284. številka.
Ljubljana, v torek 12. decembra 1899.
XXXII. leto.
Izhaja V8ak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mes<?c 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
Telefon št. 3^.
Blagoslovljena bisaga.
Vlada je predložila poslanski zbornici zakonski načrt, ki nam dobro kaže, kako se pri nas skrbi za milijonarje in kako brezobzirno se siromašnim slojem nakladajo vsakovrstna bremena. Vlada hoče namreč popolnoma odpraviti davek za verski zaklad in vsa dotična bremena natovoriti davkoplačevalcem. Produktivni stanovi, ki že komaj izhajajo, bodo primorani poseči v žep, da nadomeste, kar izgubi država vsled odprave davka za verski zaklad.
Sto let je minulo, kar se je cesar Jožef II. lotil težavne naloge, da izboljša položaj nižje duhovščine, ki mora včasih ljudstvo izsesavati, ker bi drugače ne mogla živeti. Poskusil je to s tem, da je siromašnim duhovnikom zagotovil doklade, za to potrebni denar pa iztirjal od cerkvenih bogatašev, od škofov in imovitih samostanov.
Škofje so seveda branili svoje bisage. V imenu cerkve so ugovarjali novemu davku z vso silo, in če še danes ne slišiš iz duhovniških ust dobre besede o cesarju Jožefu II, niso tega kriva germanizacijska prizadevanja cesarjeva, nego njegovo nasprotstvo večnemu gromadenju premoženja v duhovniških rokah.
Cerkveni dostojanstveniki so začeli ljut boj proti temu davku. Da svojih dohodkov niso po resnici napovedovali, se samo ob sebi umeje. A vzlic temu je ta davek za verski zaklad tedaj znašal 400 000 gold. na leto, doč.m nese danes, ko je cerkveno premoženje ogromno naraslo, samo 292.000 gld !
Po smrti cesarja Jožefa II so cerkveni milijonarji dosegli, da je davek za verski zaklad postal gola formalnost, in šele ko so prišli nemški liberalci na krmilo, so se spomnili, da morajo tudi revni kaplani živeti, ne samo prelaije. V letu 1875. se je zato davek za verski zaklad oživel, v svrho, da se od teh drobtinic, ki padejo z mize cerkvenih milijonarjev, pomore revnim du hovnikom. A škofje so se temu namenu uprli z vso silo. Škofje praške nadškofije so slovesno protestovali, češ, da pomeni obda-
čenje bogatašev na korist siromakom uve-denje pogubnega socializma in komunizma. Budjeviški škof je trdil, da se s tem izpod-kopuje pravna varnost in sigurnost imetja, da je obdačenje duhovnikov-bogatašev na korist duhovnikom-siromakom svojevoljnost in nasilstvo, lvovski rimsko-katoliški škof pa je slovesno proglasil, da je načelo, pomagati siromakom s tem, da se obdačijo bogataši, nenravno, da je to rop.
Da se tega načela tudi danes cerkveni krogi drže, se vidi najbolje iz tega, da hočejo zdaj še zadnje ostanke davka za verski zaklad odpraviti. Tako izvršujejo nauk: „Ljubi svojega bližnjega, kakor sa raega sebe". In taki ljudje se upajo trditi, da imajo s propagiranjem krščanskega socializma resne namene!
Zašli bi predaleč, ako bi hoteli opisati posamezne faze boja mej cerkvijo in državo zaradi obdavčenja blagoslovljene bisage. Ako bi hoteli to storiti, bi morali spisati celo knjigo. V teh bojih se je pojavila taka lakomnost po posvetnem blagu, da se jej ni načuditi. Mej drugim so zahtevali pravico, da jim ni treba po resnici fatirati svojih dohodkov, 1. 1853. so dosegli, da se ne upošteva resnični dohodek iz cerkvenih posestev, ampak samo katastralni; 1. 1863. so izposlovali, da mesto natančnih računov o cerkvenem premoženju polagajo samo kratke računske izvode, katerih resničnosti ni možno preiskati, 1. 1872 so zahtevali, naj se pavšalna štolnina.
Naravno je torej, da so se cerkveni krogi uprli obnovljenju davka za verski zaklad. In ker njihova vojna leta 1875. ni imela uspeha, so se obdavčenci kakor po dogovoru vrgli na to, da ne dajo cesarju, kar je cesarjevega. In res je rečeni davek nesel od leta do leta manj, dočim je cerkveno premoženje raslo od leta do leta. Tako je L 1875. znašalo priznano cerkveno premoženje 260 mijonov, davek pa je nesel 775.000 gld L 1880. je bilo premoženja že 285 milijonov, davka pa za okroglih 200.000 manj; leta 1895. je priznano cerkveno premoženje znašalo že 409 milijonov trej za 149 miljonov več k.ikor 20 let po-
prej, davek pa 292 000 gld, torej 483 000 gld. manj kakor 20 let prej!
Cerkveno premoženje narašča leto za letom najmanj za 12 milijonov, cerkev je torej jeden največjih kapitalistov v državi, in zato nam nikakor ne gre v glavo, čemu naj bi se cerkvenim milijonarjem odpustil neznaten davek, ki ga plačujejo v korist svojim revnim stanovskim tovarišem. Na vse zadnje je tudi reven kaplan prav tako človek, kakor katoliški škof židovske narodnosti v Brnu.
Razlogi, s katerimi utemeljuje vlada svoj načrt, niso piškavega oreha vredni. Preštudirali smo jih natančno in prišli do prepričanja, da nasvetovani zakon nima druzega namena, kakor izkazati cerkvenim bogatašem posebno uslugo, in to na stroške davkoplačevalcem. Vzlic načelu, da naj vsaka konfesionalna združitev sama skrbi za svoje potrebščine, so državni prispevki za duhovščino narasli na letnih osem milijonov gld. Vsled zakona o kongrui iz leta 1898. se ta prispevek še za več milijonov pomnoži, in zdaj se odpravi še davek za verski zaklad. Vsi ti prispevki se plačujejo iz davka na sladkor, na petrolej itd , vse mora krvaveti, samo da se polni blagoslovljena bisaga.
V Rjuhljani, 12 decembra. Srbski liberalci zjedinjeni.
Srbski liberalci so bili razdeljeni v dve frakciji, katerima sta načelovata oportuni-stični Avakumovid in intransigentni R i-barac. Sedaj sta se frakciji ziružili, ne da bi se moglo že danes povedati, kdo je opustil svoje dosedanje stališče. Zjedinjenje liberalcev je velike politične važnosti in vladni listi so ga neizrečeno veseli. Saj ima sedaj vlada zanesljivo večino v skupščini! Ker so radikalci docela desorganizirani, upajo liberalci, da pridobe sedaj večino tudi med narodom, kjer imajo radikalci še vedno največ simpatij in somišljenikov. Združeni liberalci bodo krepka opora Gjorgjeviča, ki se je znal s pomočjo Milana in kralja Aleksandra vzlic vsemu doslej vzdržati, dasi bi kdo dtug že davno izpodletel.
Obravnava proti zarotnikom v Parizu.
Pred pariškim državnim sodiščem se vrši že več tednov obravnava proti Guerinu, Derouledeju in sodrugom radi zarot in punta. Prič je bilo zaslišanih doslej ogromno, a krivda obtožencev še ni dokazana. Vsi se branijo energično in jako predrzno. Policija pa se je izrekla proti obtožencem jako ob-teževalno. Policijsti dokazujejo, da so bile posamezne lige v zvezi, in da so se vršile demonstracije in razne rabuke zistematično. Pri pouličnih kravalih so klicali agitatorji: „Živel kralj! D.ili Brisson! Doli židje! Živela armada! Živel Deroulede!' Klicalo se je tudi: „Vojvoda orleanski nam manjka! Pojdimo v E!ysee!u Piavbarand, šef politične policije, je povedal, da so bile ženske, ki so hotele oprostiti Guerina, svojevoljno zaprtega v takozvanom „Fort Chabrolu" same vlačuge in njihovi prijatelji. Blanc, bivši policijski prefekt, pa je dokazoval, da sta Deroulede in Guerin dobivala denar od rcvalistov. Nekateri priče, ki hočejo obtožence o voboditi, se proglašajo za republi-čane, drugi pa moško naglašajo svoje klerikalno stališče. Obravnava se nadaljuje. Angleži zopet premagani.
Južna Afrika postane menda res grob bojne slave Angležev. Bari so tista skala, ob kateri se morda razbije dosedanji ugl-ed angleške države, ki sa je smatrala za najmočnejšo in najsilnejšo vsega sveta. Dve nični kmetski republiki sta s svojima priprostima, neznatnima vojskama že domalega uničili vojaško avtoriteto ogromne Biitske. Na sprehod — na poučljivo vajo so mislili angleški generali, da pojdejo v Južno Afriko, — a kako strašno so se zmotili! General za generalom je zajet, pobit ali vsaj blamiran, in vsa velikanska, brez primere ogromna armada jim ne more donesti niti jedne večje zmage, s katero bi mogli vsaj za silo pokriti svoje neštete poraze. In včeraj se je raz vedela nova velika zmaga Burov. General Gatacre, ki je imel nalogo preko angleške Kaplandije prodreti črez mejo burske državice Oranje ter se polastiti glavnega mesta, Bioemfonteiiia, — general Gatacre je  bil pri S tormbergu — t. j.
„Rokovnjači".
(Slovanska knjižnica", 89. in 90. „Rokov-njači". Narodna igra v petih dejanjih. Po Jurčič-Kersnikovem romanu spisal Fran Govekar. Tisk. in zal. „Goriška Tiskarna" A. Gabršček. 1899.)
Narodne igre s petjem uspevajo povsod dobro. Pretežna večina obiskovalcev gledališča išče v njem zabave, in prav te igre nudijo jo v obili meri. Tu se ne rešujejo filozofični ali socialni problemi, temveč podaje se slika iz življenja, ki je vsakomur umevna. Tu se ne razmotrivajo nenavadni ali celo bolestni značaji, pač pa se ti stavijo pred oči tipi iz naroda, kakoršne vsakdo srečava v življenju. Gotovo so to prednosti teh iger v očeh onih, ki se bolj zanimajo za dejanje samo, nego za njegov zapletek in razvitek ; bolj za usodo junakov, nego za njihovo karekteristiko. A prav to je tudi vzrok, da večina — zlasti nemških — „narodnih" iger nima prave literarne vrednosti, da, mnoge so povsem prazne in ničeve.
Tem zadovoljnejši in ponosnejši moramo biti Slovenci, da je naša prva narodna igra in prva slovenska izvirna igra sploh, ki je dosegla trajen uspeh — taka, da jo
brez strahu sodimo tudi s strožjim kritičnim merilom. In kako bi to bilo tudi drugače? Saj je Jurčič še vedno oni slovenski pisatelj, ki je skoraj nedosežen v ri-anju našega slovenskega kmeta In delo tega pisatelja, mojstrsko završeno po njega pri* jatelju, takisto izbornemu pisatelju Kersniku, je podlaga Govekarjevi igri „Rokov-njači". Romanu je posneto dejanje, so povzete osebe in njih značaji. — Kar se torej tiče teh točk, je Govekar storil po mojem mnenju jedino pravo, da jih je povzel po možnosti nespremenjene v svojo dramo. Že iz pietete do Jurčiča in Kersnika ni mogel delati drugače.
S tem pa je seveda prišla druga, velika težkoča: dramatizacija romana. V literaturi francoski in nemški je dramatizacija romanov zelo priljubljena; mnogo iger, ki najbolj uspevajo, je nastalo prav na ta način.
Roman je drama pa sta si v mnogem oziru zelo nasprotna, prvi podaje dolgo pripovedovanje in obširno opisovanje dogodkov, druga zahteva, da se ti dogodki vrše naglo pred našimi očmi. In to je težkoča, katera se pri dramatizaciji romana težko premaga. — Druga težkoča je v tem, da se širokost in razteznost epične povesti utesni v krat-kost in jedrnatost dramatičnega dejanja. Pri tem se ne sme opustiti nič znameni-
tega in odločilnega, ker sicer trpi zveza in namesto dejanja dobimo „slike".
Govekar je storil prav, da je v knjigi črtal napise dejanj, s katerimi jih je dram. društvo z< znamovalo na gledališkem listu — kar se mi je zdela nekaka degradacija dejanj v „slike". Dejanja njegove drame so istinito Čini drame, jedno se razvija in sledi iz druzega, podajejo nam osnutek (dispozicijo), zapletek in razvitek igre po strogih dramatičnih zakonih ter nikakor niso le vspored slik, ki bi bile med sabo le v rahli zvezi. Skratka: Govekar je izbral s srečno roko vse za dramo važne momente in jih zvezal v celoto. Z uporabo ideje in deloma dialogov v romanu je stvaril delo, ki je zase enotno in umetniško.
Lepo število nemških narodnih iger poznam, a priznati moram, da od onih, ki so sestavljene po romanih (in teh je večina), mi ne ugaja ni jedno v dramatičnem oziru tako kakor to naše delo.
Navdušenje, s katerim je bila drama sprejeta, je bilo torej opravičeno, in preverjen sem, da sprejmo rojaki tudi knjigo »Rokovnjači* tako*
Naš čislani pesnik Aškerc je dal daška temu navdušenju v svoji kritiki. Ker so bili „Rokovnjači" uprizorjeni kratko po Schillerjevih .Razbojnikih", in ker je dejanje v nekoliko podobno, — umemo,
da je videl v njih zmago nad nemškim delom. Vender ta sodba ni prava, in to v dveh ozirih. Znana mi je vsa zgodovina „RokovnjaČev\ in vplival sem kolikor toliko nanje. A nikdar ni bilo Govekarju najmanje na mislih, da bi v kateremkoli oziru se oziral na Schillerja. „Rokovnjači" so nastali, kakor da bi sploh „Razbojnikov14 ne bilo na svetu. Dvomim tudi, da bi Jurčič pri spisovanju svojega romana mislil kdaj na Schillerjevo dramo. Snov mu je podala naša zgodovina, in da je to snov uporabil v roman, mu je zadoščala njegova bogata pesniška domišljija. — Ako torej le zunanja, nebistvena sličnost zavede koga v misel, da so bili „Razbojniki" vzor „Ro-kovnjačem", je v veliki zmoti.
Upoštevati pa moramo tudi povsem različna namena teh dram. Schiller je v svoji mladostni navdušenosti podal igro, katere namen je označil motto: ,in tyran-nos"; in francoski revolucionarci so jo tudi smatrali za tako tendeciozno delo, ker so ga imenovali častnim državljanom republike. — Umevno nam je to iz onih žalostnih razmer pred veliko francosko revolucijo, a tudi iz osebnih razmer pesnikovih, kateremu je vojaška šola zatirala vsako svobodo in vsako pesniško delovanje. .Razbojniki" so elementarni izbruh genija, *sJv^V" zato pretirani v besedi in nazorih.
na angleških tleh —docela potolčen in korenito premagan. 10. t. m. zjutraj je hotel Gatacre zgrabiti okoli dve milji od Storm-berga stoječe Bore in jih nenadoma pobiti. Angležev je bilo okoli 5000, Barov okoli 3000. Jedva pa se je Gatacre približal Barom, so ga začeli Buri bombardirati od vseh stranij z granatami, okoli in okoli so grmeli na prestrašene Angleže smrtonosne puške in spretna burska konjica jih je zgrabila sedaj spredaj, sedaj od strani. Angležiso bežali, a izgubili so v bitki: 18 častnikov, 19 mož, ki so bili ubiti ali ranjeni, 5 9 6 s o jih Buri ujeli ter jim vzeli jeden top. Gatacre se izgovarja z neugodnim bojiščem in s slabimi obvestitelji, toda njegov poraz je vzlic vsemu največje važnosti za nadaljnji razvoj vojne.  V severni Kaplandiji so se dvigali že sedaj Anfrikanderji poslej, po tej bitki pa mora nastati splošna ustaja. Na lastni zemlji so bili tepeni Angleži, kaj jih čaka šele, če se jim končno vendar-le posreči prodreti na sovražnikova tla! — Tudi pred Kimberlevem stoje" stvari slabo za Angleže. Lord Methuen je odrezan proti jugu docela in nazaj ne more več. Preostaje mu torej le dvoje: ali zmagati ali pa udati se.  Umakniti pa se ne more nikamor. V Natalu Angleži še vedno ne morejo preko reke Tugele. Ladvsmith še ni osvoboden, in Buri ga oblegajo neprestano. General Buller se ne more premakniti, vse stoji, le slava Burov narašča vsak dan! Angleške grozovitosti v sedanji vojni. Haarlemski „Courant" je nedavno poročal, da so Angleži v Južni Afriki pomorili 300 ujetih Burov.   Mnogo Burov pa so pohabili. Tudi bruseljski „Soir" poroča tase grozovitosti.   Da so angleški konjeniki po-bodli s sulicami več Burov, ki so se hoteli udati, potrjujejo vsi Buri, ki so ušli. Nemec Fritz Goldmann, ki se je pridružil Burom, poroča: Napad suličarjev se je pripetil toli nenadoma, da nismo imeli časa ustreliti.   Moj brat in jaz sva se vrgla na tla ter  se  delala  mrtva.   Malo  proč od mene je stal tovariš s puško v roki. Angleži so zahtevali, naj odloži puško; to se je zgodilo, potem pa sta ga prebodla dva suličarja.   Neki  drugi jezdec je predrl ranjenca, ki je proseče dvignil roko. Moj konj je stal poleg naju. Dejal sem bratu: „Sedi nanj zajedno z menoj, da pobegneva!" In res sva planila  na  konja,  toda brat je padel doli in mi zaklical:  „Beži sam, jaz se hočem vleči med mrtvece! Ker je drlo nad me več suličarjev, sem s težkim srcem pustil brata in ubežal. Ujeti Nemci in Ho-landci poročajo, da so Angleži pri Elands-laagtu vse ujetnike in ranjence oropali. Pri omenjenem nenadejanem napadu suličarjev na 90 Nemcev in Holandcev so vrgli burski vojaki svoje puške proč, toda ujeti   transvaalski  višji  uradnik Sausen-thaler je  pod  prisego  izpovedal,   da je stotnik suličarjev zaklical jezdecem: „Kili (pobijte) the Buggers!" in jezdeci so suvali in prodirali med Bure ter pobodli  vse do zadnjega.   Zares,  evropski kulturi delajo Angleži v Južni Afriki veliko čast!
„Rokovnjači" pa so se rodili pod vse drugačnimi razmerami, oni niso imeli ni-kakoršnih tendencioznih namenov, oni so hoteli podati le slovensko „narodno igro s petjem", torej dramatično obliko, ki je kar največ mogoče oddaljena od vsake smeri, ki ima še drug namen poleg dramatičnega. Tipi v „Rokovnjačih so pristno slovenski, in dejanje se vrši vseskozi na domačih tleh. V nedavno izšli knjižici „Rokovnjači" je obdržal dramatizator bistveno nespremenjeno ono dejanje, ki se je prikazivalo že lani štirikrat zapored pri docela razprodanem gledališču. Predelal pa je docela IV. dejanje, čegar sedanja prva polovica je nova ter prinaša pretresljivo smrt dovtip-nega Mozola, izdajice Rokovnjačev, sedanja druga polovica pa je nastala z združitvijo in krajšavo prejšnjih dveh polaktov, ka-žoče življenje v rokovnjaškem taboru, napad na Francoze (nov prizor) in osveto Nandeta nad Vemazzem.
Seveda pa je pisatelj poleg tega še marsikaj opilil tu in tam ter izdelal vse prizore skrbnejše. Bistveno pa so ostali „Rokovnjači" tudi v književni obliki nespremenjeni.
In tako sem uverjen, da bodo i »Razbojniki" in „Rokovnjači" v lepi harmoniji vladali še dolgo vrsto let na našem odra. Da pa nam bodo „Rokovnjači" priljublje-nejši, o tem ne dvomim, saj so — naSi!
O—I.
Dopisi.
Izpod Ratitovoa. Čudili smo se zlob-nosti dopisnikov .Slovenskega Lista", s katero napadajo spoštovanega g. selškega župana, da je sestavil prošnjo zaradi lova na poljedelsko ministrstvo.   Mislite li, da selski g. Župan zavratno dela, kakor vi, ki ste ga Sli tožit na deželni odbor zaradi ceste na Radno?  Ko je prišel deželni inženir, ste se poskrili, in ko so Vas, gosp. Demšar, poiskali, niste vedeli odgovora dati g. inženirja.   Seveda, boli Vas, g. Demšar, Vas, krščanskosocialnega politika, da nima Vaša česenska in železniška konzula ošta-rije, da bi Vi potem tem boljši „gšeft" delali z svojim vinom. Boli Vas tudi, da niste župan postali, ker potem bi bila Vaša žetev popolna.   Vsi Vaši naklepi in za vratni napadi se razbijejo nad možatostjo in vztrajnostjo selškega g. župana, in da ljudstvo še vendar več njemu verjame, kakor Vam hujskačem, ki niste še nič druzega napravili kakor sovraštvo in razpor v selški ob čini in v železniški, in to samo zaradi svoje   koristi  pod   plaščem krščanskega socializma — to Vas boli, kaj ne? Pove dano Vam bodi tudi, kakor smo zvedeli od odbornika g. Fr. Tavčarja,  da je dotično pritožbo na poljedelsko  ministrstvo sam bral, in Vam je on tudi že večkrat povedal, da je bila popolnoma v tem smislu sestavljena, kakor je bilo v občinski seji sklenjeno. Le nikar ne slepite ljudij, kateri Vam čez dalej manj verjamejo, in nikar se ne dajajte za pomočnika kmetskega stanu, ko še niste nič druzega naredili, kakor to, kar Vam koristi.   Lepo znate za kmeta skrbeti, ko mu v Vaših konzulah v Železnikih   in  na  Češenci  raznovrstno blago mnogo dražje prodajate, kakor se dobi v druzih prodajalnicah, in da samo pri 1 kg kave 30 kr. več dobička iščete, kakor je to drugod. Manufakturno blago vsak kroš-njar ceneje prodaja kmetom, kakor pa Vaša krščans vosocialna štacuna, zraven so vse te katoliške štacune v besedi silno proti Židom, razno blago si pa po največ od Nemcev in Židov  dobavljajo.   Ko   bi se g. dr. Krek enkrat potrudil  ter pregledal po vseh njegovih konzulah po deželi, videl bi, da so ravno njegove konzule najboljši židovski odjemalci, in razaih naših narodnih nasprotnikov, ter bi mogel priti do prepričanja, da je to sam humbug. kateri se vganja   z  gospodarsko   organizacijo. Da, prišel bi tudi do prepričanja, da se nesebično trudi za druzega žep, iz katerega pa ne pride za narodne namene niti belič.
Kmetje v železniški in selški okolici so že začeli spregledovati, da nimajo od teh katoliških konzul prav nič dobička, temuč da so še na škodi, in da so pri druzih trgovcih bolj solidno in tudi z boljšim in cenejim blagom postrežem. Osobito se menda sodarji pritožujejo čez češensko konzulo, ker si preveč vračunava od vsa-cega sodca, in mnogo jih je že isti hrbet obrnilo ter na svojo roko prodajajo in spre-vidijo, da veliko boljši izhajajo kakor pa z zadrugo. Sprevideli so, da vse to ni druzega, kakor ljudstvo podjarmiti, da bi ga potem nekateri sebičneži v svoje politične namene izrabljali.
Poseben znak te katoliške organizacije je tudi to, da kakor hitro so ta kuga v kraj zanese, samo sovraštvo in prepir rodi, ker, kdor se jim ne ukloni, tega hočejo z vsemi sredstvi uničiti. Kakor se sliši, vladajo v okolici češenske in železniške konzul prav prijetne razmere, tako da že navadni, pripros i kmetje preklinjajo ta društva ter pravijo, da je društva sam hudič napravil, ker toliko nesloge, sovraštva ni kmalu vstani kdo drugi napraviti kakor ravno te konzule, po drugi strani pa tudi ljudje vidijo, kaka velika sebičnost vlada pri kolovodjih teh društev, ki niso iz prepričanja krščansko-socialni, temuč so iz prepričanja sebično socialni, ker s tem se dela gšeft in se ljudstvo bolj na uzdi drži.
Letošnje leto so prašiči silno v ceni padli, tako da Poljanska dolina ne ve kam ž njimi. Tudi po naši dolini se to občuti, seveda konzule so za pomoč kmeta, in klerikalci bodo vse kmete obogatili narobe. Konzule v Idriji in raznih druzih krajih so menda mnogo vagonov židovskega špeha dobile z Ogrskega, to je menda tudi krščansko-socialno, mej tem, ko so popred trgovci in krčmarji, pokupili od domačih ljudij Speh
meso ali prašiče, po visokih cenah, in ker jim nikdar ni na misel prišlo z Ogrskega si naročati Speh, to je bilo pa liberalno, ta dva je treba uničiti, kaj ne gospoda v „Katoliškem doma".
Tudi v Selcih ustanovilo se je kon-snmno društvo, kjer je bila cela precej velika vas dosedaj vedno složna, bodisi pri volitvah, ali kjer si bodi, kjer niso menda poznali razprtij med seboj, tudi doli so toliko časa ruvali g. Demšar in tutti quanti, nekaj tudi g. dr. Krek, da so dobili par mož na svojo stran. Posebno se je trudil in se še trudi neki g. oštir, ki je bil že vse. Očitalo se mu je nekdaj, da je liberalec, brezverec, sramotilec duhovščine, kar mu pa ni vzelo dr. Krekovega zaupanja. Zdaj naenkrat, na starost po vseh svojih neuspehih, katere si je sam zakrivil, prišel je mož do prepričanja, kaj ko bi pa jaz tudi postal krščansko socialen, na ta način bi pa znabiti meni gostilna lahko veliko dobička dala. Gospodu Demšarju je bilo prav, ker je dobil s tem odjemalca za vino.
In zakaj so doli v Selcih konsumno društvo osnovali? Samo iz sovraštva do gospoda župana in do druzih mož, kateri nikakor ne morejo verjeti sebičnežem iz Če-šence, in tem se je napovedalo s konsum-nim društvom uničenje. Poglavitno je zaradi tega, da bi gotovo za naprej g Demšar pri občinskih volitvah g. župan postali in potem bi g. Demšarju šele popolnoma pšenica cvetela, a mislimo, da se še ne bode tako hitro pustila selška občina njemu za nos voditi.
Čudno se nam zdi, ali ima znabiti železniška konzula mesarski obrt, da sme prašiče klati, kakor oštirji, in da smejo še zmirom razne žgane pijače imeti, ter ga menda, kateri so bolj zanesljivi kar provi-zorično zamašenega vun nosijo. Tudi v če-šenski menda še zmirom ta zanesljivi popivajo, mej tem, ko se drugim, ki niso popolnoma zanesljivi ne dobijo. Česenska konzula se je menda tudi s sladkorjem založila, seveda ne doma, to je pred davkom, in neko židovsko žganje so tudi menda dobili pri enemu odborniku, kateri je pa potem kazen na svoje ime prevzel.
V resnici, lahko je ponosna gospoda katoliške organizacije na svoje plodove, kateri jako bujno pomagajo uničevati kmeta A poštenosti in možatosti se bode ljudstvo tudi naučilo, ko se ga navaja na same zvijače, sovraštvo in škodoželjnost.
Ker ni bilo v nobenem klerikalnem listu objavljena znamenita klerikalna poroka, mislimo da se sme objaviti v Vašem liberalnem listu, da se je g. konzule ali poslovodja Jerni Kemperle doli v Selcih poročil s silno klerikalno gospico Ano Demšar. Ipse.
Izpred celjskega sodišča.
Krajevni ogled v zadevi dr Ravniharja in Žimniaka je izkazal absolutno nemo gočnost, da bi se ob govorici z navadnim glasom v tej daljavi z a -mogla čuti in razumeti le jedna besedica. Govornika bi morala močno povzdigniti svoj glas in upiti posamezne stavke, da bi se z okna Paverjeve hiše razumele izgovorjene besede ali pa logična zveza istih, kakor to tako decidirano trdita priči. Za močno vpitje pa govornika nista imeia nobene potrebe in nobenega vzroka. — Dne 6. t. m. se je nadaljevala razprava na okrajnem sodišču. Žena pretepajočega se junaka ftihe je seve doslovno potrdila izrek svojega moža, češ, da ji je le-ta takoj po storjenem činu pripovedoval in ponovil inkriminovane besede. Vodja stražnikov Zintauer, to je tisti mož, o katerem je „Tagespošta" pred nekaj dnevi brzojavno poročala tendenciozno vest, da je ob aretovanju slovenskih (!) potepuhov zadobil težko telesno poškodbo, med tem ko si je le po lastni neprevidnosti nogo zvinil, izjavi, da je pred Žimniakovim stanovanjem stalo le kakih 30—40 ljudij, ki so se pa čisto nedolžno mej seboj zabavali in smejali. On ni prav nobenega policaja tam videl. Ljudje so se pa radi tega smejali, ker so se, kakor so mu pravili — gospice Žimniakove zaničljivo smejale, in ker je gospod ženin „fige" kazal in je to dalo povod demonstracijam. Jednako izpovedbo odda skli-cevaje se na svojo službeno prisego, policaj KaliSnik, češ, da so ljudje radi tega demonstrovali,   ker  je  ženin na
okna stal in napravljal zaničljiv obraz. Radi tega ga je on (stražnik) tudi pozval, da se mora odstraniti od okna, Česar pa ni hotel storiti. — Demonstranti so torej od kolodvora sem skozi več krivih ulic na tanko videli, da se gospice Žimniakove na oknu stanovanja zaničljivo smejejo, in da gospod ženin „fige* kaže, zato so razjarjeni prihrumeli pred stanovanje, tukaj razgrajali in gospice dejanski inzultovali, končno pa s policijo vred zahtevali, da se morajo one odstraniti od oken! Res čudne instrukcije morajo imeti naši policisti, da morajo on^ smatrati krivimi, kateri so napadeni, in da morajo napadalce vzeti v varstvo. Seve veljajo te instrukcije le za celjske barabe nasproti Slovencem. — Na predlog dra. Kra šovca so se prečitale iz drugega kazenskeg < akta izpovedbe prič, zlasti orožnikov, kateri so nastanjeni nad Žimniakovim stanovanjem Te izpovedbe zlasti one orožnikov bo bile uprav uničujoča obsodba postopanja celjske policije. Brez vsakega povodi je  množica  prihrumela  pred   stanovanj.-kjer je začela  razgrajati,   žvižgati, vpiti, tuliti in s palicami pretiti    Gospine Žim niakove so vse prestrašene pritekle k oknu kjer so mirno in dostojno opazovale demonstracijo.   Na oknu ni nihče niti z besedico   niti  s  kakim   dejanje m provocira 1.   Med  množico je bil' več  policajev,  kateri  se  p** niti najmanje  niso  prizadevali nare diti mir, dasi so demonstranti za čeli okno ometavati z blatom Pa<T pa je policija zahtevala od gospic, da se morajo odstraniti od okna   Med s drgo je bil tudi zloglasni Oechs. Orožnika sta med policaji prav dobro opazila Z i nt auerja, kateri se pa ni ganil, da bi napravil mir in red. Demonstracija se je vršila pri belem dnevu ob polu 11. ur predpoldne ter je trajala več ko četrt ure. Orožnika sta v polni službeni opravi nav-lašč čakala na kapucinskem mostu, pričakuje", da ju bo policija morda klicala na pomoč.   Toda tega ni bilo treba, ker policija ni niti z besedico zavračala izgrednikov. Orožnika sta se čudila, da policaji, ponajveč dosluženi vojaki, ne ved' kdaj in kako morajo postopati napram iz grednikom Na to sodnik proglasi razsodbo po kateri je bil g. Žimniak radi zadnje ime novanega  čina   vsake  krivde popolnoma oproščen, ker se je sodišče o res ničnosti  njegove  trditve,   da so namreč izgredniki razsajali „pod asistenco policije", v vsakem oziru prepričalo; nasproti temu pa je sodiSče g. Žimniaka in g   drja   Ravniharja radi prestopka po § 496. kaz zak. krivima spu-znalo ter obsodilo prvega na 30 gld., druzega na 10 gld. denarne kazni   Ta rek utemeljuje sodišče s tem, da se je iz izpo-vedeb Rihe in Paverja prepričalo,  da sta imenovana gospoda z ozirom na policijo v resnici rabila besede „Gesindel" in „par-teiische Bagage". — Kdo je v tej kazenski zadevi zmagal ali od policije preganjana gospoda, ali policija — ni težko uganiti. Svetovali bi celjski policiji, da se v prihodnje pri enakih slučajih spominja reka: si tacuisses . . .!
„Luč ubožcev."
(Dalje.)
Izraz „prižigati električne žarnice" se v tem slučaji do cela prilega, dočim se pri sedanjih žarnicah napačno in neopravičeno uporablja, ker pri teh zadošča, da se stikalo na steni oziroma tudi na okovu žar-ničnega ovratnika zasuče in tako tokov krog sklene.
Evo! Vžigalice bodo ohranile z ne avtomatičnimi Nernstovimi žarnicami svojo staro veljavo. In Ciril-Metodova družba je glede svojih vžigalic lahko brez skrbij; seve jih bodo vporabljali le revnejši narodnjaki, ker leti si bodo z ozirom na svoje „gmotne razmere" nabavljali te priproste Nernstove žarnice; premožnejši Slovenci pa ne bodo „prižigali" novih žarnic, ker njih stanovanja bodo v XX. stoletju krasile Nernstove žarnice z avtomatičnim vžigalom; (seve, če nam prihodnost ne bo prinesla, še predno bodo prišle Nernstove žarnice v splošno vporabo, kaj boljšega ter še praktičnejšega in cenejšega).
Neavtomatične svetilke Nernstove so jako priproste in po obliki slične navadnim žarnicam. Njih cena je nizka; poleg tega se pa pri poškodovanji oziroma izrabi žareče telo lahko zamenja z novim locnjem,
ne đa bi pri tem bilo treba zavreči podstavek in „hruško", jednako kot se zamenja pri petrolejki stenj, dočim so dragi deli i nadalje dobro vporabljivi.
V mnogih slučajih so pa električne žarnice pritrjene na mestih, katera so težko pristopna ali pa sploh nepristopna; že iz tega vzroka, mnogo pa tudi zbog konkurence sedanjim žarnicam, katere se lehko s stikalom vžare iz poljubne daljave, misliti se je moralo takoj na samovžigalne žarnice. Ia ta avtomatični vžigalnik je jedno-staven. Tenka platinska žica je ovita na porcelanasti cevki tesno ob žarečem telesi. Tok gre najprvo po platinski žici, katero užari in tako posredno ogreje žareče telo v toliko, da postane le-to prevodno. Z žarečim telesom (locnjem) je staknjen v glavni tok elektromagnet; ko se žareče telo v toliko zgreje, da postane prevodno, tedaj magnetizira glavni tok, ki gre sedaj po žarečem telesu, ta elektromagnet, kateri potegne kotvico nase in tako prekine tok v platinski žici (v vžigalu).
Razvidno je pač, da je ta mehanizem jednostaven, in se ga najlažje namesti v podstavku električne svetilke. Seve so samovžigalne žarnice mnogo dražje nego žarnice brez vžigala. Iz popisa razvidno, sestoji ves mehanizem iz elektromagnetičnega stikala in vžigala (platinska žica).
Stikalo je trajno in ceneno, dočim je vžigalo manje trpežno in vsled platina precej drago; vendar pa ima, če postane nerabno, še vedno dve tretjini prvotne vrednosti. Izdelovatelj pa upa, da bo kmalu mogoče nadomestiti dragi platin s cenejšim materialom jednakega učinka.
Cenjeno je približno, da nabavni stroški nadomestnih delov, tedaj vžigalnega in ža-rečega telesa, za uro vporabe ne bodo višji nego so stroški, katere ima konsument za isti čas vporabe pri navadnih žarnicah.
Oglejmo si takorekoč najvažnejši dejstvi, ki pač odločujeta pri vporabnosti in ceni električne razsvetljave; menim pač: vporaba električne energije in pa trpežnost električnih žarnic.
Naša sedanja žarnica ima to zlo, da povprečno potrebuje precejšnjo množino električne energije: in to je tudi vzrok, da delajo električni razsvetljavi druge razsvetljave (plinova, acetilenova itd.) precej občutljivo konkurenco, če tudi le-te nimajo tistih odličnosti, nego jih ima električna luč. .(Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubi] a ni, 12. decembra
— Osebne vesti. Namestniški kon cepist v Gradcu g. dr. Ivan Žolgar je imenovan ministerialnim koncipistom v naučnem ministrstvu.
— Samo za gospode! To pikantno opazko čitamo na tiskanem vabilu k „duhovnim vajam gospodov kongreganistov", katere vaje se vrše od 10. do 17. t. m. v kapeli sv. Jožefa pri oč. Jezuitih. Udeležiti se smejo teh „duhovnih vaj" samo tisti, ki se izkažejo z vabilom. Količkaj znani liberalci seveda niso bili povabljeni na te „duhovne vaje", prirejene „samo za gospode", pač pa je bilo povabljenih jako mnogo uradnikov. Samo za gospode. Ta pikantni pristavek bo pač privabil marsikoga v kapelo sv. Jof.efa, ki sicer Jezuitov ne ljubi in ne spoštuje nič več, kakor zaslužijo.
— Značilno imenovanje. Na državni ljudski šoli v Trstu je imenovan voditeljem trd Nemec, Adolf Brunnlechner, doslej učitelj v Aflencu na Gornjem Štajerskem. Mož ne zna ne slovenskega ne laškega jezika, in je vendar sposoben za voditelja šoli, katero obiskuje poleg 195 nemških tudi 279 slovenskih in 519 italijanskih otrok.
— Pevska zbora „Glasbene Matice" sta sklenila, da priredita o binkoštnih praznikih koncert v Zagrebu. Dogovori in priprave so v najboljšem tiru. Zanimanje je že danes veliko. Pevke in pevci se vabijo, da pripomorejo društvu z mnogoštevilnim pristopom dejanski izvesti to lepo idejo, ki mora dvigniti ugled naše „Glasbene Matice" še višje, kakor ga že itak uživa po zmagoslavnem izletu na Dunaj. G. Hubad stori vse, da nastopita pevska zbora pri bratih Hrvatih častno, posebni izletni odsek pa bo vodil potrebne priprave. V soboto večer sta imela moški in ženski pevski odbor skupno sejo v to svrho.
— Numerirana izdaja Prešernovih poezij. Pri tvrdkah Fed. Bamberg in Lav.
Schwentner se je naročilo doslej le bliza 400 naročnikov na krasno, ilustrirano izdajo PreSernovih poezij. Na to opozarjamo PreSernove čestilce, da ne pridejo prekasno s svojimi naročili! Izide namreč samo 600 iztisov!
— Prešernov spomenik v Ljubljani.
V včerajSnji Številki naSega lista priobčili smo imenik onih gospodov, kateri bodo razsojali konkurenčne načrte za PreSernov spomenik. Po neljubi pomoti izostalo je ime jurorja g. c. kr. višjega inženerja Franca Pavlina — kar se s tem popravlja.
— Cena svinjine v Ljubljani. PiSe se nam: V „Laibacherici" smo brali tedni, da je v Ljubljani svinjina po 39 kr. klg. Ker se ta cena jemlje za podlago pri ra-čunjanju odškodnine, katero daje država za svinje, vsled kuge zaklane, smo pač radovedni, od kod dobiva vlada taka napačna poročila o tržnih cenah, saj je vsaki kuharici znano, da se po 39 kr. kilo svi njine v Ljubljani ne dobi. Ker je povprečna cena svinjine v Ljubljani po 48 do 50 kr. kilogram, so dotični lastniki vsled kuge poklanih prašičev pri vsakem kilogramu za okroglih 10 kr. prikrajšani. Potrebno bi bilo torej, da se merodajni krogi o pravi tržni ceni svinjine v Ljubljani čim preje do dobrega informirajo.
— „Slovensko trgovsko pevsko društvo" prosi vse svoje gospode pevce, da se v četrtek, dne 14. t. m. pevske vaje sigurno udeleže. — Danes je pevska vaja zavoljo ovir izpuščena.
— Z Bleda se nam piše: „Banka Slavija" je darovala gasilnemu društvu na Bledu za uspešno omejitev požara v Zasipu 10 gld.
— Pevsko društvo „Kolo" v Trstu priredi v nedeljo 17. decembra v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti" ob 8. uri zvečer koncert.
— Porotne obravnave. Pri prvi obravnavi, ki se je včeraj vršila pri tukajšnem deželnem kot porotnem sodišču, bil je 37 let stari posestnik Alojzij Ažbe iz Dolenčič v škofjeloškem sodnem okraju obtožen hudodelstva uboja svoje lastne žene. Obdolženec, precej imovit, a pijači in igri udan posestnik, ki je dovršil oidi par latinskih šol, živel je že več let v prav slabih odnošajih s svojo ženo Frančiške, kajti tudi le-ta se je zadnji čas udala pijančevanju, vsled česar je seveda nazadovalo gospodinjstvo, in so nastali večni prepiri med možem in ženo. KO je meseca septembra na žalosten način umrla Ažbetova mati Marjana, so se odnošaji med možem in ženo še znatno shujšali in je žena popivala vedno bolj. Razven tega pa je tudi obdolženec začel z ženo še surovejše ravnati in jo pretepati. Vrhunec pa je doseglo to surovo ravnanje dne 5 novembra. Bila je ravno nedelja in v hiši so sedeli domači skupaj pri mizi. Žena bila je zopet precej pijana, mož pa jako razburjen Žena skregala se je z deklo ter jo, preteč jej z nožem, podila iz hiše, na kar je dekla Marija Tavčar v resnici odšla. To je razjezilo obdolženca, in ko je žena kmalu potem šla v hlev. zagrozil jej je: „Če dekle do večera ne bo nazaj, bo to tvoja smrt!" Vračajoč se iz hleva, padla je žena, kar jej je mož zopet očital, a ona je dejala: „Bo pa takrat drugače, kadar boš deklo vzel!" Mož je na to skočil za ženo, jej zadal par klofut ter je še potem na tleh ležečo z vso močjo suval z okovanimi čevlji v hrbet. Potem jo je pustil v spodnji hiši in se ni več brigal za njo. Po noči okolo dveh prišel je obdolženec klicat hlapca in pastirja, ki sta tudi videla gospodinjo v hiši ležati. Ažbe je svoje dejanje sprva tajil, potem pa v polnem obsegu priznal ter še pristavil, da se je žena nekaj dnij poprej tudi sama poškodovala, ko je padla po stopnicah. Pri obdukci.i našla sta zvedenca mnogo poškodb; desni laket je bil razpahnjen, lopatica pa dvakrat zlomljena in zlomljeno je bila tudi troje reber. Nekatere poškodbe so bile smrtne in so tudi vprozročile smrt poškodovane. Ažbe bil je hudodelstva uboja svoje žene krivim spoznan in obsojen na šest let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 5. novembra vsakega kazenskega leta. — — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 34 let stari železniški delavec Josip Jeglič iz Dovjega, obtožen hudodelstva uboja. Zvečer dne 6. novembra bilo je nekaj fantov v krčmi Janeza Janše v Dovjem, med drugimi tudi kmetski fant Jože Pogačnik in obdolženec. Pogačnik začel se je
Šaliti ter je tudi Jegliča nekako vojaSko ko-mandiral. Vsled tega skregala sta se in sprijela, a ko ju je gostilničar odpravil iz sobe, napadel je obdolženec Pogačnika v vezi z nožem ter ga dvakrat zabodel v prsa. Ranjenec bežal je kakih sto korakov daleč, potem pa se je nezavesten zgrudil in kmalu umrl. Jeglič, ki priznava dejanje, in ki je bil zaradi tepeža že petkrat kaznovan, bil je obsojen na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 6. novembra vsakega kazenskega leta.
— Poskusen ulom. Danes ponoči sta dva tatova s ponarejenim ključem odprla vezna vrata v Kolodvorskih ulicah št. 16, in sta skušala ulomiti v branj arij o Valentina Sitarja. Leta je prišel ravno domov in zasačil tatova, ko sta ravno z vetrihom odpirala branjarijo. Tatova sta zbežala Govorila sta laško in slovensko, jeden je bil na jedno oko slep, drugi pa je imel na licu po-dolgasto prasko. Odkurila sta jo najbrže proti Trstu. Stara sta bila 20—25 let.
— Zdravje v Ljubljani. V zadnjem tednu, to je od 3. do 9. t. m. bilo je v Ljubljani živorojenih 31 otrok, mrtvorojenih 7, umrlo pa je 16 oseb, izmed teh 8 v bolnici in od teh 8 je bilo 6 tujcev, tako da je v za d njem tednu umrlo le 10 oseb. ki so bivale v Ljubljani. Tako ugodno Še ni bilo zdravje v nobenem tednu, kakor v pretečenera, dasiravno je sedaj vreme za zdravje tako neugodno.
— Na semenj dne 9. decembra je bilo prignanih 380 konj in volov, 108 krav in 41 telet skupaj 529 glav. Radi slabega vremena bilo je malo živine na semenj prignane in je bila tudi kupčija slaba. Vendar pa je prišel neki žid z Morave vole kupovat, in je s tem kupčijo z voli nekoliko povzdignil.
* Sneg v Zagrebu. Od četrtka na dalje je padal v Zagrebu tako dolgo sneg, da tram\vay ni mogel več voziti, in da je pasaža v nekaterih ulicah docela onemogočena. Tudi južno od Zagreba je snežilo zelo, ker imajo vsi iz Reke v Zagreb vozeči vlaki velike zamude.
* Cecil Rhodes v — kletki. Veliki sovražnik Burov Rhodes je oblegan v Kimberlevu in Buri so razpisali na njegovo glavo veliko nagrado. Sklenili so baje, ako ga ujamejo, da ga zapro v kletko in ga pokažejo narodu v Bloemfonteinu in v Pre toriji. Seveda ima Rhodes velik strah, kajti gre mu za — vrat!
* Španski anarhisti so vrgli 10. t. m. v gledališču v Murciji bombo. Nastal je požar, ki je upepelil vse poslopje. Ljudem se je posrečilo uteči. Pogreša pa se en gledališki delavec, njegov tovariš pa >je bil težko ranjen. — V Santanderju pa se je pripetila v nekem skladišču s smodnikom velika eksplozija; ena oseba je ubita, tri ranjene. Poslopje je povsem razdejano.
Književnost
— Gledališke igre. Spisal A. L. Bistriški. I. zvezek. Loka vi snubač. Veseloigra v 1 dejanji. V Novem mestu 1899. Založil pisatelj. Tiskal J. Krajec. Cena 25 kr. Za male odre na deželi bo ta izvirna igrica morda dobrodošla, ker je lahko vprizorljiva. — Zvezek stane 25 kr. — Knjižica se dobiva oziroma naroča po vseh knjigarnah. Pripomnimo, da se je veseloigra „Lokavi snubač" (po rokopisu) že predstavljala v čitalnicah v Kranju in Novem mestu ter zadnjič v „Narodnem domu" v Radečah in dosegla povsod po-polen vspeh.
— Objavljenje. Spjevao Milivoj Strani nič. Dio L 6. snopič. — Rijeka. Tiskarski i litografijski zavod Emidija Mohoviča nakladnika 1899. V tem epu spisuje pesnik po načinu Dantejeve „Nebeske komedije" zgodovino Jugoslovanov.
— Photographischer Expositions-zeitmesser zor genauen Bestimmung der Belichtungszeit beim Photographieren fur die versehiedensten Aufnabmen unter Be-rucksichtigung aller dieselbe beinflussenden Factoren. Von A. Zanki. Zweite ver-mehrte und verbesserte Auflage. — Halle a. S Verlag von Wilhelm Knapp. 1900. NaS rojak Zanki je izdal že v dragi izdaji to svoje delo, na katero opozarjamo zlasti slovenske fotografe in amaterje.
Telefonidna in brzojavna poročila.
Dunaj 12. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je dr. Fer j an-čič interpeliral vlado radi suspendiranja prof. dr. Frischaufa v Gradcu. Ta je bil na sumu, da je spisal neke članke v raznih listih. Vsled tega se je sklenilo, da se ga ne povabi na vseučiliško slavnost dne 9. t. m , Frisch-auf je po pomoti vendar dobil povabilo, a ker se je poskušalo, to vabilo nazaj dobiti, je Frischauf pisal nekim profesorjem pisma, v katerih je baje priznal, da je avtor dotičnih člankov. Senat je na to Frischaufa suspendiral. Interpelacija povdarja, da je postopal vseučiliški senat kakor kako policijsko oblastvo, in da se preganja Frischauf, ker je prijatelj Slovencev. Dalje sta Ferjančič inVuković interpelirala radi ladje „Berenice". Zbornica je potem začela razpravo o kvoti. Govoril je najprej T e kl y, potem K a r 1 i k. Razpravo hočejo končati še danes. Generalni govornik pro bo bržčas M e n g e r.
Dunaj 12. decembra. V desnici je nastala kriza Katoliška ljudska stranka in Poljaki so v včerajšnji seji iz vrše val -nega odbora desnice silili Cehe, da morajo ustaviti obstrukcijo proti zakonu o razdelitvi užitnin, in grozili, da sicer razbijejo desnico. Češki klub je imel danes z ozirom na to sejo, ki se bo zvečer nadaljevala. Doslej so se vsi govorniki izrekli za obstrukcijo proti vsem „državnim potrebam". Končni sklep se stori zvečer in se potem naznani izvr-ševalnernu odboru desnice.
Dunaj 12. decembra. Ob V43. po-poludne so vsi ministri nakrat odšli iz zbornice, kar je obudilo toliko več začudenja, ker nihče ne ve, kam so bili poklicani.
Dunaj 12. decembra. Levičarski listi poročajo o izrekih raznih Poljakov glede češke obstrukcije. Tako je Ja-\vorski baje rekel, da desnica ne začne obstrukcije na noben način in da se bodo Cehi ž njo zaračunali.
Dunaj 12. decembra. Dzieduszvcki in Milewski sta bila včeraj sprejeta v avdienci pri cesarju, kjer sta zopet slišala, da se morajo dovoliti „državne potrebe".
Kolonija 12. decembra. „Kolnische Zeitung" javlja, da se je že toliko Afri-kanderjev pridružilo Burom, da mora Angleška vsaj še 10 000 mož poslati v Južno Afriko, sicer je vojna zanjo izgubljena.
London 12. decembra. V Dublinu je bil sklican občinski svet na sejo, da protestuje proti vojni v Južni Afriki in izreče Burom svoje simpatije Občinski svet ni bil sklepčen. Zbrani občinski svetniki z lord majorjem na čelu so se razšli s klicem: Živio Kriiger!
Bero lin 12. decembra. Glasom zasebnih poročil je general Gatacre v bitki pri Strombergu od 2700 mož izgubil 1200 mož, 700 jih je bilo ujetih.
Poslano.^
V „Slov. Narodu" št. 276. pod „Iz učiteljskih krogov na Spodnjem Štajerskem" si nameril, dragi tovariš „E ", naravnost na mene z opazko v oklepaju. Ker „Slov. Narod" ni šolsko-pedagogiško-kritičen list, in ker mi ni do tega. da bi se spravljale med širni svet reči, ki se tičejo jedino le učitelja-vzgojitelja, izjavljam, primoran po isti opazki, samo sledeče:
V prihodnjič naj bo vir, iz katerega zajemaš svoje informacije, zanesljivejši, kajti dotična zadeva, kakor jo omenjaš — seveda v kolikor se tiče mene — ni bila v istini taka. Kar sem pa storil, storil sem kot značajen učitelj-vzgojitelj, ki je ves vnet za — po načelih modernih pedagogov — pravo vzgojo izročene mu mladine.
Javni napadi na Solo in učiteljstvo naj se pobijajo javno, toda izrecno povdar-jam željo, da se naj za naprej naše interne, vzgojevalne zadeve prerešetavajo v naših listih in društvih.
_ Tisti učitelj Z. v N.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
V visokih in najvišjih krogih se pije Mess-merjev «s\J» kateri se zaradi svoje izvrstne dobrote priporoča od družine do družine. Ta čaj se smatra danes za najrazširjenejšo marko. Za-bojčki na poskušnjo po 60 kr. pri Antonu Stacul-u, pri Luckmann-a nasledniku, J, C. Praunseiss-u ter Iv. Ivanu Buzzolini-ju v Ljubljani.      II. (1899- 2)
Proti zoDoboIli in gnjiiobi zob
izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedinn zuloga (19—50)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta §tev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. dacembra: Jera Jankovič, delavčeva žena 59 let, Kolizejske ulice, |t. 26, srčna hiba.
Dne 8. decembra: Fran Šimonik, umir. sprevodnik, 77 let, sv. Petra cesta št. 20, otrpljenje srca.
Dne 9. decembra: Ana Mrak, gostilničar-jeva žena, 34 let, Marije Terezije cesta št. 14, jetika. — Karolina Ana Hainšek, usmiljenka, 40 let, Radeckega cesta št. 11, ledična bula.
Dne 10. decembra: Marija Kalan, črevljar-jeva hči, 4 mes., sv. Petra cesta št. 13 želodčni katar.
V deželni bolnici:
Dne 7. decembra: Mihael Celar, hlapec, 55 let, pljučnica. — Ivan Lampe, gostač, 76 let, vsled raka. — Martin Avguštin, delavec, 50 let, vsled raka.
V hiralnici:
Dne 9. decembra: Ivana Ulknar, gostija, 74 let, vsled raka na obrazu.
Meteorologično poročilo.
Vttina nad morjem 806*1 m. itaitijiji ■lafiill ilak 736 0 mm.
	Čas opa-	Stanje		z?			»•a
6		haro-			Vet ovi	Nebo	> v S *
—	zovanja	aK-tra	s				
		■ m ni.		g			>
11. 6. 3V8čev I 7374 —12 9 si. svzhod megla S
! IS
12 j 7. zjutraj 7361 —12 0 sr. vzhod sneg '
.   2. popol.  732 9 |— 8 9 sr.svzhod: sueg !oa
Srednja včerajšnja temperatura male: — VI".
-8-8°, nor-
ZDvL33.a.J33sa. borza
dne' 12. decembra 1888.
Skupni državni dolg v notah.  . 98 gld. 90 kr.
Skupni državni dolg v srebru 98 „ 70 .
Avstrijska zlata renta   .... 116 t 45 „
Avstrijska kronska renta 4%. 99 , 30 .
Ogerska zlata renta 4"/,.   ... 116 s 45 „
Dgeraka kronska renta 4°/0   .   . 95 , 10
Avstro-ogerske bančne delnice   . 909 „ — ,
Kreditne delnice....... 376 ,. 50
London vista........ 120 , 97 V,
Nemški drž. bankovci za 100 mark 89 , 05 „
20 mark.......... 11 „ 81 ,
20 frankov........                             . 9 a 58»/» „
Italijanski bankovci  ..... 44 a 85 „
C kr. cekini........ 5 » 70
Jtigr Vss vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6—10 gld.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, cenjenim znancem in prijateljem, ki so mi ob bolezni in smrti moje iskreno ljubljene ženke, gospe
Ane Mrakove
na tako ljubeznipolni način izkazali svoje sočutje, drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku, dalje darovalcem krasnih vencev, posebno pa slavni gostilničar-ski in krčmarski zadrugi in nje načelniku za številno, častilno spremstvo, slavnemu pevskemu društvu „Ljubljani" na ganljivih žalostinKah izrekam v svojem in v imenu svojih otrok ter sorodnikov najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 12. decembra 1899.
(2231)
Valentin Mrak.
Trgovski pomočnik
mlad, dobro izurjen v špecerijski in zelez-ninski stroki, želi stopiti v službo takoj ali pa z novim letom.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „Pomoćnik" 2. (2228—1)
V konkurzno maso Ferdinanda Scver-Ja v Kostanjevi?! spadajoča
zaloga špecerijskega in manufakturnega blaga
o priliki inventure cenjena na 1406 £»ld. 8* Ur., se vsled sklepa upniškega odbora ponudbenim potom povprek proda, in to pod sledečimi pogoji :
Konkurzna masa ne jamči niti za kakovost, niti za množico v prodajo ponujenib premičnin, niti za mogoče v inventurnem zapisniku nahajajoče se nedostatke. Zapisnik inventure je pri oskrbniku mase na prosti ogled
Upniški odbor si pridržuje pravico, da ponudbe presodi, jih sprejme ali odkloni. Tisti ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, je zavezan plačati kupnino tekom treh dni, od dneva začenši, ko mu je bilo naznanjeno, da je sprejel upniški odbor njegovo po nudbo, v roke podpisanega oskrbnika mase in prevzeti ukupljene reči po plačilu kupnine v osmih dneh. Sleherni ponudnik mora priložiti svoji ponudbi 10% c^nilne vrednosti kot varščino.
Dotične ponudbe je podati najpozneje do vštetega 16. decembra !%99
podpisanemu oskrbniku mase.
V Kostanjevici, dne 4. decembra 1899.
Aleksander Huciovernik, c. kr. notar
(2194—3) konkurzne mase oskrbnik.
S3
$
■■i t
i
■m
Izvirne Musgrave-jeve irske peč
s samotno ]~r>«j»cS• -iieSsa^-o
so priznano izborne, trpežno goreče peči, za katerih  dobrost so jamči. ProHnncti ■   Gore neprjnehoma vso zimo. Oddajajo gorknto na mil, ■  I CUNUoll.   prijeten način. Lahka regulacija. Najvarčnejša kurjava. Ilustrirani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Glir> Qarms7 Bodenb        o. I*.
Tovarna železnih peči.
'■'«»% »ii-js liki*.-» zaloga: Kurola 14 tin hc-Ii ess« naMlfdiilkn:
KcSaiBeiflei* A? VcrovMrk * l^jiiltljniti. (2065—8)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dao 1. oktobra 1899. lota. Odhod ls Izubijane jož. kol Proga čez TrblZ. Ob 12. uri 5 m. po aoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; 6ez Selzthal ▼ Ansie, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Donaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vb:k v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; č«z Selzthal v Solnograd, oez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Belji.k. Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Oh 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Cslovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C irih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Hi b, Franzove vare, Karl.jve vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln V Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri i m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 iu. zvečer. — Prihod v Izubijano juž kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Belj.ka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. ilopn-lndiie osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geueve, Cunha, Bregenca. luomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oaatetna, Ljubna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzcasfe.ita Pontabla — Ob 9. uri ti m. zvečer osobui vlak z Dunaj i Solnograda. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in pravnikih iz Linca. - Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri m 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. S večer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2J m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne, ob 6, urt 10 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Ob ti. uri 5ti m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. do<)oludue, ob ti. uri 10 m. zvečer. (I20ti)
Sričar 4 Stlejač
■+2jh Ljubljana ••šf-Prešernove ulice št. 9
in Sv. Petra cesta št. 4
prodajata (2136—4)
vse v zalogi nahajajoče se konfekcijske predmete
po znižani ceni.
^Božični dar
xa cifraše nnjprikladneji je
album slovanskih napeooo
od »W. S.n-tf-tt. Napevi so izredno navduševalni, ,t zraven tega v kolikor mogoče lahkem slogu. Tudi j, vsebina tega izdunja jako zanimiva. Da je to danes najboljše izdanje slovann'cih napevov za citre, dokazu dejstro, da je isto ž* tretjič izšlo. Do sedaj je izilo sešitkor, kojim je cena po 25 nore. zares nizka. Popit vsebine, ki se naj nikakor ne opusti naročiti,
franko i:d<tja/<Ij.- (2220 |
Z!^^ tTo&ip 80rg v Zagrebu
Najfineja kava
v okusu in dišavi je
pristni, naravni PreangOF
priznana specijaliteta.    21 -284
Dobiva se v špecerijski trgovini
....       .. t
„pri Zlatorogu" v Prešernovih ulicah.
lio in soTolebu darilo!
išano! Čudovito! 240 komadov za samogiJ. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za 8modke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit biserom za gospode ali dame, 1, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina Sčetka za obleko, par finih nogovic, 1 Jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavnitniškil, in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3" , zlato. 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česa-lom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vz.une nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej:
zaloga Enist Buchlmider
Erakau L M.
Poštno  predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jak . fin žepni nož z dverni rezili kot darilu. (2175 3)
Za nakup
se posebno priporoča
trgovina manufakturnega blaga
i
(2230—1)
1 e ~t
. «t^a,uc5 Spitalske ulice 5.
Nnjlepšs svilnate in voinens rute.
* * * Najlepša božična darila. * * *
Zaboj ček št,
1 z 2*/t kg finim mandolatom, finim francoskim kandiranim sadjem Malaga grozdjem, francoskim mandeljem in finim smvrnskim smokvam...................gld. 370
sortiran kakor zgoraj
„ najfinejšim mandolatom dveh vrst in finim francoskim kandiranim sadjem........ ........
„ najfinejših berberskih kraljevih dateljev........
„  dateljev gornje vrste...............
4-80
5 60
6 20
5 40 420 650
(2216-2)
Zaboičk
Razpošilja se poštnine prosto proti povzetju.
i se mračniji    Ivan Schuster, Trst
Ustanovljeno
Brata Eber
leta
R 1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4,
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 50 južn« železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oijnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
V olika Izbirka dr. Sohoenfeld-ovib
tarv v tubah za akad. slikarje.
—^ Zaloga vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllneg-a mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava al, obćinst u najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo za likanja
sobnih tal pod imenom „Rapidol'. Priporočava se tudi b1. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
erilo za gospo
^ I      HI najboljše blago in
kravate
prodaja
s Alojzij Pemhć
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
50
Ivan Škorf Opekarska cesta št. <B
Šivalni stroji &o
po • iijnlž.-ih oenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno.
Vnanju niroola se točno iiTr.šujejo.
Anton JP;r*esls:erB
Sv. Petra cesta št. 6  Ljubljana  Sv. Petra cesta št, 6
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašcev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Obiske po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah
50
solidno in najhitreje izgotov^jajo.
ruske
priporoča p«* nizki ceni;
J. S. Benedikt"
I^jnl>ljnim, Stari trg-.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".