Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 197.
V LJUBLJANI, petek, dne 3. septembra 1926.
Posamezna številka Din L—.
LETO III.
«^asaKSs»»e^tf-* ss*a
,t^^sm^&-s»s^mmsKB3^s3L»-mssai^«eB!aBsasxx^^iim	^	i»dytregEgiftasraaisBftia^^	traxr?^^ei»MBaK«Hannnw>ri ** wi ognili’ s
r
Ishaj& vsak dan opoldne, izvzemii nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80’—.
Neodvisen političen iist.
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. © UPilAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamke za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18,633.
»Bedasti narod1
-•Jutro«, glasilo s prav posebnimi nazori o demokraciji, piše, kako da je. neumen naš nared, ker je izvolil 20 klerikalnih, 4 radičevske in samo dva suha e.sd cesarska poslanca. Še prav posebno pa je neumen naš narod, ko je verjel tako neMogočim stvarem, kakor so jih obljubljali klerikalci in radičevci, kajti obljubljati avtonomijo se pravi ravno toliko, ko obetati, da bo Sava speljana v Sočo.
^ s-Jutroc se postavlja s teni svojini sme-yeilie«i slovenskega naroda na isto sta-Jls&5 starih fevdalcev, ki niso mogli razumeti, da ni narod srečen, če sme biti zavoljo razsipnosti svojih gospodarjev la-cea. Ti stari fevdalci niso poznali nobene druge stvari ko svoj lastni interes, ti »tari fevdalci se niso mogli nikdar povzpeti do tega, da bi čutili z narodom. Samo od zgoraj doli so gledali na narod in se smatrali kot posebne izvoljence ter svojo puhloglavost smatrali kot plemenitost, doklei niso pravi demokrati vrgli vso to namišljeno visokost na tla in strli moč nadute fevdalne gospode.
Prav taki. ko ti že skoraj srednjeveški ‘fevdalci so naši esdeesarji. Tudi ti ne morejo razumeti, če bedasti narod ne kriči otl veselja, kadar padajo po njem njih batine. Tudi ti ne morejo pojmiti vsega gorja, ki ga preživlja narod, ker mora p la Sevati njih potratno gospodarstvo. Tudi ti nočejo in ne morejo uvideti, da narod raje voli priprostega človeka, ki čuti z njim, ko pa njih plemenite gospode. Tudi ti mislijo, da so posebna izvoljena kasta, ki ima samo eno nalogo, da komandira nad drugimi in da v naduti domišljavosti gleda na ves svet od zgoraj, doli.
Pa če so stari fevdalci tako glupo mislili, potem jih opravičuje vsaj to, da so živeli v fevdalnih časih, da so bili od rojstva vajeni gledati na vse ljudi od zgoraj kaj naj reče človek o ljudeh,
o	sebi*d* demokracije, ki pravijo slijo tako, ko sprali, če še vedno mi-Ne, gospoda, nar^ ^.C1\ .	, , ...
Pa naj se pusti križat^1' tv čudno misel Ni bil bedast S ko je šel v bo, za Staro pravdo in se lomile veje od leze obešenih upormkov m ni bil bedast tedaj, ko je želel z vsem srcem svoje narodno osvobojenje, pa če-:P^v so čakale strojnice, da pokose vsa-rod^"’ ^ S‘ to	naide niorda lia-
in n)VtjU° Prave8a izraza za svoje želje miin * j *€ ‘l,di dostikrat napačno ime-
misprav-Na-
avtonomijo ati monaVhL J? republjko’ za to. da drugi ne postajo ?re delo, da vlada pravica in postenje » aasiguran njegov obstoj. Narodu ni «*no, kako se imenuje vlada in kako «e n»»nuje sistem njenega vladanja, tem-v|'<: narod polaga važnost le na kvaliteto vladanja. In če vidi, da je ta kvaliteta s a ®i Potem odkloni tudi one, ki so sla-»o vladali. ilv_ odkloni jih brezkompromisno in za vedno!
v,).’ te?n J®, vzrok> da je narod pri vseh >tvah odklonil SDS. Kaj ta zna, je ta pokazala, ko je bila leta dolgo na vla-Zrrt je vsak <lai> l>ra.
f-ebo,Ut’e4ave«iX n'*'"11' 741 nj6g0V6 I>°-
ljublja SDS sedaj i i.. — j-.. J’ K<> je v opoziciji, kaj
Pred akcijo jovanovilevcev
Beograd, 3. septembra. V zvezi z načrti, ki gredo za pregrupiranjem radikalne stranke, se politični krogi posebno zanimajo za nastop Ljube Jovanoviča. V vrstah te skupine vlada močno razpoloženje za pričetek živahne akcije. Na njih povratek v radikalno stranko bi se po mnenju iz stranke izključenih zastopnikov te skupine moglo misliti, le tedaj, če se Pašič odstrani od državnih poslov. Pašič bi se moral kot velika, državna in strankarska osebnost popolnoma umakniti in prepustiti vodstvo politike mlajšim prvakom radikalne stranke, ki go dosti izkušeni, da lahko stranko vodijo po potih slavne tradicije.
Značilno je, da se je te dni mudil na Bledu prvak skupine Ljube Jovanoviča, bivši minister Velja Vukičevič. On je tam ostal nekaj dni na lovu kot kraljev gest. Gotovo se je o priliki njegove avdience pri kralju govorilo tudi o aktualnih problemih, vendar pa Vukičevič ni hotel ničesar povedati o tem.
Zanimivo je, da so se včeraj v političnih krogih širile vesti, da bi Nastas Petrovič dobil odločilen položaj v stranki, ako bi uspela sedanja pogajanja za re-fuzijo stranke. Pašič bi v tein slučaju do smrti fungiral kot formalen šef stranke.
Zopet samo kombinacije.
•	.	,	!'	•	‘vm
irodi °Je VSak dan Praktično dokazala trebe, t’«nv?!| S™iala 741 ^egove po ljublja SDS aedaj le "*»: Ce <>b bo vse dobrega stornJi/ °,K)Zlciji’ ka
d«, jo to «m*. V^Lr V'“-
»ploh ni{ no obljublja. Narod j«, Sj £ njeno delo, kaj rabi torej nove obljubi Je to tako jasno, da ne more biti bolj ia če ne bi SDS čisto zalezla v fevdalne v^do, poleni ne bi govorila, da je narod
Beograd, 3. septembra, V političnih krogih delajo že naprej kombinacije o rekonstrukciji vlade. Hkrati se poudarja, da se rekonstrukcija ne bo izvršila pred pričetkom skupščinskih šej. V zvezi s kombinacijami, ki jih širijo Pasice vi prijatelji, se ugotavlja, da Pašičeve šanse niso prav nič rožnate in da ni nikakor mogoča taka kombinacija, da bi Pašič prišel na čelo vlade. Razen tega pa mu tudi njegovo zdravje ne dovoljuje, da bi jemal v svoje roke vodstvo stranke in predsedstvo vlade ter da bi kot tak kaj ukrenil za odstranitev njemu neljubih ljudi. Nemožnost take kombinacije s Pa-šičem uvidevajo tudi njegovi prijatelji in zato pri svojih kombinacijah Pašiču že hkrati postavljajo namestnika v osebi Marka Trifkoviča.
Radilcalski centrum je mnenja, da bi nastal — če Pašič podvzame kakšno bolj živahno akcijo, ki bi bila naperjena proti centriram — v radikalnem poslanskem klubu, razcep ter bi Pašiču ostalo le ka-j kih 50 do 60 poslancev. S takim številom poslancev pa nikakor ne bi mogel stopili na čelo vlade.
SEJA NAČELSTVA HSS V ZAGREBI'.
Zagreb, 3. septembra. Včeraj se je vršila seja vodstva HSS, ki so se je udeležili vsi ministri in državni podtajniki te stranke. Pri seji je bil tudi poslanec dr. Bankovič, ki je član anketnega odbora v skupščini. Ker bi imel ta odbor razpravljati tudi o interpelaciji proti dr. Nikiču, bi moral dr. Bankovič na seji dobiti nekatere instrukcije, kako naj se drže člani HSS v anketnem odboru, kadar se bo razpravljalo o tej interpelaciji. — Na seji je pri razpravi prišlo do živahnega prerekanji. Kakor se dozna-va, se je dr. Bankovič postavil na stališče dr. Nikiča.
POČASI GRE ...
Beograd, 3. septembra. Sinoči je bila m'Ja odbo!ra z« davčno reformo. Na dnev-DrJkin^du ''e 1>il 8G> toda seja je bila rte* *» » «. * vedelo, da je Bled. Odbor
svoje delo.	J	^	dailes nadaljeval
Demokrati zadnji čas zavzemajo nekam pomirljivo stališče napram Pašiču in preskušajo teren za eventuelen vstop v vlado pri prvi rekonstrukciji vlade (?). Toda oni v nobenem slučaju ne bi pristali na to, da vstopijo v vlado, kjer bi bil šef g. Pašič.
Samostojnih demokratov je zopet dosti premalo, da bi se mogle z njimi delati kakršnekoli kombinacije in zato sploh ne pridejo v poštev.
Medtem ko tako govore o kombinacijah s Pašičem, se takoj zopet razširi nasprotna verzija, da bo ob pričetku skupščinskih sej prišlo do rekonstrukcije Uzimovičeve vlade. Po tej verziji bi ostali v vladi obe parlamentarni skupini, ki danes podpirata vlado. Iz vlade naj bi cdpal Uzunovič, spopolnila pa naj bi se nova vlada z demokrati, posebno z onim krilom, ki gre za Vojo Marinkovičem. Če bi taka kombinacija izzvala v radikalnem poslanskem klubu nezadovolj-j stvo, bi se dal en resor skupini Ljube j Jovanoviča in vlada bi tako zopet imela večino.
I)K. KULOVEC NAPOVEDUJE VELIKE POLITIČNE IZPREMEMBE.
Beograd, 3. septembra. Te dni se je mudil v Beogradu poslanec SLS dr. Kulovec in se je sinoči vrnil v Ljubljano.
V	Beogradu je na več krajih interveniral. Imel je tudi daljši razgovor z Davi-dovičem.
Dr. Kulovec je izjavil, da je po poročilih, ki jih je dobil, prišel do prepričanja, da se v najbližnji bodočnosti pri-pravljai° velike izpremembe v političnem življenju. Vse verzije in kombinacije o akciji Marka Trifkoviča, pri kateri naj bi sodeloval tudi Nastas Petrovič, so, kakor pravi dr. Kulovec, dosti značilne.
BOLGARIJA MISLI~p]rC\TrrOItMli7-NE SP ORJE PRED ZVEZO NARODOV.
Ženeva, 3. septembra. Kor je poleg finančnega ministra Molova najavil svoj prihod v Ženovo ludi bolgarski zunanji minister Bušov, so v dipmomatskih krogih mnenja, da namerava Bolgarija predložiti Zvezi narodov tudi obmejne spore glede svojega ozemlja.
Ljubljanske občinske volitve bodo v kratkem razpisane.
Beograd, 3. septembra. Na intervencijo poljedelskega ministra Ivana Puclja ter članov Mestnega odbora radikalne stranke v Ljubljani, se je notranji minister Boža Maksimovič odločil, da v najkrajšem času razpiše ljubljanske občinske volitve. Še pred razpisom volitev bo razpuščen gerentski svet in mesto njega imenovan vladni komisar. Temu bo pri-deljen sosvet, obstoječ iz zastopnikov vseh strank. Tako pride Ljubljana vendar enkrat do svroje avtonomije in bo končano z esdeesarsko iznajdbo gereait-stva, ki jo statut Ljubljane sploh ne pozna.
Današnja vest »Jutra«, da bodo volitve razpisane na zahtevo SDS, je navadna laž. Nasprotno je res, da je storila SDS vse, kar je bilo v njeni moči, da se ohrani gereutstvo.
V	zvezi s spremembami na magistratu se -izvrže tudi nekatere izpremembe pri Mestni hranilnici, da bo tako popolnoma dokazano, da pride Ljubljana do svoj«* avtonomije proti izrecni volji SDS.
DR. N IKIČ 0 INTERPELACIJI RADI-ČEVCEV.
Beograd, 3. septembra. Včeraj se je komentirala interpelacija radičevcev proti dr. Nikiču, ki so jo beograjske nc-vine v celoti objavile. Interpelacija je napravila precej neprijeten vtis tako na Nikičev krog, kot na dr. Nikiča’ samega., čeprav si ta prizadeva, kazati se ravnodušnega in celo veselega. Dr. Nikič je včeraj podal svojo izjavo kot odgovor na interpelacijo dr. Kežmana in tovarišev. V izjavi poudarja, da na prve štiri točke obtožbe ne more odgovoriti, dokler ne pride akt. Potem pa preide na naslednje točke in pobija drugo za drugo. Glede interpelacije pravi, da so bili podpisi za njo zbrani pri nič hudega slutečih Seljakih in pa pri s pokvarjeni gospodi«, kakor jo nazivi je Radič, na prazen papir, na katerega se ie šele pozneje napisala interpelacija. Tako so bili podpisi zbrani prej, kakor pa se je sploh vedelo, o čem bo govorila interpelacija.
PAPIRNICA MILANA VAPE PRED ANKETNIM ODBOROM.
bedast, ker je ne voli, temveč bi priznala, da bi bil narod bedast, če bi jo po vseh njenih grehih še volil.
Ali naj voli kmet SDS zato, ker je preprečevala izvoz njegovih izdelkov?
Ali jo naj voli trgovec zato, ker je udrihala po njem z bičem ko po fijakarskem konju?
Ali jo naj voli obrtnik zato, ker mu je s centraliziranjem zavarovanja odnesla njegove denarje?
Ali jo naj voli industrijalec zato, ker
jo pomagala demontirati slovensko industrijo?
Ali naj jo voli slovenski učitelj in uradnik zato, ker je upeljab v Sloveniji per-sekvlranje uradništva?
Ne tako bedast ni naš narod in še vsake volitve so to dokazale in to bodo dokazale tudi volitve v Zbornico. Za ljudi, ki gledajo na vse druge od zgoraj doli ni v Zbornici mesta, za take ljudi je samo usoda starih fevdalcev, s katerimi se je SDS našla na isti črti.
Beograd, 3. septembra. Včeraj je anketni odbor nadaljeval razpravo v aferi Vapinc paiprnice. Zaslišan je bil g. Milan Vapa, lastnik tvornice, ki je euo uro razlagal težkoče, v katerih je bila tovarna in kako je prišlo do aranžmana % državo, ki je vložila ‘20 milijonov v to podjetje.
Inšpektor trgovinskega ministrstva-Dragiša Stojadinovič je predložil dolgo pismo, ki ga je spisal na poziv ministra j dr. Krajača in v katerem odgovarja na ! vprašanje onketnega odbora.
ŠPANIJA NOČE VEČ SODELOVATI V ZVEZI NARODOV.
Pariz, 3." septembra. Po vesteh iz Ženeve na včerajšnji seji Sveta Zveze narodov Španija ni bila zastopana. Ker se ni ustreglo njeni zahtevi, se je odločila odreči se vsakemu sodelovanju v Zvezi * narodov. Nota španske vlade s takim zaključkom se danes predloži tajništvu Zveze narodov.
VENIZEL0S ZA K0NDILISA.
Atene, 3. septembra. Kakor javljajo listi, je Venizelos izjavil, da je volja« vstopiti v Kondilisov kabinet kot stalen državni podtajnik v zunanjem ministrstvu.
Stran 2.
*on OIM ■! i ■ lOll
SDS in Slovenska Krajina
Nobene nevarnosti ni za Slovensko Krajin.-in kdor nastopa proti propagandi odcepitve Slovenske Krajine od Slovenije, uganja samo prosto demagoštvo. Tako vklika »Jutro in za njim ostali esdeesarski tisk, tako skuša SDS vzeti veljavo slovenski akciji.
In vendar ni bila propaganda za odcepitev Slovenske Krajine od Slovenije sanio časnikarska raca. Že za časa ustavnih bojev se je propagirala misel, da se iz Medmurja in Prekmurja ustanovi posebna oblast s sedežem v Varaždinu. Tedaj so bili za (o obla M sicer v resnici samo pristaši Pribičevičevo centralistične stranke, ker so mislili, da s parcelacijo Hrvatske oslabe kmetske tradicije. Iz ravno istega vzroka pa so bile tedaj proli tej novi oblasti vse ostale hrvatske stranke, ker so videle v novi oblasti samo poskus parcelacije Hrvatske, kar je bil ravno glavni vzrok njih nasprotovanja Vidovdanski ustavi.
Toda časi se izpreminjajo in danes so tud' že druge hrvatske stranke priznale Vidovdansko ustavo in eden glavnih argumentov njih nasprotovanja posebni varaždinski oblasti je odpadel. Zato pa je postala tem bolj rabljiva druga slika, ki je obetala z ustanovitvijo varaždinske oblasti posedati tudi hr vatsko ozemlje. In da je ta slika zelo realno učinkovala, ne dokazujejo samo »konfuzni člankk nekega hrvatskega novinarja, temveč tudi stališče vseh zagrebških listov, ki so od »Obzora« do »Novosti«, »Jutranjega lista in Doma podpirali propagando za priključitev Prekmurja Hrvatski. Ni pa ostalo samo pri časopisni propagandi, temveč pričeli so se že shodi za odcepitev Prekmurja od Slovenije v Slovenski Krajini sami.
Ni čuda, če so vsi slovenski listi proti tej propagandi nastopili in sicer tako odločno, da je danes ta propaganda prenehala. Smelo lahko trdimo, da je ravno ^Narodni dnevnik k temu največ pripomogel, ko je razkril vse ozadje te propagande. Edino esdeesarski tisk je tudi v tem vprašanju nastopil svojo neslovensko ekstraturo. Njemu je bila vsa obramba odveč. Toda vprašamo: Kaj bi bilo, če bi tudi ostali -slovenski listi sledili vzgledu esdeesarskega tiska kakšne bi bile posledice, če bi vsa Slovenija držala roke krjiem in mirno gledala, kako se pričenja razvijati propaganda, ki hoče še bolj zmanjšati teritorij Slovenije? Danes je k sreči ta propaganda ubita, toda živa in aktivna bi bila ta propaganda, če bi vsi slovenski listi zavzeli slično neslovensko stališče ko esdeesarski tisk. Zato pa naj ljudje, ki so lenarili in bili brezbrižni, ko so drugi delali in bili čuječi, lepo molče in se v svoj molk skrijejo, da ne bo njih greh še bolj očiten.
Nikogar pa ni moglo presenetiti, če je SDS zavzela glede propagande proti slovenskemu Prekmurju tako neslovensko stališče. Vsaj je bila njena politika v Prekmurju vedno neslovenska in vedno le strankarski lov na glasove. Pri tem še čisto ponesrečen lov.
Že pri tem, da je prekmursko vprašanje sploh nastalo, ima SDS največji del krivde. V' Prekmurju se večina kmetov pomaga s .sezonskim poljedelskim delom na veleposestvih na Madjarskem. Za svoje delo so večinoma bili plačani v pridelkih. Ko so se pa jeseni 1. 1919 vrnili s pridelki domov, jim je carina te zaplenila. Doseglo se je sicer z velikimi težavami, da so jim bili ti pridelki vrnjeni, toda naslednje leto niso mogli Prekmurci več na delo na Madjarsko. In tedaj so
bili na vladi tudi ljudje slovenske SDS. Ni se pustilo Prekmurce na delo na Madjarsko, ni se jim pa dalo tudi dela doma. Kako naj bodo potem Prekmurci zadovoljni? Ali naj žive le od fraz o državotvornosti in jugoslovanstvu?
Druga velika krivda o nezadovoljstvu je bila v visokih davkih. Prekmurec je videl, da on plačuje neprimerno večje davščine, kakor pa se te plačujejo na Hrvatskem. Ali je čudno, če je želel priti tja, kjer se plačujejo manjši davki? — Davčni neenakosti pa so zopet bili krivi samo tisti, ki so pri-\saki priliki pomagali skrajnim centralistom in ki so pristali na to, da plača Slovenija osvobojenje v obliki visokih davkov. Med temi zagovorniki pa so bili na prvem mestu g*ami naši »slovenski« esdeesarji. In to je npb drugi najtežji greh.
Dosti je trpelo prebivalstvo Slovenske Krajine tudi od slabih uradnikov. V Prekmurju je bil položaj gotovo najtežji in najbolj delikaten in tu bi bili na mestu le najboljši uradniki. Nepolitična uradniška politika SDS pa je določila Prekmurje kot slovensko Sibirija, kamor se pošiljajo uradniki v eksil. Nobeno čudo ni, če potem tudi nismo imeli v Slovenski Krajini dobre uprave.
Ampak neizmerno bolj ko slabi uradnki so škodovali ugledu slovenskega imena v Prekmurju naši fanatični strankarji. Za časa volitev .so naše stranke — in med njimi na prvem mestu seveda SDS. — kar tekmovale med seboj, kdo bo bolj z volilnim golažem kompromitiral svoj program. Samo z denarjem se je delalo in tako licitiralo med na-dom navzdol. In potem naj se kdo tudi, če je morala ljudstva padla?
Ob vsakih voltvah .so sanjali esdeesarji, da jim bo dalo Prekmurje ono število glasov, ki jim je manjkalo do količnika, oziroma do drugega mandata. Pa vedno so se zmotili in vedno je bil v Prekmurju le eden rezultat, da so tu samo radieevci in klerikalci. Besni so bili vsled tega esdeesarji in da bi ubili klerikalce in radičevce bi storili tudi najbolj neslovensko dejanje. Ni izključeno, da bi bili esdeesarji za odcepitev Prekmurja od Slovenije že zato, da bi potem stali v mariborski oblasti bolje.
Do take misli mora priti vsak, kdor je gledal nastop SDS ob priliki osnovanja nove prekmurske stranke dr. Nemetliyja. Nikdar še ni noben list tako opsoval Slovence, kakor jih je list te stranke. Vse, kar le količkaj čuti slovensko, je bilo ogorčeno nam temi članki in na redakcijo »Jutra« so letele grožnje in protesti, ker je Jutro« to stranko odobravalo in pisalo o njej simpatično. Toda kljub temu je SDS po vseh teh protestih sklenila s. lo stranko pogodbo, ker se je ta zavezala, da bo napadala samo klerikalno stranko, ne pa tudi esdeesarske.
Čisto je prevzel SDS strankarski fanatizem in ne oziri na slovenstvo, ne oziri na državno misel niso veljali toliko ko sovraštvo do klerikalcev.
Tedaj pa, ko je sklenila SDS ono pogodbo z madžarsko stranko, tedaj je storila svoj največ ji greh do Slovenske Krajine. In la greli ostane neizbrisen, kakor je neizbrisna krivda SLS, da še danes obstoji prekmursko vprašanje.
Ampak tudi za ta greh pride še obračun in kazen ker niti v slovenski Sibiriji ni še umrla — pravica.
Prvi pa evropski kongres
na Dunaju 3. do G. oktobra 1926.
Centrala na Dunaju razpošilja vabila za ta kongres. Predsedniki so: za Belgijo: Paul Destre, bivši minister; Bulgarija: Ivan šiš-manov, b. minister; Češkoslovaška: Vaclav Schuster, b. minister; Nemčija: Paul Loebe. preds. Reichstaga; Estonska: E. R. Pusta, ministrski predsednik; 1 ranči ja:	kdouaid
llerriot, minister; Grška: Nicola Politio, b. poslanik; Litavska: N. Klima', b. ministrski predsednik, poslanik; Avstrija: Ign. Seipel, b. kancelar; Ogrsko: lieorg pl. Lukacs, b. mi-nistr. predsednik; za centralo: grof dr. R. N. Coudenhove-Calergi.
Sodelovalcev na kongresu je prijavljenih poleg predsednika še odličnih mož Evrope in celo trije iz Amerike. — Za nas je zanimivo. da so med sodelavci imenovani naslednji Čehoslovaki: Karel Engliš, finančni minister, senator Jan Herben, biv. minister I!u-dolf Hotovetz, prof. Bruno Kafka, bivši generalni inšpektor Josef Machar, Aliče dr. Ma-s:irykova, poslanec dr. Medinger, poslanec prof, dr. Spina, senator Emil Stodola. — Med njimi je več znamenitih Francozov in Angležev.
Iz Jugoslavije ni nikogar. Centrala je poslala razne svoje publikacije (med temi so celo debele knjige) brezplačno raznim odličnim .Jugoslovenom. Edini dr. Trumbič je bil toli-ko Evropejca, da je prejem vsaj potrdil, vsi drugi so molče sprejeli in najbrže m nihče fital; kajti ako bi bil prečital, bi gotovo postal panevropejec in bi se bil gotovo že zgla-
sil ...	••	1
Odbori na kongresu bodo naslednji:	1.
Osrednji odbor, 2. Evropska organizacija držav, 3. Finančna vprašanja. — -t- Intel kontinentalna vprašanja, 0. Narodne manjšine, 6-Carine in promet, 7. Duševna skupnost.
Kdor se hoče udeležiti kongresa, se mora takoj prijaviti.
Prijavnice sc morejo dobiti iz prijaznosti tudi v upravi Narodnega Dnevnika. Na to dobe priglašenci posebno izkaznico, ki daje
pravo tudi na znižanje vožnje za eno četrtino. — Plačati pa je režijski prispevek za sedež I. vrste 7 S, 11. 5 S, III. 3 S in IV. 1 Šiling. — Obenem je vsakdo oproščen vizuma potnega lista.
Gosp. F. G. je napisal v sobotnem »N. 1).' lep članek »Monroe-doktrina in Slovenci . — Ne vem, kdo se skriva za začetnicama F. G. Veseli pa me le, da se je oglasil vsaj *e en Slovenec, ki je pokazal, da globoko pojmuje veliko važnost panevropskega gibanja za male narode. Veseli me tudi, da članka t razume važnost tega vprašanja za naše narodne manjšine. Izborno je v enem samem sta’ -ltu podal bistvo tega gibanja, ko je napisal: »Nočemo se na ljubo par samovoljnih državnikov klati med seboj, uvidevamo, da Zveza Narodov svojim ciljem ne odgovarja, dokler ni izvedena čisto kontinentalna reorganizacija, — pred vsem pa hočemo, da se pripravi sleherni kotiček Evrope na velik zgodovinski trenutek, ko padejo današnji ostanki žičnih ovir, carinske in policijske meje, in ko bo ustvarjen ideal vseh evropejskih 'mislecev: Zjedinjene države evropske.
Popolnoma prav pojmi, da bi v slučaju nove vojne (— ki je neizogibljiva v teku samih 10 let! —) Slovenci morali utoniti, in konča z besedami:
.Radi tega je orijentacija slovenskega naroda v pogledu Panevrope velevažnega načelnega pomena. Kongres brez dvoma pokaže veliko moralno silo nove ideje. — Tisti pa. ki iz nevednosti bevskajo v luno, bodo »G imeli dovolj prilike, Študirati ta elementaren pojav politične in človečanske kulture.
čudim se, da je iz vse Jugoslavije tal<>' malo odzival Vsi lepi vzgledi prvih francoskih in angleških politikov, vzgledi tolikega števila najodličnejših Čehov niso doslej še i>'č zalegli! Ali— res Jugoslavija niti ne bo zastopana na kongresu! — Vedno in vedno samo: pricapljati za drugimi prav na koncu — tudi ni posebno laskavo znamenje —.
A. G.
ločili nikdar več. — Naše uradniške organi-, zacije se torej polagoma popolnoma emanci-pirajo od političnih strank, ki so itak samo zlorabljale njih dobro voljo. Upamo, da bo misel samo stanovske politike zmagala na vsej črti in da bo konec tudi raznih saano-itoino demokratskih ali drugačnih strankarskih klubov med posameznimi uradniškimi kategorijami.
— Po interpolaciji proti dr. Nikieu. Zaenkrat je efekt interpelacije proti dr. Nikiču sivino ta, da so zopet oživele razne kombinacije. Z opozicionalne strani se povdarja, da je stališče vlade nevzdržno in da mora priti še pred zasedanjem skupščine do izpremembe. To tem bolj, ker je baje tudi del radikalov proti nadaljevanju koalicije z radičeve i in za razširjenje vladne koalicije is kako drugo skupino, da se tako vlada zasigura pred presenečenji s strani radičevcev. Toda vse te kombinacije nimajo dosti verjetnosti, ker je g. Uzunovič že opetovano izjavil, da odstopi le po izglasovani nezaupnici v parlamentu in ie tud' ze dokazal, da oe hoče po lem rav-n?.*1’ Interpelacija proti dr. Nikiču je sicer oživela razne kombinacije, ki pa so ravno toliko \ redne ko vse kombinacije, o katerih se dnevno poroča iz Beograda. - Za enkrat je efekt inteipelacije samo ta, da pride vsa -.var pred anketni odbor, kjer se razpravlja ž ■ toliko drugih afer, da ne bo prav nobene nove senzacije, če se razpravlja ena afera več ali manj.
— 0 neuspehu našega nastopa proti Bolgarski razpravlja »Politika-. Pravi, <Ja je bilo že v onem hipu, ko je dobila Bolgarska znano zunanje posojilo jasno, da ima Bolgarska dobre zveze z angleško in italijansko diplomacijo. Zato je moralo tem bolj presenetiti, če so beograjski listi, ki sloje blizu vlade, toliko pisali o noti proli Bolgarski ter pisali celo o njenem ultimativnem značaju. Gospod Ljapčev je dobro ocenil situacijo. To se tudi vidi iz njegovega odgovora, v kaie-rem se naši vladi naravnost posmehuje. Zavrača seveda vsako krivdo in govori o revolucionarnih odredih, ki da se nahajajo v Jugoslaviji. Nato pa opominja na znano bolgarsko zunanje posojilo, ki ga je Bolgarska dobila proti naši volji. Tudi konec bolgarskega odgovora je značilen za nesposobnost naše diplomacije. G. Ljapčev nas namreč pozivlje, da naj predložimo spor Zvezi narodov, če mislimo, da je Bolgarska kriva. Na ta način se je posrečilo g. Ljapčevu narediti v tujini n tis, ko da smo mi tisti, ki se boji iti pred Zvezo narodov. — Neuspeh naše diplomacije je v resnici popoleii in pravilno pripominja »Politika« zakaj je bilo treba žrtvovati Reko zaradi prijateljstva z Italijo, ko pa vse to prijateljstvo nima niti v naših odnošajih z Bolgarsko prav nobenega pomena. — škoda, da prihaja Beograd do tega spoznanja tako pozno in po tako žalostnih izkušnjah. Če bi že preje upošteval nasvete onih, ki Italijo poznajo, bi ,bila naši državi prihranjena niarsikaka neprijetnost.
= Popolnoma neuspela slioda g. Pribiie-vica v Dalmaciji. Glasilo radikalne stranke
v Dalmaciji, splitska Država prinaša v svoji zadnji številki dvoje dopisov o shodih g. Pribičeviča v Dalmaciji. Iz teh dopisov se jasno vidi. da niso bili Pribičevičevi shodi v Dalmaciji uspeh, temveč poraz. Prvi shod Pribičeviča se je vršil v Kistanjih. Čeprav je bil tržni dan, je bilo na shodu samo 3 do 400 udeležencev. To malo število je silno razljutilo g. Pribičeviča, ki je prišel na shod v spremstvu sedmih avtomobilov. V svojem govoru je Pribičevič predvsem napadal radikale. Koncem svojega govora je dejal: »Kmetje- zapomnite si in beležite krivičnosti državnih uradnikov in ko pridem jaz na vlado bodo vsi kaznovani in odidejo v zapor. Ta grožnja g. Pribičeviča je naredila na vse zborovalce najslabši ut is. — Drugi shod se je vršil v Drnišu kjer pa je bilo še enkrat manj ljudi. Zato pa so bili tudi napadi Pribičeviča na radičevce in na radikale tem ostrejši. cShod v Dunišu pomeni veliko razočaranje zn samostojne demokrate, ki so na shodu jasno videli, kako ugaša esdeesar-ska zvezda. — Taka je resoioa « shodih s-Pribičeviča v Dalmaciji, toda ta resni«« v
-Jutru« seveda ni /.abeleiteTin.
= Dragiča Stojadinovii" in anketni odbor. Ker je med Dragišo Stojadinovičem in med anketnim odiborom v vprašanju krivde Radeta '1’ašioa nastal spor, je Stojadinovic izja-I vil; Na zahtevo anketnega odbora sem da-* nes 'trgovinskemu ministru izročil obširen odgovor na vprašanja, ki jili je stavil odbor, j Mislim, da se bo očuvala avtoriteta predsrtav-j nikov narodne skupščine. Izgleda, da se nekateri prizadevajo, Radeta Pašiča proglasili za nedolžnega. Govore,, da je us]>elo. da bo anketni odbor šel po tej j>oti. Jaz pa sem prepričan, da bo anketni odbor hodil po zakoniti poti, če noče izzvati škandala. — Anketni odbor zahteva, da mene kaznujejo. Ne vem, na kakšni zakoniti podlagi. Anketni odbor misli, da moram biti kaznovan še predno se izreče kazen nad Radomirom Pahičem. To bi bilo zelo interesantno, da bi bil jaz kot tožitelj kaznovan še prej. kakor pa obtoženec. Toda pri nas je vse mogoče.
— Proli preveliki moči držav. Na ženevski svetovni konferenci za mir se je med drugim razvila tudi nadvse interesantna debata o omejitvi državne suverenosti. Francoz Szelle in Nemec Ilonigsheim sta predlagala, da treba v interesu miru državno suvereniteto omejiti, ker je drugače nemogoče sigurno preprečiti vojne. Proti temu je nastopil Švicar Kebedg.v, član mednarodnega razsodišča v Haagu. Prišlo je nato do glasovanja in je bilo 9 delegatov za omejitev državne suverenosti, 8 pa proti. Končno je bil sprejet še predlog nemške delegatke, da treba omejil' tudi državno suvereniteto na notraj
Politične vesti.
- Zdrava niisel zmaguje. V zadnjem Poštnem Glasniku« je objavil g. Joško Čampa uvodnik ,Učiteljstvo na novih potiht. \ tem uvodniku piše o prizadevanju deklaia-šev, da učiteljsko organizacijo popolnoma oproste od vpliva političnih strank in da vo-
di učiteljska organizacija samo stanovsko politiko. Svoj uvodnik zaključuje g. Čampa z besedami:	Mi pozdravljamo učiteljstvo na
novi poti, ker je ta njegova nova pot Judi naša pot in ker so njegovi cilji tudi naši cilji. Želimo iskreno, da bi se na tej poti ne
čisto nepotreben, ker stopijo na njegovo mesto sindikati. Fašisti imajo deloma prav. Kaj bi hodili Italijani volit, ko pa itak ne sme nihče voliti drugače ko s fašisti. Prazna formalnost so postale volitve in zato naj tudi odpadejo. — Iskreno pomilujemo naše esde-osarje, da ne morejo postopati tako ko fašisti. Kako lepo bi vendar bilo, če bi odpadle volitve, ko jih pa bedasti narod itak noče izvoliti.
p Plebiscit naj odloči o zbrisanju evropskih dolgov Ameriki. Ugleden ameriški politik je izjavil, da ameriška vlada resno razpravlja o medsebojnem odpustu vseh zavezniških dolgov. Revizija dolgov bi se mogla izvesti brez sodelovanja ameriške komisije za zavezniške dolgove. Potrebno pa bi bilo, da bi se ameriški narod o teni izjavil potoni plebiscita, kajti denar, ki ga je Amerika posodila, je last ameriških državljanov. Splošno se misli, da bo misel revizije dolgov v kratkem postala še bolj aktualna.
= Zmaga kantonske armade postja vedno večja. Kakor se oficielno poroča, je komandant rdeče kantonske armade general Čang-kajšek zasedel mesto Vuiang in nato še Han-kov. Pred zapustitvijo Hankova so žete generala Vupejfu-a mesto oplenile. — Kanton*ka armada je s tem prišla do Jankcekianga in osvojila provinco Hupe, katere glavno mesto je Vuiang.	.	3I&
KRATKE VRSTI.
Obešanje je postalo moda v Kemalovi >mo-derni« Turčiji. Pred sodiščem v Angori je bil obsojen na smrt še en voditelj mlado-tur.kov Abdul Kader in nato še isto noč obešen.
Tangersko vprašanje in sovjeti. Sovjeti izjavljajo, da je bil dogovor v Algecirasu podpisan tudi od Rusije in da zato ne priznajo nobene izpremembe glede Tangerskega vprašanja. če se ludi njih ne vpraša za mnenje.
Volilcem v Zbornico!
Te dni razpošlje Zbornica za trgovino, obrt in iudustrijo giasovnice. Glasovnice za trgovino so modre, za obrt rdeče in za industrijo bele. Vsak volilec naj v glasovnico vspostavi dotične kandidate z Jelačin-Ogrinove liste, ki odgovarjajo njegovemu odseku in kategoriji. N. pr.: Obrtnik tretje kategorije vzpostavi v glasovnico štiri obrtniške kandidate in štiri namestnike, ki kandidirajo v tretji kategoriji obrtniškega odseka. Isto velja za vse ostale odseke« in kategorije. Volilna pisarna dopošije vsakemu volilen tiskano našo kandidatno listo, ki nadomestu-je prepisovanje kandidatov. Glasovnice zapečatite in jih oddajte nefrankirane lia pošti.
Volitve s« ta.ine! Vsak slučaj volilnega terorja s strani nasprotnikov naznanite našemu volilnemu odboru. Nasprotniki nameravajo takoj, ko so glasovnic« razposlane, pobirati pri vseh volilcih glasovnice in jih izpolniti z esdeesarsko kandidatno listo. Zato ne izročajte glasovnic nikomur! Pač pa morete pooblastiti koga od naših volilcev, da odda vašo glasovnico na pošto. Nasprotniki pripravljajo velik agitacijski aparat. Nihče od zavednih volilcev si ne bo j>ustil «d SDS narekovati, katero listo naj voli, magari naj bi bilo to tudi za ceno ene brezplačne automobilske vožnje. Agitirajte za zmago Združene stanovske kandidatu* liste, na kateri kandidirata gg. Jelačin in Ogrin, ki jamčita za stvarno delo v Zbornici.
volilno pravico imajo tudi zeiie. Vse ostale informacije daje naša volilna pisarna. Kolodvorska ulica 8, Ljubljana.
Nasprotniki so ponaredili naslove svoji listi, ki jo imenujejo •stanovsko« in
gospodarsko*. V resnici je pa le politična lista SDS stranke. Prava stanovska združena gospodarska lista je naša Združena stanovska kandidatna lista.
Volilni odbor.
ESI) LESARSKA LISTA OBJAVLJENA.
Težko je šlo, ali končno smo le dožileli objavo esdeesarske trgovske liste. Tiste reklame, ki jo je zanje delal esdeesarski tisk, la lista prav gotovo ne zasluži. Da bo to spoznala tudi neesdee-sarska javnost — torej Slovenija — objavimo esdeesasko listo jutri v celoti.
Pri tej priliki pa bodi ugotovljeno, <la je bila ta lista najprej objavljena v Jutru«, da tako ne bo nihče dvomil o njenem etsdeesar-skein značaju.	__________
GLAS Z DEŽELE. Iz Radovljice se nam piše:
silno
Pl' mud
»ilUVTIJIVC	■...Vil«11
■i nas se samostojnim	zbor-
i na stolčke Trgovske	V/A	SDS, sta
nice. Da poskrbita za a1 avgusta v Ra bila poslana v lor" nJuididat SDS g. Ambro dovljico na agoacaj • Kaiser, tainik Zvezi
da
dovljico na agwc^r' g. Kaiser, tajnik Zveze
žič iz,I.ja1' Mi na vso to agitacijo reče-
obP'l,r‘o f> ima Zveza obrtnih zadrug mo *** i i	•	,	.i
tako malo dela v pisarni, da more bdi tajnik
uku oraaivuo »u.cir...™.« ....  '„iiklmi	'	zunaj na agitaciji, potem ni treba, da ga pla-
treba ščititi posameznika pred	na_	j	fuje. Ce pa ima delo, potem naj rajše skrbi
zahtevami države. Država ne Z*"'®	,.rcd»t'vo.	I	za delo v pisarni, kakor pa da agitira po de-
,------ ..v:----------  inmve	'	---	>	želi, zlasti še, ko je itak vsa agitacija za-
man. Sedaj nam je šele jasno, zakaj je proračun Zveze obrtnih zadrug tako visok.^
Ali morda mislijo gospodje ml S1)S, da imamo Gorenjci pri vsakih volitvah slanio ' Mavi?	lUdovljičftii.
prej sama sebi n^e^temvec (<vobo(la vW.x. Ker saiino tako bo
mejnika. nam„ravajo odpraviti parlament. Vrhovni tašistovski svet namerava na okto-berskem kongresu fašistovske stranke predlagati odpravo parlamenta. Ta da je l>osta!
Jiakor $q delala že Paša »stara mati.
bito je pravilno.
Kuhala ie svoio kavo samo s
Pravim franckovimkaimiiit pridatkom.
Ta je danes še vedno tako fin kakor izvrsten pridatek K zrnali in žilni kavi ler bo ro rudi zmeraj oslal.
Dnevne vmesit
POVIŠANJE POŠTNIH PRISTOJBIN?
Iz Beograda prihaja vest, da namerava vlada povišati poštne pristojbine in .sicer kar za 100 odstotkov. Vest se sicer še ne potrjuje in zato upamo, da se ne bo uresničila in da ho vlada izprevidela, da je tako povišanje PoStnih pristojbin absolutno napačno. Toda izkušnja nas žal uči, da se vesti o povišanju Up in davkov le prerado uresničijo in zato smatramo za .svojo dolžnost, da nastopimo Proti nameravanemu povišanju poštnih pri-
-	stojbin,
Prehuda je danes gospodarska kriza, da bi moglo naše gospodarstvo prenesti novo zvijanje pristojbin. že itak so velike državne dajatve eden glavnih vzrokov, da ne pridemo in ne pridemo iz gospodarske krize. Če bi. porabila država povišanje taks v investicijske in produktivne namene, potem zlo še ne bl b tako veliko, ker bi denai’ končno 'eudarle zopet prišel med ljudi in bi naša industrija z novim delom našla tudi nov za-uzeik\ Ampak pri nas se žal skoraj nič ne gradi in zato ne pridemo iz gospodarskega mrtvila. V takem času pa pomeni vsako pokanje pristojbin samo povečanje gospodarnega mrtvila, kar mora povzročiti samo omejitev obratov. S tem ipa je tudi ves denarni otelit povišanih pristojbin uničen. rešitev°Ve^uU^e državnih dohodkov je edina ki n o t V „r.avi državni gospodarski politi-našim ,vLllfTTdVs!1'iji zaslužka, pomagati
lTZ°bT^k0m’ dv%a‘li povsodi produkcijo, rnndl u - Fva skrb vlade in potem bo dohodke™'- 1Z Vežie8a Prometa tudi večje dojbin tudi	!reba	8 Povečanjem pri-
Samo fn ‘ ^av<ul J5wpuuai’5>iw KRIZO.
na to not 1 ]e prava Pot in upamo, da vlada to stori rene’ ker je res že skrajni čas, da
/■nizanje cen kruh,.	,	,,	,
ska zadruga v Zagrebu P ,/^!‘ebu- 1 ekar'
cene kruhu in sicer: beieimfu uS b m' ... o ....... -	„^eieinu kruhu nn R Sf*
Ukazi >• prosvetnem ministrstvu. V prometnem ministrstvu je podpisanih več ukazov o premeščenju učiteljev in učiteljic v Bosni Hercegovini, Hrvatski in Sloveniji ter o odlikovanju prosvetnih delavcev.
— Kongres podmladka »Rdečega križa v "»ogradu. Prometno ministrstvo je dovolilo-' 0 -gatom Podmladka ..Rdečega križa:, ki se
vrSi od 19. do 21. t. m. v Beogradu polovično vožnjo na državnih železnicah. Povlastice veljajo od 1. do 31. t. m.
— Društvo ljubiteljev slovenske umetnosti Pred leti je več gospodov sprožilo misel' ™u?o?iD[,uJtV0 ljubiteljev slovenske umet’
? nnfemlr 1 S° 'S® 26 ClaJli in tudi PRepevI
H Pa 'P0 8,?ri s,oven’8ki aavadi b i f n reJhr o	zafpalo. Namen drštva bi
^ lllecenskl> *■ i- Podpiralo bi rev-e.]»e-slovenske umetnike, jim omogočilo študij v .inozemstvu, posedanje znamenitih razstav itd. Upamo, da nam ne bode nihče zameril, če vprašamo, kbj je z nabranimi člani in denarjem?
—Radio-postaja v zagrebškem gledališču.
Ra°sielni “duister je dal upravi zagrebške-radi oposiv	dovoljenje za istalacijo lastne
Potom vse n Parava je naročila brzojavnim čela radio-postatnlf aPai'ate tako, da bo za-lirii. Potom te nosi • :di naJbrze ze v okto' predstave zagrebški1® bodo prenašali operne je države.	gledališča v vse kra-
Znižanje cen kruh« bu j
l-olhelem,, „„ 5 pili.	»g nejo neizpremenjene (4 Din).
— Akcija za zedinjenje katoliške cerkve s york?hvm)- Katoliška Unija javlja iz New-Katoiis, J,eT y'ac'el ,zhaiati tam list »Vestnik Promu, L\ Unlje ' .tegar llalo8a je, da vrši 0,i , .Sando, zato, da se povrne 120 milijonov , (Mdnikov v naročje katoliške cerkve. List fflVater Avguštin Callele, predsednik
tolieizma Umie in zna" propovednik ka-Ruske voj,,., i ,. je priplulo v Chery“dj;; rt.licrbiMirgu. Te dni mornarice, Pristaniške iLi ruske vojne ladjam pristop v luko samo^lL so dovolile ;e Sidrajo izven glavnega ,>H*taWen‘' da 8me stopiti niti en mornar na ](0l 'n, dj(; «o namenjene v Odeso.	kopno- L-
»Proletar« na patu po Evropi. Dne ai. rus«- Se 10 *PUe*liI na beri, aerodromu na tla RvroDiaed°plan >Pl'°letar-v ki je na potu po j liusiji.Aeronbnf -oblske raznih avajatigarjev
Pa nadalhRe pot od>otpl v Paris’ P0'«® §;1V0	‘	Rlm,	Dunaj, Prago m \ar-
Pokrct za prcpuced	.	■	■
ler ameriških društev je razvn,a»',4,ncr*' .fci j o za prepoved tobaka v Ameriki i'8' sfvu so ustanovila ligo anticignret. i-a ' vdarja v svojem manifestu, da se je razpaslo
žb>' kaie„t'SU' ?d,kar je Veljavi >«at>Vre-resno o ! e|V ,tako 0Sromnenl obsfig«. da _ n jv,	tjudsko zdravje.
obelod.anjenVaybVa'	Te,d,li jerbil
•lur.mll Ofliciel zak";;kc'n, l!radnem h*lu
i? »”buf » 'i’'1",'"'"?1 l'»nlo.ki',:»iaki, ki ao biti za časa svetovne vojne meti ki so
na ftaUnSSVaiP°fegnili •? v* v,nili’ aazaJ
vino	a Se vnov,C bore ^ domo-
— Smodnišnice zletele v zrak. Iz Varšave poročajo, da je zletelo pri Lukačevem na Poljskem v zrak dvoje skladišč za smodnik. Pri gašenju požarja so bile tri osebe smrtno ranjene.
— Zopet aeroplanska nesreča v Bosni. Dne 30. t. m. sta se vračala iz Novega Sada v Mo-star ireroplanski poročnik Vidale in kaplar Sik. Nad Sarajevem sta opazila, da aparat ne funlicijonira ter sta se jela zato spuščati na zemljo, kar se jima je pa posrečilo šele pri Rogatici, 11 km od Sarajeva. Aparat je popolnoma pokvarjen, dočim sta letalca sanpo lahko ranjena. Aeroplan je tipa Breguet.
Močan potres na Azorih. Te dni je bil na Azorskih otokih močan potres, ki je povzročil velikansko škodo. Posebno je trpel otok Fayai.
— Siten orkan v Ncu-Orleansu Te dni je besnel nad Nevv-Orleansom silovit orkan ki je zahteval 19 človeških žrtev.
SIcčan potres v Mehiki. Iz Newyorka poročajo, da je bil te dni v celi zapadni Mehiki zelo močan potres, ki ije povzročal veliko škode. Podrobnosti še niso znane.
— Občinski blagajnik skočil v vodnjak. Po novih občinskih volitvah v Srbiji je prevzel občinsko upravo v velikem selu Lozoviku novoizvoljen občinski odbor, ki je pri volitvah posebno agitiral z geslom, da se vrše pri občinski upravi velike zlorabe in nerodnosti. Občinski blagajnik Milisav Marjanovič je bil pozvan, da preda dne 27. avgusta blagajno. Mesto da bi to storil, je skočil istega dne ob 7. uri zjutraj j vodnjak, ki se nahaja na njegovem dvorišču. Domačini so to opazili in ga izvlekli po hudem naporu iz vodnjaka. Zaslišan, je blagajnik izjavil, da je vsled prenapornega pisarniškega dela že dalj časa zelo nervozen in živčno bolan. Glede blagajne je rekel, da ne ve, če manjka denar. Pripravljen pa je eventuelni primanjkljaj takoj pokriti. Policija je blagajno zapečatim, uumur ne pri-de komisar glavne kontrole, ki bo pregk#d knjige in blagajno.
, - 1 ožar v kaznilnici v Lepoglavi. V noči cd torka na sredo je izbruhnil v Lepoglavi neposredno v bližini kaznilnice velik požar. Vnel se je velik skedenj, kjer je bilo 60 voz sena. Ogenj je razburil kaznjence za zamreženimi okni kakor tudi prebivalstvo bližnjih v asi. Po dolgotrajnem trudu se je posrečilo ognjegascem in kmetom požar lokalizirati Skedenj je pogorel do tal. — škoda znaša 200.000 dinarjev. Domnevajo, da je bil požar podtaknjen.
— Samomor Slovenca v Savskem Marofu. Včeraj so našli ob železniški progi nedaleč od postaje Savski Marof mladega človeka s prestreljeno glavo. Ugotovili so njegovo identiteto. Policija je spoznala v njem Ivana Ja-
,, , IZ Sv- Jurja pri Celju, sedaj slugo pri »Merkurju* v Zagrebu. Po doslej dognanih ugotovitvah sodijo, da je izvršil Jakob samomor vsled neznosnih rodbinskih razmer.
Smrtna obsodba v Šibeniku, šibeniška Potota je obsodila seljaka Petra Šariča iz Pri-8tega radi umora na smrt na vešalih. Lansko leto v aprilu je obsojenec napadel seljaka i ■Stevana Brača in ga namlatil s palico po gla- I
vi.	Ko je bil Barič že mrtev, je gazil šarič po njem, mu razmesaril lobanjo in izkopal oci. Sanč je priznal svoj zločin ter izjavil, da je to storil iz osvete. ’	‘	i
— L mor sredi Donave. Karo Majetič in J Ivan.Salbe sui so vozila na enem čolnu preko Donave. Sredi Donave sta se pa nenadoma j sprla in stepla. Pri tem je pograbil Majetič nož in ga zabodel svojemu tovarišu globoko v srce. Satbe je bil takoj mrtev. Morilca so aretirali.
■	IustRikacija trgovca Hugoua (ieilenbriu-
, .snabruka poočajo, da je bil te dni obesen trgovec Hugo Geilenbrink iz Lindena, manna Umoral ban£nega ravnatelja Haar-
biT„^fr2d?v,ik: V Velikem Bečkereku je
der Pflvlmip i ruskl emigrant Aleksander Pavlovič, ki se je izdajal za'zdravnika.
I leiskava je sicer ugotovila, da je izdajal 1 avlo vic le recepte za nevazna zdravila, radi česar so ga izpustili iz preiskovalnega zapora, toda dan nato je prejelo sodišče iz Peči brzojavko, s katero se poroča, da je vrši! Pavlovič v Peči pred svojim prihodom v Veliki Bečkerek že od leta 1919 zdravniško prakso, i avloviča so znova aretirali.
(.r Posilstvo mlade deklice. Ivo se je vra-ZaormT6'.1,0110 zvečer neka 1 dietna deklica v železniške nrn«'’ 10 ^ P°grabil P1' prelazu jo podrl na blfžn;«elWl(d<>l"a lieki l,lladen'i ‘er
Toda fant ji je zamašil * P“ 1 pn nuru-k,i®a. Je mladeniča spozna^61;10 ga* ©Vadila policiji, ki ga je aretirala. ZdravSto^ preiskava je ugotovila, da je bila deklica še »virgo intacta«.
— Zopet policaji pred sodnijo radi prete panja. Predvčerajšnjim se je zagovarjalo pred novosadskim sodiščem kar šest policajev iz občine Gospodiče. Možakarji so obtoženi da so aretirali nekega seljaka, ga zaprli in v zaporu tako pretepali, da je še tekom noči
ložena taje' Obravnava Je bila pre-
Aretacija dunajskega bankirja. Pred
šn i bani' Ju Ua Dunaju aretiran tamkajšnji bankir Hermany-Herzmann, ki je bil nedavno obsojen radi goljufije na več mesecev
zapora. Sedaj je bil aretiran na podlagi tiralice policije iz Budimpešte, kjer je izvršil več goljufij. Hermany-Herzmann je bil za časa inflacije najbogatejši človek v Avstriji. Pozneje je gmotno projiadel in postal je goljuf.
— Soproga pok. dr. Vaszonva dobila milijardo kron. Budimpeštanska židovska občina je podarila vdovi pok. dr Vaszony-a milijardo madžarskih kron. Dasi je zavzemal dr. Va-szony ponovno visoka in odlična mesta, ni zapustil nikakega premoženja.
— Dogovor o samomoru. Baron Roysze-Garred v Mianni in njegova soproga sta živela v slabih gmotnih razmerah. Zato sta sklenila, da si vzameta življenje. Domenila -ta se, da skoči ona -skozi okno, dočim se on ustreli. Usodnega večera je sedla baronica ti klavirju ter zaigrala Chopinovo žalostinko. Mož jo je naprosil naj zaigra še enkrat. Žena je zaigrala žalostinko ponovno, rekoč: :>To je žalostinka za te«. Ko je doigrala se je vrgla skozi okno ter obležala na mestu mrtva. Toda njen mož ni bil tako »možat«, da bi bil držal dano besedo ter si upihnil luč življenja.
— Legitimacije za obisk Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4. do 15. septembra t. 1. 'so že v razprodaji po Din 30.A. Dobe se pri vseh večjih denarnih zavodih in pri Putnilc d. d., Ljubljana, Dunajska cesta. Z legitimacijo je združen poljuben vstop v vse dele razstave in polovična vožnja na železnici. Priporočamo, da občinstvo pridno sega po njih -in si jih že v predprodaji nabavi, da ne bo čakalo v gnječi pri blagajnah ob vhodu na razstavo.
— Kako je preprečil policaj samomor mlade deklice. Te dni je opazil v Berlinu neki policaj, da je skočila neka oblečena deklica v vodo. Možu postave je bilo -jasno, da -se misli deklica utopiti. Rad bi bil skočil zanjo, toda ni znal plavati. Zato je zakričal iz vsega grla: »Ce ne greste takoj ven, vas na mestu ustrelim.: Deklica, ki je nikakor ni bila volja poginiti od policijske krogle, se je tako prestrašila, da je začela plavati in kmalu splezala na obalo.
. Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« se ©tvori v soboto, dne 4. t. m. in traja do 13. t. m. Vstopnina za enkratni obisk znaša Din 10.—, legitimacije za polovično vožnjo in za poljuben vstop na razstavo pa stane Din 30.—. Legitimacije prodajajo vsi večji denarni zavodi trgovske korporacije in tujsfco-prometne ustanove. Z vstopnico oziroma legitimacijo je zvezan prost vstop v vse dele razstave. Ta obsega: -kmetijsko razstavo, ki se deli v strokovno poučni oddelek, mlekarstvo, kmetijske stroje in orodje, vinarstvo. Avtomobilska in radio razstava. Industrijska razstava. Razstava ])oljedeLskih strojev in orodja, mlekarskih strojev ,in or.odja, vinar-skega, čebelarskega in mlekarskega orodja. Umetniška razstava z najnovejšimi deli eko-10 vseh slovenskih umetnikov. Higijenska razstava, ki je velike važnosti za narodno zdravje in jo naj zalo vsak poeetnik tudi obišče. Ko si je -tako posetnik ogledal razstavo in je že utrujen, se mu bo razvedrila duša in srce v zabavnem oddelku, za kar -bo poskrbela dobra 'kapljica in druga okrepčila ter razni vrtiljaki, gugalnice, tobogan, hipodrom in še več drugih skrivnosti.
r T1PokTa’inska',raKstava- Stanovanjski urad Ljubljanskega velesejma prične poslovati v permanenci od 3. septembra dalje na glavnem kolodvoru. Tu se sprejemajo tudi prenočišča za kongres pravnikov. — številka telefona 736.
— Mednarodna razstava psov v dneh <3. in septembra t. 1. v prostorih velesejma v
Ljuoijani bo obiskana prav dobro ter bodo zast°Pane vse glavne pasme naših Kn Yn aaje prijave dopuščajo sklep, da l i -., v r-es Mednarodna razstava, torej prva d mm-.It i11 fiddev’ Prireiena «1 domačinov na vs- lTrn H1.'*11.2 domačim materijalom. Za no n v 'm, T lel ja, zlasti pa za imetnika vsi eri ,, nU(iila razstava mnogo poučnega bil hn , Je P° mednarodnih sodnikih. Do-i„l r,, t 0',j° pobudo, da izboljša svoj materi-,’i , g°slovenski Kinološki Savez je sicer nj1 ‘f’ uPa pa, da bo s smotrenim delom; i f ti' Pa s Prirejanjem razstav in smoter v kratkem dosegel svoj namen, to je: združiti vse prave ljubitelje čistokrvnih psov ter dvigniti interes za čistokrvnega i>sa. Udeležba na razstavi je torej nujno potrebna. Prijavili rok poteče z 31. 8. t. 1. Kdor še ni poslal pri-
nroStar ?ai ‘° takoj ker -'e razstavni prostoi le omejen. Prijave sprejema centralna posredovalnica na Poljanski'cesti št 3
— Ddbcr za spomenik f mons (]r Anto)1„
no Baložn0,1 i'-azn,lh strani vprašanja ' Sp0llienik- Ker vemo, da ima SiSeTOH « -Se Vec P.riiateljev, ki bi radi h, ii,' *Megov sP-°menik, pa nimajo po-Bebnili položnic, smo te dni razposlali po-loznue vsem č. župnim uradom, kjer jih m -v onienjeni namen. Vič.'župne ura« prosimo, da nam blagohotno pošljejo zbrane prispevke oz. izročijo doposlane položnice, kdor jih želi.
Ljubljana.
1— l-mrla je dne 1. t. m. v sanatoriju dr. Hansa v Gradcu gospa Ana Prosenc, vdova Fischer iz ugledne ljubljanske rodbine. Pokojnica gospa, vdova po ravnatelju »Feniksa , je bila mati gg. dr. Branislava in Vladimirja Fischerja. Blag ji spomin, prizadetim pa naše sožalje!
1— Stanovanja za pravniški kongres. Pomanjkanje stanovanj za udeležence pravnega kongresa je še zelo veliko. Za okroglo 400 oseb še manjka prenočišč. Odziv na nabiralno akcijo stalnega odbora je bil doslej zlasti v pravniških krogih minimalen. Sramota bi bila za vse ljubljansko meščanstvo, zlasti pa za pravnike, ako bi gostoljubnost-odpovedala že pri nastanitvi. Kdor more utrpeti, četudi z nekaj lastne komodnosti, kako prenočišče, naj ga takoj prijavi dr. Rutarju, direktorju jioštne hranilnice ali pa dr. Sajovicu, okrajnemu -sodniku v Ljubljani. — Stalni odbor za kongres pravnikov.
1— Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magdičev bo v nedeljo dne 5. septembra ob 11. uri dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo občinstvo na to izredno zanimivo razstavo dveh apodidaktov, ki dokazujeta, da se tudi z resno voljo, vztrajnostjo in ljubeznijo do umetnosti da nadomestiti akademija.
i— »Bajtarji« pozor! Obveščate se, da se vrši v soboto dne 4. septembra t. 1. ob 19. uri v restavraciji »Miklič« v Kolodvorski ulici zelo važen sestanek. Udeležba obvezna.
1— Koncert vojaške godbe bo na velesejmu ob priliki otvoritve dne 4. septembra od pol 10. do pol 11. ure dopoldne. V nedeljo 5. septembra bo na razstavi promenadni koncert od 11. do 12. ure.
1— Pevovodje in predsedniki vseh v »Zvezi slovenskih pevskih zborov« včlanjenih društev! Ne pozabite na važni sestanek, ki se vrši v nedeljo 5. t. m. ob 10. uri dopoldne v pevski dv-orani Glasbene Matiče v Ljubljani! Pridite vsi in točno! — Tajništvo.
1— Nar. žel. glasb, društvo »Sloga« priredi v nedeljo, dne 5. septembra t. 1. na vrtu in v vseli gornjih prostorih Narodnega doma veliko poletno veselico z zelo pestrim sporedom, na kar se cenj, občinstvo če dane»’ opozarja.
1— Volitve imamo v nedeljo, dne 5. septembra t. 1. Vršijo se v Narodnem domu popoldne ob 4. uri. Izvoljena bosta najlepše dekle in najlepši fant, ki bosta bogato obdarjena. Kdor se pregreši zoper volilni zakon, tega čaka zapor na prav amerikanski način. Komičnih prizorov tudi ne bo manjkalo, za to jamči nar. žel. glasb, društvo »Sloga s svojo prireditvijo v Narodnem domu.
Maribor.
m— Župan dr. Josip Leskovar, ki je bil na
odmoru, se je vrnil in prevzel -zopet svoje posle.
m— Avtomobilov vožnje na cesti Maribor Ptuj se od 1. septembra 1926 dalje vrše tudi ob nedeljah.
m— \ lom na koroškem kolodvoru — Maribor V noči od ponedeljka na torek je vlomil doslej neznan storilec v pisarno šefa progovne sekcije na koroškem kolodvoru. Tat je bržčas slutil, da se denar mora nahajati v blagajni, posebno ker je bil blizu prvi v mesecu, ko se izplačujejo delavci. V resnici je bilo isti dan v blagajni nad 300.000 Din. Ta denar pa je odnesel blagajnik domov. Da so bili pri vlomu zaposleni ljudje, ki so jim bile pač razmere dobro znane, je jasno.
dopis”"
Gomilšku. — Dne 5. septembra t. 1. priredi obrtno društvo na Gomilskem v ondot-nem gasilnem domu veliko veselico, koje čisti dobiček je namenjen pred enim letom ustanovljeni obrtno-nadaljevalni šoli. Na sporedu sta dve veseloigri, bogat srečolov (cele vreče hmelja, razno orodje ter druga živa in mrlva roba), prosta zabava z zelo zanimivim amerikanskim zaporom ter tekmovalno hojo po žrdi za razne dobitke. Za telesni blagor bodo skrbeli številni šotori s prvovrstno 'jedačo in pijačo. Prijatelji poštene in prisrčne zabave, dobrodošli! Privedite s seboj vse prijatelje in znance! Morda nakloni srečolov tudi vam celi cent hmelja?
Šport.
Tekme v borenju, ki so se odigrale -pretečeni teden v Dieppe med francoskimi in angleškimi sabljači, so se končale z zmago francoskega moštva, ki je pod vodstvom mons. Mouqueta premagalo angleški team, ki ga je vodil mister Burt. Razmerje zmag je 79 :57 v prid Francozom.
športniki v panoptiki. V Londonu je obstojal do lanskega leta svetovnoznani pa-nopti-kum mndame Tussant,- ki si je pridobil za ča-sa svojega skoraj stoletnega -obstoja najzanimivejše rarirete. Ko. je ta zbirka lansko pomlad zgorela, se je v angleški javnosti pojavilo mnenje, da je sedaj nepreklicno minul čas za taka podjetja. Toda temu ni tako; kmalu se je stvorila skupina finančnikov, ki nameravajo z akcijskim kapitalom 157.000 funtov šterlingov (ca 4 milijone zlatih frankov) postaviti v angleški metropoli nov panopti-kum. Karakteristično za sedanji čas je, da bo v novem panoptiku poseben oddelek za športnike, kjer bodo razstavljene najimenitnejše svetovne karifeje nogometa, golfa, boksa in rokoborbe v svojih karakterističnih pozah.
V	par tednih bodo že začeli gradili painopti- ■ kuni.
Peter Latzs, svetovni boksarski mojster v srednji teži, je imel pred kratkim hudo smolo. Padel z okna svojega stanovanja in se tako poškodoval, da ne more nastopiti proti Freemamu, Celini in Joe Dunder-ju, kakor se je bil kontraktualno zavezal.
Kanalski plava« Vierkiittor se je moral na angleški obali zelo boriti, ker se je vedno zadeval ob ostre, lik pod vodno površino ležeče kamne. Slednjič je prilezel po vseh štirih na suho, vendar je krvavel na obrazu in nogah. — Po uradni kontroli je porabil Vie-r-koiter 12" ur in 34 minut za preplavanje Kanala. Od tega časa odpade še poldrugo uro na razne formalitete, tako da je znašal čas plavanja samo nekaj nad 10. ur. Drugo leto namerava Vierkotter svoj lastni rekord še znižati in je tudi sklenil, da se vdeleži rekordnega plavanja okolu mancbattanskega otoka, da tekmuje z Ederlovo. — Nemški državni odbor za telesne vaje je odlikoval Vierkotterja z zlato orlovsko plaketo.
Kolesarske dirke društva »Sava« se vršijo v nedeljo 5. t. m. popoldan na progi šiška— Kranj—Tršič in obratno. Zvečer srečkanje za 10 dobitkov. Popoldne ob pol 2. uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter skupni pohod z godbo v šiško. 1. Glavna skupina s težkimi kolesi za prvenstvo društva šiška—Tržič in obratno; prvo darilo diploma in pokal svetovne tovarne »Torpedo« kateri priredi v last prvega dirkača pri dvakratno zaporednim ali trikratno v presledkih. 2. Skupina z lahkimi kolesi. 3. Dirka kolesarskega društva »Zarja«. 4. Dirka kolesarskega društva »Sora«. 5. Dirka novincev. 6. Dirka senijorjev od 45 let naprej. 7. Dirka »enijorjev od 35 do 45 let. 8. Damska dirka zveznih društev. 9. Invalidska dirka zveznih društev. Start in cilj pri km 2 pri goetilni Kos v Zg. šiški.
Gospodarstvo.
KONJSKA RAZSTAVA 5 SEPTEMBRA T. L.
V	okvirju velike Pokrajinske razstave j »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. sepetmebra j 1926 bo prirejena dne 5. septembra tudi raz-i stava plemenskih in gospodarskih konj, to-| plokrvnih in mrzlokrvnih pasem, j Kakor sta bili prejšnji dve razstavi leipi, j tako obeta letošnja biti še zanimivejša ne le | za konjerejce same, marveč tudi za ostalo ob-
i	činstvo. Videli bomo kaj premore Slovenija ] tudi v tej panogi našega kmetijstva, dasiravno j je naša konjereja zadnja leta številčno nekoliko nazadovala. Za razstavo je močno zanimanje tudi v sosednih državah in upamo, da bo prireditev privabila mnogo kupcev zlasti one za plemensko živino.
Konjerejsko društvo za ljubljansko oblast bo že ob prilki premovanj, ki jih priredi tekom meseca avgusta t. 1. odbiralo plemenske konje, da bo nudila letošnja razstava res le dober materijal in da bo tudi v tem oziru na višku. Zato vabim konjerejce, da se v čim večjem številu udeleže te razstave. Tujcem je treba pokazati, kakšne kakovosti konj se pri nas odgaja. Take razstave so tudi najboljša sredstva za povzdigo naše konjske kupčije.
Mlekarske iu sirarske razstave, ki se priredi v okvirju Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra t. 1. se udeleži 26 slovenskih mlekaren in eiraren. Na ogled in poskušnjo bodo najrazličnejši sirar-
ski in mlekarski izdelki in prvič bo občinstvu na razpolago tudi ajdamski sir. Na razstavi bo v polnem obratu tudi velika moderna mlekarna.
X Gospodarski stroji. Vse tvrdke, ki vodijo prodajo kmetijskh strojev in orodja, poziva uprava Ljubljanskega velesejma, da se takoj prijavijo za udeležbo velike Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra 1926, ker je za to določen razstavni prostor malone že zaseden. Vsa pojasnila daje Urad Ljubljanskega velesejma.
LJUBLJANSKA BORZA, četrtek dne 2. septembra 1926.
Vrednote: Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 170, bi. 170, zaklj. 170.
Blago: Bukova in hrastova drva, mešana, cepanice, do 10 odstotkov okroglic, fco nakl. postaja, po ogledu, 14 vagonov den. 16, bi. 10, zaklj. 16.	°
Zagreb, 2. septembra. Devize: Newyork ček 56.468 56.768, Pariz izplačilo 171.94— 173.94, Praga ček 167.65—168.65, Švica izplačilo 1094 1098, ček isto, London izplačilo 274.95—276.15, ček isto, Barcelona 866—870, Amsterdam izplačilo 2275—2285, Dunaj izplačilo 799.75 do 803.(5, ček isto, Berlin izplačilo 1349.75—1353.75, Italija izplačilo 203 44— 204.64.	j
.Curih, 2. septembra. Beograd 9.1275, Nev- I york 517.875, London 25.145, Pariz 15.525, Du- I naj 73.15, Berlin 123.25, Varšava 57, Solija 1
3.75, Bukarešta Milan 18.85.
2.60, Budimpešta 0.007240,
Zahvala.
Povodom smrti naše ljube
Danice
izrekamo kar najtoplejša zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za globoko sočutstvovanje, za darovano cvetje, šopke in vence ter za mnogob rojim spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gg. zdravnikom* za njihov požrtvovalni trud oteti mlado življenje, zahvaljujemo se ©č. duhovščini in če. sestram — posebno pa gg. pevcem za v srca segajoče žalostinke, ki si jih je tako želela pred svojo smrtjo. Prisrčna zahvala vsem, ki so na ta ali drugi način lajšali njeno dolgo trpljenje. Iskrena zahvala pa tudi vsem, ki so nam s svojo nesebično požrtvovalnostjo pomagali v naših težkih časih.
Globoko žalujoča rodbina Fran 8kuljeva.
Rudyard Kipling:	12
Knjiga o džungli.
»V tej hiši se najde več reči,« je dejal sam pri selbi, »kot jih je cela naša družina mogla najti v celem svojem življenju. Gotovo, tukaj ostanem in preiščem vse.«
Ves tisti dan je taval po hiši. Pri tem je malo manjkalo, da ni utonil v banji; na pisalni mizi je vtaknil gcibček v tintnik in si ga je opekel ob koncu smotke velikega možaka, kateremu je bil splezal v naročje*, da bi videl, kako se piše. Pod noč je tekel v Tedyjevo spalnico, da bi gledal, kako se prižigajo svetilke*, in ko se je Tedy podal spat, je tudi Riki-Tiki splezal na posteljo. Bil je neugnan tovariš; vso noč je pri vsakem šumu vstal, poslušal in hotel doznati, odkod prihaja. Ko sta slednjič prišla Tedyjeva mati in oče pogledat, kako spi sinko, je stal Riki-Tiki na blazini. »Tole mi ni všeč,< je rekla mati; »še ugrizne mi fanta.« »Ne bo ga,« je odvrnil oče. Ako je ta mala živalica pri njem, je bolj varen, kakor če bi imel krvnega psa za čuvaja. Ako bi na primer prišla kača sem v spalnico —c
Toda Tedyjeva mati še misliti ni hotela na tako strašno reč.
Zjutraj je Riki-Tiki prišel na Tedyjevi rami k zajtrku. Dali so mu banane in košček kuhanega jajca, in ko se je najedel, je prišel k vsakemu sedet v na-
ročje. Vsak dobro vzgojen mongus namreč upa, da postane neki dan domači mongus pri hiši, kjer bo imel mnogo sob, da bo Lahko letal po njih. Riki-Tikijeva mati, ki je bivala v generalovi hiši v Segowlee-ju je skrbno učila Riki-Tikija, kako se ima vesti, kadar pride med bele ljudi.
Po zajtrku je Riki-Tiki odšel na vrt, da si ogleda, kar se je dalo videti. Vrt je bil velik, a samo napol obdelan; na v^Ui so rasli rožni grmi, veliki kot hiše, lipe in pomaranče, šopi bambusa in gosta visoka trava. Riki-Tiki si je obliznil ustnice. »Krasno lovišče,« je dejal in rep se mu je nakošatil ob tej misli. Drobnel je po vrtu sempatja, povohaval to in ono, kar je zaslišal v trnjevem grmu prav žalostne glasove.
Bil je Darzee, krojaška pastarica, in njegova žena. Naredila sta si bila lepo gnezdo s tem, da sta potegnila dva velika lista skupaj, jih stkala ob robu z vlakni in napolnila votlino z bombažem in mehkim pubom. Gnezdo se je zibalo sempatja, ptici pa sta sedeli na njegovem robu in plakali.
»Kaj pa je z vama?« je vprašal Riki-tiki.
»Silno smo nesrečni,« je odgovoril Darzee. »Eden naših otročičev je padel včeraj iz gnezda in Nag ga je požrl.«
»Hm,« je dejal Riki-tiki. »Res žalostno — ampak prosim, tujec sem tukaj. Kdo pa je Nag?«
Tedajci sta se Darzee in njegova žena hitro skrila
v gnezdo, ne da Id mu odgovorila; iz goste trave ob
vznožju grma se je namreč slišalo tiho sikanje — grozen, mrzel glas, da je Riki-tiki odskočil cela dva čevlja preč. Nato se je iz trave vzdignila palec za palcem glava in razprostrla kapa Naga, velike črne naočarke. ki je merila pet čevljev od jezika do repa. Ko se je Nag dvignil tretjino svoje dolgosti iznad tal, se je začel zibati semtertja kakor trs v vetru in je ves čas gledal Riki-tikija z zločestimi kačjimi očmi, ki nikdar ne iz-premene izraza, najsi ima kača karkoli v mislih.
»Kdo je Nag?« je zinil. »Jaz sem Nag. Veliki bog Brahma je podelil svoje znamenje vsemu našemu ljudstvu, ko je prva naočarka razprostrla svojo kapo, da brani solnce od njega, ko je spal. Poglej in se boj!«
Pri teh besedal je še bolj na široko razprostrl kapo in Riki-tiki je videl na njenem ozadju očalom podobno znamenje. Za hip se je ustrašil; ampak mongusa nikdar ni dolgo strah. Dasi Tiki-tiki še nikoli ni bil videl žive naočarke, ga je njegova mati pitala z mrtvimi in se je dobro zavedal, da je edini posel doraščenega mongusa boriti se zoper kače in jih jesti. Tudi Nag je to vedel in v dnu njegovega mrzlega srca ga je obšel strah.
»Veš kaj,« je odvrnil Riki-tiki in rep se mu je pričel znova košatiti, »znamenja sem, znamenja tja, mar misliš, da imaš pravico jesti negodno ptičke iz gnezda?«
(Dalje prib.)
Št. 22.086/ref. III.
Razglas.
Navzlic razglasu z dne 5. avgusta 1926, št. 20.276/26, se opaža, da se lastniki psov ne ravnajo po določilih tega razglasa. Vsled tega o poza rja mestni magistrat vse lastnike psov ponovno na omenjeni razglas s pripombo, da bo proti prestopnikom postopal 'z vso strogostjo. Zlasti velja to za lastnike javnih lokalov in njih posetnike.
Ker je splošno in za časa pasjega kontu-maca tem bolj prepovedano jemati pse s seboj v javne lokale, naroča mestni magistrat, da naj vsi lastniki javnih lokalov s primernimi napisi opozore občinstvo na to prepoved; goste, ki bi ji nasprotovali pozovejo, da pse takoj odstranijo iz lokala in one, ki bi se pozivu ne odzvali ovadijo, event. pa tudi pokličejo stražnika, da jih odstrani.
Mestni magistrat opozarja dalje vse lastnike psov, da se jim bodo brez prizanašanja odvzeli psi, ako bi bili zaloteni nezavarovani na cesti ali bi se našli v kakem javnem lokalu in se bodo uničili, obenem se bo pa proti lastnikom kazensko postopalo.
Vsak lastnik psa je odgovoren za svojega psa v vseh slučajih.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. avgusta 1926.
Kruta in neizprosna smrt nama je ugrabila največjo in najčistejšo življensko srečo, najino oboževano mamico gospo
Ano Prosenc, vdovo Fischer,
ki je preminula dne 1.1. m. v sanatoriju dr. Hansa v Graz-u.
Truplo ubožice bodeva začasno položila dne 3. t. m. ob 10 uri dopoldne v grobnico na centi alnem pokopališču v Graz-u, od koder bode pozneje prepeljano v domovino. Prosiva samo tihega sožalja.
Graz, Ljubljana, dne 1. septembra 1926.
Dr. Branislav in Vladimir Fischer
sinova.
1
Zvonček
Najboljši mladinski list
je
Izhaja vsak mesec v šolskem letu. Piva številka izide meseca septembra. Celoletno stane Din 30'—, četrtletno Din 7-50. — Naročnino je treba plačati vnaorej in sicer na upravo »Zvončka", Ljubljana, Frančiškanska ulica **• 6/L
MALI OGLASI
Vsaka beseda
50 para, Din 1 —.
debelo tiskano
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoraoijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tnpetnik
Ljubljana, Krekov trg 7,
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najboljša, naicenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Gritzner, Adler, Phdnix
za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. • Večletna garancija.
DtlillED
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , PUBIEP«
Josip Peteline, Ljubljana
°„GR0M“
mram mmmmm sirannninii
cabuvsko postnromSKi m Rpzdi- | cijski flumuu , g
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. it
Telefon Int. St. 45-4.	=
Kaslov bcBatavfcami aOBOM*.
PODBUŽNICEi Maribor, Jesenice, Rakek. | O Kavlja va* v te stroko spadajoče posle najhitreje in pod bn- §=
lantnimi pogoji.
Bastopniki tfrulbe spalnih vos ekspresne pošiljke.
S. O. N. *«*
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
Na dobro
domačo hrano se »P«* mejo abonenti. Stari trg St. 84/1 L, levo vrata 8t. 1.
Naročajte .Narod. Dnevnik*.
Proda se po ugodni cent dal-uogled »Trider«
tvrdke Zeiss, kateri poveča šestkrat. Naslov pove uprava lasi«.
Knjigovodja -bilancist
išče mesta pri kakem industrijskem podjetju. Ponudbe pod »Knjigovodju« na upravo »Narodnega Dnevnika«.
Potnike
dobro vpeljane aprej*«® vinska trgovina. P^j^Joije in zahteve ^"Kopitar. ogLisni g,[>ova 21/In
»viufik« trgovina«.
DRVA-ČEBIN
IVottova 1/11. - TsM. 5«.
Iadajatelj ta odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Z* tiikamo »Mtakur« v Ljubljani Andrej Seve