike izgube krvi podlegel poškodbam. Z njim izgubila slov. domobranstvo enega svojih najboljših častnikov. Zdelo se je, da bo okreval in tudi sam je bil o tem trdno prepričan, toda božja volja je hotela drugače. Zaradi prevelike izgube krvi mu je srce prenehalo biti in hrabri častnik se je preselil v večnost,
Albin Ccrkvenik je bil eden prvih borcev proti komunizmu. V protikoinuni-stične oddelke je vstopil takoj po prihodu iz internacije, to je 15. februarja 1943 ter tu vztrajal do kapitulacije italijanske vojske. Kot častnik protikomuni-stinih oddelkov za časa badoljevske okupacije je bil poveljnik napadalnega bataljona in je v tem svojstvu žel veliko uspehov. S svojim moštvom je lansko leto očistil Krim in Mokerc komunistov. Poleg tega se jo junaško boril tudi v Polhograjskih Dolomitih. Dogodki 8. ?ept. so ga dobili sredi svojih borcev, s katerimi 6e je takrat prebil v Ljubljano ter tukaj začel zbirati fante za domobranstvo kot eden prvih častnikov. Pozneje je bil prestavljen za voditelja šolskih domobranskih tečajev v Mostah, ob ustanovitvi napadalnega bataljona pa je bil imenovan za poveljnika težke čete. V tem svojstvu ga je sredi borbe zadela sovražna krogla in mu pretrgala nit življenja.
Pokojni Albin Cerkvenik se je odlikoval po svoji načelni jasnosti in neod-jenljivosti nasproti komunizmu, po svoji globoki in vsestranski izobrazbi ter po svojem neomajnem pogumu. Pri domobrancih je bil zelo priljubljen in fantje so imeli vanj veliko zaupanje, soj so vedeli, kako neuklonljiv in neustrašen borec je njihov poveljnik. Zlasti velikega pomena zanj je dejstvo, da je kot aktivni častnik stopil v protikomunistično borbo že takrat, ko so drugi njegovi tovariši slali ob strani.
On pa se ni bal nobenih očitkov, temveč se je takoj uvrstil med resnične narodne borce, dobro zavedajoč se, da je le zato šel v vojaški stan, da brani svoj narod pred sovražnikom. In kdo je večji sovražnik naroda, kakor prav komunizem? Tu je Albin Cerkvenik izvršil veliko poslanstvo, ki ga bo znal slovenski narod vedno ceniti. Bil je eden prvih pionirjev, ki so priskočili narodu na pomoč v njegovi težki uri in ni gledal ne na levo in ne na desno, tem več se je ves posvetil borbi proti narodnemu sovražni ku. Svoj vojaški poklic je smatral ne kot osebno stvar, temveč kot poslanstvo, ki ga je dobil od naroda in ki ga mora zato narodu tudi vračati. Ni se dal premotiti od raznih vplivov, ki so skušali dobiti
zase njegove dragocene sposobnosti. V tem je bila njegova veličina: videl je bistvo potreb, ki iili je ob usodnih urah doživljalo slovensko ljudstvo, in se ves vrgel na delo,
čisto pravilno, preveč pa smo pozabljali na kmečkega proletarca. Kar priznati si moramo, da jc bilo tu vse preveč romantične sentimentalnosti, ki se jo sicer včasih upravičeno zgražala nad »begom deželo«, ni pa upoštevala, da jc dežela posejana s kmečkim proletariatom. ki bi moral na nek način najti izhod iz svojih bednih razmer. Tc razmere je izko ristila sedaj komunistična agitacija in v velikem delu s slepilnimi obljubami pridobila kmečki proletariat zase. Prve trenutke je bil ta proletariat naravnost omamljen od znane komunistične obljube o delitvi zemlje, dokler se ni prepričal da je vendarle zemlje premalo, prolcta-riata pa preveč, da hi se mogel z delitvijo izkopati iz svojih preskromnih razmer. Tudi jo med svojim sožitjem s komunisti spoznal, da je obljuba o de litvi lo vaba in da je resnični cilj ko mnnizma odvzem zemlje, ne pa r^ena razdelitev.
Tako postaja šo pred kratkim toliko opevana »proletarska revolucija« vedno bolj buržuisko politična zadeva, ki na nasiti na eni strani čnstilakomnost neka terih komunističnih voditeljev, na drug strani pa ustreže zahtevam mednarodne ga boljševizma, ki pa ima z zboljšanjem slovenskih gospodarskih in socialnih raz mer kaj malo opravka.	v
Albin Cerkvenik
Anton Ilarbti
Njegov zgled je odločilno vplival na marsikaterega tovariša iz zbora slovenskih častnikov ter tako mnogo pripomogel k razširjenju slovenske domobranske misl i. Njegova žrtev pa je pokazala, kako slavno zna umreti slovenski častnik za svojo domovino.
Pokojni Albin Cerkvenik «e je rodil v Logu pri Ljubljani 11. marca 1909. Iz
srednje šole je stopil v vojno akademijo, opravil vojaško smučarski tečaj; v bivši jugoslovanski vojski je bil po činu stotnik 111. razreda, po stroki planinec. Opravil je tudi majorski izpit. Že takrat je bil med moštvom zelo priljubljen. Po prevratu je v Ljubljani študiral, nato pa bil interniran v Gonarsu in Padovi. Bil je ves čas zelo delaven in ie v internaciji se je zelo protikomunistično udejstvoval. Zapušča ženo in otroka. Niegov pogreb bo jutri, t. j. v četrtek, na Orlovcm vrhu, ob štirih popcldno.
Skoraj istočasno kakor Albin Ccrkvenik jo bil zadet v borbah tudi llarhič Anton, stotnik slov. domobranstva. Tudi on je bil aktivni oficir, po stroki planinec. V domobransko vojsko je stopil 12. okt. 1943 in se tu odlikoval kot hraber in pravičen častnik. Po 8. septembru je skupaj s Cerkvenikom in pokojnim Su-vajdžičem med prvimi delal za domobranstvo. Njegova slavno smrt in njegovo junaštvo bosta ra vedno ostala v svetlem spominu vseh slovenskih domobrancev.
Stotniku Slovenskega domobranstva A. Cerkveniku v spomin
pravo prostost naroda, ki si ga ljubil nad svoje življenje. Da, resnično: bil si vse-
Malo je tako zvestih, navdušenih in za vso dobro se žrtvujočih slovenskih vojakov, kakor si bil Ti, dragi Bine. Fant med fanti, poveljnik med svojimi enakimi. ki vedo vsi, da se bore za en sam in isti cilj: da rešijo svojo domovino. Bil si vojak, ki je takoj vedel kje je njegovo mesto: postavil si se brez oklevanja v prve vrste protikomunisticnih borcev in se takoj uveljavil med njimi: prav ros, kot »Krim« in »Triglav« iznad pritlikavega gričevja! Kot orel z višine si bistro gledal v nevarnost, komaj malo si pome-žiknil s trepalnicami ali pa zganil z ustnimi mišicami, in jasno Ti je bilo, kam pelje pot. Sel si naprej in Tvoji fantje za Tabo. Niso Ti bili suženjsko vdani, šli so 7.a Tabo kot za svojim prijateljem in tovarišem, šil z ljubeznijo in zaverovanostjo v Tvojo osebnost. Bil si požrtvovalen do pozabljenja samega sebe, vedno si stal na najbolj izpostavljenih položajih, vodno v borbi in vedno s siefo junaško — do zadnjega tam pod Krimom, goro. ki Ti jo nekoč dala ime. 3 prestreljenimi prsmi si se dvignil v upanju, da boš v kratkem ozdravel in šel zopet « svojimi fanti v boj, v boj za pravico in
Večna beseda
našemu času
Ljubezen do domovine je velika krščanska krepost. Mnogi vidijo v tej kreposti le preveč snovnih nagibov, prezirajo pa njen nadnaravni pomen. In vendar je to nekaj tako pristno krščanskega, nekaj tako vzvišenega in duhovno tako poglobljenega! Ne moremo si misliti kristjana, ki ne bi moral biti z vsem srcem predan svoji domovini in jo iskreno ljubiti. Ni treba spominjati, da je dal sam Kristus najlepši zgled ljubezni do svojega naroda, ko se je ob pogledu nad Jeruzalem jokal nad usodo lastne domovine, tožil nad zakrknjenostjo judovskega naroda, ko jc s svojo božjo mislijo gledal bodočo žalostno vlogo judovskega ljudstva. Če smemo delati kakšne očitke glede naše preteklosti, jih smemo prav glede ljubezni do domovine. Premalo smo jo pojmovali v nadnaravnem pomenu, premalo smo se zavedali, da je to naša krščanska dolžnost in ne le kak političen nagib. Grenke izkušnje zadnjih let so nas pa prepričale, da je treba iti globlje in da moramo videti v ljubezni do domovine odsev božjega hotenja.
skozi vojak na straži, zvest do zadnjega obljubi, da boš z orožjem v roki branil domovino do poslednje kaplje lastne krvi. Zdaj si izpolnil svojo obljubo in dosegel vencc slave, ki je dodeljen samo junakom, pravim junakom domovinske lju-bežni!
Med slovenskimi junaki, žrtvami seda njega boja, je Tvoja žrtev ined največji mi, najholestnejšinii. pa tudi med naj svetlejšimi! Kot orla Te bodo ponesli na Orlov vrh, v junaško gnezdo svojih sobojevnikov, in Krim in Triglav, nn katere" si so oziral vedno po svojo moč in trdnost, zvestobo zemlji in po polet v višine navdušenja. Ti bosta stala ra stražo kot večne priče Tvojo žrtve, Tvojega junaštva in Tvoje slave!
Dragi Bine! Slavo dajem Tvoji junaški žrtvi in Tvojemu vojaškemu zadržanju, ki ho šo dolgo svetal zgled Slovencem, vsem Slovencem, ki bodo nekoč lahko v miru uživali sadove Vaših smrti. In svetal zgled ljubezni do Boga in rodne zom Ije boš svojemu edinemu sinčku, kakor si svojim staršem — edini sin — svetal spomenik njihove dobre vzgoje. Bine! Čast dajem Tebi tudi kot človeku, dobremu človeku, ki ni poznal zla, temveč je hotel sejati okrog sebe samo dobroto. Vesel in živahen si bil povsod, kamor To je pripeljala služba, r. navdušenjem odkritega in nikdar zahrbtnega Človeka si se vnemal za vso dobro in plemenito, in ljubil si svoje drago kakor moro le sin ljubiti starše, in mož ženo in otroka, malega Janezka, ki še ne more precenili Tvoje velike žrtve in Tvojo izgubo. Toda vodi, ko bo odrasel, bo ponosen, da je sin takšnega očeta, kakor si bil Ti, človek in vojak ki ni poznal strahu, no so bal žrtev, temveč samo službo domovini in družini! Določen si bil za veliko stvari
Ljubljanska Drama: Ludwig Fulda: »Ognjenik«
(Premiera 22. aprila 1944.) \
7.a resnimi in globokimi deli je bila uprizorjena v Drami veseloigra. Golo\o je vesel 8|>ored tudi potreben, saj ima prav v današnjih časih prav poseben pomen in nalogo. A po vseh italijanskih komedijah, ki so bile naročene pred 8. septembrom, ima človek kar nekak strah kakšna bo nova komedija, ki bo prišla na oder. Ali ne morda brez vsebino, brez smeha, z navadno, prenavadno komičnostjo.
»Ognjenik« sega ie nazaj v vrsto
omenjenih komedij. Delo naj bi v štirih dejanjih odkrivalo smešnost dveh zakoncev, ki sta vsak zase zaverovana v svoj prav, no znata potrpeli drug z drugim, nočeta drug drugega razumeti. To skupno življenje jima gro na živce, hodita so zdravit na letovišče, potom pa spet iz daljave zahrepenita drug po drugem. A kakor hitro sta spet skupaj se spreta in morala narazen. To je materialistični ra-kon, brez prave sreče, brez sonra in toploto. A rešitve delo no poknže. Komedija jo dolgovezna in bi mogla kvečjemu močno skrajšana in s predčasnim koncem vsaj nekaj nudili.
Ta komika je sila poceni. Smešno naj bi bilo vpitje in zmerjanje zakoncev mod seboj, arhivarično namigRvanjo, ponašanje pocestne ženske, ki seda moškim na kolona in podobno, človek se prej pomilovalno nasmehne tistemu, ki ga tako govoričenje zabava, kakor pa komediji sami. Ne vem, kaj moro res nuditi taka komedija. Nakazano rešitev v zadnjem dejanju podre konec in spet smo tam, kjer smo bili začeli. Po vsem tem delo niti resno ii» verjetno no izzveni. Poleg tega ne nudi prave sprostitve in ne proži odrešujočega smeha. Ta smeh jo lx>-lan in nikogar ne ozdravlja. Nihče no pričakuje ne vem kako in kam pretiranih dram, z zdravo mislijo pa vsekakor.
Delo jo zrežiral g. J. Kovič povsem v »mori dela. Podčrtal jo staro rekvizite (zaletavanje drug v drugega, kričanje...) in ubral predstavo v lahkoten ton. Na-ivne prizore je nekoliko preveč razvlekel, sicer pa jo predstava mnogo verjetnejša kot delo samo. Tako režija do neke stopnjo rešuje pisatelja.
Sceno, ki je v vseh itirih dejanjih enaka, je pripravil g. inž. Frani. Soba, ki jo precej polno opremljena, ima precej neprikladen vhod. Tudi od stropa upognjena zavesa s stranskima podaljškoma učinkuje nekam starinsko.
Igralci so v glavnem zelo dobro rešili svoje vloge. Skoraj škoda jo tolikega truda in res velike prizadevnosti igralcev za tako slabotno delo. Arhitekta lleningsa igra g. Nakrst zelo živahno in vročo, spretno in prepričevalno. Le v prav naivnih scenah jo nekoliko narejen. — Sabina ge. Juvanove je delu mnogo pripomogla in je dala temu liku precej vor* jelnosli. Ustvarila jo živo podobo ženo, ki se možu no zna in no moro prav približati. ki ga pa vendar ljubi in no moro nekako brez njena živeti. — Sodneea svetnika Bloma. ki rešuje te družinsko prepire, igra naravno g. J. Kovič, ki pa s svojo igro nekoliko preveč zavira tempo predstave. — Ga. Gabrijelčičeva jo verna podoba Vero Vorene. Postava je v smislu dola zelo dobra. Stnro dojiljo Kroscencijo igra zelo posrečeno ga. Ra-korjeva, stavbenega vodio Krusoja pa skromno in nekam neznatno g. Brezigar. — Simpatično je oblikovana Retka gdč. Pugljove. Tudi edč. MazovČeva je nasto-
in Boe Ti je dal največjo: postati zgled	. u . j
domovinske ljubezni našemu času in po-	P"« to pot v vldnejM v log ln obeta, da
tomcem v slavo. Tebi in Tvojim užalošče-	bo « «"» gb-da bjče d oh d o ,Rra1ko za po-
nim staršem ter v čast in ponos Tvoji	I «^ne ženske like z močno, moško ener-
družinici: ženi in sinčku, sinu orlovskega očeta, ki mu jo določeno zadnje počivališče na Orlovem vrhu nad Ljubljano.
Ko To bomo danes polacali v zemljo, kl je pila Tvojo kri. bomo jokali nnd Tvoio človeško izgubo, ki nas je tako bridko in nepričakovano zadela. Jokali bomo s Tvojimi najdražjimi ker Te ne bomo imeli ve? med sabo. tecrn veseleča. Izobraženega in plemenitega druga. Toda doživel si slavno smrt. nred katero klo-nimo s spoštovanjem. V naših srrih si zrasel visoko kot gora. kot svetilnik na
gijo.
Ob koncu nai še noud.irim, da ne gro soditi usnehn gledališkega dela po razprodani dvorani in nlosknniu ob odprtem odru. če človek vidi, v kalerih prizorih del občinstva ploska.
njej. ki že vidi s »volilni žarki lepšo bodočnost naroda, v katere naročje nas vodi tudi Tvoja velika žrtev.
Hvala Ti zanjo in slava, slava, slava Tvojemu spominu med nami!
Š3IARMCE MARIJE POMAGAJ
ki jih jo spisal stolni kanonik Frane Koretič dobite po vseh knjigarnah. Tudi vezanih je dovolj na razpolago, ftmarnice toplo priporočamo, ne samo proč. gg. duhovnikom, ampak tudi vsem laikom, ker so zanimivo in aktualno duhovno branje. Šmarnice stanejo broš. samo 20, vez. 35 lir. Naročila sprejema Škof. pripravljalni odbor potih prvih sobot: Ljubljana, Poljanska6
KULTURNI OBZORNIK
Tavčarjevo »Cvetje v jeseni« v bibliofilski izdaji
Med bisere slovenske književnosti spada prav gotovo Tavčarjeva idilična povest ica »Cvetje v jeseni«, ki jo je napisal v poznih letih sredi grozot prve svetovno vojne s pomenljivim moltom: »Blagor mil, ki ima v časih groze in trepeta še moč, spominjati se vzornih prejšnjih dni!« Ali ni ta motto danes znova sodoben do zadnje besede, ko tudi naš čas v polnosti odgovarja času »groze in trepeta«. Povest, ki je nastala nekako kakor odpor zdravega, življenja polnega moža v starejših letih na Pregljev aforizem, kakor ga je zamislil ob Bohincu, češ naj mu Bog ne da, da bi pisal še po petdesetem letu, smo že tedaj brali kot odrešenje od more vojnih grozot ter je sijajno potrdila izredni pisateljski talent Ivana Tavčarja, ki je šele v svojih 7-adnjih letih dosegel viške lepotnega ustvarjanja v »Cvetju« in »Vi-soški kroniki«. Ob teh veledelih slovensko književnosti smo šele spoznali, kakšna škoda je bila, da je Tavčar na račun politike zanemarjal svoj pisateljski talent.
S kakšnim vesoljem jemljemo še sedaj v roke »Cvetje v ieseni«. Zdi se ti, da to Tavčarjeva lagodna in nič kraso-slovno načičkana beseda prijemlje za
roko in te tira iz te tako omejene in zakajene Ljubljane na sončno Jolovo brdo pod sam Blegaš, med ljudi, ki ne poznajo zahrbtnosti in v lepoto pokrajine, ki je nam danes kot prepovedan raj. Kakor pravljico beremo o kmetu stavek: »Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač. pa polne hleve, in če ima kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.« »In v tako kraljestvo na Jelovem brdu nas vodi Tavčar danes, ko je kmet vso kaj drugega, kakor pa je bil v lepih nekdanjih časih, ter nosi pezo današnje revolucije, ki je namenjena predvsem proti njemu in njegovemu duhovnemu svetu. Ta duhovni svet je zaživel v vsej lepoti in življenjskosti v tej jh>-vesti ljubezni v jeseui, ko osomintride-setletni ljubljanski advokat s karijero doživi pravo ljubezen v teh hribih ob nepokvarjenem a bolnem hribovskem dekletu Meti, katere srce pa ne prenese vse sreče in umre v trenutku, ko sta se zaobljubila za vse življenje biti mož in žena. Zgodbe te lepe, idilične, a tako tragično se končujoče ljubezni med starejšim pomeščanjenim človekom in pristno gorsko rožo Meto, ne bom ponavljal, kajti težko si predstavljam slovenskega izobraženega človeka, ki bi te Tavčarjeve lepe zgodbe še ne prebral.
Kateremu ni ostala v spominu lepa pot na Malensko goro in pa prepir ob že2nanju? Ves ta svet [>od Blegašom, ki je naišel v Tavčarju nesmrtnega pesnika in opisovalca kmečkega življenja v njegovi nepokvarjenosti in pristnosti. Vse to je Tavčarjeva velepesem slovenskemu podeželju, kakor jo je zapel v »Cvetju v jeseni«, v tem mikavnem pripovedovanju ljubljanski družbi na enem izmed najlepših ljubljanskih vrtov pri Bonaču, kakor navaja sam v uvodu, s katerim nam to lepoto še bolj približa Ljubljani; z nasprotjem meščanstva pa še bolj potrdi mikavnost zornih prejšnjih dni v naročju matere zemlje, domače grude.
Nato so mislili tudi tisti, ki so se odločili, da izdajo v tem času to povest v kar najlepši opremi, kakor jo premore tehnika' in čas. Tako je izšla sedaj bibliofilska izdaja v opremi, kakršno nismo vajeni pri slovenskih knjigah. Kakor vemo, jo je založil konzorcij »Knjiga«, ki ima namen, s takimi bi-bliotilskimi izdajami, ki bodo imele vedno večjo veljavo, najlepših slovenskih izvirnih del, podpirati žrtve vojnih grozot. In ta namen so razodeli tudi na naslovni strani z besedami: »Ta knjiga, ki oznanja ljuheicn do slovenske grudo, je izšla z namenom, da bo njon izkupiček pomagal žrtvam vojnih dogodkov«. Izšla je torej s podporami Narodne tiskarne, ki jo jo tiskala, papirne tovarne Vevče, ki je dala papir, ter trgovino Souvan, ki je žrtvovala svileno blago za vezavo. Ves denar gre — kot
je razvidno iz posvetila — v dobrodelne namene, torej za Rdeči križ in za Škofijsko dobrodelno pisarno.
Lepše knjige, ki naj v teh dneh pomaga našemu kmetu beguncu, si te organizacije gotovo niso mogle izbrati. Tako je tudi oprema izredno lopa kot jo terja, a tako težko izpolni zahteva lepe knjige, ki nosi ime bibliofilska. Že format je srečno izbran z dostojanstve-nejšo obliko, kakor so navadne knjige, tisk sam pa jo arhitelsko urejen ter 7. barvnimi okraski porazdeljen v barvno enote. Vso knjigo je opremil ter 7. večbarvnimi izvirnimi lesoreii upodobil arhitekt Miroslav Oražein. Nisem poklican, da se izjavljam o umetniški eeni to opreme in notranje vpodobitve, zdi se mi pa vendar škoda, da je vsa oprema preveč arhitektska, preveč samo karak-terizirana z okraski in ornamentalnimi predmeti, ni pa v bistvu ilustracija te sončne, veselo tragične zgodbe, ki naj bi dihala vso razpoloženje blegaškegn sveta in obraze in duše naših kmetov in dobrih kmetic. Tako so nam ostali zakriti obrazi Meto, pa tudi Tavčarja samega, ki bi ga radi imeli vsaj v portretu, če že ne kot glavno osebo v sliki. Vsa oprema temelji torej na arhitekto-niki prostora in ornamentiki, ki se prida za vinjele, inicialke in manjše okraske. Knjiga torej ne predstavlja povest-ne Ilustracije, temveč lepotno, z izredno skrbnostjo in ljubeznijo opremljeno knjigo. kar spada v delo arhitekta. Tako je »Cvetje« izšlo v obliki, ki žo na zunaj hočo vzbujati vtis nežnosti itn ljubezni
z vezavo, podobno žametnim dekliškim albumom. Ker so sliko tudi večbarvno — tudi štiribarvne — odtisnjeno iz originalnih lesorezov, ima knjiga tudi s to strani svojo vrednost.
Vse knjige so posebno ninnenrane ter nosijo tudi izvirni podpis avtorja barvnih slik arhitekta Oražma. Tako naj veljajo barvni lesorezi kot podpisan original, kar ustreza bibliofilstvu. Kljub tem izrednim kvalitetam predvsem žlnhtnega gradiva (papirja, vezave, tiska), je cena 200 Lir majhna, malenkostna pa še celo spričo namena, ki jo jasno napisan na prvi strani: »Pomagaj žrtvam vojnih dogodkov«.
Tako so razmere novega časa rodilo nov tip dragocenih slovenskih knjig, ki nastajajo na pobudo dobrodelnosti v oblikah, kakršnih ne bi nikdar mislil, da bodo izhajali slovenski pisatelji. Skupna žrtev premaga vso težave ter nam za ta čas poklanja knjige, ki so dokument dobe. duha, razmer in dokument ljubezni do lepo knjige, ki stoji pri Slovencih tako visoko kakor šo redko kje. In tudi ta knjiga, ki bo sedaj šla v promet, je ena teh dokazil, da bo slovenstvo živo, dokler bo ljubilo knjigo, in dokler bo s knjigo kot najplemenitejšim kulturnim plodom otiralo solzo žrtev nekulturnih docrodkov, ki »kmeta kralja«, kakor ga opisuje naša povest, tirajo v begunstvo in beraštvo.
Zato knjige ni treba še posebej priporočati.	td.
Stran 4
»SLOVENEC«, žetrielc, 27. aprila 1944.
Bi (6.
Nekaj napotkov za protiletalsko zaščito
1.	Po znaku alarma je prepovedano gledati skozi okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah.
2.	Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, čo iz stanovanja no prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
8. Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svoje neumestno junaštvo in vsevednost.
4.	V zaklonišču naj ho obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar no bi bilo povšeči Tehi samemu! Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
5.	Ali niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče.
6.	Zavedajte se, da če v devetindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče!
7.	Držite se navodil službujočega organa! S tein, da si ga prevaril, ko to je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtoi ušel, nisi škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi.
8.	V zaklonišču naj mlajši odstopijo sedeže starejšim, zdravi bolnikom in moški ženam, saj to je ena osnovnih pravil dobre vzgoje!
9.	Imejte vedno na umu, da zaklonišče ni smetišče, temveč prostor — po večini manj udoben — kjer je treba prebiti včasih dolgo ure. Zato skušajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čistočo!
10.	Deponije požarnega peska v mestu niso igrišča za otroke. Dolžnost vsakega je, da otroke, ki razmetavajo požarni pesek, opozori, da se to ne sme delati.
11.	Ne pozabite vzeli v zaklonišča odeje. ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa.
12.	Čitajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih!
13.	Pozor! Katere so tvoje glavne
dolžnosti v primeru alarma?
Pasant: Po najkrajši poti ? najbližje zaklonišče.
14.	Med alarmom je prepozno pripravljati stvari, ki jih morate vzeti s seboj v zaklonišče. Prepričajte so vsak večer, če imate vse potrebno pripravljeno in pri rokah. Tudi obleko imejte v bližini, ker se sicer lahko zgodi, da bosto prišli v zaklonišče lo na pol oblečeni.
15.	Zaklonišče je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščeno odeje, jih je treba redno iztepati. Pitno vodo menjati vsak dan!
16.	Ali vesle, kako je ravnati z ročno brizgalnlro, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? Če nisto poučeni, skušaj-to dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne pomagajo. če jih ne znamo uporabljati.
17.	Kako se boš obvaroval mraza, ki prihaja iz betonskih tal v zaklonišču? Izoliramo ga na ta način, da na tla položimo par plasti časopisnega papirja, preko tega pa staro preproge, linolej, desko ali podobno.
18.	če iz kakršnega koli vzroka ne moreš v zaklonišče, vedi, da je tvoje mesto daleč od oken, ker si pri oknih v nevarnosti, da te poškodujejo drobci bomb. razbitih stekel zračni pritisk. Postaviti se moraš v kot sobo in počakati konec napada, ker je v sredini sobe vzdržljivost stropa najmanjša. Vedi pa, dn moraš najprej vse preizkusiti, da greš takoj v zaklonišče, ker varnost v sobi kljub zgoraj navedenim meram še zdaleč ne odgovarja varnosti v zaklonišču.
19.	Ali pregledujete orodje zn hišno zaščito? Kramp, sekira, lopata, ki izpadajo z ročice, so le malenkost več vredni kot nič. Zato hišni starešine, pa tudi sami stanovalci, pazite nn orodje in še danes preglejte v kakšnem stanju je in kje se nahaja.
20.	Petrolej, ki ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zaklonišču, ni dovoljeno uporabljati za privatno uporabo. Od časa do časa bodo policijski oreani vršili nadzor, če imato še dobljeno količino petroleja.
21.	Ne samo stanovanje, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponočf "Birer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hodili po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi spmi skusili. Še mnogo bolj pa se lo občuti v nnclici In nervozi. ko vsakdo hiti, da je Čimprej v zaklonišču.
Novi grobovi
■f* Franc Drglin. Po dolgi bolezni je
v Brezju pri Grosupljem umrl na velikonočno sredo mali posestnik in krojač g. Franc Drglin, skrben družinski oče osmih otrok. Rajnega so pokopali v Grosupljem. Kajni jo bil daleč naokrog spoštovan kot veren in pošten mož.
-J- Jakob Vidmar. Po kratkem trpljenju je v težki in odgovorni službi za vedno zatis.ii.il oči strojevodja drž. železnic gospod Jakob Vidmar iz Ljubljane. Rajnega strojevodjo bodo pospremili njegovi stanovski tovariši in vsi številni znanci in prijatelji na zadnji poti v Četrtek ob pol treh popoldne iz kapelo sv. Jakoba na Žalah.
+ Jnnez Menart. V Ljubljani je izdihnil trgovec gospod Janez Menart. Rajnega bodo pokopali v petek ob štirih popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Zalab.
Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje.
Hrabremu borcu Cirilu Skupku dijaku meščan, šole na Prulah
Hudo nas je zadela žalostna novica, da je naš sošolec Ciril končal svoje mlado življenje. Ko je prišel pred leti v Ljubljano, smo ga vsi vzljubili. Bil je vedno dobre volje. 3 Cirilom je odšel iz vrst naših kongre-ganistov eden naj-liolj sposobnih in gorečih apostolov. Bil je vsestransko aktiven, neizprosen v borbi za idejno čistost v dijaških katoliških vrstah. Po končanem šolskem letu je odšel domov k staršem, nato pa se je z veseljem odzval klicu domovine in stopil v vrste slovenskega domobranstva. Gnala ga je misel, da mora biti uničeno vse kar tira slovenski narod na rob prepada. Bil je tudi neustrašen branilec Turjaka. Medtem ko so njegove soborce povezali in gnali kakor živino v smrt, se mu je posrečilo uiti in srečno priti do doma. Toda doma je ostal samo kratek čas. Pred komunističnim terorizmom se je moral umakniti. Po trimesečnem skrivanju in tavanju po gozdovih se mu je posrečilo priti v Ljubljano, še isti dan se je zopet z veseljem pridružil domobranskim vrslam — za borbo proti največjemu sovražniku slovenskega naroda — komunizmu. V vestnem izvrševanju svoje naloge, ki si jo je izbral sam, mu je krogla pretrgala nit življenja. Izkrvavel jo za boljšo bodočnost slovenske domovine. Vemo, da mu je bila smrt lahka. Duša pa je gotovo prejela za vso po-
»SVETOVE« KNJIGE
stanejo: za naročnike vezane 40 lir, broširane 25 in za dijake 20 lir; za nenarofnike: vezane 50 lir in broširane 40 lir. — Torej dobivale za majhen denar silno poučne in lepo ilustrirane knjige, ki so v lep okras sleherni domači knjižnici. — Naročite so tudi vi takoj na »SVET«.
žrfvovalnost In nesebično delo prt Bogu
zasluženo plačilo.
Dragi Ciril, Tvoja smrt nas nI omajala, temveč vlila nam je novih moči in poguma, da očistimo slovenske kraje brezbožnega, mednarodnega komunizma. Naj Ti bo lahka slovenska zemlja, za katero si se tako neustrašeno boril ln za-n;o daroval najdražje — svoje življenje.
» -	.Tvoji sošolcu
Zgodovinski paberki
27. malega travna
152?. leta je stopil na čelo upornih kmetov Gol: ton berlkhintjrn. Gotz se je rodi 1 1480. lela v Jagsthausenu na WUrtemberškem, osemnajst let star je vstopil v vojaško službo. Pri obleganju I.andsbuta je izgubil desno roko, ki jo je dal nadomestiti z umetno železno, zato je dobil pridevek Gi>tz z železno roko. Na čelo kmetskih upornikov je stopil, kot pravi sam, prisiljen Zato se je tudi umaknil. še preden je prišlo do glavnega spopada. Sodišče ga je sicer oprostilo krivde, pa je moral kljub temu preživeti nad 10 let v neke vrste zaporu na gradu Horn-berg. Po osvoboditvi 1542. leta ee je udeležil bojev s Turki kot tudi s Francozi. Umrl je 15G2. leta. Nemški kmetski upor 1525. leta je imel iste vzroke, kot upori drugod. Položaj kmeto7 se je namreč proti koncu srednjega veka z uvedbo denarnega gospodarstva, zlasti pa z uveljavljanjem rimskega prava, močno poslabšal, na nemške kmete pa so poleg splošno evropskih vzrokov močno vplivali Lulrovi nauki. Kmetje so 6e kot nekoč busiii, bojevali za božje pravo in krščansko svobodo. Kristus je po kmetskem mnenju umrl zato, da je ljudi osvobodil; tisti torej, ki ljudi upreza v tlačanstvo, ni kristjan. Kmetje sicer niso zahtevali popolne socialne in pravne enakosti z drugimi stanovi, niso hoteli razrušiti fevdalnega sistema, ampak so podobno kot pri nas hoteli samo omiliti obstoječe razmere. Kljub vsej požrtvovalnosti pa so kmečka krdela podlegla bolj oboroženim plemiškim četam.
1791. leta se je rodiil v CharlestOTvnu v Ameriki Samuel Finleii flruse Morse, iznajditelj elektromairnetskega brzojava, ki se mu je posrečilo, da je svojo iznajdbo tudi uvedel v splošno rabo. Umrl je 1870. leta.
1831. leta je zavladal v Piemontu in na Sardiniji Karel Albert, mož velikih načrtov. V mladosti zagovornik Liberalnih idej, se jc spokoril in 6e celo udeležil francoske kazenske ekspedicije, ki je šla po sklepu kongresa v Veroni krotit revolucionarje v Španijo. Ko jc zasedel prestol, 6e je držal srednje poti, pa dal pod vplivom februarske revolucije v Parizu, ki je zadala smrtni udarec »meščanekoniu kraljestvu« Ludovika Filipa, 6voji državi ustavi. Ko so nastale v Avstriji zaradi revolucije zmede, se je postavil Karel Albert na čelo italijanskega narodnega gibanja, ki je stremelo po združeni, močni, demokratsko urejeni narodni državi. Italijanskemu navdušenju pa je pripravil maršal Radeoky hladno prho v bilkah pri Sv. Luciji in posebno pri Kustoci. Obupan je bežal Karel s svojimi Pietnon-tezi iz Lombardije, pa poskusil spomladi 1849. leta znova svojo srečo, seveda ne z dosti boljšim uspehom. Pri Novari je Radeeky Lahe tnko potolkel, da se ie Karel Albert obupan odpovedal prestolu in odšel v tujino, kjer je kmalu umrl. Italijani 60 bili pač daleč prešibki, da bi ee
Za današnji dan
Koledar
Četrtek, IT. malega travna: Hozana Ko-torska, devica; Peter KanlzIJ, (poznava.
leo ln oerkvenl učenik; Cita, ilovica. Petek. iS. malega travna: Pavel od Križu, spoznavaieo ln ustanovitelj reda; Vi-tal, mučenec; Valerija, mučenioa.
Dramsko gledališče »Ognjenik«. Red Četrtek. Ob 18.
Operno gledališče »Melodije srca«, izven. Ob U.
Kino Matica »Akrobat 8chd O-6.ni ob 16 la lt.
Kino Union »Sreten človek« ob 16 ln 19.15.
Kino Sloga »Na rokah te bom nosil« ob 16 ln 19.
Lekarniška služba No* bo s 1 n i h o Imajo lekarne:
dr. Kmet, Ciril Motodova 43; mr. Trn-koczy ded., Mestni trg 4, ln mr. Dstnr, &elenl>urgova ulica 7.
Zemljiškoknjižne zadeve okrajnega sodišča v Ribnici
Apclacijsko sodišče v Ljubljani je delegiralo za ' zemliiškoknjižne posle okrajnega sodišča v Ribnici okrajno sodišče v Ljubljani, ker se nahajajo zemljiške knjige tega sodišča začasno v Ljubljani.
Oddajnllka sknplna »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 27. april: T Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, nnpoved aporeda v nemščini ln slovenščini, nato koračnica — 11 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.45 Veseli zvoki 7.a premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemSčinl in slovenščini — 17.15 Dobra volja v duru in molu — 18.45 Narodopisna ura, A. Morkun: Vzgoja otrok v predšolski ln šolski dobi v Dobrempolju -- 19 Pisana Sara — 19.30 Poročila v elovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra
—	20 Poročila v nemSčinl — 20.15 Glasba ob večerni url — 21 Slovensko glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Si-janca — 22 Poročila v nemSčinl — 22.10 Mnlo kram'Janja, malo plesanja. Igra mali plesni orkester pod vodstvom D, Prevorška.
Poziv domobranskega poveljstva
Vsi, kt so se do sedaj vpisali t Slovensko Domobranstvo, a Se niso bili vpoklicani ali se pa doslej lz kakršega koli razloga vpoklicu niso odzvali, se morajo takoj javiti ▼ Srednji tehnični šoli poveljniku 12. čete Slovenskega Domobranstva.
Zadnji rok prijave Je 28. 4. 1944 ob 9. uri zjutraj. Tega dne prestanejo veljati domobranske vpisnice za vse one, ki se ne bodo do odrejenega roka javili navedenemu poveljstvu.
Kdor se ne bo javil, se bo smatral za vojaškega neposlušnika in se bo proti tema primerno postopalo.
Poveljstvo Slovenskega Domobranstva.
Kje ste, vsi ljubljeni moji?
Nikogar več ni, Jerneje, o kri moje krvi! Kam bežiš pred mano! Počakaj, da Te vidim, kakšen si! Kaj se tako čudno odmikaš? O, Jerneje moj, kje imaš pa roke? Strah božji, kakšen ti je obraz! Usmilite se, vrnite mi sina!... Jože, kje pa ti hodiš? Pridi, da te vidim! Kaj se tako tiščiš za ramo? In Mihe tudi ne vidim, ljubljenca mojega, mar nič več ne kolari? — Joj, Nežika? Ti si prišla? In vsa si v črnem, saj te ne bi spoznala! Se mar tudi Drejc vrne in Tevž? Hvala Devici planinski, da se še kdo vrnel Kako ju ne bo? V jami ju je zasulo? Oba zasulo? Kristusi... Martin, kam je šel Martin? Pustite mi ga, vrnite mi ljubljenega mojega!.., Janez, kravželj moj, kam si ti odšel?..i
»Kaj je, mati?«
V zapečku na klopi se je nekaj zganilo ... in mati se jc prebudila
»Oh, Martin, ti si? Kaj ti je? Si vpil, ubogi moj?«
»Ne, Vi ste vpili, mati.«
»Jaz sem vpila? Oh, kako sem izmučena! Koliko je ura?«
»Dani se« ...
•
Tako krepko opisuje Ivan Matičič blago, čudovito mater »Petrinko« v istoimenski notranjski povesti, kier poveličuje nieno ljubezen do doma in družine.
Knjiga je uvrščena med tombolske dobitke Zimske pomoči.
Tablice so še na razpolago, pohitite z nakupom. Žrebanje se začne v nedeljo, 7. maja. Prve številke bodo objavljene ta dan v naših dnevnikih.
Vsakdanja LJubljana no krenktovih zapiskih
Po hribih nor sneg
V torek je toplomer doslej v apri".u zamamoval najvišjo dnevno temperaturo. Na Kongresnem trgu je bil zaznamovan temperaturni maksimum +23" C, v Trnovem pa je vremenska opazovalnica zaznamovala celo +25° C. Bilo je v torek popoldne eila soparno. Nekateri trenirani kopalci so se že sončiii. Pozneje pa se je začelo naglo oblačili. Zavel je močan piš. Nato pa je okoli 17 začelo sprva lahno ros i li, nato pa mirno, enakomerno deževati pozno v noč. V Trnovem so namerili 18 mm dežja. Ta dež je bil vsem vrtnarjem in malim obdelovalcem, pa tudi kmetovalcem dobrodošel. Med dežjem je tudi parkrat zagrmelo. Jutro v sredo je bilo prav hladno. Najnižja jutranja temperatura je znašala +3.8" C, kar je primerno nizko za zadnje dneve aprila, ko so jutra že kaj topla. Dvakrat je letos aprila padla jutranja temperatura pod ničlo, in sicer 2. aprila, ko je bilo —1.8°C in 3. aprila z — 1°C. Drugi dnevi so imeli jutranjo temperaturo nad ničlo. Po hribih je ponoči zapadel nov sneg. Zalo je tako hladno.
Mavrohi in beluši na trga
JMvilski trg v sredo ob zmernem hladu je prinesel za opazovalca dve novosti. Prvič so se pojavili na trgu mavrohi, ena prvih spomladanskih gob, ki raste po travnikih in je zlasti zelo razširjena po notranjskih .hribovitih lazih. Brcceljniko-va mamica jih je prodajala. Venec, petnajst mavrohov, nanizanih na nitko, je bil 10 Lir. Poleg mavrohov so bili naprodaj tudi prvi domači beluši, ki jih je omenjena Trnovčanka doma vzgojila, šopek po 10 lir. Ker je v torek zvečer deževalo, so mnoge gospodinje kupovale razne sadike, da jih potaknejo na domačih gredah. Na izbiro je bilo precej ra-barbare, mnogo regrata, nekaj berivke, toda malo domačega radiča in motovilca, za katerega pa je sezona že proti koncu. Rdeča redkev je tudi že v večji množini na trgu.
Deset vagonov cvetače
Trgovci z zelenjavo na debelo, tnko Glavnik, Cerar, Kompare, Tanko in Štele so v dnevih po velikonočnih praznikih uvo7.ili iz Italije 10 vagonov cvetače. V 6redo je bila naprodaj zadnja cvetača po 6 do 8 lir kg. Kakor zatrjujejo, je prodaja cvetače na živilskem trgu za enkrat končana. Pričakovati pa je v kratkem večjo pošiljko glavnate solate iz Trsta. S ovetačo so se mnoge gospodinje dobro preskrbele. Veliko pa jo povpraševanje po glavnati solati.
Aprilsko vreme pred desetimi leti
Kakor letošnji, je bil tudi april pred 10 leti zelo reven dežja. Takrat je sicer zaznamoval 14 deževnih dni, toda le 76.8mm dežja, skoraj toliko kot letošnji. Bil pa je drugače mnogo toplejši kot ta. 1'red desetimi leti je bila dosežena proti koncu aprila celo rekordno visoka temperatura, namreč kar 30.7° C nad ničlo, ko je letos bilo doslej le +23° C. Pred desetimi leti pa so bila jutra mnogo hladnejša kot letos. Takrat je toplomer neki dan zaznamoval celo —7'* C.
mogli sami boriti z Avstrijo, te so poznali iz Italije šele Francozi 1859. lela, iz Benečije pa Prusi 18<M». leta.
1896. leta je umrl Luka .lernn, pesnik in pisatelj, urednik »Zgodnjo Danice«.
Zanimivosti iz zemljiške knjige
Zemljiškoknjižni urad zaznamuje v zadnjem času večje število raznih zemljiškoknjižnih transakcij, ko so ljubljanskemu okrajnemu sodišču dodeljene tudi zemljiške knjige raznih dolenjskih sodišč, tako iz Kočevja in Kostanjevice. V prvih treh mesecih pa jc zemljiška knjiga zaznamovala 113 predlogov za izbris raznih vknjiženih posojil in kreditov, tako so bila izbrisana posojila za skupno 5,520.000 din, za 2,316.000 lir, za 27.503 K in za 3653 starih goldinarjev. Zadnja terjatev jo bila vknjižena na neki nepremičnini nad 80 let.
Razne nesreče tn poškodbe
V Zeleni jami št. 19 stanujoči železniški uradnik v pok. Pajnič Edvard si je pri padcu zlomil desno nogo. — Na Ledini je padel in se poškodoval 40 letni Stojko StojkoviČ. — Med delom si je desno oko poškodoval ključavničar državnih železnic, 32letni Ivan Šteblaj. — Po stopnicah je padel in si zlomil levo roko 24 letni ključavničar Vladimir Gregure-vič. — Pri nogometu je padel in si zlomil desno roko 1C letni dijak Ivan Bajec. — Pri karam^olu je bil poškodovan gostilničar Peter Košak iz Prešernove ulice. Ima zlomljena rebra. Pri izvrševanju svojega poklica ee je smrtno ponesrečil strojevodja France Vidmar.
aBBimiBBisBigiaiiNNgii
Prelepa mladinska novost:
Jezus moj prijatelj
Oblskovnnjo Najsvetejšega za Šolske otroke.
Broširana 15 lir, vezana 30 lir.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred Škofijo 5.	Miklošičeva cesta 5.
ESBraaRBBaHBHmBUBflBHHB
Dnevne novice
Slovenske družine^ Varujte našo tradicijo.^ Zato se posvetite brezmadežnemu Marijinemu Srcu!
fikorijska dobrodelna pisarna aporoia, da bo redne mesečne podpore z« meseo maj Izplačevala v sledečem redni r petek, 18. aprila, ln v soboto, 29. aprila, sa dijake ln zavode. Za vse ostale podplranoe pa: 1. maja od A—J, I. maja K—O. t. maja P—t. 2. tn 3. aprila bo za begunce zaprto la se to dni tudi nove proinje ne bodo sprejemale. Vsj prosimo, da se točno drtite tega roda.
Za Jadransko primorje talil, m o 51 m o i za gospodarsko kontrolo. Prošnje za to službo bret originalnih dokumentov pošljite na upravo »Slovenca« pod »Gospodarska kontrola«-3458.
Mestna zastavljalnica zaradi enaženja uradnih prostorov v petek, 28. t. m., in v soboto, 29. t, m., ne ho poslovala.
Sv. maSa zadušnica za pokojnim Jakobom Gregoričcm bo v stolnloi v soboto ob 7.
Dramsko gledališče
Četrtek, 27. aprila, ob 18: »Ognjenik«. Red
Cetrtok. ' Petek. 28. aprila: Zaprto.
Veseloigra L Fulde: »Ognjenik«, Osebe: zakonoa: Edvard Henlng, arhitekt — Na-krst, Balilna, njegova iena — Vida Juva-nova, njun hiSni prijatelj ln pravni svetnik Blom — J. Kovič, vzrok sa ločitev: Vera Verena — Gnbrijelčičeva, ter epizode: Kru-se, stavbni vodja — Brezlgar, Krescenclja, Sabtnina dojilja — Hakarjeva, Befka tn Tona. služkinji — Pugljeva In Mazovčeva. Kožiser: J. Kovič. Scena: ini. E. Frani.
Operno gledališče
Četrtek, 27. aprila, ob 18: »Melodije IK1<.
Izven. Cene od 40 lir navzdol. Petek, 28. aprila: Zaprto.
J. Gregore »Melodije srca«, opereta ▼ 3 dejanjih. Napisa) H. BtepančiS. Osebe: Ar, nič — Znpan. Silva — Mlejolkova. Vera — Barhičeva, Anda — Saneinova, Katja — Baukartova, Gizcla — Blavčeva, Viktor — P. Kovič, Amalija Mlrtičeva — OorinSkovn, Marija Bariličova — Bučarjeva, Zvonko Okretia — M. Sancin. Ala Barlličeva — Po-ličeva. Milavskl — Milčlnskl, Marijana -KoSirjeva. plkoto — Bajde, radlo-tonor — BoStjančič. Dirigent J. Grcgoro, rožiser E. Frclih, koreograt ini. Golovin.
Berite »SVET«
Izplačevanje vojnih podpor
Vojaški urad Pokrajinske oprave (Poljanska cesta St. 2) bo Izplačeval pripadajoče pristojbine strankam po naslodnjem red nt
a)	začnsno pokojnino ia ma] 1944: aktiv:
nlm častnikom, vojaškim uradnikom, pod, častnikom ln svojcem aktivnih vojnih ujetnikov: od 2. maja naprej:
b)	preživnino za meeeo april l>44i tvoj-cem vojnih ujetnikov ln rezervne vojske lo sicer: 25. do 29. aprila za vse upravičence;
o) podporo za meeeo april 1944: avojcem civilnih Internlrancev ln toi 1. do 5. maja za npravlčonoe Ii mesta Ljubljane, 6. do 10. maja za npravlčence Izven Ljubljano.
Izplačevanje preko celega dneva, nove proSnje se ne bodo sprejemale v tem času, niti dajala pojasnila.
Opravičenci so morajo Izkazati:
1.	s osebno Izkaznico;
2.	• poŠto svojega člana lz vojnepa ujet-ntStva oziroma Internacije, pisano januarja 1914; ako tega nimnjo, potem potrdilo htSnega lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonske policijske stražnice (potrdilo za one Izven LJubljane), da se dotlčul član druilne Se ni vrnil domov;
3.	s pismenim potrdilom dotičnega upravičenca, ako Je osebno zadržan, da ne more iz drugih vzrokov priti po pristojbino.
Družinam Interniranih, priprtih ali kon-finiranlh razvrščenih In ncrazvrSčenlt uslužbencev od osebja Jugoslovanske države ln drugih Javnih ln pomožnih ln kakoi koli pod državno nadzorstvo postavljeni! ustanov pripada od 10. oktobra 1943 polovics temeljnih prejemkov družinskega poglavar Ja; to Isto velja za priložnostne delavci (dninarje, občasne In terminske, pavSalm ln pogodbeno), ako so biti zaposleni "pr državi ali javni ustanovi zdržema ali i presledkih vsaj 6 mesecev. — Takim osebim ne pripada nobena podpora pri tukajSnjeu uradu.
Odpri srce, odpri roke...
Ljubljansko prebivalstvo ee je počasi vendar pričelo zavedati neprestane nevarnosti pred letalskimi napadi, saj Ljubljano sirene večkrat morajo opominjati, da nam sovražni letalci spet prete z uničenjem in groze s smrtjo. Neprestano beremo v listih in poslušamo v radiu poročila o pogubi tisočev nedolžnih ljudi, posebno se pa zgražamo nad napadi na polne cerkve, na šole in podobne zavode ter celo na bolnišnico.
Da obvarujemo imetje in življenje prebivalstva, morajo po odredbi oblasti občine z Rdečim križem o pravem času pripraviti poleg protiletalske zaščite tud1 prenočišča in ležišča za vse, ki bi bili prizadeti ob bombnih napadih. Zavedajoč se svoje človekoljubne dolžnosti jč tudi Slovenski Rdeči križ že meseca marca razposlal vsem družinam prošnjo, naj bi mu naznanile, koliko moškib ali žensk so voljne sprejeti vsaj za silo pod streho. Na lo tiskovino je bilo treba napisati samo naslov družine in število ležišč, ki bi jih družina mogla pripraviti za ljudi, ki bi zaradi letalskega napada ostali brez strehe. Obenem je bilo pa to obvestilo tako praktično urejeno, da ga je bilo treba brez znamke vreči samo v najbližji poštni nnbiralnik. ter je bilo s tem prav vse opravljeno in naznanjeno Slovenskemu Rdečemu križu.
Ta obvestila je bilo treba oddati do 4. aprila. Toda sedaj se moramo vprašati, kje Uči vzrok, da je od 27.000 ljubljan-
skih družin aH samostojnih gospodinj stev morebitnim nesrečnežem odprlo vra ta svojega doma komaj 1000 družin.
Res je, da je v Ljubljani velika stisk za stanovanja, saj se v marsikaterem sta novanju mora stiskati po več družin. Se veda so pa to predvsem družine man premožnih 6lojev, ki že itak z vseh etru ni občutijo posledice vojnega časa. I spet se moramo čuditi, da so v tem ti soču dobrosrčnih družin v veliki večin manj premožne družine. Večina teh dri žin ee že sedaj do skrajnosti žrtvuje te odpira srce in domove 6vojcem in cel takim, ki so jih spoznali šele v nesreč
Danes še ne maramo ogledovati dri ge strani te mučne zadeve, saj nas j skoraj sram za Ljubljančane, ker srn tolikokrat pisali o zlatem srcu mesl Ljubljane.
Slovenski Rdeči križ je prisiljen spi trkati na vrata usmiljenih Ljubljančano Raznašulci majskih živilskih nakazn razdeljujejo po hišah zopet drugo pro njo za prenočišča. Županstvo in Rde križ bi rada to nalogo izvedla s prosti voljnim sodelovanjem prebivalstva i brez posredovanja uradnih komisij. Za pa spet prosimo in opominjamo vse pri bivalstvo, da stori vsakdo, ki odgovori r prošnjo in pomaga morebitnim brezdon ccm, to predvsem v svojo lastno korist.
Ljubljančani, pomislile, da nihče • varen pred nesrečo. Odprite 6rca, odpri evoje domove I
Kaj je novega pri naših sosedih
Gorenjskega
Proslava Hitlerjevega rojstnega dne
bila v Kranju zelo slovesna. Na slo-
snem zborovanju so nastopili učiteljišč-,ii, ki so ob začetku in ob koncu zapeli moljubne pesmi. O vojaškem življenju tlerjevem je govoril poseben govornik, rožni vodja dr. Pflegel pa je orisal ačaj Ln genialnost voditelja nemškega roda.
Taborišče mladinskih voditeljev ▼ pkinjah. Te dni se je začel v domu lerjevske mladine v Mekinjah prvi ta-r za mladinske voditelje iz kamniškega raja. Tabora se je udeležilo 28 liorenj-v, mladinskih voditeljev, ki so se pri-avili na taboru na poletno delo.
Spodnje Štajerskega
Obisk pri ranjencih so žene iz Celja
pravile na Hitlerjev rojstni dan v vojni >lnišnici v Novem Celju. V Novem Celju je ta dan zbralo ženstvo iz krajevnih upin Braslovče, Nova Cerkev, Ponikve, »gatec in Teharje. Poleg tega so prihitele \ celjske otroško skupine in otrocd iz . Jurja ob juž. žel. in s Polzele. Najprej žene obiskale sobo za sobo in delile od ranjence pecivo, vino in cigarete, i bolj pa so se ranjenci razveselili, ko nato mladež prihitela v sobe in okra-la postelje in mize s cvetjem. Mladina je di zapela več pesmi, kar je že bolj po-;d i gnilo lepo razpoloženje. Celjske žene . ta dan obiskale tudi ranjence v pokra-naki bolnišnici in ranjence v zdravilišču i policije.
Hrabri Spodnještajercl. Iz okraja
tuj sla doma grenadirja Stanislav in rane Zanič, iz okrožja Maribor-okolica i desetarja Alojzij Celcer in Emerik us ter vojak Mihael Auda. Vsi so pre-■li železni križec druge stopnje.
Sprejem mladeži v mladinsko orga-izacijo je bil tudi na Spodnjem Šta-•rskem slovesno opravljen po vseh rajevnih skupinah. Desetletna šolska iladež je bila tako sprejeta v nara-aj.
Iz Hrvaške
Uspešno delovanj© zadruge lagreb-kih mestnih uslužbencev. Uradništvo •r ostalo nameščenstvo zagrebške mest-e občine si je že pred 15 leti ustano-ilo »Društvo mestnih uslužbencev«, ki 3 v vseh teh letih predvsem skrbelo a zboljšanje gmotnega položaja vseh vojih članov. Z nastopom vojnih do-odkov se je ta skrb društva še pove-:ila. Da bi pa društvo svojo delovanje •oslavilo na zadružno podlago. V ta na-lion 6ta bili ustanovljeni kreditna in labavljalna zadruga. Kreditna zadruga a bila ustanovljena leta 1937, nabav-jalna pa pred poldrugim letom. Obe ■adrugi sta v svojem dosedanjem poslovanju dosegli že zelo lepe uspehe. \ieditna zadruga šteje danes 1017 čla-lov-zadrugarjev, ki so do konca leta 1943 vplačali skupno 1,224.220 zadruž-
,iL KINO »MATICA«
Smizaeijonalna varijetejska burka...
Vratolomne akrobacije na trapeza .. . Plesne revije in moderna glasba.. •
»Akrobat Seh-o-o-o-n«
V glavnih vlogah: španski komik CHARLlt RIVEL la lep«
CLAR A IABODT Predstave ob delavnikih ob K In ob It
,El KINO »SLOGA« VK
Prav zanimiva In zabavna zgodbica zakonskega problema tz današnjih dni v krasnem TOBIS-filmu
Na rokah te bom nosil
ali
Koliko veljajo obljube moških svojim nevestam pred poroko .. .T Nazorni pouk za žensko — pa tudi za moško mladino!
V	glavnih vlogah: Helt Finkenzeller, Hans Ntelsen. Wolfsang Lukschjr
Režija: Kurt Hoffmann Predstave ob delavnikih ob «< In ob 1»
,EL KINO »V Nt ON« nv
DANES ZADNJIKRAT! Je človek, ki je res ceio življenje srečen? Na to vprušanje nam odgovarja film
»Srečen človek«
Y	glavnih vlogah: Evvald Balscr Viktor
de Kowa, Maria l.androck itd. Predstave ob delavnikih ob K In 1f.1l
nih deležev v višini 2,87(5.631 kun. V istem času je zadruga izplačala hranilnih vlog v višini 1,325.529 kun. Posojil je v tem razdobju odobrila ter izplačala v višini 17,776.707 kun. Višina odobrenih posojil je v začetku znašala 10.000 kun, pozneje se je dvignila na 20.000 kun, sedaj pa zadruga svojim članom izplačuje posojila do 30.000 kun. Delovanje zadruge je v polni meri podpirala tudi sama zagrebška mestna občina s tem, da je za zadrugo prevzela poroštvo pri Mestni hranilnici v Zagrebu do zneska 1.000.000 kup. Nahavljalna zadruga je pričela delovati pred poldrugim letom, t. j. v času, ko je preskrba članstva z življenjskimi potrebščinami pričela postajati vse težja. Tudi ta zadružna organizacija je izpolnila vsa pričakovanja včlanjenih zadrugarjev ter stalno skrbi, da članstvo redno dobiva vse vrste živil in to po uradno določenih cenah.
Postanite naročnik »SIA>V. KNJIŽNICE«
Veseli boste, ko boste dobili v svojo družinsko knjižnico novi knjigi, ki sta
v tisku in bosta izšli v mesecu maju:
Dušan Radič t »VAS« Ivan Matičič: »FANT S KRUSINJA«
Obe knjigi sla polni kmečkega življenja in mično pisani.
e — n — s —
&RK0VNICA
a— n — a— a — d — a — e —
i— k — k — m — m — n — -o — r — r — r — r — r — t — t — v.
Pi.....
P'
P'
Pi
P'
P'
I/ 10 črk sestavi poleg danih dveh 6 besed, ki — v drugačnem redu — pomenijo: slovenski jezikoslovec (umrl IS44); grški tragik; italijanska pokrajina; mesto v hrvatskem Zagorju; sta-1 roperzijski kraljevi namestniki; napis Klub Darnvarfanov v Zagreb«. Da- j (tujka), ruvarčani, ki žive v Zagrebu, so si nedavno ustanovili svoj klub. Za predsednika kluba je bil izvoljen vseučiliški
profesor inž. Velimir Fuchs.
Rešitev črkovnice v zadnji številki:
Pančevo, Španija, I>pahun, Trapani, Mutapan, Evterpa.
Kundmachungen der Erfiahrungsansialt
Eine wichtige Mitteilung wegen der Zutcilungen von Hnmlarbeiterzulngo-karten (RD) in der Stadt Laibach
Fiir alle Personen, die Handnrbeitzula-gekarten (Langarbeiter) beziehen, miissen die Arbeltsgeber ln der Zeit vom 1 bis ein-sehliesslich 6 Mai 1, J. Anmeldungen vorle-gen. Diose erfolgon auf einem halben Bogen Kanzteipapier in Zwieschrift und babi-n folgende Daten zu bcinhalten:
Anschrift des Unternehmens, das den Arbeiter anmoldet, Vor- und Zuname des Arboiter«, Name des Vaters, Oeburtadaten (Tag, Jahr und Monat), der Namo des Fauiilienoberhauptce des \Vohnungsgebers, genaue Beechreibung der vom Arbeitor durehzufiihrenden Arbeit, dio Znhl der wdchentlichen Werkstundon uud die Untor-(chrift des Arbeitsgebors. Arbeitsgober, dio mehrere Arbeiter boschiiftigen, haben dieso ln einem Verzeichnis anzumelden. Bei Tag-lohnern und Tagliihilerinen ist auch die von ibnen su beslellonde Fliiche anzugeben.
Die richtig ausgefiihlten Anmeldungon haben die Arbeitsgeber beim Stadtischen VersorgL-ngsamte ln Batapaiast vorzulegen.
Personen, die in der festgesetzten Frist die Anineldungen nicht eingelegt linben, bekommen fiir don Monat Juni keine Zu-lagekarten RD.
Vor allem w»rden Hausgehilftinen, Hausmeister und -ineisterinen ln Hiiusom mit weniger, al« 10 Psrtefn, Bedionerinen mit vveniger sls M \Vochenwerkstunden, Kiiehe und Kochinen. Oartenbesteller zu eigenem Nutzen. Techniker, Magaziniire, Aquisitare, Inkassnnten, Ilandelsgchilfen und Torwarte obno Nachldlenst aufuicrksaui
gemaeht keino Anmeblung vorzulegen, da ihnen nacli der hestebenden Verordnung keino Zulugokarten zukomraen.
Ablieferung der Abschnitte von der Lebensmittclsonderzuteilung
Siimtliche Iliindler, die den 20. d. M. Sonderzuteiiungen von Lobensinitteln dureh-gefiihrt haben, werden aufgefordert, die Abschnitte aufzukloben und sie in Tiiten verpaekt mit zwei Verzeichniasen den 4. und 5. Mai unmlttelbar an »Prevod«, Gosposka ul. 12 I, Ziininer 10. abzulieforn. Alle vverden aufmorksam gemaeht, dass aus dem Vcrzeichniss gesondert ersichtlich sein muss, wieviol Marmelade und wiovlel Obst-siifto auf densclben Abschnitt abgegeben »urden.
AnvveisunjJ von Wein
OnstwirUchnfton uud \X'oinschiinken in der Gemeindo Laibach, dlo keiue \Veinvor-riite huben und im Monate April keino Anweisung zuin Ankauf von Wein erlialten fiabon, bekommen Ankaufsbowilllgungen am Donnerstag, den 27. d. M. und zwar: Betrleho mit dem Anfangsbuchstahen A bis F von S. b!« 12. Uhr.
AnkaufshewiIll(rungon erteilt »Prevod« Novi trg 4-111, Zimmer 20a. Wenn die An-kaufRbcwlliigung dor Innhaber des Betrie-bes eigenhiindig hehebt, geniigt die Vorle-gung der Kennkarte. Filr den Fall aher dass die Anknufshew!lligung eine andere Personen bebiihen wird, ist dio Vorlage de« M1tglledsau«weiaes der On,stwirtegenossen-schaft oder des Register« fiir den Ausschang von Alkoholgetriinken des betreffcnden Bo^ triobs notwcndig.
Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
Važno obvestilo glede prejemanja dodatnih nakaznic za ročne delavec (RD) t mestu Ljubljana
Za vse osebe, kl prejemajo dodatne nakaznice za ročne delavce RD bodo morali delodajalci v času od 1. do vključno 6. maja t. 1. vložiti nove prijave. Te prijave morajo biti »pisane na pol pole papirja pisarniške oblike v dvojniku in morajo vsebovati sledečo podatke:
Naslov podjetja, ki delavca prijavlja, ime in priimek delavca, očotovo ime, rojstne podatke (dan, leto in mesec), ime družinskega glavarja pri katerem stanuje, stanovanje delavca, točen opis dola, ki ga delavec opravlja, število tedenskih delovnih ur in podpis delodajalca. Delodajalci, kl zaposlujejo več delavcev, jih morajo prijaviti na enem seznamu. Tri dninarjih In dninnricah je navesti tudi površino, katero obdelujejo.
Prijave spisane z zahtevanimi podatki bodo delodnjalei vlagali na Mestnem pre-skrbovalnom uradu v palači Bate I. nadstropje.
Osebo, kl prijav v določenem roku no bodo vložilo, ne bodo prejele dodatnih nakaznic RD za mesoo junij t. 1.
Opozarjamo predvsem služkinjo, hišnike in hišnice v hišah z manj kot 10 strankami, poatrežnice i manj kot 36 delovnimi urami tedensko, kuharje in kuharice, obdelovalce vrtov za lastno gospodarstvo, tehnike, skla-
diščnike, akvlziterje, inkaaante, trgovsko pomočnike ln vratarje bro» nočnih alužb. da naj ne vlagajo prijav, ker jim v smislu izdanih predpisov dodatne nakaznic« no pripadajo.
Pobiranje odrezkov od izredne delitve
živil
Vse trgovce, ki so delili 80. t. m. Izredno dodatke, obveščamo, da naj nalepijo odrezke 7.h prodano blago in jih prinoso v zaprtih vročicah z dvoma seznamoma dne 4. in 5. maja naravnost na »Prevod«, Gosposka ulica 12-1, solm 10.
Opozarjamo, da mora biti v seznamu ločeno razvidno, koliko je bilo prodane marmelado in koliko sadnega soka na isti odrezek.
Nakazilo vina
Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljana, katero so popolnoma brez vina in v aprilu niso dobile nakupnlo zn nabavo vina, bodo prejeli nakupnieo v četrtek, dne 27. t. m., za olirato z začetno črko A do F od 8 do 12.
Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4-III, soba št. 20a.
Ak0 dvigne nakupnieo za nabavo vina lastnik obrata sam, zadostuje predložitev osehne Izkaznico. V primeru, da pride po nakupnieo drnga osoha, mora ta prinesti izkaznico gostilničnrsko zadruge ali register za točenje alkoholnih pijač dotlčnega obrata.
J. E. POLA K
ll
Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih
»To pa veš bolje ti nego jaz,« reče
knez in se poredno zasmeje.
»O ti porednež til« ga kara kneginja mu položi roko za tilnik, da bi mu olajšala kašljanje, ki se ga je lotilo.
»Spet kri!« reče knez nejevoljen, ko e pljunil na tla.
»Pljuča se čistijo,« ga tolaži kneginja.
»Da bi se le čisto ne izčistila.c reče nez.
»Kako meniš tb?« ga vprašuje kneginja v skrbeh.
»Tako, da jih sčasoma ne bo prav nič ostalo,« doda knez.
»Beži, beži!« ga ktia knegiait. »Pa bo najbrž trko,« trdi knoz »Pa ne bo!« ugotavlja kneginja. »Kako to, da ne?« vprašuje knez. »Zato ne, ker te bomo zdravili in ozdravili, dragi moj Tolistobar,« zagotavlja kneginja.
»In če me ne boste vi, me bo gotovo ...«
Knez je umolknil.
»Kdo?« ga vpraša kneginja boječe. »Nož!« reče knez in zasope globoko.
Obmolknila sta .. •
Kneginja sklene roke tn se ozre v daljo proti današnji Muljavi, od tod v smer proti Krki in končno po grebenih hribovja na hrib, kjer stoji seJci cj.kev sv. Duha, podobna sivi golobici, ki si hj-če dvigniti raz zeleno senožet v sinje zračne višave.
Tudi knez se je «am's'il —
Dušo mu objame žalost; zakaj lotila se ga je misel, da ne bo umrl v boju, na turnirju ali na lovu, in ne bo mogel jezditi preko mavričnega mostu na konju in v polni bojni opremi k bogu, ki daje dan in noč, in po smrti veseljačenje v nebesih, ki mu ni ne konca ne kraja ...
11.
Bilo je jutro po drugem pomladanskem ščepu.
Po dolinah so se valile goste megle Hladno je bilo. Vse pa je kazalo, da se bodo megle dvignile in bo lep pomladni dan.
Na dvoru ^ kneza Tolistobara je bilo vse živo; zakaj kneginja Helvesvinta se
je odpravljala na pot k druidu Aibarotu, ki je imel svoje domovanje v bližini današnje Muljave.
Na knezovi pristavi so osedlavali konje za kneginjo in za njeno spremstvo; sosebno dosti dela so imeli s pripravljanjem darov za druida, brašnja in z okra-ševanjem enoletnega junčka, ki ga je kneginja nameravala darovati bogu, ki daje dan in noč.
Ta junček je bil izredno lepa žival; barve je bil črne; na čelu je imel belo liso; njegov gobček je bil rožnato na-dahnjen; rožnate barve so bil tudi junč-kovi parklii in komaj pojavljajoči se rogovi; šop žime na koncu repa je bil bele barve.
Junček je bil zelo živahen; hlapci so ga komaj krotili, ko so ga okraševali. z venci iz zelenja, v katero so bile vpletene pestre pomladanske gozdne in travniške cvetice; to okraševanje junčku ni bilo všeč; zato je stresal z glavo", brcal z zadnjima nogama in skakal sem ter tja; trajalo je precej časa, da so ga okrasili tako kot se spodobi za žival, ki bo darovana bogu za zdravje kneza Tolistobara.
»Tolistobar, na veselo svidenje; odhajam, da ne aamudim prihoda boga, ki nam <!ije dan in noč, življenje, zdravje in moč.«
Tako reče kneginja knezu pred odhodom, ga poboža in mu seže v roko
»Opravi dobro; morda bo pa le kaj
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in
nas tolažili ob i/guhi našega ljubega soproga, očeta, braiu, strica, gospoda
BONE JAKOBA
■lužiteljn davčne uprave
mn poklonili cvetja ler k« »premili na njcpo\i pnsleriuji poti, n«^n nuj-prisrcucjža zahvala, — Sv. mata ra-duŠnira ho darovana v petek, dno 28. aprila 1^44. oh pol T v ccrkvi Marijinrpa O/nanjcnja.
L j a b I j a n a , dne 26. aprila 1044. žalujoči ostali
klobučarna „P A | K-
Vam »irokovno osnaži, preohlika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF PAJK, Ljubljana,
Sv. Patra ccsta it. 38 Mikloii<ieva c«»ta št. 12.
(Nasproti hotela Union)
i
MAU OGLAS!
POMOČNIKA
vajenca a I ■ vajeni, o sprejmem. - krojaški salon »MODA«, Ucs-Ijcva S.
RJUllE
prvovrstno ohranjene, j o I n močne noceni |>rn-itaul. Naslov pove uprava »blov.uca« pod št. >492.
Umrl nam je naš ljubljeni oče, brat in stric, gospod
Jakob Vidmar
strojevodja državnih železnic
Pogreb dragega pokojnika bo v Četrtek, dne 27. aprila 1944, oh pol 3 pop. z Zal, iz kapelico sv. Jakoba k Sv. Križu. » Ljubljana, dne 20. aprila 1914.
Žalujoči: Ludvik, sin
in ostalo sorodstvo

Vsem, ki ste ne na*c blapopokojne, predroge ninmc, gospe
Maitice Milavec
v bolezni kakorkoli spominjali, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku in počastiti njen spomin, naša uajiskrcnejša zahvala. — Sv. maša zadušnica bo v petek, 2R. aprila ob 7 zjutraj v frančiškanski ccrkvi.
PRODAM lepo kuhinjsko opravo, omare za obleko, nekaj stolov in foteljev primerni ta pisarno cena urodna. Naslov po\e uprava »Motene«« pod ?4'JI.
NJIVO
izmeri ca I 200 m*, oddam v najem v bližini reuiile v šiški. Ponudbe na ll|>rn\o .slov.« pod »Njiva« St. Wt.
PO/JV! Gospod, kl jc dne 17. april« zvečer v gostil-Mariušck zamenja po\rsnik. se poziva, ia istega vrne v po-ttdno »Marinšek« ali »l igovcc«, kjer bo do. bil svojega. V trku dni se pač razkadi vsako, še laku močno vino.
Ljubljana, 27. aprila Žalujoči ostali
1044.
PR \šIi' KE prodani, brezov ica 27 pri Ljubljani.
KUPflFMO pra/n« cruirnloe I« ulične papirnal« »reče rfcIHUVUlA. ivr4» • « a. V«
STEKLENICE rarne vrsie. kupujemo
IMučfltun dobro. Na »a-»o tel|0 jih prevzamemo na domu • H (.ušlia. Vodnikov Ir.' It. 1.
STARP. tlllE rapeftur. tepne m budilke. samo Pl«» ■!<»• bro ohraniene. kupim janko Jarbrr, UiLlo-4i^e*a cesta 12
VOZ Z DIRO
na gumijastih kolesih in s peresi, nosilnost do WO kg naprodaj, /ajoc. Vodnikova SO.
PRAVE |UTA VREČE lepe prave |ut« vreče, dokler tr«i« zaloga ugodno naprodaj Pe-(ronafta. Ljubljana * Ciril-Metodova št. J5». prej lyrševa.
1NSTRUKCIJE
NOVI TRC. * Dijakom, ki težko uspevajo, nudimo ra vse predmete, razrede in ^le uspešno učno pomoč. Honorar nizek. Priprava za privatne izpile.	(u
NOVE KAPNE rjuhe, predvojno blago, ženske scnnš črne čevlje št. Vh. moderne lirodam. Naslov pove uprava »Slovenca« jiod št. J4SS.
KUPIMO:
Ppengler. Unterpang d. Abendtandcs klang-Koniiiieiitar M. G. R. Pleteršnik, Slovcn-ko-nomški slovar: I ji:b. Ijanski Zvon tssj do 1901, lili, JOlfc: Kronika VI; Časopis 7ti zgodovino in narodopisje XXVIII; i 11 v r i -srlics lllatt vse letnike; Carinlhin I in tudi kompletno serijo; Carniolia I'71 let. I; Mit. d. Muscal. von Krain («11 |S14. I«1' in	Mil. d. krain.
kiistcnl. Forslv. vse letnike. — Knjigama Klcinniavr & Ramberg Miklošičeva cesta 16.
BRAMORJF prav gotovo pokončate z llraiuorin zrni. Z odilom v drogeriji KAM , Židovska ul. I.
OVČARSKEGA PSA
mladega prodam. — Vprašali: lepi pot v (poleg tobačne tovur-nel._____
KNJIGE raznih ic/ikih, znanstvene. medicinske in tehnične, novejšega času, časopise in tudi rele knjiJnice kupuje stalno knjigarna Klcinniavr & Bamberg, Mi. kloiičeva Ib.
KARHJOLO dobite pri Gospodar, ski iveti n« Dunajski cesti 21 in pa » Maistrovi ulici 10.
ZA BAZVAŽANJE KURIVA .
potrebujem več ljndi. ki imajo ročni vozi-Vk, še bol|e birikdj. Stalen in ze'o dober zaslu/ck Predpogoj: ralicstj;v ost io pošte-st ler poznavamo ljubljanskih ulic. Javiti «e samo dopoldne pri tvrdki Ccbin, \\Hitov u 3-1.
FRIZERJI POZOR prodam moderne iliri kompletne toalete za d.imski salon. Izve se pri l'«*nda \ inko, Lr> javčeva 15.
NOVO ORI.EKO temne, za srednjo postavo, prodam. Krojaški salon »Moda« — Resi jeva S.
VEC KOLES damskih in uio&kih,
zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjcva t>,
DVE MOTORNI I RIKOI K i (za MHl kg in dru^a za 1700 kg nosilnosti) ugodno naprodaj. Merkur Puharjcva t>.
PES
srednje velikosti, siv
(Schnaiucrj, sliši na ime »Mufi«. sc je izgubil. Posten najditelj naj ga odda (troti nagradi na naslov: Golia, llleivvcisova cesta tt-i.
PEGE IN IISAJ vam zanesljivo nd. strani »Al D A« krema. D1UH.LK! J A KA.NL, Židovska ulica I.
NAJVIŠJO CENO PLAČAMO r.a stara kolesa, gumo in motorna kolesa. — Merkur, Puharjcva ti.
RAZ' lčNE STROJE
stružnice, varilni aparat. vrtalne stroje ud. zelo ugodno naprodaj Merkur. Puliuijcva ti.
kupimo stari: avtomobile
iu motorna kolesa v vsakem stan iti. Merkur, Puharjcva b.
Fl.rKTROMOTOR (E
1—3 ks iščemo proti zelo dobremu plačilu. Merkur, Puharjcva *>.
TRICIKI JE
razliTne velikosti dobavlja še (to starih cenah Merkur, Puhar-jeva 6.
PRODAM: 2 stari omari, nočno omarico umivalnik, /clvzno pečico. 2 mizi. divan, ptipo za šiviljo in veliko ogledalo. Kri/cvuiška 7-1, Ponikvar.
KUPIMO
motorna koles,i. Plačamo zelo dobro. — Merkur, Puliarjcta ti.
pomagalo,« reče knez; a pri tem ga posili kašelj.
»Tolistobar, bodi brez skrbi; druid Albarot slovi daleč naokoli; že mnogm bolnikom je izprosil zdravje, pa ga bo tudi tebi,« tolaži kneginja kašljajočega kneza.
»Da bi ml ga,« doda knez, ko kašelj popusti. »Nerad bi umrl; še posebno nerad na skrinjil«
»Tolistobar, ne delaj si nepotrebnih skrbi; uverjena sem, da boš kmalu popolnoma ozdravel,« zatrjuje kneginja.
In odšla je ...
Knez je pogledal skozi okno v jutranji mrak; v dužo mu je legla tegoba, ko se mu je ustavil pogled na njegovih bojnih in lovskih trofejah; sosebno dolgo je gledal na dolgi lovski nož, ki je visel na steni ob njegovi skrinji.
»Če me ne bodo ozdravili druidi in druidinja, me boš ti,« reče knez sam sebe, pogladi z desnico nož in se bridko nasmehne.
Stražnik Virdomar je zatrobil in oznanil, da je čas za odhod.
Knez se je dvignil; rad bi bil pogledal skozi- okno; toda omahnil je in ob-ležal.
»Kako sem slab!« vzdihne knez. »To pride najbrž od večnega leianja in pole-ganja«
Konji so zarezgetali v jutranji hlad. in izprevod se je začel pomikati pro|i današnji Muljavi.
Spredaj so vodili hlapci okrašenega junčka; za temi je jezdila četa oboroženih vojnikov; tem ie sledila kneginja Helvesvinta s svojimi spremljevalci in s spremljevalkami; za knetpnjo pa ie jezdila zopet četa oboroženih vojnikov.
Ob potu jim |C žuborel potok. Po gozdu je šumelo drevie, okrašeno z nežnim pomladanskim zelenjem. Na smrekah so požvižgavali kosi in delali kratek čas kosovkam. ki so urejale še zadnja dela pri grodnji doma za njih mladi rod.
Pri Muliavi so krenili v gozd na jaso.
Na jasr, pod zaščito treh mogočnih lip, ie stalo svetišče druida Albarota Ob lipah so bile zložene butare fratovja, okleskov in pa skladovnica bukovih polen. Ob žrtveniku pa so stale velike lončene posode z vodo.
Zdajci stopi iz koče, ki je stala v gozdu, oddaljena dvaiset do trideset korakov od žrtvenika, častitljiv 6tarčck; lase je imel dolge in bele kot sneg; vsi-pali so se mu v dolgih, valovitih in gostih pramenih na rame; preko čela in okoli glave ie imel povezan bel trak iz platna; tudi lasje njegove brade so bili gosti, valoviti in beli kot lasje na glavi; holia, v katero ie bil oblečen, je bila iz platna; segala mu ie do tal; okoli ledij io ie ime! prepasano s pasom iz platna, ki pa ni imel običaine keltske zaponke, temveč ie bil tako dolg. da ga je povezoval druid v tri rahle nent]ie,'ki so stale druga nad drugo; rokavi halie sn bili dolgi in široki; obut pa druid ni bil.
Fiir »Ljudska tiskarnat — Za Ljudsko tiskarno; Joie KramaiiJ -< Uerausgeber, tz' jatelj[; tni Jože Sodja — SchrilUeitei, arednlR! Janko Ualner.
V letošnji
Slouenčevi knjižnici
so v tisku oziroma v programu sledeče knjige:
Dušan Radič: Bes
IMs Mctzgzr: Monika potuje na Madagaskar
Kil Petemu: Opankarska ulica (I-I1)
Handei Mazzettl: Štefana (I-IV)
3akab Hesr: Berninski kralj
Kenr? Bordeeux: Rodbina Ro^il-lordou
Palikarjeua smrt in druge nosogrSke novele
Božena Nemcova: Babica
Kakor vidite bo za vsakega bralca nekaj. Vse knjiqe so dobro izbrane, z vsebino, ki vam bo gotovo všeč. Naročite se na Slovenfevo knjižnico! Škoda bo, če teh knjig v vaši družinski knjižnici ne bo.
Pol leta delapshe protikomunistične akcije
Vsak teden posluša protikomunistična predavanja osemnajst tisoč ljudi iz vseh delavsko obrtniških vrst
SLOVENEC
Auch die Arbeiter der Tabaktrafik lioron aufmerksam dem Vortrage zn. -Delavci tobačne to-	Die Strassenbahner horen dem Vortrage zn. ~ Uslužbenci cestne železnice poslušajo gov«
varne spremljajo z zanimanjem govor o komunizmu
V teh letih doživljamo silno htide pa tudi zelo razveseljive pojave v našem narodnem življenju. Tak razveseljiv pojav je tudi široko razpredena in dobro organizirana protikomunistična propaganda. Kaj takega pred leti ne bi mogli spraviti skupaj, ker zato ni bilo razumevanja tam, k jer bi razumevanje moralo biti, čeprav je stvarna potreba po taki akciji že takrat obstajala.
»Slovenec« je bil v tem pogledu edina izjema. Neprestano je opozarjal na pogubne zmote komunističnega nauka, in na usodepolne posledice podtalnega komunističnega delovanja med slovenskim narodom. Naj ob tej priliki spomnimo samo na njegovo stališče do španskih dogodkov. »Slovenec« je špansko revolucijo pravilno presojal. Že tnkrat je resno opozarjal, da so nekaj podobnega in morda še hujšega utegne pojaviti kjer koli v Evropi, tudi pri nas. Tnkrat je zadel na ostra nasprotovanja in nerazumevanje. Danes pa vidimo, da je imel prav.
Razmere so danes docela drugačne. Ves naš tisk je do komunizma zavzel pravilno stališče in mirno trdimo, da je opravil za narod delo, ki ga danop še ni mogoče v zadostni meri oceniti. Naš tisk je razbistril duhove in brezobzirno razkrinkava! komunistično lažno propagando in zločine političnega razbojništva, ki ga nad slovenskim narodom izvaja komunistična partija ob podpori Londona in Moskve. Tisk je utrl pot protikomunistični propagandi.
Delavska
protikomunistična propaganda
Vse močnejša in bolj učinkovita kot je pisana pa je živa beseda. Govor od srca do srca človeka zagrabi, človek o besedi razmišlja in če je govor v družbi, potem sn sam od sebe sproži pogovor o stvari in družba nadaljuje tam, kjer je govornik nehal — pri vtisih. Zato je Propagandni odsek organiziral večja in manjša, toda redna tedenska zborovanja in predavanja. Ker sta pa komunizmu in po komunistični propagandi bila najbolj načeta dija-stvo in delavstvo, je bila protikomunistična propaganda najprej izpeljana med njimi.
Težavna je bila pot delavke protlkomunistične propagande. Komunisti so v tovarnah delavstvo strahovali, mu grozili, protikomunistične borce so iz posameznih podjetij odpeljali v gc/d in jih tamkaj pobili. Mreža komunističnih vohunov, propagandistov in ustrahovalcev jc bila povsod močno razpredena, saj so si v nekaterih tovarnah in podjetjih komunisti upali prirejati celo komunistična zborovanja. Protikomunistično usmerjeni delavci so bili pod stalnim pritiskom in stralio-vanjem komunistov. Toda tovarne je bilo treba prezračiti, po komunizmu zastrupljeno okolje ozdraviti, komunistično strahovanje streti in dati opore in poguma poštenim delavcem, to se pravi ogromni večini delavstva. To se je moralo izvršiti, pa tudi za ceno krvi. Kdo naj to izvrši?
Na tovarniških vratih jc napisano: »Vstop nezaposlenim prepovedan«. Ta napis pore tudi to, rfa nihče, ki ni delavec, ki z, njim ne živi in čuti, nima dostopa do njegovega srca, do njegovih čustev in duše. Propagando med delavci morejo uspešno vršiti le dela vcL	i
Propagandna akcija se širi
Propagandni odbor je zajemal vedno večje število obratov, udeležba na predavanjih se je večala, manjkalo pa je govornikov. Bivše delavske strokovne organizacije delavcev — govornikov niso izšolale, niti jih niso vzgajale. Pa tudi tukaj je pomagala delavska mladina. Med mlajšimi delavci in delavkami je že lepo število dobro izšolanih fantov in deklet, ki dobro poznajo socialno vprašanje in komunizem, ki so vajeni nastopati. Tem so se pridružili nekateri bivši starejši socialisti in krščanski socialisti iz bivšh strokovnih organizacij. Spoznali so strn-.no komunistično nevarnost in ljubezen do stanovskih bratov in do naroda jih je nagnila k sodelovanju. Veliko so pomagali s svojim odločnim nastopom in ugledom, ki ga uživajo med delavstvom in to jim nikoli ne bo pozabljeno. Marsikdo iz stare garde, ki je do sedaj stol ob strani in okleval, češ kaj bodo rekli drugi, nič se še ne ve. kako bo, imam družino itd., je sedaj odločno nastopil proti komunistom. Protikomunistična propaganda se je širila kakor poplava in ni zajela samo mesta, ampak tudi cle/clo.
Mejnik v zgodovini slovenskega delavskega gibanja
Prvi veliki uspeli fe propagande je bilo veliko delavsko in nameščensko i roti komunistično zborovanje v Ljub-jani v Delavski zbornici. Bilo je prav gotovo mejnik v zgodovini slovenskega delavskega gibanja. Delavstvo je tokrat slovesno in javno pokazalo svojo pripadnost k slovenski narodni skupnosti ter izrazilo svoj prezir in gnus nad delovanjem internacionalnega komunizma. Pokazalo je neomajno voljo, sodehivati z vsemi ostalimi stanovi slovenskega naroda pri uničenju njegovega največjega sovražnika, komunizma.
Rekorden obseg delavske propagande
Delavska protikomunistična propaganda je prav gotovo dosegla edinstven rekord v naši zgodovini, vsaj kar se tiče organiziranja ljudskih množic.
Od 13. decembra 194-3, ko so se pričela prva predavanja med delavstvom, pa do 51. marca 194-4. je bilo organiziranih po tovarnah in večjih podjetjih 729 predavanj. Ker prisostvuje predavanjem tedensko 6200 delavcev, je doslej poslušalo protikomunistične govore 127.000 delavcev. Od teh predavanj je bilo 75 organiziranih na deželi, in sicer v Logatcu, na Vrhniki, v Vevčah, v Zalogu in na Ježici, 654 pa v Ljubljani.
V vsaki tovarni je eno predavanje na teden, zmeraj nn isti dan in ob isti uri. Po vseli tovarnah se v enem tednu govori o istem vprašanju. Delavcem so propagandisti predavali dosle j o sledečih vprašanjih: 1. Slovenski mali človek in partizanstvo; 2. Kako komunisti rešujejo socialno vprašanje; 3. škodljiv vpliv komunizma na delavska strokovna gibanja; 4. Rešitev socialnega vprašanja v Sovjetski Rusi ji in v kapitalističnih državah; 5. Kdo je pravi Slovenec in kdo jc izdajalec; 6. Rešitev socialnega vprašanja v Nemčiji; 7. Komunizem — uničevalec človekove osebne svobode; 8. Židje so nosilci kapitalističnega zla; 9. Prava slovenska in neprava komunistična — delavska enotnost; 10. Kominterna še vedno obstaja; II. Resnična in prava rešitev socialnega vprašanja je mogoča samo po uničenju breznarodnega komunističnega razbojništva; 12. Borba proti komunizmu jc služba slovenskemu narodu; 13. Državni kapitalizem — bič sovjetskega delavca; 14. Komunizem, rodbina in žena; 13. Komunistična razstava na Dunaju — podoba materialističnega sveta; 16. Komunizem in vera.
Dne 11. aprila je delavska protiko-
munistična propaganda napravila nadaljnji kornk naprej. S tem dnem jc začela s protikoiuunističnimi predavanji mi vseh 'obrtno nadaljevalnih šolali med obrtniško mladino, to je med tisto mladino, od katere si je komunizem največ obetal in med katero je najprej poiskal zločince in poulične morilce. V protikomunistično akcijo je bilo zopet pritegnjenih 1000 novih ljudi. Predavajo jim mladi delavci in mlade delavke, prav tako kakor se to vrši pri dijakih.
S 16. aprilom pa je delavska propaganda napravila ne snmo korak, ampak skok naprej: ta dan je uvedla predavanja med obrtniki, trgovci in gostilničarji.
C''e greste okrog II po Miklošičevi ccsti, začudeni gledate množice ljudi, ki se premikajo in prerivajo prod palačo Zavoda za socialno zavarovanje, prod palačo Pokrajinske delavske /veze in pred kinom »Sloga«. To so trgovski pomočniki, obrtniški pomočniki, gostilniško osebje, vsi na skupaj s svojimi gospodarji hite k predavanjem. Okrog 10.000 jih je. Saj to /e niso več predavanja, io so že prava zborovanja. Kdaj prej bi bilo mogoče gospodarja in delavca spraviti skupaj, da se zanimata in rešujeta isto vprašanje? Čas pa je prinesel tudi to in lx> prinesel še marsikaj v nemalo korist delavcem in gospodarjem, če bodo v tej slogi in v stanovski skupnosti vztrajali. Pot je nakazana!
V nedeljo. 23. aprila, so prvič prišle na zborovanje ljubljanske služkinje, ki so napolnile dvorano Pokrajinske delavske zveze. Tuko je bilo pritegnjenih k sodelovanju v protikomunistični propagandi zopet 1000 pozitivno usmerjenih žensk.
Na ta način smo prišli tako daleč, da sedaj vsak teden posluša protikomunistična predavanja 18.000 delovnih ljudi. To je prav gotovo v zgodovini našega naroda edinstven rekord!
Ce bi pred 5 leti lin-im oblaslnikom kaj takega svetovali, bi rekli, da je lo neizvedljivo. Res jc, da bi morda šlo nekoliko teže. toda že takrat bi se to moralo napraviti in bilo nam bi za danes prihranjeno marsikatero razočaranje, veliko manj krvi in solza bi bilo prelitih.
Kaj pa uradniki?
Kaj ti ne spadajo med deloven narod. tako bo krlo mislil, ko bo bral te vrstice. Pa tudi ti bodo prišli na vrsto
s 1. majem, in sicer prav vsi, tako državni, kakor samoupravni, javni in privatni uradniki. Ker bo teh okrog 3000, se bo število poslušalcev tedensko dvignilo nn 23.000. To bodo veličastna zborovanju!
Organizacijski stroj
Kako je bilo mogoče vse to izpeljati? Najprej je treba povedati, da ima za to stvar nesporno in glavno zaslugo g. prezident Rupnik. On je uvi-del in vedel, da delavske množice niso komunistične, temveč da so le zaslepljene od komunistične propagande in deloma zapeljane. In ker je naš narod za pameten pouk dovzeten, je g. prezident v svoji uvidevnosti in razumevanju takoj naročil, naj se organizira široka protikomunistična propaganda, ki naj z. živo, govorjeno besedo zajame vse delavce, ročne in duševne. Sam je pomagal in šc danes pomaga ne samo z nasveti, temveč tudi z dejansko, učinkovito pomočjo.
Veliko razumevanje in poinoč nudijo akciji tudi njegovi sodelavci in nemški svetovalci, ki imajo zn seboj odlično propagandno ,šo!o in izkušnje.
Tudi delodajalci so pokazali za stvar polno razumevanje. Brez. njihovega sodelovanja, ki zanje prav gotovo pomeni večjo ali manjšo žrtev, pro-
grmnde papirja, ki izginja v kuverte;
kupe listov, ki služijo za kontrolo nml udeležbo, sortirajo po številkah delodajalcev; na novo se pripravljajo kuverte s kontrolnimi listki za naslednji mesec itd. Tu sem bi se lahko prišr! inarsikak šef učit, knko se z malo ljudmi opravi veliko delo, čc jc pravilno organizirano.
V nekaterih sobah je velik vrve?, ker ljudje prihajajo po pojasnila, prinašajo opravičila; predavatelji, kateri It je nad 100. pa se zbirajo k informativnim sestankom in rednim sejam.
Kakšni so uspehi?
Ali protikomunistična propaganda med delavstvom žauje uspehe? Ali s« ves ta napor in žrtve izplačajo? Da, v polni meri!
Komunistično strnhovanje po tovarnah je strto. Delavci so spregledali in spoznali, da so bili prevarani; spoznali so, da jih je delavska protikomunistii-na propaganda obvarovala pred največjo prevaro, ki bi jo mogli doživeti, da bi namreč nndli v popolno sužnost boljševiškega državnega Kapitalizma.
Sami iz svoje srede odločno izločajo komunistične teroriste in hujskače. Željno pričakujejo vsak teden predavanja in predavatelji iz tedna v teden doživljajo večje odobravanje in priznu-
Antikommunistische Versammlung im !
stično predavanje v !
pagancTa ne bi lako lejvo uspevala. Stvari gredo na roko kjer koli morejo in skupno s svojimi delavci in nameščenci se udeležujejo predavanj. Zanimiv je pogled po tovarnah, kjer skupaj sede gospodar, ravnatelji, delavci in uradniki. Drug ob drugem, od gospodarja pa do zadnjega dvoriščnega delavca poslušajo vsi isto besedo, ki je vča-ih tudi trpka tako za gospodarje knkor za delavce, kajti tudi v propagandi velja načelo: vsakemu svoje! Protikomunistična akcija noče postati niti muzej reakcije pa tudi ne strelovod za razredne borbe.
Ne smemo pa pozabiti tudi tistih, ki nosi jo vso težo tega dela, to so voditelji in organizatorji propagande in govorniki. Ne gre za imena bolj ali manj znanih ljudi, saj vsi delajo iz golega idealizma, iz. nesebične ljubezni do naroda in do krščanske kulture. Šestnajst ljudi obvlada ves ta ogromni stroj in skrbi, da nemoteno teče vsnk dan, vsak teden, iz meseca v mcsec in bo tekel še dolgo, dolgo...
Sestavljalci predavanj, ki jih je 12. se trudijo, da sestavijo aktualna in učinkovita predavanja. Pisarniški uradniki in uradnice, ki jih je 10, skrbe, da ta predavanja pravočasno v zadostnih izvodih razmnožijo, da jih vsi govorniki dobijo vsaj en teden pred predavanjem v roke z obvestilom, kdaj, kje in ob kateri uri imajo predavanje. Propagandna pisarna ne izgleda kakor navadna pisarna, izgleda kakor tovarna. Vsi hite z delom, kakor rla imajo plačo od kosa. Po mizah leže
I,aibarher Heizhanse. — Protikom.uni-ljubljanski kurilnicL
nje. Zelo radi poslušajo ženske govor niče, ki so s svojimi govori tudi v velikih obratih sicer trde možakarje ga u le do solz.
V	mnogih Tovarnah je protikoma nistična miselnost popolnoma zmagal.) — Veliki večini obratov je že le< prebit, ozračje bolj ali manj ra/ eiščeno in protikomunistično usmerjen delavci prevzemajo vodstvo nud osta Iim delavstvom. Komunisti so zgubil voljo do dela in so zagrenjeni.
V	vseh podjetjih pa so se omahljiv ci in pristaši »OR« ohrabrili in se pri družili protikomunistom. Komunisti s siicr trudijo, da bi s podtalno propn gando protikomunistično akcijo one mogočili. toda stvar je zanje izgubljc na. Poskušajo na ta način, da zahteva jo od protikomunistične propagand različna posredovanja in delo, ki spf dajo izključno v delokrog sindikalni organizacij. Zato tudi predavatelji ve< krat naglašajo razliko med sindika nim in propagandnim delom.
Tudi propaganda med obrtnistvon pri trgovskem in gostilniškem osebj že lepo uspeva. Ravno v leh stroka so komunisti z lažno propagando in najrazličnejšimi obljubami upali d< seči uspehe.
Na svoje polletno delo je profik< munistična propaganda lahko ponosn treba je samo vztrajnosti, nc-odjenlji\ volje pri vseh sodelavcih iu uspeh 1' popoln.	—n—