23. številka. V Trstu, v sredo 22. marca 1893. Tečaj XVI „£ D I M 0 S T" lihaja dvaKi-Ht na teden, vsako iredo in lobotn ob 8. ari zjutraj. „Edinost" stane: ta vae leto g-l. 8.— ; izven A vat. 9,— gl. ■a polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ «a četrt ler* . 1.50: . , 2.25 „ Z „Novičarjem" vred: za vse 1 to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ „ 1.75 Poaamične šte»ilK* nt> dobivaj^ v*J>ro-iajalnicab tobaka v TritU po A nov., t Jorioi in v Ajdovščini oo * pov. — „Novičar" pa po 2 noy. ' EDINOST Oglasi in osnanll ft »e rajone po vrstica ▼ petitu ; za nailovs x debel _ črkami se plačuje prostor, kolikor bi gH obseglo navadnih vratio. Poalana, Javne tahval«, cimrtnlce itd. se račune po pogodbi. Vsi itopiai a« pošiljajo uredništvu Piazza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti trankovano ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in fnserate pre-)«ma npravnlitvo P iataa Caserma fit. 8 Odprte reklamacije o proate poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva zji Primorsko. • V »dlno.t j. mil Volitve pred durmi! Dogodek, katerega važnost smo opi-sovali že v treh člankih, trka na naša Trata: volitve v mestni zastop, oziroma deželni /bor tržaški ▼ ršile se bodo skoro. Po najvišjem ukazu se je zaključil deželni zbor in s tem je odpadla jedino zapreka, ki je bila na potu razpisu novih volitev. Umestno se nam vidi, da v tem tre-notku nekoliko ponovimo, kar smo rekli v omenjenih treh člankih. Najprvo smo naglaSali veliko važnost mestnih in občinskih zastopov v obče, posebej pa še mestnega zastopa tržaškega. Ta velikanska važnost poslednjega izvira is mnogih okolnosti. Prva bi bila ta, da ima to mesto štatut, zagotavljajoč mu tako razsežno avtonomijo, kakoršne ne uživa nijedno drugo mesto v drŽavi naši. Zbok te samostalnosti so delovanje mestnega zastopa giblje najsvobodneje in v najširjih mejah. A ravno zato, ker se svobodno giblje, možno mu je storiti veliko dobrega za ljudstvo, a tudi neizmerne škode. Če kje na svetu volja voliloem izrek, da j o ▼ sak svoje sreče kovač, velja to gotovo za volilce tržaške, mestne in oko-ličanske. Mestni zastop tržaški uživa velike pravioe, on je tako nezavisen, kakor sploh more biti nezavisen občinski zastop. Tej nezavisnosti je posledica ta, da je vse njegovo delovanje zavisno od njega sestave: on lahko zida, a tudi lahko podira. Ako sedo pravi možje v mestni zbornici, ki res čutijo za ubogo ljudstvo« kojim je resna volja pospeševati blagor občine, tedaj je dobro; če pa sede v zbornici možje, kakoršni so bili dosodaj (seveda s par izjemami), možje, ki bi hoteli vse žrtvovati svojim p o 1 i t i š k i m namenom, ki so zavlekli politiko v zbornico, kojim vrhovno načelo je bilo, dušiti občane drugo narodnosti, sestavljajoče skoro po- PODLISTEK. Mučenci naroda. {Odlomek iz jednakoslorne dramo v 8. dejanjih.) (Konec.) 20. prizor. (Prejšna brez Severja.) Grof Zdenko. In ba& zaradi profesorja ... P U g o n. Baš zato, gospod grof (skrivnostno) — ker so mu znane vse našo razmere ! Zdenko. Ne umejem Vas Ugon, govorite določno. Ugou. (z grozo.) Ves narod je zoper Vas. Vsa okolica ustaja, vsi volilci odpadajo, terjajo glasove od Vas, preklicujejo volitev! Zdenko. Kdo jim daje do tega pravico, Ugou P Ugon. Pravico, gospod grof P Nezaupljivost -- Zdenko. Noža — — — P Ugon. Kakor ogenj zanesel se je med ljudstvo glas, da Vi niti niste pravni naslednik, pravni lastnik Vaše grajščine, ne Vi niti Vaši pradodi, kajti oni da so si pridobili posestvo po krivici . . . Zdenko, (tragikomično.) In kdo je toraj pravni naslednik pradedov mojih, lovico vsega prebivalstva, možje, ki so kakor besni izkoriatovali moč, izvirajočo ob čini iz nje statuta, ki so izkoriBtovali to veliko svojo moč, nikdar meneč se za to, kako zahtevajo pravica, mir, m e j -sebojno sporazumi jen j o in Bled njič oziri na koristi države, koje podaniki smo — dokler taki možje odločujejo v našem mestnem zastopu, ni nade, da se zaustavi deroče propadanje gmotnega blagostanja v našem mestu. Saj nani ni treba dokazovati, kar pravimo: ozrite se le okolo sebe, pa boste videli, da naš občinski voz tiči v blatu. Kamor pogledate, poslušati morate le tožbe in ja-dikovanja, a to ne samo mej nami slovenskimi „nezadovoljneži* in „rogovileži", ampak tudi mej pristnimi Italijani samimi; kamor so obrnete, reži vam nasproti grda pogast, koji pravimo — primanjkljaj, deficit: deficit pri mestni upravi, deficit pri javnih skladiščih. Ker se pa kronični deficit more pokrivati le z najemanjem posojil, torej z napravljanjem dolgov, in ker so dolgovi propast tako posamičniku, kakor občini, morete si misliti, kaj nas čaka, ako ne krenemo na drugo pot, kar pa je zavisno le od volilcev samih. Položaj naš je kritičen, mnogo bo je zakrivilo, mnogo zamudilo, mnogo grešilo, tako, da tičimo zares v blatu — ali pre pozno 6e ni. Pred vsem pa treba, da se volilci zavedo svojega položaja. V prvi vrsti velja ta opomip seveda našim slovenskim volilcem, a iz jav-kanja „Indip?odentejevega* (glej razne vesti !) dalo bi se sklepati, da je tudi po mnogih italijanskih glavah jelo svitati. Gospoda vedo, da so jo zavozili temeljito, goBpdda «e boje, da pride ljudstvo do spoznanja in zato hočejo divjim krikom o „slovanski pošasti" premamiti v bedi izdi-hajoče ljudstvo. Prav imajo, da se boje spoznanja, kajti ko pride spoznanje, nastane gotovo tudi vihar, ki razprši kar čez kdo pravni lastnik posestva grofov Ostro-lazov P Ugon. Oj milostivi gospod grof — kako krasno bilo je vse pričeto, kako nebeško upeljano mogočno delo Vaše! Duh rajske sloge, cvetoče narodne zavesti vladal je med narodom Vašo okolice; v srcu naroda bila je domovina naša, bila je jedina; v duši ljudstva stali so zakoni aamostojne domovine — — Zdenko. Ah ! Ugon. Stali trdno, kakor malnov jez — Zdenko. Za Boga ! Ugon. V narodu stala je zaslomba srečne, jasne bodočnosti — Zdenko. Neodvisnost naša — Ugon. In moč — Zdenko. In slava ! — Ugon. A na jeden mah vse porušeno, podrto, kakor po požaru !! Zdenko. Vse, vse P P Ug o n. Znano Vam je, gospod grof, zavratno prizadevanje one tako znane .kolonijalne klike" zoper živelj našega naroda, ono klike od zunaj . . . Zdenko. Da, iz sosedne države, ki proži na prelepe kraljevine naše ! Ugon. Ter jih hoče, kakor kača svojo žrtev, najprvo prevleči, oviti se zlčno svoje pogoltnoati, da jih tem gotovoje do-bode v pest za slučaj vojne . . , noč vse italijansko-radikalno slavje. Za nemško naselbino se ne brigamo: naj ukrenejo kakor jih je volja! Naj se le vežejo z ljudmi, kateri nimajo nikake brige za obči blagor, z ljudmi, kateri nimajo nikakega srca do skupno domovine naše — ako goapddi nemški vest tako dopušča. (Konec prih). Liberalci in vera. nami Slovenci se že davno bije boj po časnikih in zborih gledfe na vpraša« nje o liberalizmu in o veri. Ta boj je zadnji ča* prikipel tako visoko, da so že gabi vsacemu razumniku to pravdanje in pisarjenje za prazen nič — za mrtvo črko. Odkar je dr. Mahnič zajezdil sedlo ter začel raztelesati vsako najnedolžnejŠo besedo in misel svojih nedoktorovanih soro-jakov ter jel z brezavko pometati po slovenski skromni literaturi zametejoč vse, kar ni popolnoma po njega ustroju in okusu ; odkar je ljubljanski „Slovenec" začel '.od« ločno pobirati kopita za „Rimskim katolikom", doČim je začetkoma imel do njega prenapetosti nekoliko obzira, razsajati je začel po slovenskem časnikarstvu krut boj za besede. Vsi smo postali „liberalci", vsi bodemo morali v peklensko žrelo, ker neki trosimo mej narodom nevero ali vsaj krivo vero. Dr. Mahnič nas hoče ustrojene po svojem kopitu: odločne katoličane brez narodne zavesti, dočim menimo mi, da se z katoliško prav lepo da spojiti narodna zavest. Kdor ne vpijo v enomer: pred vsem vera — katoliška vera —, ta je liberalec, framazon, prostozidar, brezverec ali kaj hujšega. A vse to so le besede, kajti še dandanes l«hko o poludne, v najlepšem solčnem svitu Mahnič & Ci. z lučjo iičejo mej Slovenci pravcatega framazona in liberalca v zmislu besede, kakoršnega Zdenko. Kako pak! Pridobiti najprvo mišljenje naroda, mase za Bvoje namene, pridobiti izdajstvu zoper svojo domovino, cara, ha, ha! (se spremenjenim glasom) Tudi tukaj, v naši okolioi nahajajo se takovi — „„kolonijaloi*", hi, hi ! Ugon. Da, in to je nesreča naša, gospod grof! Zdenko. In ti kolonijalci od zunaj, nositelji in trositelji izdajske politike, Ugon, stoje pod krilom vlade, ki je njihovim nakanam prijazna, ki pomaga razširjati izdajske namene in nam, Ugon, brani braniti domovino svojo, svojega cara, ni li grozno P Ugon. To je grozno, to je nesreča ! Zdenko. (Ga udari ob ramen.) A baš to jo — sreča naša, Ugon ! Ue on. Sreča, gospod grof P Zdenko. Da, Vi, Ugon, tega ne razumete, a umeli bodete pozneje. Ugon. Pozneje P — (pomenljivo.) Ah, da bi ne bilo prepozno, gospod grof! Zdenko. Prepozno ? Ugon. Da ! (tajnostno, skoro na uha.) Oni kolonijalci zapeljujejo naše ljudstvo, da Vam no zaupa več. Zdenko. In proklicuje izvolitev P — Ilrn. (Po premoru.) In zaros oni koloni, alci P jej daje Mahnič. Ako bi pa slučajno res naletel nanj, našel bi belo vrano, kajti ni pravila brez izjeme. Začetkom bi) je boj stvaren, a ko bo se prizadeti jeli oglašati ter braniti svojo čast pred zlobnimi podtikanji nevere, zostrilo se je na obeh Btra-neh bojno kopje — nasledovala je strast. Ali zadnja 'je Človeku slaba svetovalka. Strast sama narekovala je upiranje in ugovarjanje na eni in drugi strani; strast sama je pomagala, da se je slovenski narod raz-oepil v dva tabora ter da se v obeh taborih goji in vžiga Bovraštvo in jeza proti nasprotni stranki ter neti po nepotrebnem prepir in zopet strast. Kakor jo bila ta v početku pravi uzrok razponi, neti iata raz-por in sovraštvo še dalje in dan za dnevom imamo pred očmi v obeh slovenskih dnevnikih grde obtožbe in napadanja ene strani na drugo. Čim dalje gremo, tembolj se širi prepir — niti jedna niti druga stran noče ponehati, kajti jedna in druga trditi« da imati prav ter da delujeti v korist in prospeh naroda. Temu sporu ni mogel ostati tuj tudi naš list; začetkom smo gledali mirno, kako se goapoda kavsajo, m sčasoma smo morali poseči vmes ter se uvrstiti na stran one stranke, koja po nadih mislih ima prav ter deluje v smislu in po želji večine Slovencev. Načelo dr. Mah-niča, da v obrambo vere treba zavreči narodnost, ni nam Šel, niti nam ne gre ▼ našo butico. Kajti preveč imamo dokazov, da se imamo tu v Trstu boriti skoraj najbolj s takimi možmi, ki sicer pripoznavajo rimsko katoliško vero za edino pravo, a nočejo pripoznati reka : ljubi svojega bližnjega kakor samega aebe. Zajedno se pa moramo tudi boriti s takozvanimi tržaški liberalci, koji se s ponosom tako imenujejo, a pravo za pravo o liberalizmu nimajo pojma, pač pa lažejo in kolikor možno zatirajo vse one, ki se nočejo pripoznati Lahe. Imajoč opravka toliko s pri-poznanimi laškimi odločnimi katoliki, ka- Ugon. Da in še več : Zatoženi ste, smo, veleizdujstva, gospod grof. Zdenko. Hm, veleizdajstva ! in tudi Vi, Ugon P Ugon. Ker so prišli na sled — ker je vlada prišla na sled — — Zdenko. Na sled P Na sled P Ugon. Našemu delovanju, gospod grof. Zdenko. Na sled P Ali Brno m i zarota zoper državo, domovino svojo, ker branimo moč države, svobodo domovine P Ugon. Naše delovanje glaBi vele-izdajstvom in narod je zoper nas. Zdenko. Ugon, čemu ste prišli zdaj k meni P — Ugon. Hannibal ante portas, gospod grof! Otmito so! Zdenko. Česa sem zakrivil proti n a r o d u P Ugon. Otmito so — podpišite proti-zatožbo ! (mu razgrne polo.) Zdenko. (Čita.) To P 1 Nikakor! Mi protuetujemo! Ugon. Ali čujete P Zdenko. To P Ljudstvo P Narod P Volilci? Potem ho nam ni bati ničena! (Od zadaj hrup ljudstva, ki so bolj in bolj približujo paviljonu. V tem hipu zažari nebo od zahajajočega solnca in v večerni zarji se vidi ogromna u nožica na. kor tudi z mestnimi lažiliberalci v Trstu, sprevideli ao, da so si v narodnem obziru jednaki, kakor jajce jajcu ter toliko eni kolikor drugi pred \sem visoko nosijo zastavo narodnosti, katero hočejo braniti čeprav tudi na škodo slovenskega življa. Iz rečenega, kar smo sami opazovali v raznih slučajih, odmečamo resničnost reka Mahničancev, da zamore samo vera ohraniti narodnost našega naroda, dočim radi pritrdimo trditvi, da zavzema vera povsod glavno mesto ter jo moramo pred vsem poštevati in vršiti, kajti le vera nas more privesti v pravo naše bivališče — v nebesa, za koje smo namenjeni. Če bi pa v boju za naš narodni obstanek posegali samo po tem sredstvu, puščali bi, da nam naši narodni nasprotniki odnašajo najboljša dele našega naroda ter jih pretvarjajo v svoje somišljenike. Kar je pri odraščencu teža?nejše, lažje je pri nedolžni naši deci, na katero Lahi in Nemci posebno prežajo. Okoličan. Zemljiška odveza v Istri. Govor posl. dr. Matka Laginje v seji posl. zbornice dne 14. marca t. I. (Dalje.) Omenjal sem že, da ne maram na* vajati vseh ozirov in razlogov, ki govore za to ; osobito hočem danes puzabiti na to, da sem sin naroda, kateremu jej sveta pravica, da ga državna vlada te ali one državne polovice kolikor le moči podpira v ta namen, da se ta narod, n a m-rei Hrvatje in Slovenci, ki so se skozi stoletja kakor gladijatori borili za zapadno evropsko kulturo in za narode Avstrije in Nemčije proti tur« š k i m in drugim napadam (Res je! Tako je!), vsaj nekoliko odškodujejo za to, da bodo mogli hitrejše napredovati, nego so mogli do sedaj. Pozabiti hočem, da pripadum kot poslanec in člau te visoke zbornice politiski stranki, ki ima svoje samozavestno cilje in ki je opravičena, pospeševati poslednje v vsakem pogledu. Danes mislim ob tem vprašanji jedino na to, da sem sin jedne i z m e j n a j s i r o m a s n e j š i h in dosedaj najbolj zanemarjenih deželo in da se država mora ozirati na gospodarske petrebe te dežele. Po mojem menenju ne preti pri tem državi nikaka nevarnost, ampak še velik dobiček jej bode od tega. Po odpravi teh nuvzdržljivih odnošajev razbremenili bi se uamrič roda, ki tiSči čez vrt, ki kriči: »živijo grof Zdenko 1" in konečno zaleže paviljon.) Zdenko. Ali čujete — Ugon P U g o n. Podpišite ! 21. prizor. (Prejšna, profesor Sever z Vladislavo, Bogomir in Ljudmila. Vel ko naroda iz vasi in okolice.) Sever. (Hiti grofu nasproti, objemfti mu desnico.) Zora vstaja gospod grof, narod prihaja k svojemu dobrotniku kakor Čeda k pastirju svojemu ! Zdenko. (Temno.) Da ga podere v propad P Sever. Ne, da ga dvigne na pleča svoja, v slavi in hvaležnosti ! Zdenko. Toraj naj narod živi! Sever. (ZakliČe v vrt.) Živi narod ! (Burni odmev iz vrta „živi grof Zdenko, živi dom !•) Zdenko. Dajte Ugon, zdaj podpišem ! Ugon. (Mu izroči polo.) Tukaj gospod grof. V 1 a d i s 1. (Seže po poli in brzo čita.) Kaj je to, moj oča P Zdenko. Protizatožba krivičnikom, izdajicam domovine! V 1 a d i s 1. Nikar moj oča! Humbug, sleparstvo, zarota! Narod je izdajica, orodje v rokah sovragov ! neizrečeno tisti davčni uradi, ki so sedaj zelo obremenjeni se zadevami zemljiško-odveznega zaklada. Davčna moč prebivalstva bi se krepila v isti meri, kolikor bi rastla zmožnost, dobivati kredit, in cena dotičnih nekdaj škodljivih parcel, in bi, kar je glavna stvar, uravnava razmer zemljižko-odveznega zaklada, kakor si jo mislim jaz, privedla do tegs, kar je največje važnosti za vse-vlade in sploh za vse lojalne državljane, namreč do miru in zadovoljnosti v d e ž e 1 i; in dozvoljujem si dokazati prav na kratko, da, kakor stvari zdaj stoje, ne moremo imeti teh tudi pri tem gospodarskem vpraSanji. Ta zemljiško-odvezni zaklad se je „maltretiral* od nekdaj; to ni moj nazor, ampak ta izraz cul sem že pred leti od jedtiega najznamenitejših strankarskih nasprotnikov v Istri, torej od moža, ki ne stremi po tistih politiških ciljih kakor jaz. Navedem le nekoliko vzgledov, da se gospodje prepričajo, kako so narastli posamični dolgovi. V davčni občini Borut pri dolgu 414 davkarije nahajamo : stari dolg na glavnici 2 gld. 19 kr., novi dolg na glavnici 26 gld. 30 kr., zamudne obresti 34 gld. 81 kr.; dolg 190 in 191 gld., v davčni občini Vale, okraj Rovinj, dolg na glavnici 37 gl. 80 kr., zamudne obresti 44 gld. 35 kr., odnosno glavnica 27 gld. 60 kr., obresti 33 gld. 14 kr.; davčna občina Štokovci okraj Vodnjan, dolg fit. 129 in 166: stara glavnioa 2 gld. 36 kr., nova glavnica 31 gld. 50 kr., zamudne obresti 42 gld. 1 kr.; davčna občina Žminj okraj Pazin, dolg pod 351, glavnica na novi način 70 gld. 87 kr., zamudne obresti 92 gld. 32 kr.; davčna občina Zdrenja, dolg št. 136 računskega oddelka deželnega odbora, glavnica 15 gld. 80 kr., zamudne obresti 20 gld. 91 kr. Tu niso navedeni dolgovi od 500, 600, 1000 in 2000 gld., kakorftni se tudi nahajajo. Iz teh malih zneskov lehko po-snamete, v kakih razmerah se nahaja istrsko prebivalstvo po deželi. To pa Še ni vso niti od daleč. V tem pogledu nismo prav za prav še nikdar imeli pravega pregleda pri davčnih uradih, in vzlic vsem slabim letinam in vsem slabim gospodarskim razmeram bi bili vender v poslednjih 30, 40 letih lehko iztirjali nekoliko več, da je bilo pri davčnih uradih nekoliko več dobre volje, nekoliko več pravilnosti in ti čnosti. Pregled, kateri je uveden pri davčnih ura i i h, se v mnogih slučajih nikakor ne strinja s pregledom deželnega knjigovodstva v Poreču. Zdenko. Ne bojte se, v nas je moč! (podpiše.) U g o n. (Zuvihti polo in stopi na ve* rando govoreč.) Dopolnjeno je! gospod grof jo podpisal, — narod ti si otet! Iz-kaži hvalo svojemu dobrotniku ; zakliči trikratni živijo gospodu grofu! Dvigni ga na svoja pleča, očeta svojega ! (Hrup narašča, „živi grof Zdenko! živi dom J« se razlega. Več možakov iz naroda privre ua oder ter dvigne Zdenka na pleča tdr ga neso na vrt.) Zdenko. Živi narod! To je podlaga, na katero zidamo bodočnost svojo, trdna ko skala, mogočna ko vihar — — V 1 a d i s 1. Kot zibajoče se valovje ki pogoltno ladijo v globočino morja ! Ugon. A prej dviguje jo do neba visoko, gospica V 1 a d i s 1 a v a ! Vladi si. (z groznim pogledom nanj) Ugon, Ugon ! Ugon. Živi grof Zdenko, živi narod ! Bogomir in Ljudmila (ob strani stoječ.) Zamujeno je! V 1 a d i s I. (Si zakrijo lice ter objame Ljudmilo). Sever. (Stoji zamišljen ia gleda za množico, ki se oddalja.) Zastor pade. Da se prepričajo visokospoštovani gospodje, da ne govorimo tja v en dan in da smo v stanju navesti dokaze za vse to, kar govorimo v tej zbornici, si dozvoljujem navesti v tem pogledu le dva slučaja. Iz spisov deželnega odbora št. 4256 z leta 1892 je razvidno, da se je dolg štv. 153 neke davčne občine davčnega okraja pazinskega kot baje popolnoma izplačan izbrisal pri deželnem odboru. Ta dolg, ki je zabeležen pri davkariji pod številko 122, pa kaže, da jo pri davkariji še dolga: na glavnici po starem načinu 2 gld. 62»/« kr., na renti 12 gld. 97 kr. glavnici na novi način 21 gld., na obrestih po lestvici 11 gld. 15 kr., na zamudnih obrestih 27 gld. 78 kr., eksekucijski stroški 5 gld. 85 kr., idejalni kolek 3 gld. 75 kr., skupaj 85 gld. 12l/, kr. Ker se vsi ti dolgovi plačujejo pri davkarijah, nastaja vprašanje : kakov pregled je tu, ako je ta dolg izbrisan pri deželni blagajni, pri deželnem knjigovodstvu v Poreču, — kar je mogla deželna blagajna izvedeti le od davkarije —, moj tem ko je davkarija izkazala, saj v poletju leta 1892, da je ta znesek še na dolgu P Mnogo slučajev imamo, da se davkarije nekdaj, osobito v dobi, ko io ni bilo pogodbe z državo z leta 1875, vsprejemale vplačila od strank ter jih razdeljevale tako, da so potrdile dotičnim posestnikom, da so dotični dolgovi za škodljive parcele, ki prehajajo pri nas pogostejše nego drugod kot last iz jedne roke v drugo, popolnoma poplačani. Na to se pa ne pazi. (Dalje prih.) DOPISI. V Ljubljani 8. marca. [Izv. poročilo]. — K o r i s t o 1 o v s t v o pod krinko narodnosti. — Slabi časi so bili do pred malo leti, ko bo Nemci in nemškutarji imeli veČino v občinskem zastopu ljubljanskega stolnega mesta in v deželnem zboru kranjskem, za male slovenske obrtnike v Ljubljani in na Kranjskem sploh. Nemškutarji pri oddajanju del niso gledali nn to, ali je dotičnik sposoben ali ne, ampak vprašali so samo: „Ist er veifassungs-treu, wie hat er bei den lezten Land-tags-oder Qemejnderathswahlen gewiihlt P Ist er SloveneP" To ju odločilo: javna ali privatna dela dobil je ali Nemec ali pa po-turioa — renegat. Koliko poštenih slovenskih obrtnikov, kateri so se zvesto držali narodne zastavo, se je materijalno uničilo; koliko, poprej še nekoliko imovitih je obubožalo, ker so se odrivali od vseh boljših delt Ko so v istih časih pritiska nem škega, ko je bilo slovensko odkritosrčno rodoljubje res še zlata vredno, tožili slovenski obrtniki, da gmotno ginejo in da jim preti beda: takrat so jih slovenski prvaki vspodbujali s tem, da zmaga gotovo narodno načelo, ako smo vztrajni in značajni in tedaj da nastane boljša doba za male obrtnike slovenske v Ljubljani. In trpeli so slovenski obrtniki in čakali na odrešenje iz spon in verig nemškutarstva; nadejajoč se boljše prihodnosti. In ko jo narodna slovenska stranka v našem stolnem mestu korak za korakom napadala nemško trdnjavo in konečno storila in izvršila zadnji zmagonosni naskok, takrat so ttali slovenski obrtniki kot bojevniki zmirom v prvi vrsti. In res je zmagala narodna slovenska stranka. Srce nam je zavriskalo, kajti trdno smo bili prepričani, da zdaj je konec vsemu zatiranju in bedi. Sposobni slovenski obrtnik je pričakoval, da mu narodna stranka seže pod roko, a varal se je. Iz kraja so mu je vrgla se kaka kost, a ko so gospodje zadobili na vseh narodnih postojankah odločilno besedo, kmalo, le prekmalo pozabili so na nas. Nemški obrtniki in nemškutaiji, ki so bili najhujši in najodločnejši nasprotniki in agitatorji proti narodni stranki, ki bo se colo udeležili goljufivih volitev v kranjsko kupčijsko in obrtuo zbornico pod zloglas« nim Vestenpckom, oni so dobili in dobivajo še zdaj najboljša dela; vse njih rovanje, sramotenje slovenske narodnosti, po* krilo se je takozvanim plaščem krščanske ljubezni, katerega pa Nemci in Nemškutarji niso poznali, dokler so imeli moč v rokah. Slovenskim obrtnikom pa se meče kaka koščica slabega dela. Nič jim ne pomaga, ako se sklicujejo slovenski obrtniki na doprinošono žrtve za slovensko narodnost, da so se vzlic vsem zaprekam in vsem grožnjam narodnih nasprotnikov trdno držali narodnih društev, da no še danes po'toliko britkih izkušnjah navdušeni podporniki družbe sv. Cirila in-Metoda. Na gradbo „Narodnega doma", se zelo vesele slovenski obrtniki, ker upajo, da jim tu delo ne odide. A tudi v to čaŠo je že padla britka kapla strupa. Vidimo namreč, da so se v narodna društva jeli urivati taki nemškutarski tovarnarji, ki se vsako leto v družbi druzib nemških zagrižencev na demonstrativen način odkupujejo — kakor je čitati r „Laibacher Zeitung* — ne na korist mestnih revežev, ampak na korist nemškemu šulferajnu! Kaj delajo ti v naših narodnih krogih Slovansko mišljenje jih gotovo ni privedlo tja, ampak dobičkarija. Mnogo del pri deželnih in privatnih stavbah so že odvzeli malim obrtnikom, ključarska, mizarska itd. Spominjamo le na deželno gledališče in razne stavbe odličnih narodnjakov. In sedaj prežijo zopet za gradbo „Narodnega doma", da bi tudi tam pograbili delo, češ, saj smo tudi mi narodni, saj smo tudi mi člani tega in tega narodnega društva. Za male obrtnike so pogubne take razmere in mi kličemo merodajnim krogom : pazite, da vsaj ta zaslužek, ki jo sad požrtvovnlnosti vsega slovenskega naroda in nabran po krajcerjih, ne odide slovenskim obrtnikom ter pride v roke ptujcev! Če kdaj, velja sedaj : »Svoji k svojim !tt Toraj videant! Slovensk ljubljanski obrtnik. Izpod Nanosa,jdne 15/marca, Gospod urednik! Že davno Vam nisem ničesar poročal iz naše vasice. Danes skoraj n« vem, kje bi začel. Pohvaliti bi bilo treba najprej vrle rojakinje, ki bivajo v našem mestu, in tako marno zbirajo težko prislu-žene desetice ter je pošiljajo douiov za olepšavo hiše božje. To je vse lepo in prav, vender ko bi jaz smel lepim zbiral-kam kaj svetovati, svetoval bi jim, naj z nežno svojo ročico tudi pišejo naslove na pisma, namenjena domov, v lepi s 1 o v e n-d č i n i, ne pa nemški ali laški. Brhki mladenki z naših slovenskih planjav se to včasih kaj slabo podaje. Pa brez zamere l Zdaj brž nekaj druzega. Dne 6. t. m. je zgorelo nekaj oralo? „boršta" pod Nanosom. Župan g. Kavčič je bil kmalo pri ognju in z delavci ustavil nadaljnji požar. Dno 12. t. m. je pa skočil rudeči petelin na strehe nekaterih hiš na Malem Ubeljskem. Ob 3. uri zjutraj, ko je malone še vse spalo, začelo je goreti. Ljudje seveda vsi zmedeni od stiaha in nesreče, niso vedeli, kje iu česa bi se lotili. Zgodilo se je, da je mož, odpravljen k prvi svr masi v Ilrenovice, slekel jopič, v katerem je imel desetak, namenjen g. župniku na star dolg, obesil ga načešpljo in šel gasit; ko se je vrnil za nekaj minut, ni bilo ved češplje, no jopiča, ne desetaka. Revež si ni rešil druzega kot hlače in srajco. Vse mu je zgorelo. Požar je uničil tri hiše in več gospodarskih poslopij. Muogim posestnikom ju zgorelo seno, da ne bodo imeli s čim krmiti živine, katero so vršili z velikim trudom. Zavarovani so bili le za neznatne svote. Ko je bilo vse v ognju, prihiteli so gasilci iz Malega Otoka, iz Ilraše, iz Lan-dola, z Razdrtega z brizgulnicami. Ljudstva se je zgrmilo mnogo iz bližnjih vasij, a bilo je, žalibog, prepozno. Gledali so tleče razvaline in obupne pogorolce. Ubra- n i li so le toliko, da ae ni ogenj razširil. Vzhajajočo solnce je obsijalo kup pepela iz tlečih ogorkov, obsijalo je tudi reveže brez strehe in hrane. O ti priložnosti so nam vsiljuje zopet misel o dobro organizovanem gasilnem društvu, katero se je nekoč sicer snovalo, a ne osnovalo. Brizgalnice same, da si dobre, ne zadostujejo, treba tudi izvežba-nih rok. Kako ročno so gasili gasilci iz Malega Otoka P Nas gospod župan, ki zna često tako lepo družiti srce in razum, ne glede na to, če prijatelju ali neprijatelju v korist, zastavil bi lahko tudi tukaj svojo odločilno besedo in kaj bi rekel druzega — šlo bi: druLtvo bi se ustanovilo. — Slišal sem, da so se gasilci pogovarjali: kje so pa Razdrtci P Kako za Boga bodo z Razdrtega opazili požar, ko se ne vidi na Malo Ubeljsko in še v oni uri P Prej kakor priteče glasnik od tam do nas in ljudje z brizgalnieo k požaru, lahko pogori pol vasi. Drugače bi bilo, ko bi nočni straž-nik gasilnega društva, oziroma gasilnega odseka, čuval za to, da bi naznanil, kje je nesreča u. pr. s kakega hribca ali z zvonika, in bi potem sklical gasilce. To bi bilo pripravnejSe. Seveda bi bilo treba nekoliko bolj poskrbeti za vodnjake in vodobere. O tem morda drugoč kaj več. Dolžnost nafta bi bila zahvaliti dobrotna gospoda Krajnea iz Trsta. Ta dva ie vedno skrbita sa cerkev. Ko je bil novembra meseca minolo leto tukaj g. Al. Krajne, podelil je tudi vaškim revežem 10 gld., za kar mu je gotovo vsakdo hvaležen. Torej, kakor vidite, g. urednik, v nas nikakor nismo brez novosti. Najbolj pikantnih seveda Vam ne povem, in težko da bi razven domačinov koga zanimale. Tako bi lahko povedal, da so se za proftlo nedeljo (6. t. m.) napovedali roparji na tukajšnjo pošto h g. pl. Garzerolli-ju in sicer pismeno iz — Trsta, a mi nismo tako otročji, da bi se jih bali, in tudi imenovani gospod ae ne ustrafti, da jim ne bi vsikdar pripravil dostojnega vsprejema. Socijalizeui gre v klasje, a ne pri nas, drugod, kakor se kaže. Mi se ga ne bojimo. Naši uzori so drugačni. Vedite, gosp. urednik, da me prsti srbe. Rekel bi rad katero o politiki, o slovanski politiki, a ta ni zaduji čas uzorna. Zato: dosta! Zdravi 1 Politični pregled. Notranjt dežela. P o 8 I a n s k a zbornica. Iz seje 17. t. m. je omenjati še govora poslanca P a o a k a, iz kojega je jasno, da na spo-razumljenje mej Mladočehi in levičarji ni niti misliti za sedaj, ker je prevelik razloček mej dejanji in besedami levičarjev. Govornik je zaključil z besedami, koje je napisal nekdaj grof Schdnborn : Vsako prizadevanje, da bi bili Nemci gospodujoči element, so je končalo s fijaskom. — Moravski posl. Kulp je rekel, da se moravsko češki poslanei le po taktiki ločijo od Mladočehov in je protestoval proti temu, da bi se nemškemu jeziku privolila kaka prednost. — Posl. V a š a t y je kri-tikoval našo vnanjo politiko naglašajoč, da trojna zveza ni zveza miru. V ponedeljek ja bila volitev novega predsednika poslanski zbornici. Izvoljen je, kakor je bilo pričakovati, dosedanji I. podpredsednik baron Chlumetzky, I. podpredsednikom dr. K a t h r e i n , II. podpredsednikom Poljak Madejski. Ker jo Chluuietzky odličen levičarski vodja in Madeyaki zelo naklonjen levičarjem, sme se reči, da bodo imeli levičarji odločilen upliv v predsedstvu. Kako baže politik je Madejski, priča že to, da se je celo velik del njegovih rojakov (Poljakov) vzdržal glasovanja. Novi gospod predsednik je sicer v svojem govoru zatrjeval, da po izvolitvi preneha biti stran- kar, ali gotovo je rekel to le zato, ker je moral sploh nekaj reči, da je bilo primerno trenotku. — Za tem je vsprejela zbornica finančno postavo in pa častno dotacijo dru. Smolki. Posl. Plener je prijavil, da predloži v jeseni predlog radi uravnanja jezikovnega vprašanja, glede katerega se nadeja Btranka govornikova krepkejše inicijative se strani vlade. V včerajšnji Beji je obravnavala zbornica o predlogu Pernerstorferje-vem radi pravega tolmačenja postave o združevanju. Sklenili so, da so popolnoma prenaredita §. 2. in 12. Posl. Fr. C o r o-n i n i je priporočal železnico čez Predil, posl. Gregorčič pa železnico od G o -rico do Ajdovščine in po soški dolini. Vsprejeli so predloge o železnicah po Zilj-ski dolini in Tržič-Červinjan. Posl. S p i n č i 6 je interpeloval radi postopanja vladnega zastopnika v deželnem zboru istrskem. Vnanje države. Panamski škandal je završen. Parižki porotniki so spoznali krivimi Blon-dina, Lessepa in Baihanta: Lesseps je dobil leto dni zapora, Blondin dve leti in Bainhant pa 5 let. Poslednji izgubi tudi meščanske časti in mora plačati 750.000 frankov. Drugi obtoženci so oproščeni. Različne vesti. G. poslanec Ivan Nabergoj prejel je še nastopno zaupnico : Blagorodni gospod ! Podpisani volil ci II. okraja protestu-jemo najodločneje proti izjavam puljskega lista „II Diritto Croato", kateri list, poro« čaje o volilskem shodu, kojega ste Vi blagovolili sklicati meseca januvarija t. 1., imenuje Vašo častito osebo „izdajalca domovine", i to samo za to, ker se popolnoma ne strinjate z nazori omenjenega lista. Skoro četrt stoletja prešlo je, odkar nas zastopate na Dunaju v državnem zboru, a nikdo ismej nas, Vaših zvestih volileev, ni dvomil na Vašem delovanji na omenjenem mestu. V okolici pa ste se vedno pokazali pravega voditelja naroda in upamo, da nam bodete vodja tudi za naprej. Bog Vas živi še mnogo Ist! Tem potem izrekamo Vam naše globoko sočutje na nečuvenom razžaljenji ter nafto udanostin popolno zaupanje. V Rocolu pri Trstu, 12. februvarija 1893. (Slede podpisi.) t Dr. Frančišek Anijan Feretić, *kof krški, umrl je dne 19. t. m. Porodil soje leta 1816. in je bil posvečen v mašnika leta 1839. Bil je več let deželni poslanec. V škofa je bil posvečen leta 1880. Pokojni biskup Feretio bil je veleuoen mož, uavduien Hrvat in železen značaj do zadnjega vzdiha svojega. Živel je zelo skromno, tako, da je nabral lepo imetje, koje je ostavil — svojemu narodu. Večji del svojegu premoženja — 50.000 gld. — je zapustil za ustanovo malega semenišča na otoku Krku s hrvatskim naučnim jezikom. Nadalje je ustanovil zaklad 10.000 gld. v podporo možkim ali ženskim učencem iz potomstva njegovih roditeljev. Pokoj plemeniti duši njegovi! Za volitve! Razni zaupni možje po okolici dobe danes ali jutri povabila k posvetovanju radi volitev, ki bode v nedeljo ob 10. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva*. Naproseni so, da gotovo pridejo. Pozor volilci! Volilci se opozarjajo, da so volilne liste razložene na vpogled od 20. t. m. do 30 aprila. Čus za reklamacije je določen do vštetega 2. aprila. Liste ho razložene pri magistratu v borzni dvorani, v tergesteu, pri okrajnih načelnikih, pri vaških načolnikih, učiteljih in župnikih po okolici. Vsakdo, ki ima volilno pravico, naj so prepriča hitro, ali je v listah ali ne, kajti čas za reklamacije poteče v 10 dneh. Sokolski večer .Tržaškega Sokola" bode dne 16. prih. mesca v čitalnični dvorani, in ne prihodnjo soboto, kakor je bilo prvotno določeno. Program bode vele-zanimiv. Jndependenteju* se tresejo hlače,rekli smo že zadnjič, kajti le tako si moramo tolmačiti prikazen, da v očigled novim volitvam kliče na pomoč toli aovražljene Nemce. To sicer toli grozno in pogumno glasilo laških nestrpnežev vrglo se je sedaj na trebuh ter se valja v prahu pred trža-ikimi Nemci. Dokazujoč, da narodni od-nošaji avstrijski silijo Italijane v boj, dasi bi sicer radi ostali pasivni, pravi „Indipen-dente", da treba se pripraviti za boj tako* da se bodo smeli nadejati zmage. Ta nada se jim pa ne more izpolniti, ako nedobe dobrega zaveznika v nemškem življu, s katerim žive sicer v nasprotstvu, a s katerim jih vežejo vender neka načela in pa razvita omika. — Ni-li to divna izpoved o lastni onemoglosti in slabosti P! Torej ti ljudje, ki imajo tisočake na razpolago, ki imajo ves mestni aparat v svojih rokah in ki kriče na vse pretege kakor kramarji po somnjih, da je vse prebivalstvo za njimi — ti ljudje javkajo sedaj, v tem odločilnem trenotku, da sami ne morejo ničesar storiti. — A „Indipendentoju" samemu menda očita vest, da to javkanje po zvezi znači kričečo nedoslednost, kajti hoče potolažiti svojo vest s tem, da pravi, da potreba to zveze mora biti jasna najskrajnejšim italijanskim pravovercem. — Iz te zveze — meni rečeni list — mogla bi „narodna" stvar zajemati velike koristi z ozirom na to, da so Nemoi izborno disciplinirani in bi se žnjih pripomočjo lahko odbilo napadajoči slovanski živelj — napadajoči ne le italijansko narodnost, ampak tudi italijansko kulturo. — Slabejšega spričevala tej kulturi pač ne bi bil mogel napisati hrabri „Indipendente", kajti ako se trese že pred pohlevnimi in skromnimi Slovani, potem revica res ni več za to življenje. — Po menenju „Indipendenteja" je kaj lahko doseči to zvezo, ker jej ne stoji nič drugega na potu, nego važne stare tradicije. Težko jo res — meni ta vrlina — pozabiti na te tradicije, ali vender se ni smeti držati le tistega orožja, s katerim so se borili pradedje tolikim vspehom, kajti to bi uteguilo postati pogubno. Boj na svojo roko in se svojimi m*čmi bil je umesten, dokler so se borili proti po*a~ mičnim, že lo vzbujajočim se skupinam Slovanov, a sedaj bi bil ta način borbe povsem zgrešen; zgrešen za to, ker so se razmere premenile, o čemer se lahko prepriča vsakdo, ako ne drži glavo v pesku. Italijanom ne stoje sedaj nasproti — nadaljnje „L' Indipendente" — male skupine, ampak vsa Btrašanska nevihta, koji pravimo slavi z e m. Posebno „žmahten" jo pa zaključak „Indipendente je v", ko pravi: „Pred to pretečo nevarnostjo morejo se Italijani rešiti samo brezobzirnim bojem, če tudi krutim, brez pomislekov zbegane vesti, brez nepotrebne občutljivosti pri zbiranju sredstev, in gledajoč jedino na cilj — ki je : popolna nedotakljivost našega narodnega zaklada". Ubogi „L" Indipendente", uboga col-tura, ubogi „narodni zaklad" ! — Pomi-Ijujemo Vas, kajti „L' Indipendente" nam je povedal na vsa usta, da niste več za ta svet! Možka podružnica sv. Cirila in Metoda. Pri denarničarju tukajšno možke podružnice je še nekaj iztisov od vodstva izdane knjižice „Vodnikovo pesni", uredil prof. Wiesthaler nu razpolaganje. Zvezćič stane 15 novč. Prijateljem mladine, osobito našim učiteljem in učiteljicam priporočamo to delce kar najbolje, da ji razširijo med ukaželjno našo mladino. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so nabrali veseljaki pri igri in jeden kibic 5 gld. 90 kr., negotovi kolek 50 kr. Krošnjarjl z pomarančami se pritožujejo, da jim mestni redarji delajo zapreke vzlic okolnosti, da je magistrat dovolil prodajanje pomaranč po ulicah. Ako bi hoteli zabraniti to kupčijo, prišlo bi ob kruh mnogo siromašnih družin, kar bi bilo obžalovati že se stališča človekoljubja ; a tudi trgovcem s tem sadjem bi bilo to na veliko škodo, kajti ti mali prodajalci razprodajo mnogo tega blaga, ki bi se sicer pogubilo trgovcem. Kakor čujemo so trgovci tudi res storili potrebne korake v tem pogledu. Iredentovska nesramnost. V Trstu je kolesarski klub „Veloce Club Tergeste". Povprašal je pismeno za nekatere stvari prvi bicikliški klub v Zagrebu. Dopis bil je italijanski, na kar je hrvatski klub odgovoril prijazno, v svojem jeziku. Kaj store omikani Lahoni P Akopram je v omenjenem Tržaškem klubu več Dalma-tinoev, ki prav dobro umejo hrvatski, in bi jih že navadna uljuduost vezala, da so hvaležni za prijazen odgovor, vrnili so iie-dentovski junaki pismo, iz katerega so pa bržkone porabili informacije. Utemeljili so to svoje žaljivo in demonstrativno dejanje z neslano opazko, da je hrvatski jezik V Trstu „popolnoma tuj" (totalmente stra-niero). Bi li ne bili smeli s »tokrat večjo pravico Zagrebčani reči to o italijanskem jeziku dopisa P Ali so pa morda prijaznost zahtevajoči iredentarji mislili, da je obča-valni jezik v Zagrebu italijanski P Omenili smo ta s učaj, ker je prejasna ilustracija lahouske aroganoe in žalosten dokaz, kako nedostaje navadno omike onim, ki so tako radi ponašajo a svojo „avita eoltura". Svoji k svojim 1 čeravno lahonski listi vedno kriče, da se okoličani za svojo narodnost ne brigajo — da so isti hujskanj lo po zunanjih in tušem naseljenih Slovencih — vendar se je, hvala Bogu, večkrat prepričati, da temu ni tako. — Okoličani imajo že lepo število svojih raznovrstnih društev, v katerih, kar se tiče' narodnega obzira, možato postopajo po lastnem prepričanju, no da bi bili od koga hujskani ! Omenjati uam je danes n. pr., da je zavarovalo „Barkovljanko obrtnijško|drušLvo" te dni svoje premoženje pri banki „Slav ji" — da se jo sklenilo v zadnji odborov! seji tega društva, posluževati se odslej našega denarnega zavoda „Tržaške posojilnice in hranilnice" ; da se društvo ravna takć po izreku: Svoji k svojim! — Imenovano društvo je bilo naročeno dosedaj tudi na list „II Mattino", a ker ta list blati vse, kar je našega, kateri list bi hotel izpodriniti celo uboge okoličanske perice — vrnili so ga lepo. — Želeti je, da bi enako storila i druga okoličaitBka narodna društva, katera so naročena na ta list. — Iz 8podnje okolice bo nam piše: „Bra-vissimo maestro", imenuje „II Piccolo" Škedenjskega učitelja Tunceta kot hklada-telja himne laškega društva Škedenjskega, ter kot pevovodjo imenovanega društva. No, mi g. Tancetu lo čestitamo na laskavem priznanju se strani tega poznanega lista. Čudimo se le, da menja imenovani učitelj barve ter bo obrača liki „solnčnica* s svojimi nazori. Spomiujamo so še, da je bil g. Tance pevovodja, žal, prerano umrlega pekovskega pevskega društva „Jadranska Zarja", da se je tedaj imenoval .vnetega Slovana" ter so je tedaj in potem čutil „rojenega" slovenskega skladatelja. No, g. Tance je sedaj kot !judski učitelj — „magistratni uradnik" in tu je treba delati po znanem receptu, ako človek hoče da ga imajo „očetje" rudi I — Častitamo, čestitamo, g. Tance ! Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah je imelo v nedeljo dne 19. t. m. svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 30 udov. Volitve »o 8« vršile po listkih ter je bilo oddanih 27 glasovnic. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Drag. Mar-telanc, tajnik Josip Pertot Andrejev, blagajnik Ščuka Anton ; Odborniki : Drag. Pertot Krist., Franjo Ščuka, V alentin Pertot, Josip Pertot, J. Maričev, Jurij Čok, in Jakob Pertot Jakopovič. Pregledovalci računov : Andrej Krečič, Pertot Josip Mat. in Blaž Pipan. — V prih. št. našega lista prinesemo poročilo o društvenem delovanju v minolem letu. Posvetovanje. Udom delavskega društva v Trstu se naznanja, da bode v nedeljo dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih posvetovanje zavolj sestavljenja prihodnjega letnega društvenega odbora. Nekateri družabniki. Avita coltura. Iz Miljske županije se nam piše: Dne 15. t. m. je bil vojaški nabor v Kopru. Tem povodom je došlo tjakaj tudi nekaj mladeničev iz Plavij se svojimi sorodniki. Prišedši do mestnih vrat, zapazili so množico, kacih 80 ljudij. Imeli so zastave in harmoniko; jeden mej njimi imel je nek lonček, drugi pa zajčjo kožo. Nekdo mej njimi je kričal Viva TAustria ! — a odgovarjal na ta vsklik z m . . . .; potem viva Croazia, čemur jo sledila zopet blagoglasna m .... Junak z lončkom ustavil je potem dva kmeta iz Plavij preteč jima po laški : vara che te butto la pignata in testa. A jeden kmetov mu odgovori tudi po laški: zakaj neki bi mi metal lonec v glavo ! To pa je jako razburilo laškega junaka, da je res zamahnil z loncem proti njemu. Kmet pa, ne bodi len, preprečil je nakano junakovo s tem, da je udaril z roko po loncu, tako, da se razbil. Zdaj še le je bilo jasno, da je bil napad dogovorjen mej množico, kajti napadalec jel je kričati na pomoč, dasi mu ni nikdo kaj žalega storil. Vsa množica, pripravljena na ta trenotek, jela je napadati kmete s kamenjem tako silno, da bo naši ljudje krvaveli. Redarjev ni bilo blizu. Kmetjn so šli potem na policijo, kjer jim je vender gi sp. nadzornik napisal na listek : Pare che i feri-tori siano Riosa Petro di Giovanni e Bil-dica Antonio fu Stefano. Radovedni smo, ali tudi v tem slučaju ne bode moči najti napadalcev. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Irenoo ne priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Martin Kl*7P s. Oiovanni, flt. 1 i ■Vidi lili m trgovina z mnogovistnim ' lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, j pletenino itd. itd. Cl. ' ( E. Šverljuga, brivec v _ via Stadion m t. 1, priporoča ne slav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje. Cl. Kavarni ,Commercio' in Je- HoCPn' v *CftHe riua", glavni shaja- UvOuU liSJi tržaikih Slovencev vseh stanov. N* razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Pivarna Lavrencič JS.5?TlJE£$> priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. o (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno oprusno mleko po 12 kr. liter ne-posredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Mm obleka id orodje. Podpisana ima v zalogi najraznovrst-nejče trpežno krasno blago za t>a.n-dera, baldahine, razno-barvene plaiče, hazule, pluviale, dalmatihe, ve-lume, albe, koretelje in prte, sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri naročilih nii vdovo-rojakinjo ter no podpirajte tujih tvrdk druitev ali potujočih agentov. — Izdelujem ročno in pošteno po najniži ceni ban-(lera in drugo obleko. Zagotavljajo torej hitro in najpoStenej&o postrežbo in najnižjo ceno, hvalež na bode podpisana za najmanjša naročila. NajodličnnjAim spoštovanjem bo priporoča 10—2 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4. Petronio & Madalena 13 Josip Kocjančič, Via Barriera vec-chia >51 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Prodajalnica in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim porošivotn v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 55 104 Antnn Pn^lrai nft TOslu ulice G,ie«n niliuil lUblldJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Narodni koledar za leto 1893» dobi se še pri uredništvu „Edinosti*. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnomu občinstvu. Točijo bo vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. CnetSInO RtAbu" staroznana pod ime-uuailllld „OlUltll , nom „Bellttdonna\ poleg kavarne „Fabris14, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno » ceno. Cl. Spretnega pisarja išče pod ugodnimi pogoji odvetnik D p. M« Pretner v Trstu. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najoaredni ja lega v Trstu.) Prostori -o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cennh. Jaiučim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovotjnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104-56 jp, Favero. B. Modic in Grebene, nsY°11.MS in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krČmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrnšonje grobnih spomenikov. Cl. Antooijeta Drenik, Via Picolomlnl številka 2, se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah 29 — 52 EPILEPSIJA (božjast) ozdravljiva brez povrnitve, tisući morejo dokazati ta čudežni vspeh znan-stva. — Natančna poročila e povratno marko je pošiljati: 12-12 „Offlcu Sanitas" Pariš 30. Faubourg Montmartre. Riunione Adriatica di Sicurta 24-6 V Tl'HtU. Gostilna .Alta citta di Graz" ^t« poleg kavarne „Universo" priporoča so Slovon-oem v mestu in na doželi, — Točijo so izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprtu do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl JAKO« KUMAR Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti loči. na živonje v v hi L kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890 Gravnica društva gld. 4,000.000- — Pvemijna reserva zavarovanja na življenje n 10,754.300 91 Premijna rosorva zavarovanja proti ognu n 1,612.910*22 Premijna resorva zavarovanja blaga pri prevažanju ,, 33.594.10 Keserva zavarovanja proti toči „ 200 000*— Reserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.78621 Roserva zavarovanja proti pre minjanju kurzov, bilanca (B) „ 1H7.573-85 Rezerva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000-— Občna roserva dobičkov „ 1,127.605*98 Urad ravnateljstvu : I "\TIn Valdirivo, l»r. ? (v lastnej hiši.) (naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnega blaga. Cene so neverjot.no nizke, postrežba vostna in nagla. Erasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko. Bogate knjige i uzorci, kakoršnih še ni bilo, za krojače nefrankovano. .Tnz ne popuščam za 2'/t »H 3'/» goldinarjev pri metru, no dajem daril krojačem, kakor to dela konkorenca na račun zadnje roke, nmpak imam le trdne in Čiste cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in ceno. Prosim torej zahtevati lo moje knjigo z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popnstka. SNOVIJ ZA OBLEKE. Poruvien in dosking za častilo duhovščino, pred pisano snovi za uniforme o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in Igralne mize, preproge za vozove, loden nepremičen za lovske suknje, snovlj za prati, potne ogrtače od gld. 4-14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, poiteno, trajno, čisto volneno sukneno blago, no pa dober kup CUnje, ki so komaj toliko vredna, kolikor so plača krojaču, obrne naj se do IVANA STIKAROFSKY v BRNU 24—11 (v tem Manchestru Avstrije) 24 — 5 Največja s&loga fabriskega sukna, v vrednosti '/, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmotnost izjavljam, da moja roka združuje najveće izvažanje sukna v Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico lo za lastno namene' Da se propriča o vsem tom, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika nanese, ogleda velikanske prostoro mojih proda-jftlnic, kjer ima posla 150 ljudij. Pošilja se le po poštnem povzetju. Dopisuje v nemžkem, madjarskem, češkem, pol lakom, Italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. urar, Corao štv. 39. 30-104 Prodnja In popravlja ure. tmtmtmmmmmm Nič več kašlja! llalzaniNkl petornlnki prah ozdravi vsak kaSelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 21—104 PRAXMARER * Ai du« Mori" Trst, veliki trg. Poštne posiljatve izvr&ujejo se neutegoma. Gliena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazebr zadavica, rora. zapala ustijuh itd. mogu so u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) 31 godina sjajnega uspjeha »to jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnć noćih, navadno jutranje hreputavice i grlonih zapalah nostaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalieah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati 1'ren-dinijeve sladkiso (Pastiglie Prondini) te gledati, da bude na omotu kutijice (ftkatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntinnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini4. Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendlnijevo] ljekarni u Trstu (Farinarcia Preiulini ili Irieste) i u glavnijih ljokarnah svieta. 22—52 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-59 TRST 12 "12 Corsof Piazza della Leg na $t., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in podo. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj sko žveplo za žvepljanje trt. ŠffSBBSEU J. z vi m lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15. goldenen R eiohsapfel. Kri čistil ne krogljiee, oSv^ajočee,lTtvoUniVflr2alne krofllj,ce' znftno don,afe Jedna Akatljica z 15 kroglicami wtane 21 kr., jeden zavitek foatiii škatljic 1 gld. 5 kr., pri nofrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako so denar naprej pošlje, nI treba plačati porto, in stnno : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 3(J kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 520 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitok so no pošilja). Prosimo. d:i se i/rečno zahteva 4-12 „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljiee4' in paziti je, da ima pokrov vsako Skatljice isti podpis J. P.serli»fer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline j. Pserlioferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine t>5 kr. Trpotčev sok, I steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje 1 posodica 1 gld. 20 kr. Prah proti potenj 11 llOg, fikatljica 50 kr., poštnino prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poStnino prosto 65 ki. Zivljenska esenca steklenica 22 kr Angležki balzam, steklenica 50 kr. Fijakerski prsni prašek, i fikatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska pomada j. Pserlioferja, pospefiujo rast las, skatljica 2 gld. Univerzalni plašter Prwf- Stendela, posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr. UniVAV/aln/^ictilrm A. W. Rullricha, domače sredstvo proti posledi- unneizdina cisuina sol oam 8labe prebav^ t ZRvUek , gld/ Kazven imenovanih izdolkov dobivajo se so