List 34.
Tečaj XXXVII.
?
obrtniške
narodne
zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold,, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po šil
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
à
..Je ^»»r^» L ■

Ljubljani v sredo 20. avgusta 1879

Obseg: Vabilo čast. gosp. udom c. k. kmetijske družbe kranjske v izredni občni zbor 3. dne septembra 1879.
res čebele škodljive trtoreji? zemljiškega davka na Kranjskem.
Gospodarske skušnje.
Gospodarske novice.
narjev v Ljubljani.
O občni državni požarni zavarovalnici.
Jezikoslovne opazke. (Dalje.)
Naši dopisi.
Novicar.
Ali so
O vcenitvi zemljišč za uravnavo Shod antropologov in zgodovi-
8 tvari
častitim gosp. udom c. k. kmetijske družbe
V
kranjske
izredni obcni zbor
dne septembra 1879.
vun ,	vcucio 01
(Zbirališče je v dvorani mestnega magistrata đopol- grozdje napadajo.
Ali so res čebele škodljive trtoreji?
Gorišfea dežela je, kakor smo uže povedali, dobila postavo, po kateri dobi popotna čebeloreja hud udarec. To postavo so zahtevaîi posebno vinorejci, ki so tr-dili. da čebele škodujejo trtoreji s tem, da tudi
To
dne ob
uri.)
pa ni resnica.
Tako piše slavni čebelorejec pastor Saupe
)
pred-
se
IV.
sednik saksonskega čebelorejskega društva v svojem letnem poročilu o koristi čebel: Na Saksonskem je samo en predmet, namreč: prenaredba 17.000 čebelnih panjev. Iz vsakega panja izletava na
žbinih pravil od 1867. leta, ki naj se dao po 10.000 čebel na pašo, torej 170 milijonov čebel.,
katerih vsaka na dan 4krat izleti, vse skupaj toraj 680 milijonov, ali v 100 dneh v letu 680.000 milijonov. Vsaka čebela obišoe po 50 cvetlic, toraj vse skupaj so obis-
kale 3, 400.000 milijonov cvetlic. Ako od 10 cvetlic
Obravnaval v tem zboru
bode
27. druž bin ih pravil od 1867. leta
vprihoanje razdelí v 2 cddelka: A. in B.
Oddelek A. obaega celi §. 27. dosedanjih pravil, premeni se le odstavek IV., ki naj se vprihodnje glasi:
odsek za rejo goveje živine in drobnice
poljedelstvo in senozestvo. Oddelek B. je nov dodatek
?
potem
9
pravil, ter naj se glasi tako-le:
27. dosedanjih
Zraven imenovanih odsekov} v katere se iz srediskega
odbora volijo odborniki, je pa
se en
ostane oprášená ali oplođena po čebelicah le ena sama uže moramo računati , da je po čebelicah oplođenih
340.000 milijonov cvetlic!
tudi grozd j u niso čebelice prav nič na škodo.
Atti
pr
To dobro pojasnuje sledeči spis , katerega je list e memorie" priobčil po želji gosp. Pagliaruzzi-ja
i)
t
odsek
za konjerejske zadeve kranjske•
poseben samostojin vaka goriške čebeloreje, ki je prevodi! v italijanski
jezik nek clanek slavnega čebelorejca viteza
Rau
Ta odsek opravlja svoj posel samostojno po določilih schenfelsa, stanujočega v Parmi, toraj v sredini vin
V* * t	O	7	i y	• • •	i	t •	7«	1	JO	'	%/
statuta. S c. kr. drzavnimi in drugimi uradi	trfc< Qnienieni zvedeni čebelorejec piše : Ko bi bil
#7	« •	1 f\/T	17	"1 V T 7	J	J	•
svojega
obcuje ta odsek po poti srediskega odbora družbe kmetijske, ki jim vse vloge in predloge odsekove brez pre-membe
izrek o poškodovanji grozdja po čebelah resničen
moral
bi
uže
izro čuj e Tu ima podpisani odbor
še to opomniti
)
da
na-
pUSÎXUUU VBU jl gLUZiUM«*	ViCUCiOU ICDUltCUj UiUtH h.
zdavnej premeniti stališče mojega čebelnjaka, sicer bi mi bile čebele vse grozdje pokončale, kajti moj čebelnjak, v katerem stoji nad 100 panjev, je prav v
svetovana prememba je le posledica tega, kar je občni zbor skleni! 29. januarija t. 1., ko se je obravnavala točka tadanjega programa, po kateri se imajo opravila bivše c. k. deželne konjerejske komisije izročiti posebnomu odseku c. k. kmetijske družbe kranjske.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
sredi mojih vinogradov , kajti tu v Parmi poman jkuja ob času dozoritve grozdja sleherne paše za čebele in bi torej stradajoče čebele morale napasti zrelo sladko
to-
v Ljubljani 10. avgusta 1879
Karol baron Wurzbach, predsednik.
Dr. Jan. Bleiweis
grozdje, da se ohranijo pred poginom po lakoti. liko let nikdar nisem tega zapazil. Minulo leto bilo je eno najslabših za čebelorejo, od maja do novembra ni padla ne ena kaplja dežja, čebele so prav stradati morale. Pri vsem tem ostalo je vse moje sladko grozdja popolno od čebel nepoškodovano, čeravno bilo je popolno
?
tajnik
zrelo in silno sladko uže koncem meseca avgusta
)
torej
ob času, ko čebele še najbolje- izletavajo na pašo in ko so še v jako obilném številu. Res je, da zrelo grozdje
poškodujejo tiči, vo«?,	un«,»jv,
čebele, katere le v hudi sili posrkavajo uže načete
)
ose
sršeni, mravlje, a nikdar
)
ra

268
njene jagode. Saj tudi ne morejo , ker njih srkalo ni vstvarjeno, da bi trdo kožico jagode naboati moglo. Drugače vatvarjene so ose, katere imajo jako močna vgrizala, s katerimi zamorejo oglodati in prebosti tudi trdo kožo jagod in sadja.
B.
Gozdnih zemljiŠc:
v cenitvenem okraji :
Logaškem v 22 občinah s Radoljškem v 10 občinah z Kočevskem v 19 občinah s
Novomeškem v
občinah s
43.168 orali 32.108 25.421 5.555
Gospodarske skušnje.
Postojnskem v 18 občinah z
807
77 )7 7> 7t
* Novo
odj
za
\pljenje trt. V i n orej
v
can i (Bozen) na Tirolskem hvaiijo orodj
plj
trt
ki ga izdeluj
gosp
R
v Bolcani in ga tudi
skupaj v 75 občinah s 107.059 orali.
Do konca julija letosnjega leta je vcenitev bila po polnem dognana:
popotni učitelj gosp. Franke priporočuje.^ To orodje
majhen okrogel pihavnik, za rabo kaj pripraven
Žveplo
? i	4L* â JLA J	V4I	* W	V^	J	♦ ^^ • ww m ^	^
katero se vanj dene, se skoz plehasto cevko
skem
skem
na poljskih zemljiščih v okrajů radolj
7
y
kamniskem , ljubljanske okolice, logaškem krškem, koČevskem in novomeškem.
7
íitij-
ven potisne, pa mora popře] še skozi tanko drateno mrežico iti. Zraven tega je prav dober kup in tudi na
Laškem zeló hvalj
Kdor ga želí
7
naj
se obrne do
. na gozdnih zemljiščih pa v okrajů radolj škem, kranjskem, kamniskem, ljubljanske okolice, loga škem, litijskem, krškem, kočevskem in črnomaljskem.
kmetijske družbe v Bolcani

Gospodarske novice.
Vožnino na zbor vinorejcev na Dunaj
22
sept
južna žsleznica (Siidbahn) za tretjino znižala. Kdor elementi doaedaj pustili, neusmiljeno vpepeljujejo
občni državni požarni zavarovalnici.
V prevdarek posebno državnim poslancem.
Ni ga skoraj dneva, da bi se v časopisih o novih požarih ne čítalo, kateri ljudem, kar so jim drugi
ter
y
dobi od cen-
tiča
popolno vničijo. Cita se dalje, tù in tù je
bilo
želi deležen biti te znižane vožnine, mora se pri vod- sem in tja dostikrat — poprej še precej trdoega kme-
stvu železnice izkazati z legitimacijo, ki jo tralnega odbora tega vinorejskega shoda (Central - Aus- le toliko jih za male zneske zavarovanib, tam samo
"	*	tam pa celó nobeden ne, kar je zares preža-
pa skušati. Taki po-
schuss des Weinbau-Congresses) na Dunaji
* Letina v Avstriji bo, kakor se poročila giasijo, v obče slaba. Posebno osupni
eden
losino čuti, a še veliko britkeje
y
io je poročilo iz Ogerskeg pšenica, rž in ječmen nenavadno slabo in malo zrnja dajejo; oves je nekoliko boljši, sploh se pa misli, da bo Ogerska žita imela prodati za polovico manj od lani
gosti požari množijo revščino in pomanjkanje; nnejo
ubogega kmetiča v popolni propad
y
ker
ne
pogorel
cem , nego tudi drugim z vsakovrstnimi davki na vsa straní preobloženim sodeželanom sitnosti in neprijetnosti
na
koruzo, kromp
jdo pa suša pritiska
Vi
bo
tudi manj, vendar boljšega, kakor je September lep ostane. Vino
bilo lansko, če še
žit
Je
v ceni malo na-
na pravi jaj o. srca na pomoč tacib, da bi
takib prilikah klicejo se usmiljena
za milodare.
koliko jih je
pa
tegnilo; vendar preveč na to ni gledati, ker je letina v Rumuniji, na Ruskem, pa tudi na Nemškem
3 0 z i pa so začeli iz Ame-
dobra, Angl
F
neznano veliko žita privažati
pri najboljši volji in usmiljenoati mogli svojim onesreČenim sobratom v današnjih kritičnih denarnih zadevah tudi v resnici kaj pomagati? Malo, krvavo malo !
pogorelci
Kako
in
*
Pri tako pogostih požarih ne trpé pa osedje sodeželani, nego tudi država sama
Budapešti bo 27. avgusta t. 1. šesti medna" mora oni, kojemu je plamen vse imenje popolnoma uni
rodni semenski in žitni sejm. Razstavile se bodo tudi
orodje za mline, pivovarije in izdelovanje
y
a
mašine
in
poleg tega še zadolžen tako, da ne more več
ker
;
spirita. Vstopnine bo 1 gold, plačati.
#
Lvovu bo vsled sklepa c. k. gališke kmetijske
družbe 15. in 16. septembra t. 1. prvi žitni in semenski sejm. Razstava plemenske živine in galiskega hmelja Be bo pa tam uže 14. septembra začela. Vstopnina bo znašala 1 gold.
čil
svojih posiopij pozidati, še dalje davke plačevati sam popolnoma na beraško palico pride?
Reklo se bode: naj se pa vsakdo proti ognj
ali koliko ljudi je zavarovanih
varuje
t
Res
y
za-ka-
teri uže morebiti 30 — 40 let svojo zavarovalnino zme
rom redno plačujejo; pride pa izredno slaba letina, po
manjkanje denarja, bole tičnega agenta
v hiso, oddaljenost od do
pozabljivost
y
obrok vplačevanj
morebiti za kake dni zamudí, med tem pride požar
>
se in
. i * • y v	i.tv,	— pogorelec — ne dobi nicesa , kar se je ietos tufcaj
vceilltvi zemljise za uravnavo zemljiškega dvema revežema pripetilo, od katerih je posebno eden
ne dobi ničesa
kar
ietos tukaj
davka na Kranjskem
Meseca julija se je vcenilo :
popolnem in skoraj gotovo za vselej razdej
Hvala Bogu
y
je
v
se
nekaj zavarovalnic, katere so
v
Pra,/,
D
A.
Poljskih zemljišc:
solidne in zanesljive , na pr. Slavij vzájemná zavarovalnica v Gradcu, peštanska in pa tržaška
v cenitvenem okraji:
Postojnskem v 20 občinah s
Črnomaljskem v 6 občinah z 19.568
33.418 parcelami
,,Riunione Adriatica di sicurtá", katere se pa vse pravil točno drzé, kar tudi mora bit», ter izplačujej
varované premij
ojib
ža-
le tiatim zavarovancem. kateri so letni
Kočevskem v Novomešk
občinah
s
em
v
občinah s
Ljublj. okolice v 8 občinah z
Kranjskem v 8 občinah s
Krškem v
občinah s
15.970 14.681
8.998
4.774 1.439
yy yy
77 7>
y7
yy
to so pa tudi
zna
donesek o pravém času vplačali privatni zavodi, do katerih ljudstvo posebno po nem krahu — posebnega zaupanja nima in ga imelo ne
Qçjg f a rv% m n in i	It am * w-v o /v	c i avfa«%!i!(t svv«v*
y
tem manj, ker ima o pokoj
yy
Slovenij
grenke
in žalostné skušnje. Oplašili so pa tudi leta 1873. sle
parski agenti neke italijanske
v našem cesarstvu na
skupaj v 53 občinah z 98 848 parcelami
přiznán
zavarovalnice
yy
Union
i" tukajšnje ljudstvo, kateremu so na tisuče forintov izsrkali ter jih v bia-
2G9
ženo deželo „irredentovcev" za zmerom odnesli, tako,
da tudi do poštenih zavarovalnih zavodov pravo zau-panje vedno bolj gine, in to tem bolj, ker so privatni, kar se mu pa ne more v greh in zeló šteti.
Reči se mora, da država sama za kmeta in pa za obrtnika vse premalo skrbi.
Ker je novemu državnemu zboru — oziroma državnim poslancem, uže več silo važnih reči naročenih, katere naj bi se postavno zagotovile in vresničile skle-panjem državnega zbora, toraj, ali bi ne bilo tudi na nujnem in pravem mestu gledé vsakovrstnega za var o-vanja, osobito proti ognju kaj stalnega in zdatnega vkreniti?
Neobhodno potreba je tudi postave, po kateri bi se moral vsak, kdor ima kaka poslopja aii druge ognju podvržene reči, ter davek plačuje aii pa stalno službo ima, zavarovati. Zavarovalnica taka naj bi bila splošna državna, pod nadzorstvom vladnim. Zavarovalni agenti naj bi bile vse c. kr. davkarije po ćeli državi, katere bi zavarovalnino pobirale , a unesrečencem pa dotične premije izplačevale. Zavarovalnina naj bi se z davki vred pobírala — za zavarovalnično blagajnico, katera naj bi se v jeseni vplačevala, kadar se poljski in drugi pridelki pospravijo in ljudem „nervus rerum" toliko priglavice ne zadaja, nego o drugih ietnih časih. Zavarovalnina naj bi se tudi onesreČencem izplačevala, ako jih nesreča pred uplačanjem dotičnoga zneska — za isto leto zadene.
Taka splošna c. k. državna zavarovalnica *) bila bi gotovo na krepkih nogah — trdna — do katere bi ljudstvo popolnoma zaupanje imelo. In, ko bi moral po postavi vsakdo zavarovan biti, bili bi tudi letni zavarovalni doneski tako neznatni, da bi male soldke v ta namen vsakdo prav lahko pogrešal, a pomagano bilo bi pa vsakemu onesrečencu brez tuje pomoci, brez milodarov tako, da bi mu ne bilo treba zavoljo nesreče milega domovja zapustiti, ter se od svojega kraja v vseh nadlogah in pomanjkanju z beraško palico ločiti.
Ne le občine, ne le dežele, nego cela država bila bi na koristi od takega splošnega državnega zavaroval-nega zavoda!
Naj bi toraj to reč modri in učeni gospodje, osobito pa novoizvoljeni državni poslanci temeljito premi-slili in prevdarjali, ter slednjič do — za splošni blagor ljudstva in cele države — prekoristnega rezultata reč doveli! V uzajemnosti in edinosti je moc — a v posa-meznostih pa — razpad !
Res je, da bi dosedanji solidni zavarovalni zavodi proti splošnemu konkurirati ne mogli, a nie ne dé — kolo časa se vedno vrti — toraj naj bode tudi v tem obziru napredek !
Prem 14. avgusta 1859.
Matija Rant, narodni učitelj.
Znanstvene stvari.
v Ljubljani.
Zadnje dni meseca julija so došli v Ljubljano učenjaki iz raznih dežel v prvo zborovanje avstrijskih an-
*) Tako jako koristno državno posilno zavarovalnico je uže pred mnogimi leti občni zbor družbe kmetijske kranjske pod predsedstvom svitlega nadvojvode Ivana vladi priporočal in dr. Bleiweis je tadanjemu ministru baronu Ba chu na Dunaji osebno na srce pokladal njeno napravo, al ta zadeva ni našla takrat zaželjene rešitve.	Vred.
tropologov in starinoslovcev, med ptujci: znani dvorni svetnik F. vitez Hocbstetter, zaslužni pisatelj na prazgo-dovinskem polju z Dunaja dr. Much, grof Gundaker Wurmbrand, ki se marljivo pečá s starinoslovjem avstrijskih dežel, angleški konzul v Trstu kapitán R. Burt on, sloveci popotnik po Afriki in obiskovalec Nilovih virov, dr. Simon Ljubic, vodja narodnega muzeja v Zagrebu, Feliks Kanitz, ki je obelodanil imenitno delo o
Bol ga ri j i.
Marsikateri naših bralcev bi si utegnil misliti, kaj neki so hoteli ti učenjaki s svojim zborovanjem, in uže poznamenovanje, ki si ga dajejo, se mu čudno dozdeva.
Tem bodi povedano, da antropologija je grška beseda ter sploh pomeni nauk ali znanstvo o člověku in v tem obziru ima za predmet njegovo telesno (fizično) kakor duhovno (psihično) natoro. Naravna smér te vednosti je 8poznanje samega sebe, in po mnogobrojnem opazovanju — člověka sploh. Ako si izbere za pred-med samo delovanje duše, potem se imenuje dušo-slovje ali psihologija; če se ozira na truplo, zove se somaticna, fiziologična ali fizična antropologija, takrat pa, kedar se pečá z medsebojno razmero med dušo in telesom, jej pravijo sintetična antropologija, pa tudi pragmatična, to je, na življenje obrněna, ki uže bolj modroslovni vedi pripada ter ima pospeše-vati človekoznanstvo. In v tem slučaju se sme imenovati antropognozija.
Iz tega se razvidi, da je delokrog te vednosti zeló obširen; tu se srečavajo bogoslovci, modroslovci in me-dicinarji. Učenjaki toraj, ki se s to stroko véde pecaj o , nazivljejo se an trop o log i.
Kake vrste učenjaki so se pa zbrali k ljubljanskim obravnavam? Kakor se je pokazalo iz poznejših raz-govorov in sicer iz njihovega splošnega delovanja, vkvar-jajo se oni z opazovanjem in preiskavanjem člověka kot natornega bitja po telesu ter njegovih razmer in odno-šajev v svetovni zgodovini. In tukaj ravno se strinejo z zgodo vinar j i. Ker pa se vsi ti učenjaki posebno brinejo razjasniti dozdaj še temno in nezanesljiíp starinsko dôbo na podlagi raznih izkopanin in najdeb iz starodavnih časov, o katerih se še celó pred deceniji ni dosta vedelo, tedaj od danih, zanesljivih, na skušnjo se opirajočih reči sklepajo nazaj na žitek in bitek starodavnih ljudstev in njihovih plemen in se primerno imenujejo a n t r o p o 1 ogi in p razgodo vinarj i (pred-zgodovinarji) ali s tar in o s 1 o vci.
Uže iz tega je razvidno, da je to znanstvo zeló koristno ter imenitno za starinsko dobo zgodovinsko.
Po tem razjasnilu bode vsak čitatelj lože razumel naslednje razprave antropologičnega zborovanja, katere sicer niso sistematično obdelovanje kaketvarine, vendar so kolikor toliko v vednost zvezni med seboj. Nas Slovence toliko bolj zanimajo, ker se je večina tvarin šukala v naših slovenskih deželah — o predmetih? velevažnih za našo zgodovino.
Povejmo zdaj na kratko, kako so se vršile dotične obravnave.
Po navadnih pozdravili dá izvoljeni predsednik zborovanja vitez Hochstetter besedo kustosu Dežman u, kateri jasno razlaga ,,najnovejše najdbe v gomilah šmarjeških na Dolenjskem". Tako imenovani „ajdovski grobovi" se nahajajo po vsej Evropi, posebno pogosto pa po slovenskih krajih, kjer se sploh imenujejo ,,gomile", „grobovi", sem ter tje tudi „šaci", to je, kraji, kjer se nahajajo zakladi (star denar, bron, orodja itd.). Gomila je prav slovansko ime iz „mogila", ki se v narečjih razno spreminja, ter se nahaja celó v románském in albanskem jeziku v besedi „gamulje".
2Ï0
Tako moremo tudi slovenske „Gameljneu razložiti. Sploh etimologije niti izgovarjanja predlogov ne zna. Po raz-
grobovi, njih većina je laganji učenih ruskih jezikoslovcev v dozgodovinski slav
so to veći, kot
>>
navadni, sedanji
pa zeló obsezna , iu oo ua p u*j v* , uavuiaiu all guauiu JMUOOI uuwi j/iouiugi XV ,
vidijo kakor grički okroglaste podobe. Kranjska dežela ter so se izgovarjali kon ie tacih „grobov" zeló bogata. Že Valvazor pripoveduje trf lat. cum, in). Ostar
in se na
polju
travnikih ali gozdih janski dôbi prediogi
S
;
- ----- --------*
V so imeli nosne končnice
3e
tacih
>
son

von (primeri gr
(TVP
skem, potem krog Vač, Brda
in
Podpeči, tudi Notranj-
lat. cum, in). Ostanki teh oblik se še nahajajo v
na pr. son vraž ni k
staroslovensóini zgodovinske dobe,
grobov" zeló bogata. Ze Valvazor pripoveduje
o 300 ajdovskih grobovih na planini Bevšica na Gorenj-	«yw^i un uit ouuviaauia.
~	sonsed, vontrj, vontek, kjer se je tudi v novo-
sko jih ima pri Silentaborju, Knježaku, Trnovém, Oblo-	slovenšČini SO in vo še ohranil : sovražnik, S03ed, kah itd., sosebno veliko
pa Doienjsko. Znane so gomile blizo Št. Vida pri ZatiČini
>
kjer
je bila rimska vojaška postaja ,,ad acervos", „acervone
«
gromada,
skupaj
znesem
grobi)
vnotr (noter), votek (ali votka).
To potrjuje tudi dr. Miklosich. Ali dr. Miklosich Lautl." str. 379. tudi po pravici govori:
i vuo	vuuc ,, uauu. oti. u i t/. luui pu piaviw/i guvun; j?díe ili ul«
krog Žužemberka, ruhender fortbildung begriifene sprache lasst manchen
in me
t
Trebnja, na Belokranjskem pri Podzemeljnu, krog Sent-
im altslov. noch erhaltenen starken vokal zu T> und &
jerneja, Št. Ruperta, Smarjete, Kostanjevice in okolo herabsinken, und in der zukunft wird noch mancher Radeč. Blizo Smarjete se je pod vodstvom gosp. Salca bisber verschont gebiiebene starke vokal dasselbe schick
odkopalo več gomil (tumulus), samo na zapadni strani sal erfahren". Tukaj je dr. Miklosich kratko in dobro
Višnjivrha se jih je pokazalo 32, sicer še pri (šmar-	narisal zgodovino razvitja ne le elavjano-ruskega, ternuč
jetskih) Toplicah, Žalovcah in sa Klevevškim gradom,	vseb indoevropejskih jezikov iz globoke starosti do da-
popolno odkopanih grobovih so se našle zeló zani-	našnjega dne. Ker pa oblike ,,der in nie ruhender fort-
jn železa. — človeškega	bilduog begriff:$nen sprachen" svoje glasne končnice čez
mive reči iz
kamna, brona
)
o kost ja, kakor prej na Vačab, pa niso našli. Zlato dalje bolj izgubljajo, in vsled tega nastajajo slučaji nese nahaja kot lepotičje na raznih orodjih, lončeni in blagoglasja, zato si je narodno čutje lepoglasja preskr-
>
stekleni biseri, poslednji višojevkasti in zelenkasti tarjeve vratne verižice; iz brona zapestnici, igie
sovi
?
jan-pa-
belo druge pripomocke k blagozvučju. Taki pripomočki so assimilatio, dissimilatio , -evfocični vokali in konso-
>
sulične špice; aekirica is serpentina, kreme- nanti. Tako nam objasňuje z ene straní etimologija
na at nožek; sulice, krivi noži in bodalo iz železa, druge strani evLnija vse oblike, kakorsne koli so
i
z
Enake reči so se našle tudi po drugih gomilah.
Vse
dovinski dobi přejeli prediogi kon
son
von.
v zgo-
ru-
XU U aag 1 wui o \j ou	i^ui j^v uim^aw	whmu« v	* iuuu* uv u* jy	pi uui	a u u j o u u ^ v u u« y í u"
kaže za veliko starost, predrimsko dobo, tedaj čez ščini, to je, v najbolj krepkem> najbolj polnoglasnem in 1800 let; lično delo pa priča, da je tam moralo pre- najbolj samostojnem, ali, kakor Rusi pravijo, , samobit-
bivati dokaj omikano ljudstvo, katero hoté nekateri za nem" — med vsemi slovanskimi jeziki so ae glasne Tuske ali Fen i ča ne spoznati, akoravno je nek uče- končnice predlogov kon, son, von v nepomnjivi sta-
ti pred ogi SO'
njak trdil, da Feničani iz srednjega morja ven v se- rodavnosti popolnoma zbrusile
?
tako
)
věrno Evropo po jantar hodili niso, ker so ga namreč goli konsonanti k, S, V, ki se tudi ne assimilujejo in ne bližje imeli na Laškem. Povdarjalo se je, da kjer se diasimilujejo, kakor ruskému jeziku sploh to sredstvo ni
nahaja ime Šmar jeta, se sme z gotovostjo smatrati lastno. Rusi govoré: s mate rj u, sotcom, kakor s to za prazgodovinsko ali saj rimsko najdbo, kar učeni ses troj u, s tov a ris čem. Iz ravno tistih
benediktinec dr. Neumann s tem razlaga, da sme iz dovinskih časov si je narodni
sklepati, da cer-
îzgovor,
svojih arheologičnih studij z gotovostjo kve sv. Mar je te, sv. Jurija in sv. Mihel-a stojé
asje jih pa
y
ohranil evfoničae poine oblike ko
čutljiv
dozgodo-za
lepo
blagoglasje
y
SO
)
vo
>
ki
veliko bolj redko terja, kakor gosp
na tleh prvega pokristijanjenja dotičnih prebivalcev. Ti M. trdi. Rusi ne govoré: vo vodu, vovedenije svetniki se nam predstavljajo v boji z drakoaom, kate- temuc vselej: v vodu, v vině, vvedenije; V pred
rega mecejo v
brezdno, tedaj znamenujejo
kršćanstva nad poganstvom
Zato
zmago V ima še
30
si jih ravno v vvedeniji" (in der Einleitung).
na tretjem mestu evfonično obliko:

vo
takih krajih radi izvolili za patrone
Drugače je ta stvar v slovenščini. Slovenski
Potem čita prof. Gurlitt iz Gradca svoj sestavek : narod govori: s teto, zočetom, sè starim oče-
,,o lončenih posodah in razvoji njih ornamentike". Ta spis se kolikor toliko ozira ravno na razne izkopa-nine po mnogoterih gomilah ter jih od te zanimive straní
tom
vacu
y
>
m
teti
)
o č e t u
)
starému očetu,
ko
krojaču. Metelko je s;c;r tudi predlogom
S
»
V dal polglas;
ali slovenski narod ne govori: sè teto
t
On trdi, da se ozaljšava vrčev in lončenih sè očetom, kè očetu, kè kovaču, vé hiši. Ta Mete
poja3nuje.
posod sploh ne naslanja na prirodne predmete
9
p a k
na
zglede
vzete iz tkanine ali pa veznine.
am-
Ne-
ková pomota je edino, kar je gosp. M* v njegovi slovnici dobrega našel, sicer ga pa grdo graja. Po mojem
kdanje ljudstvo, ki je, na pr., prebivalo na stavbah na mnenji je Metelko gora, katere vrha g03p. M. še dolgo koléh in se posluževalo takih posod, moralo je se veda ne bo videl. Ako smemo še kaj reči o Metelkotu
zadevah
drugih
uže poznati tkanje. Iz ornamentike (lepotičja) na po- tedaj ga moramo le hvaliti, kakor o sodab kacega ljudatva sme so sklepati na način tkanja tako tudi zato, ker je posebno kranjsko-elovensko na
t f
in
deloma na obliko sosebno ženskih oblaČil, ker ženska
reČje
kultiviral".
tej z
adevi
t
namreč, katero nareČje
oblačila navadno kažejo veČ zaljšave, kakor moška. kakega naroda se ima kultivirati, ima slovničar tako Gurlitt imenuje to ,,tekstilno ornamentiko" ter omeni dolžoost, kakoršno ima pesnik in pisatelj sploh. Kaj bi
faktum, da ljudstva, ki le posnemajo prirodne (natorne) na pr. Nemci rekli takému kritiku, ki bi grajal Schil
predmete, niso sposobna za umetniško napredovanje.
(Dalje prihodnjič.)
1er ja zato, ker je kultivira! ,,die neu-hochdeutsche spracheu, ne pa podnarečja kakega konca Nemčije, kjer
jiieter Gott, ene jttet jepratene Gana
Movstvene stvari.
Jezikoslovne opazke.
KllSije maja meseca.
(Dalje.)
Iz vse one zmesi, ki jo gosp. M.
vencem v svojem jezikovaru vari
9
vidno
t
na pr. govoré:
is ene jiïete Gabe dener Jiïete!" dasiravno s tistega konca železni kaneler vlada ves nemški ,,Vaterland(i?
Kaj bi Rusi rekli takemu kritiku, ki bi grajal Go-got ja zato, ker je kultiviral velikorusko narečje, dasiravno je bil po rodu Malorus?
Najveća napaka pri nas Slovencih je ta , da vsak mojster-skaza terja, da bi vsi kultivirali jezik njegove
da on niti vasi. Kranjsko je središče in sredotočje Slovenije*
n
za predlog v Slo-

271
kranjsko narečje je sploh najčistejše med slovenskimi noroglavih saojačev, ki bi bili pîaateljem izdajali be-narečji, kranjska dežela je rodila največ in največe slo- daste „dekrete'* o pravopisji; pač pa so imeli umne in
da mi Slo-
daste
marljive pisatelje , ki se niso spodtikali ob oblike
venske pisatelje. Najbolj pametoo je tedaj venci kultiviramo prav kranjsko slovensko narečje ter v marvec trudili so se z uspehom na polji slovstva.
T
književni jezik iz slovenskih podnarečij sprejemljemo tisto, eesar kranjska slovenština nima.
Pa
vrnimo se
predlogo m. Konsonantni pred-log supra8eljskega in frižinskega kodeksa v je postal s časom*pri Srbohrvatih u; o Siovencib giedé tega pred-loga gosp. M. stvar tako mesa, kakor vsak, kdor sam vé, da njegova trditev nima reanične podlage; on zdaj trdi, da ves slovenski narod predlog V izgovarja po sr-
bohrvatski kakor U, zdaj da „štajarski Slovenci,, prev-
a v
da
To tudi
tam
Go-

?
zeti nemškega upliva, v izgovarjajo, kakor trdi svojem poslednjem spisu je gosp. M. vendar prizna! Gorenci ta predlog izgovarjajo konaonantno. drugače biti ne more: kjer sta dva ekstrema
mora biti tudi sr eda med-ekstrimi. renci v prav izgovarjajo, ampak so tudi še drugi taki kraji na Slovenskem, če se niso v poalednjib letib ohr-
)
ne samo
vatili. Dobro še pomnim, kakor da bi se danes godilo kako so me mati učili križ delati: „V jimenu Boga
Očeta itd." Navadno se tedaj predlog V po slovenskj
izgovarja konsonantao, a evfoaično, pred več trdimi kon.
sonanti, kakor kratki u, nikoli pa ne kakor vè ali vu# Tudi to sem omenil uže v prvem odgovoru gospodu M
v
)
,jez. razgovoru
a
slovenščini imamo tedaj za predlog
dve
9
za
predlog s tri oblike: obliki k in s se opirate na etimo-
sè so evfoaičae oblike. Kakor slovenski,
sede z navad-
Z
logijo;	...
tako imajo tudi drugi jeziki členíce in nimi in z evfoničnimi oblikami, na pr. grsk. : slm, dah
e
;
£V9 bVl i. t. d.
ov
, OVX) OV/, OVXC ,
ovd\ lat. e
>
ex

a
}
ab
y
abs
Gosp. M. se vé da bo rekel, da to ni doaledao
t
da bi predloga
in S imela različoe oblike za navadno
in za evfonično izgovarjanje taiato obliko
Na to mu
moram odgovoriti, jezikoslovcev se nahaja
da nedoslednega
u
mnogo
?
v 8piaih „naprednih
oni pišejo zdaj : sè
strankami, zdaj: S strankami; z njim, ž njim m s
njim ;
kandidatu in
kandidatu.
Meilenstiefel-
artikel nu" goapoda M. se celó najnaprednejša oblika
i kakor petelin na strehi, zdaj kaže na sever,
w » w
U1J
suce
zdaj na
, ]Ug , zuaj ; ,,ru»i*.i preuiug v ui auuouuaui ,
ali ilij ta razlika kozja dlaka". Gosp. M. ni v
zdaj :
ruaki predlog V ni konsonant"
zdaj :
>>
stanu celó stavka dosledno koncati, ako se taista oblika v njem pooavlja; na pr. v št. 81. „Slov. Nar." on piše tako-le: „Srbsko slovstvo se ili razvijalo, narod jezika Ilij razumel, ker so z rusko slovnico zabředli na pota,
koder narod nij mogel.....ni li ta okolnost zadostni
dokaz(i.
Ker se „napredni
a
gosp
M. ne vé kam dejati z
v
se
veče
za-
©blikami uže vpeljanimi, kdo mu bo délai
drege ia stiske v pravopisji z vpeljavanjem novih oblik,
čisto nepotrebnih oblik? Vsak otrok na Slovenskem,
zna
;
ki
je
dokler mu „naprednjaštvo" ni jezika pokvarilo prediog Y prav izgovarjati, kakor tudi na pr. r, v slovenščini tudi konaonant in vokal. Ali morda želí M. tudi za vokal r novo obliko vpeljati? Njegova alovničarija se vé da to terja, zakaj po njegovih bese-dah:
to pač ne gre
U L 1 j C% U	\JLC+ VV J ?	J C J O
vokal in konsonant pisati z eno in iato črko
(Dalje prihodnjic.)
Rusije
avg
Naši dopisi.
r\. (Konec.) Sporočila o le ti ni nam delajo čedalje več veselja. Sa vé, da mei radost-nimi sporočili so tudi žaloatna ; v nekaterih krajih je letino vzela suša, v drugih moča, v nekaterih jo je pobila toča, v drugih so jo pojedie kobilice. Vendar tudi na jugu je letina aploh prav dobra.
Na
pr
iz B e r d
99
našem
j ans ka pišejo
n _ ozimino, pšenico in ječmen uze spravili pod streho; letina je blagoslovljena, po 15 četvrti z deaetine.
v „Tavričeske Vědomosti": kraju smo, slava Bogu, " "
Vse
se raduje zavoljo tako blagoslov
Ijene ietine. Pri tem pa tudi žitu cena ne pada
^ 1 i tuuj Cl	&11U. V^^UCI Li ^J pctlii*; ker J 0
veliko kupčev iz tujih dežel, ki nam bité čistiti žitnice
žita po dobri ceni, do 14 rubljev za četrt."
< Blo-
od
Iz L i b a v e
starega
pa smo čitali v „Birževem Ukazateíju
deci dopis: „Přeteklo leto je připlavalo v Libavsko luko ravno tisoč tujih ladij po žito. Ker jih je bilo letoa uže do konca junija 992, tedaj menimo, da do konca leta jih bo čez dve tisoči. Nadejamo se, da bo izvožnja letos
prav obilna, ker letina za granico je veóidel le srednja,
a iz naših notranjih gubernij prejemljemo večidel prav
radostna 3poročila o letini."
Za kratek čas in smeh naj postrežem čaatitim čita-
Golosovo" piščo. „Goloa" je prejel sledeČi
V
se
z
teljem
telegram: „la Varšavě 12. (24.) julija. Iz"Voločiska
sporočajo, da je včeraj přišel iz Avstrije vagon s pšenico, v kateri je vae mrgolelo žitnih broačev. Vagon
s tovorom so tekoma poslali nazaj v Avstrijo.
a
JO
to?
Kdo je kedaj slisal
Kaj
da
.	,v> uuaaj ouoai, ui iz Avstrije vozili
žito v Ruaijo? Je morda hotela Avstrija poslati svoje
hrošče na pomoč
našim
pokazati, da je pravičen
kobiiicam? ali je hotel „Goloa"
kakor se pošten
>
da
zna
lagati
na vse strani
f
emu
iiberalcu spodobi? Morda so nje-
govi Varšavsko-avstrijaki hrošci bratje njegove Harkov-sko-Caricinake kuge.
Srbov naš filolog goap. M. ni spreobrnil ne pobolj-; oni se vedno bolj in bolj pečajo z ,,rusko slovnico",
šal
kakor Čitamo v dopisu „Moskovskih Vědomosti" iz Sr bije: „V Balgradu pripravlja profe3or bogoslovja, Sve-
toz. Nikotič za tisek ruako-srbski siovar z gramatiko. Naročnina na ta siovar je uža razpisana. Na svitio pride
slovár v 3 vezkih. Profesor Nikotič v objavljenji iz
danja svojega truda govori tako-le:
šolah
91
naših (8rbakih)
se
mnogo
pečamo z ruskim jezikom;
da
na3a
marljivost in učenje prinese našemu siovstvu več ko-
treba nam je vseh pripomočkov , da se temeljito
risti
navadimo ruskega jezika in slovatva. Treba nam je temeljito sestavljenega ruskega slovarja."
Albance je oseoČila ideja, ki bo v nedaljni
bodočoosti me3Ó postala. Iz Pio v din a pišejo tudi v „Moskovske Vědomosti": , Albánec Konstantin Kristo-
Ko
o ri a u c pisati ju e u u iu uiau, „^«uv.»»« .	. „^^.««.^^^ — ------------^
imele jeremijade gospoda M. kaj forid je izdal gramatiko in siovar albanskega jezika;
v
sebi
, bi morali vsi narodi prekucniti svoje pravopisje zakaj v vaeh evropejakih jezikih se kaj takega nahaja
na pr. Italijanu je črka C; Rimljanu je črka „ črka
»
u
z in
9
bila
i" vokal i in konsonant
in C
9
črka črka
99
c
c
u
.1«
přestavil je na albanski jezik sv. pismo, napiaal je splošno zgodovino, kakor tudi zgodovino albanskega naroda. Vse te knjige je on izdat za severne Albance z in C, latinskimi, za južne pa z grškimi črkami. Al prepričal
9
9
in
črka
><* „^ iv iu	««	«	v,.— r-------
u" vokal li in se je, da niti latinske , niti grške črke se ne vjemajo a
Ui&a „I vut\»i i iu auuouuaui j , o>c* „ u	u iu	_
konaonant v; in vendar se je italijanska in latinska li- fonetičnimi laatnostmi albanskega jezika. Zato on m teratura razvila do najviše popolnosti, je zgledna ter njegovi tovarišči pripravljajo zdaj tukaj v Plovdinu novo
služi drugim narodom kot sredstvo k omiki. Tak uspeh izdanje vseh imenovanih knjig — s ćirilski mi pismen <30 Italijanje in Rimljanje dosegli zato, ker niso imeli kami."

2Ï2
Iz velike Kalliže 1. avg. (Vabilo.) 9. dne septembra
je pri nas zopet, in to Četrti pot, veliki krajni žitni in vinski sejm, na katerega, ker je tudi žitnim in vinskim trgovcem na Slovenskem gotovo na veliko korist, vabi na ta sejm	odbor
velikokanižkega žitnega in vinskega
sej ma.
lz Doline V Istri 14. avg. — Ker se v dopisu iz
Doline v „Edinosti" št. 13. t. 1. predrzno obrekuje ve-
denje bivšega nadžupana gosp. L o v r i b e, zdi se mi potrebno nekoliko vrstic napisati v pojasnilo. Pri nas znajo že vrabci po strehah, od kod prihaja zlobno ob-rekovanje pod krinko dolinskega občana (?), oseba, katera poslužuje se tacih sredstev nepoštenih je res pomilovanja vredna! — V natanko spoznanje županovanja
g. Lovrihe treba se je ozirati nazaj na 351etno dobo, ko je on nastopil kot načelnik komunu dolinskemu ter vladal ga v občno zadovoljnost neprenehoma z malimi izjemami do sedaj — in naštevati zaslug nepretrgano vrsto. V soglasju z duhovniki in dotično gospoako pri-zadeval si je komunu duševno in gmotno stanje vspešno zboljšati. Vas Dolina je po njem dobila prijetnejše lice: ulice po vasi in ceste so se poravnovale in zbolj* šavale, napravili so se lepi mostovi, tako da komun do-linski z gosto mrežo lepo uglajenih cest zaseda v tem oziru odlično mesto med mesti koperskega okraja. Novi prostorni srenjski hiši umaknil se je starodavni „brajski pod". Lepolični vodomet sredi vasi z opredeli za napajanje živine in za pranje je njegova naprava. Pri vseh teh napravah, katere so mnogo stale, je v denar-nici vedno ostajalo denarja za prihodnje komunske potrebe. Kedar je odstopil od županstva; pogrešalo se je vestnega moža, nastopila je suša v kasi s primanjkljeji, katere je bilo treba lečiti z novimi volitvami, katere so privabile g. Lovriho na oder javnega delovanja. Novi zvonovi in dekliška šola je deloma plod njegovega pri-zadevanja in soglasja z duhovno oblastnijo. Najjasneji dokaz umnému gospodarstvu je Mandrija dolinska, zem-Ijišče vredno 16—20.000 for., katero se je pod njegovim županovanjem kupilo za komun dolinski. Prizade-val se je tudi za pogozdovanje komunele. Kakor poglavar vedel se je le dostojno, zmerno in varčno, posebno grajal je pojedine in popivanje na račun komuna, kar je po mnogih krajih žalibože še navadno. Vestno spolnovanje dolžnosti svojega pokliča pridobilo mu je mnogo častiteljev , posebno nagnjen mu je bil okrajni glavar Pikoli ; pokojni glavar Koderni priznaval je do-linako nadžupanijo izgledno gledé reda in točnosti, pokojni kanonik Kovačič imenoval ga je „vrlega". Tudi vlada je priznala dostojno njegove zasluge ter odlikovala ga z zlatim križem. Kakor zaveden narodnjak je „Novicam" od začetka sem veren naročnik, v katerih večkrat poprašuje za kak dober nasvet. Spoznaje potrebo živinozdravnika, poslal je sina na svoje stroške v Ljubljano v šolo, kateri je sedaj kmetom pri bolni živini dobra in hitra pomoč. Sodeloval je pri snovanju taborov v Kubedu in Dolini in pri vsaki narodni napravi se je vedno odlikoval s požrtvovalnostjo. Ne spada tu omeniti druge stroke njegovega življenja, namreč o vedenju pri svojih družinskih razmerah; priznati se mu mora, da tudi v tej zadevi je mož izgleden. To je v tesnem okvirji površno popisano delovanje bivšega nadžupana gosp. J. Lovrihe, katerega zasluge in delà ne dajo se več izbrisati. Ostalim veljakom dolinske občine pa priporočujem spravedljivost in Preširnov izrek:
Da bi nam srca vnel za čast dežele,
Med nami potolažil razprtije!
Iz Nabrcžine. — „Soča" je v svojem 32. listu po-
ročala o tukajšnjem shodu narodnih mož iz Trsta, Istre
in Goriškega, ki ga je sklical g. Nabergoj. SeŠlo se je nad 30 rodoljubov, vrh tega je zboru dcšlo 14 pišem»
Na dnevnem redu je bilo združenje vseh Slovencev celega Primorskega (Istre, Trsta in Goriškega) v eno samo politisko društvo, in izdavanje samo enega slovenskega političnega časnika za vse Primorsko v Trstu. Temu predlogu se je v obširnem govoru uprl dr. Ton kli, povdarjaje korist, da Istra s Trstom ima svoje društvo in svoj časnik, Gorica pa tudi oboje to svoje, in če bi nehati moral eden izmed dosedanjih dveh časnikov, naj bi nehala „Edinost" v Trstu, in iz-hajala samo ,,Soča" v Gorici. Dr. Ton klij u pa so krepko ugovarjali g. Primožič, dekan Jan, Dolin ar, Nabergoj, Mahorčič in drugi, povdarjaje, dav združenji je moč, a ne v razcepu io partikularizmu» Po dolgi razpravi je z veliko veČino bila sprejeta reso-lucija: „naj bode za vse primorske Slovence eno samo poiltiško društvo s sedežem v Trstu in to naj ima tu svoje glasilo." -- Da se ta resolucija ne bode vresničila, kaže isti list ,,Soče" na čelu, ko pravi, da ,,Soča", ki izhaja zdaj 9 let, želi tudi 10 letnico praz-novati v Gorici. — Slovenci smo res tako zaljubljeni za svoje kraje, da nam ni nikoli časnikov dovolj. Da bi Cehi taki bili, morali bi imeti vsaj 20 — 30 časnikov, pa jih imajo le malo.
Selca 17. vel. srpana. — V naši dolini imamo ve&
nadlog kakor veselega. Kar se leti ne tiče, se je ozi-mina rž tako slabo obnesla , da nam povrne le seme; pšenica je nekoliko bolja, jara rž, oves in ječmen so dali srednji pridelek, krompir še precej kaže. Jesenski pridelki so še v Božjih rokah. Ruâki lan, vsaj kar jaz vem, je še dosti lep bil, le nekaj manjši kot po navadi ; sená je bilo veliko, za otavo pa ne kaže tako. Tako •ne moremo nič kaj veseli biti letina nasproti velikim davkom , kateri rastejo, kakor da bi kmetje denar iz tal kopali! Res, zadnji čas je uže, da se kmetu prevelika butara nekoliko olajša, če ne, ga bo podria. Nove vredbe davkov nič kaj veseli ne pričakujemp, kajti pri nas se je cenilna komisija za polje čudno obnašala. Pripoveduje se — če ni res, naj bi se v občno tolažbo to pripovedovanje oklicalo za neresnično — da viadni za-pisnikar je po svoje zapisoval na mapo in še cenilnih mož zaslišal ni, katera tudi največkrat še vedeia ništa, kaj da piše; domaćih občinskih mož ni hotel kaj poraj-tati, in njuni opomiu zavračal stem, da to ni postavno. Ce je to res tako, vprašam : zakaj pa so ti zraven, če nimajo nič govoriti in kdo bode kriv, če potem ne bo davek prav razdeljen? — Naj h koncu še omenim redise slovesnosti, katera se je godila 3. dne t. m., ko so častiti gosp. Valentin Eržen prvič sv. mašo darovali in pri tej priložnosti svojega starega očeta in staro mater v drugo poroČili. 25 let ni bilo nove maše v naši fari, al tega pa nobeden ne pomni, da bi bil pri nas novi mašnik svoje predstariše poročal in bi bili novo mašo in zlato svatbo skupaj obhajali. Gosp. mašniku pa želimo srečo v novem stanu , katerega so le po velikem trudu in prizadevanji dosegli, kajti lani so bili celó v vojaščino poklicani.
Tlljnicc 1. avg. — 27. dne je bila pri nas volitev
občinskega starešinstva, pri kateri so bili izvoljeni: Fr» Grk m an za župana, — za svetovalca pa Ježef Ko cei in Lorenc Gr km an, vsi tri je posestniki v Tujnicab.
Iz I liana. — Pri volitvi 10. dne u. m. smo dobili
Jakoba Ložarja, posestnika v Mali Loki, za župana^ Jan. Kokalj-a, posestnika v Goropeči, in Jan. Gro-šeljna,, posestnika v Biškah, za svetovalca.
Iz Ljubljane. — ft 3. in 1§. avgust ft S 99!
Kaj neki hočejo „Novice" s tem nenavadnim napisom?
bode si mislil marsikdo naših bralcev, ki še ne vé, da
smo dobili 12. dne t. m. novo ministerstvo. Zato
273
stavimo ta dva zgodovinsko imenitna dneva skupaj: 18. sivom je oogavila
tako
,,umetna" većina državnega zbora
da Ogerska je uže v propadu , Avstrija pa pride
avgust bil je rojstni dan Nj. veličanstva, 12. dne ____________
avgusta pa nam je presvitli cesar dal novo mini- tudi kmalu do tega, ako se ne ustavi regiment magjar s ter stvo.
Dvojno je bilo tedaj veselje, s katerim so vsi av
sko-nemcurske koterije.
Da bo to drugače,
prerokuje nam začas no novo
strijski slovanski narodi, pa tudi vsi tišti nemški spravo- ministerstvo, katero ima pot gladiti drugemu, ki bode ljuboi krogi, ki so do grla siti la,žiliberalnega gospod- vredilo, kar še sedanje ne more. Zato smo se na ie-stva
)
přetekli pondeljek obhajali 49. rojstni dan presvit- tošnji rojstni dan s posebnim zaupanjem obračaii
lega cesarja Franc Jožefa.
Je
pa novo ministerstvo tako
y
da si ne želimo
do
prestola cesarjevega tudi mi Slovenci, ki zahtevamo ie pravico in prav nič druzega kakor le pravico.
boljega? — bode po tem uvodu marsikdo naših bralcev To smo zmirom z besedo in dejanjem izpričevali in po-zopet vprašal. Ni ne — je naš odgovor — al večina slednjic tudi pri volitvah v državni zbor kazali, v ka-
je
vendar taka, da v sedanjem položaji
7
ko
je usta- terega smo volili spravoljubne in pomirljive možé
možé
f
vaška stranka, žalibog! podpirana mnogo let od vlade katerim zvestoba in udanost do prestola vladarjevega in
moč in veljava habsburške monarhije ni jalova beseda. 6001etua zgodovina naše zveze z Avstrijo kaže na vsaki
same
uumu«^ ,	—---o	—
neko moČ dosegla, ki se nikakor tajiti ne dá
in
prihodnji državni zbor tudi še ne bode imel tolike konservativne (naše) več ine, da bi nasprotno stranko strani svojih listin to udanost in žrtvovalnost Slovencev
prezirati mogel, smemo za zdaj zadovoljni biti s ki se nikoli niso uprli svojemu vladarju; na nobenem tem, kakor je grof Taaffe sestavil ministerstvo in cesar bojišci se niso pogrešali Slovenci, ki so kri prelivali za
njegovo sestavo potrdil. To je dvojni vzrok
)
zakaj
v
sedaajem ministerstvu, katero na drugi strani današnjega
čast Avstrije. Zato pa tudi smemo dá
zabtevati, da se
jim
Dcuaujcui míuioici^vu, «.«.wvy ^c*	«„i, kar je narodovega in Božjega, in da jim tujec ali
lista povemo, pogrešamo pred vsem grofa Hohe n war ta, potujcen domačin ne krajsa p r a v i c njihovih. Mi hočemo grofa Clam-Martinica, dr. Riegerja in še druzih iz- mir imeti v domovini svoji in bodemo po vsi svoji vratnih mož. Ministerstvo eno j nega programa more moči podpirali pravično vlado pod geslom cesarjevim :
da po dolgem trpljenji zmaga na-
bode strančarska
nam prinesti se le prihodnji čas strast volivcev, ki so nam nasprotne poslance poslali v državni zbor, se polegla tako, da potem še le pri druzih volitvah dobi nov obraz zbornica poslancev. Sedanje ministerstvo je neka zmés mož konservativne ia vsem narodom pravične, pa ustavaške nemcurske stranke. Al, kakor smo rekli, v sedanjem položaji ni bilo grofu Taaffeu mogoče, druzega ministerstva stvariti. Da pa so usïavoverni Stremayr, Korb-Weidenheim, baron Hor3t stopili v sedanje ministerstvo, je znamenje, da so se odrekli svojemu prejšnjemu principu, kajti ce
„viribus unitis" , čelo :
včeraj dr.
justitia regnorum fundamentum".
(.Slovenski deželni in državni poslanci) ob 11.
B 1 e i we
so
BI e i w
šli
uri dopoldne v deputaciji pod vodstvom
amestovalcu^daj na odpustu bi-
vitezu
Dr.
t a 1 i š č e
vajočega deželnega predsednika g. Kalii
f/i ^uuvuuuvt.	xvdiuuo, a
dr. Schoppiu, da čestitajo cesarju za njegov god
govoril v njih imenu eledec
a
V/
h poslancev karakterizujoče besede: ,,Deželni in dr
žavni posla
y
30
zdaj
v
bi ne bili tega storiti, bi gotovo ves naš grof Falkenhayn in ves naš dr. Praž a k ne bila stopila v tako družbo. In če dalje ozir jemljemo na to, da ministerstvo notranjih oprav, ministerstvo nauka in bo-
goča8tja in ministerstvo financ no še nimajo svojih
slavnostno priliko današnjega god
Ljublj
y
poprijemljejo
Veličanstva
da
"^ j/ilutvv	^uuu J • v vliuauotva y vit
Vase visokorodje, kot zastopnika deželnega predsednika prosijo, čute vedne zvestobe in udanosti našemu naj
>
milostljivejšemu cesarju in gospodu do Njega najvišjega znanja poročati. Slovenski narod ie bil ob vsaceui
ministrov, ampak 10 uiu^, c* o« ««u^ui «« (Leiter) teh ministerstev imenujejo , je to očiten dokaz
možé
ki se začasni namestniki
času trdaa podp
habsburgškemu prestolu in bode to
nekakošaega provizorija, ki bode še le tadaj přestal in bodo na njegovo mesto stopili pravi ministri, ko se bo videlo, kako se bodo v prihodajem državnem zboru vredile stranke. Smatrajmo tedaj sedanje mini-
zmirom ostal
nega slov državnike s veto valst
y
a m
kot
keg
y
kat
--WW-
J
k
d „ daj
topnik
teg
betamo
Nj
f
v e 1.
a 10 j a 1-
i hoćemo
cesar v
p 0 k
in kat
sterstvo le za danico, katera nam naznanja solnce
milejše pribodnosti s Hohenwartom na čelu!
In za tako prihodoost nam je naš presvitli cesar
porok, leti :
1 m a
Četi bod vili
y
S
v s i
y
ônej
êro v Avstrij
moči
oni za p
podpirati v stali in se k
m
y
da bodo zamenite besede
zap p r ot
vel. enkrat resnica
kajti izrek njegov do ministrov uže pred nekimi naredite mi mir med narodi'*
postale: ,,naj bode mir med mojim
yy
y
to je
y
dajte
Gosp
yy
name
d
dež
vsacemu narodu, kar je njegovo, in pa drugi izrek nje-
gov
y
ki ga je te dni objavii „Beri. Tagbl.
u
yy
Jaz
n 1-
deputaciji obljubil, koj poročati povdarjal
predsednika vit. Schôppl je
veličanstvu
y
ter je
slavnoznano lojalnost cele dežele in dobrot
sem samo car avstrijskih Nemcev, temveó tudi vseh druzih narodov césaratva"
Ijivost
fuov -Lij* vel. cesarja, u>u po
čnih zadevah avstrijskih in
prazne
sede
t
ni30
č pa ni rekel o zdaojih
ničesa o
po
m mini
ampak vroče želje pravicnega in mo-
sterstvu ni omenil
Kakor slisimo, je deželneg
pred
sednika namestnik takoj o tej deputaciji narodnih po slaacev poročal Nj. veličanstvu.
(Rojstveni dan cesarjev) je obhajala naša čital lutni"vladař","lahko bilo bi s kratko besedo vse dru- nica 8 sv- mašo Da Rožniku. Vkljub slabému vremenu
/	•	1 I y * I	y	• y #	Ví	• 1	1
ďrega vladarja, katere so gotovo glavni vzrok vsemu temu, po čemur se je jela zdaj predrugačevati nesrečna
bi bil cesar Franc Jožef abso-
vladna sistema.
Ko
gače
al on je konstitucijonalni vladar, ki je prosto
o
Jô
voljno se odpovedal samolastnemu vladařstvu in ustavne pravice dal narodom svojim. Ia teh pravic noče sedaj krajšati narodom, zanasaje se na to, da se jih vsaj poslužujejo tako, da ne delajo samim sebi na škode.
vendar uieležilo maše precejšnje števiio narod-njakov, med katerimi mnogi odborniki citalnični in tudi njen predsednik dr. J. Bleiweis. Pevski mešani zbor čitalniški je pel pri maši in po končani maši zapel ces. himno. — V stolni cerkvi je knezoškof g. dr. Pogačar
Žalibog
y
da večletna žalostna skusnja uci
;
da ni tako! slovesao mašo pel, katere so se udeležih v paradi na-
Silni Nemec je v Avstriji, oholi Magjar pa je na Oger-
pogubni lažilibera-
veiike ve-
čelniki raznih oblastnij.
Na čitalnici je vihrala na-
skem na-3e potegnil gospodstvo lizem je zatirati jel svetinje katoličanov
rodna trobojnica poleg cesarske zastave.
£ine avstrijskih narodov

in z denarnim gospodar-
ob
(.Deželni predsednik g. Kalina) je daroval včeraj
cesarjevem godu 100 gold, za ljubljanske mestne
2Î4
uboge , društvu.
a po 50 gold, požarni straži in veíeranskemu mu začasno izročuje vodstvo ministerstva notranjih oprav,
dr. íStremayera za mioistra pravosodja in
mu
Narodni poslanci deželnega zbora kranjskega so začasno izročuje vodstvo ministerstva za nauk in boga-
18. dne t. m. izročiii prošnjo predsedniku ministerstva
ca s tje
)
generala baron H ors ta potrjuje za ministra
grofu Taaffe-u , naj blagovoli posredovati pri Nj. Veli- deželne brambe, — grofa Falkenhayna imenuje za čanatvu našem cesarji, da se kranjski deželni zbor ministra kmetijstva, — barona Korb-Waidenhaima
razpusti in da se sa pred prihodnjim zborovanjem pa za ministra kupčijstva, dr. Z e m i al k o vs ke g a (Pol-
joaši
nove volitve razpišejo. V svoji viogi se sklicujejo	jaka) potrjuje za^ ministra brez posebnega podroČja in
kranjski poslanci na dva momenta, vsled katerih	dr. Pražaka (Ceha) imenuje za ministra tudi brez
ta zbor ne more dalje legalno zborovati. Prvič so se	posebnega področja, — E. Cherteku, oddelkinema
vršile volitve leta 1877. pod takim krivičnim pri tis-	načelniku v ministerstvu financ, pa izročuje začasno kom, % * J svobodno izraziti, in drugič so svobodnejše volitve v
da se prava volja naroda na Kranjskem ni mogla vodstvo finančnega ministerstva.
državni zbor dokazale, da tista narejena a nenaturna stranka, katera zdaj vlada v kranjskem zboru, nima v kranjskem narodu nobene podloge. Slovenski poslanci
so v javnih sejah 16. in 20. septembra 1878. leta in pozneje avtentično dokazali ogromne nepravilnosti in ne-postavnosti, ki so se godile pri volitvah , a umetna in
Ustavaski tukajšnji časniki ia njim na čela
strašno napadajo novo ministerstvo. Ker čutijo
je ura njihove mogočnosti odtekla
?
da
• ft
jim
y
zdaj
kar divjajo»
Ùa
Uže to je dokaz, da jim je Taaffe štreno zmedel. bi organizirali bojni plan zoper tedanje vlado, sklicujejo ustavaski poslanci svoje privržence iz vseh
V'
v shod 31. dne t. m. v Line. Žalostni „parteitag
9
nemskutarska večina je vzlic temu vse volitve potrdila vsled čeBar je deželnega glavarja namestnik dr. Jan. Bleiweis ta deželni zbor kot nelegalni zbor stig-
žel bo
i
to
peli !
kjer bodo na grobu svojega „liberalizma" jeremijade
Pcmenljivo je tudi to, da shod v Lineu bode v
matiziral. Volitve v državni zbor meseca junija t. 1. so res eklatantni dokaz, da je sedanja veČina deželnega zbora samo fikcija in da v narodu na Kranjskem
niti na kmetih niti v mestnih
gostilnici ,,zum Krebsen"
raku).
in liberalizem tudi gré oČividno rakovo pot.
Rak leze n a z a
Zdaj
nima nobene
podloge, ker
tovo je, da odstop
tudi grof Andrassy na skoku in go
brž
y
ko
8kupinah ni ne jedna osoba te večine v državni zbor iz-
naslednik
Kedar se to
voljena.
Ako
bi „unicum" v ćeli
ta deželni zbor še naprej
Avstriji, ker bi
imel
posloval, bil većino, od ka-
9t
Bog, teke hvalimo
godi
veličanstvo mu imenuj
9
sme Avstrij
£
apeti
o
m

pot
Andras?yem pade tudi T
bomo pisali drugi
tere na kmetih in v mestih nikdo nimasedeža v držav
Nekateri „stattbalterji" sepremenijo: bar. Pino
nem zboru. Iz teh raziogov prosijo slovenski poslanci, Vv'lde iz Trsta v Line, — baron Widman pa iz Linea
da se kranjski deželni zbor razpusti in novi izvoli §re v Virole na podlogi svobodnega in postavnega ali zakonitoga vo-
9
v Trst pride bivši finančni minister
ljenja.
Baron Tauferer, katerega
baron de Pre tis.
Iz Prage.
novih ministrih piše „Pokrok",
— ^«i^« ^ «cv,. v,x,	so kranjski veliko- silo dr. Riegerja, jako ugodno ter pravi: „xa
posestniki volili v državni zbor za poslanca, je_ tudi dobil polnega novega ministerstva se dá uže razvideti, da
prihodnja vlada ne bo strankarska z namenom, da bi
gla
Iz
ne se po
pa
vabilo, naj pride na ustavaški „parteitag" v Line
sam neki misli, da nima „vestes nuptiales" za_ta za- hotela katero koli stranko zadušiti ali na steno pritisniti
, je „Slovane na steno pritiskal". Njeno
geslo ni boj, ampak sprava, pomirljivost, zveza. Za nas Cehe je posebno važno to, kateri možje pridejo na
kotni parlament, če mu ne bodo gospodje dr. Kalten egger, Dežman in dr. Schrey „marschroute" zapovedali.
po
besedah
ki
Gosp.
u
(Dva profesorja Slovenca) morata
kakor

SI.
poroča
iz Maribora na Nemško: profesor tište ministerske stole
ki
80
vwuj^t ^vivvw	■« « m* i vvt « "M J.1V4UU41W • j/* UJ.UOV/1	ti O U UlJUiOtCl Oi\G O vUlU , 0.1 O'J zdaj OO UiCU UltUlđl/L VJ \
dr. Pur gaj gre v Gradec, prof. Mu liner pa celó v ostali. Nadejamo se, da se bode novi vladi posrečilo,
Bregenc na Tirolsko. Na njuno mesto prideta dva Nemca,	notranje državne zadeve v kolovoz pripraviti, na ka-
neki lleil in neki Meli. Zakaj? — to menda vé samo	terem bode mogoče, narode pomiriti in Avstriji sreč minister Stremayr.
še brez ministrov
Toliko požarov imamo zadnje tedne okoli
Ljubljane in na Kranjskem

da
je res groza
Otroci s
nejšo prihodnost odpreti." Tudi „Nar. Listy" pozdrav-Ijajo sicer novo ministerstvo, vendar obžalujejo. da ni
zažigalnicami so res včasih krivi, al tudi odrašeni ljudje
noben slovanski poslanec minister postal, temuč
;
če ni
hadobije vmes
da so zopet le Nemci večino sedežev dobili.
so prenemarni z ognjem
Stajarsko. — 300 delavcev
kakor „Slov. Gosp."
(Na sprednjih nogah kopito, na zadnjih nogali poroča — se je iz spodnjega Drauberga odpeljalo v pa parklje je imela telica), rojena v Rovtah v logaškem Sisek, da se od ondot podajo v Bosno, železnico aelat
ki
okraji in zaklana pri gosp. Fr. Arko-tu v Logatcu je spačeni nožici poslal dr. Bleiweisu kot redko pri
iz
emee
do Sarajeva.
kažen. Ker živinozdravniška šoia ljubljanska ima v svojem muzeji mnogo živinskih spak, prilegla se bode tudi ta zanimiva spaka dobro tej zbirki. Gosp. Arkotu se javno zahvaljujemo za to pošiljatev z željo, naj bi tudi drugi po deželi množili muzej naše šole s takimi nenavadnimi najdbami.
Iz Bosne, — Časnik „Gr. Volksbl." poroča, da od
dne t. m. počenši nihče v Bosni ne sme brez dovo-1 jenja gozdarske goapóske lesa, a tudi drv za kurjavo ne sekati. — 1. avguat je za Bosno pomenljiv dan: 1. dne avgusta lanskega leta je avstrijska armada došla v
dolino Verbas in je tako kristjane boaniške rešila 400-
letnega turškega jarma; Bošnjaki so avstrijako godbo v
Novičar iz domaćih
tujih
dezel.
Dunaja. — Vladna „Wien. Zeit." je iz Mona-
kova, kjer je one dni bival ceaar, prineala lastnoročna pisma cd 12. avgusta, v katerih Nj. veličanstvo imenuje grofa Taaffe a za ministerstva predsednika in
Banjiluki z navdušenjem sprejeli, — in 1. dne letoš-njega avgusta se jim je razglasila postava, da nikdo se ne sme brez dovoljenja dotakniti kakega gozdnega drevesa.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Tisk in založbaí J. Blaznikovi nasledmki v Ljubljani.