452. štev. V Ljubljani, nedelja dne 30. marca 1M3. Leto II. ' ' ..m »uU*w Posamezna številka 6 vinarjev. bDAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondepih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaša t v Ljubljani v upravnlStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20’“, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. —{ Za Inozemstvo celoletno K 80*—. ■* Naročnina se te pošilja upravništvu. Telefon Številka 118. "t NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: as Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulfcu k. (S. Dopisi se poSiljnjo arednIŠtvn. Mcfranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglnao se plača: potit vista 15 v, otmrtnice, poslana *a zalivale vrsta 30 v. Pri vefkialnem oglašanju -jc-j:: pust. — Za odgovor je priložiti innml" ^ Včeraj popoldne so nastopili zastopniki velesil v Cetinju, da naznanijo črnogorski vladi sklep velesil glede albanskih meja in radi obstreljevanja. Bombardiranje Skadra se do tega časa še ni pričelo in v Petrogradu celo upajo, da kralj Nikola opusti namero zavzeti mesto, in govori se, da bodo s Petrograda v tem smislu nanj vplivali. V Petrogradu se vrše tajne konference Angleškega, avstrijskega poslanika in ruskega zunanjega ministra Saza-nova. —■ Kakor kažejo turški listi, Turčija še noče priznati, da je premagana in zopet se agitira, da naj Turčija pred Cataldžo pokaže svojo moč ter da naj tam maščuje padec Drinopolja. Kakor je momen-tano razpoloženje: Turčija še ne misli na mir, in vlada sc bo zopet obotavljala, boječ se izbruha revolucije, ki se vedno energičnejše pripravlja. Seveda: škodo zavlačevanja odnesejo Turki sami. Kajti Bolgari se ne šalijo, ko groze s pohodom na Carigrad. Kakor videti se s Turčijo ne bo mir sklepal, temveč mir sc bo diktiral. Vojne stroške pohoda plača Turčija: že danes so zahteve zaveznikov PO vojni odškodnini glasnejše, kot so bile pred padcem Drinopolja. Kar se meje med Turčijo in Bolgarijo tiče, ponuja Bolgarija, da se bo držala daleč proč od Marmar- ? žalujejo nad velikim polomom, ki so ga doživeli na vel. petek v Laškem trgu in pojejo sledečo jeremijado: O. jerum, jerum, oj, aj, aj! Kaj bo zdaj, oj, kaj bo zdaj. denarja več ne bo nazaj! Jerum, jerum, oj, jej, jej... zdaj je konec nemških mej, zdaj ne pojde več naprej!.., Jerum, jerum, hi, hi, hij... Vedno več je polomij, Lij nam, britka solza lij!.. Jerum, jerum, o. joj, joj ti ubogi narod moj, kaj zgodi se zdai s teboj! Jerum, jerum, ujuj, juj, .vsa Germanija žaluj — nemštvo štajersko rešuj! O. jerum. jerum_______ skega morja, toda le pod pogojem, | zutraj zavzela z naskokom Juttepe ako velevlasti sprejmejo mejo Midija — zaliv Xaros. — Kar se tiče Dardanel zahtevajo slovanski krogi v Rusiji, da začne ruska diplomacija to vprašanje razmotrivati. HRABROST SRBSKE VOJSKE PRI ZAVZEMANJU DRINOPOLJA. Belgrad, Pri Drinopolju je stal v največjem ognju 13 srbski polk, čigar dva bataljona, tretji in četrti, so imeli nalogo, da skupno z 52 bolgarskim polkom napadeta trdnjavo Juttepelar. Turki so s tako silo bruhali ogenj iz utrdbe, da se je moral bolgarski polk umakniti,- in srbskima bataljonoma je bilo zapovedano za vsako ceno vzdržati svoje pozicije. Omenjena dva srbska bataljona ne samo, da sta vzdržala svoje pozicije, temveč sta celo 25. t. m. lar. Srbske zgube so zelo velike. Belgrad, 28. marca. Po vesteh od vrhovnega poveljništva iz Sofije, ije sestojala cela kavalerija pred Drinopoljem iz dveh srbskih divizij, po 600 konjenikov, skupno 1200 srbskih in 120 bolgarskih, ker se ostala bolgarska kavalerija nahaja pred Cataldžo in Bulairom. V mesto je vkorakala prva srbska kavalerija. Pred Drinopolje je bilo v začetku poslano 62.000 srbskih vojakov: pri naskokih je bilo število manjše, ker jih je veliko poginilo, mnogo je bilo ranjenih in mnogo jih je obolelo. Bolgarske čete so štele okolo 50 tisoč mož. Papas lepe. so proglašali za nezavzetno trdnjavo — zavzela jo je pa donavska divizija z naskokom, dobivši pri tem velik plen. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. gl 0/ brez odbitka rentnega 4 0 • davka. : obrestue hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Improvizirana pogrebca — ako ie mogoče rabiti ta izraz o naših dičnih menihih — sta se že nekoliko opotekala, ko sta šla proti travniku, pustivša za hrbtom zadnje hiše Vseučiliškega okrožja. Noč je bila črna, in burja je žvižgala žalostno med vejami starih jtopolov, ki so rastli ob bregu potočka, vijočega se tam mimo. Pijača, ki sta jo zavžila meniha, jima je bila dala nekoliko poguma, čeprav dovolj, da nista vrgla svojega zaboja v prvi kot in stekla proti domu. Toda kakor silno sta se bala jTibo in Luben, da bi se jima prika-eal hudič ali da bi ju napadli ponočni lopovi — še silnejši je bil njiju strah t>red jezo Ignacija De Lojola. Stopala sta torej, bodreča se z raznimi premisleki in dajoča drug drugemu pogum, in obstajala ob vsakem najmanjšem šumu, da se stisneta plašno drug k drugemu. Naposled je ležal pred njima travnik, poslednji cilj njune turobne poti. * Brat Tibo je postavil zattoj na tla. Tla tega travnika so bila vedno razteptana od igrajočih se paglavcev; zemlja je gledala gola in blatna izmed trave, ki je rastla le tuintam v svežih nedotaknjenih lisah. »Uh!« je dejal Tibo. »Tukaj sva!« »Nazadnje se nama pa le ni pripetilo nič žalega na najini poti,« je povzel Luben. »Doslej ne, brate, toda povratek leži še pred nama!« »Upajva, da bo še odprta kaka gostilna. Ali si opazil, častiti bratec, kako slan je strah?« »Kako?« je dejal Tibo začuden. »Reči hočem, kakšno žejo dela človeku...« »Brrr!... Reči moram, da sem žejen, najsi se bojim ali ne ... Toda ako hočeva najti še kako gostilno odprto, kakor upaš ti, se morava po-žuriti, da izprazniva ta zaboj...« »Kakor zaboj nesnage, je rekel prečastiti Ignacij De Lojola!« Brat Tibo je bil med tem pokleknil. Luben se je spustil k njemu, in oba sta združila svoj napor, da odtrgata pokrov zaboja, ki je bil pribit. Še tisti hip pa sta meniha zakričala od groze, strahu in bolesti hkratu. Grozovit udarec z nevemčim trdim in grčavim je bil priletel po njiju tilnikih. Osupla in preplašena sta planila Luben in Tibo pokoneu. Zdajci ju je ošinil nov udarec PO ledjih. »Usmiljenje!« ic zavekal 'libo. »O, vsi sveti angeli nebeški!« je zatulil Luben. 'Poda ti klici so bili zaman kljub svoji veliki gorečnosti: noben angel jima ni prišel izkazat svojega usmiljenja. Narobe: železna roka je držala vsakega izmed menihov za ramo. in udarci so jima padali po glavah in po životih kakor toča. Ječanje in tuljenje je bilo takšno, da so meščani tam v daljavi hiteli zapirat ulice z verigami, meneči, da napadajo rokovnjači Univerzo. Ko sta se Fanfar in Kokarder naveličala nabijati, sta izpustita svoji žrtvi. Meniha sta privzdignila svoji kuti in začela teči kakor dva preganjana jelena, za njima pa preganjalca, ki sta jima primazala zdaj-pazdaj še krepak udarec s palico. Šele na koncu travnika, pri prvih hišah vseučiliškega oddelka, sta ustavila Tibo in Luben svoj brezumni tek, čuteča, da sta rešena nadloge; toda takoj sta stekla dalje proti svojemu samostanu, kamor sta prispela vsa razbita in upehana in kjer sta ležala bolna cele tri mesece, deloma od udarcev, ki sta jih bila iz-kupila, deloma od preslanega strahu. Kokarder in Fanfar sta se vrnila k zaboju. Oba sta začela grebsti tla s svojimi bodali. Po dobri uri dela sta bila izko-. pala dokaj globoko jamo, kamor sta položila turobni zaboj. Nato sta zasula jamo z golimi rokami, ter poteptala zemljo. Nato je prišlo Kokarderju nekaj na um. Vzel je obedve glogovi palici, s katerima sta bila prala bogoljubna meniha, zvezal ju z vrvico in napravil iz njiju križ! ... Ta križ jc zasadil v poteptano zemljo, ki je zakrivala ostanke ubogega Štefana Doleta... Kokarder in Fanfar sta bila v dnu srca pobožna kristjana; vobce bi delal krivico rokovnjačem tiste dobe. kdor bi trdil, da so bili v verskih rečeh svobodnejši od drugih ljudi. Ko je bilo njiju delo opravljeno, sta se rokovnjača naklonila — četudi boli iz sočutja nego zaradi ceremonije — in zmolila očenaš. kakor sta vedela in znala. Potem sta odšla. Tako je dobil Dolet križ na grob, dasi bi sam morda ne bil maral zanj; in tako so bili njegovi ostank pokopani po krščansko kljub volil neusmiljenih menihov. Križ je ostal na njegovem grobu še dolgo. Nihče ni izvedel, niliče popra-ševal, kaj dela na tem pustem kraju, sredi tega poteptanega travnika. Toda ljudje so se ga navadili, in paglavci so ga spoštovali na svojem igrišču... XX. Trahoarska vešala. Z vso naglico sta se vrnila rokovnjača v mesto in dospela v Dvor Čudežev, kjer sta spala do jutra. Kokarder je bil že zarana na nogah in je zbudil svojega prijatelja. Lantne je bil aretiran. Kokarder je hotel izvedeti, v katero ječo so ga vrgli. Začel je poizvedovati po Manfredu; rekli so mu, da je izginil tudi on. Hotel je prašati Ciganko, toda nihče ni vedel, kje se potika. Veliko malodušje je vladalo med rokovnjači. Kokarder je uvidel, da bo trajalo dolgo, preden jih bo spet mogoče pridobiti za novo aventuro. Kljub temu je nadaljeval svoie poizvedovanje. Vse dopoldne sta blodila s Fan-farom od Konsjeržrije do Šatleta, od Šatleta do Bastilje, izkušaje izvedeti in razvijaje vse čudeže zvijače, da bi izvabila iz kakega ječarja vsaj majhno vest o Lantnčju. Okoli poldne sta se vračala tovariša proti Dvoru Čudežev, vsa trudna že in brez poguma vsled neuspešnosti svojih naporov; oba sta nesla v srcu skrito željo, da bi se bilo zgodilo med njiju odstotnostlo kaj novega v deželi rokovnjačev. (Dalje.) >ri naskakovanju na utrdbe sta sc najbolj udeleževala 13 srbski potk, ki je za polovico zmanjšan (!) in 20, ki je prvi pridrl proti glavnemu stanu Šukri paše jn ga je tako pritiskal, da mu je Šukri paša ponudil predajo. Strašno borili so se junaki iz polka 4 in 7. Od prvega bataljona 7. polka je ostalo le nekaj mož. SRBSKA ARTILERIJA PRED DRI-NOPOLJEM. Belgrad. Srbska artiljerija je igrala odločilno vlogo. Pred mese-com je bilo pod poveijništvom Milo-vaniča poslanih pred Drinopolje šest baterij oblegovalnih topov z najboljšimi topničarji in poveljniki. General Ivanov je pridejal pet baterij pozicijam bolgarske tundžanske divizije, šesto je pa prepustil srbskim divizijam. V oni odločilni nočni bitki, ki jo je vodila tundžanska divizija. so ravno srbski topovi osigu-rali Bolgarom prodiranje, razdirajoč s strašnim ognjem turške utrdbe. Uničili so na prvi mah tri najtežje turške topove. Bitka med Srbi in Turki pri Ljušmi. Belgrad, 28. marca. (Uradno.) Majhna srbska četa, ki je prodirala od El-Basana ob reki Skumbi, je zadela v okolici Ljušme na turške čete, ki so bile trikrat tako močne in so ’ imele s seboj tudi kavalerijo in mitraljeze. Srbi so nasadili takoj bajonete na puške in naskočili Turke. Bitka je trajala od ranega jutra do 11. dopoldne. Turki so bili popolnoma poraženi iu so imeli velikanske izgube. 325 vojakov in 8 oficirjev je bilo vjetih. Srbi so imeli 60 mrtvih in ranjenih, med njimi dva ranjena stotnika. Domneva se, da so bile to čete Džavid paše, ki se pogaja s Srbi glede predaje. Petrograjska posianiška reunija. London, 29. marca. Danes se vrši prva seja petrograjske poslani-ške reunije, ki bo razpravljala o bol-garsko-rumunskem konfliktu. Ru-muiiski krogi pričakujejo, da pade odločitev že v drugi polovici prihodnjega tedna. Rumuuska ni zadovoljna z bolgarsko predlogo in zahteva za vsako ceno Silistrijo. Grška ne reilektira na Valono. Atene, 29. marca. Grška vlada je sporočila velevlastim, da ne reile-ktira na Valono, pač pa zahteva odločno pristanišče Santa Ouranta, ki je za Grško neobhodno potrebno. Dnevni pregled. Trikrat v enem tednu je bil »Dan« konfisciran. Ljubljanski drž. pravdnik bo v tem kmalu dosegel rekord. Citirali bi mu lahko na stotine' takih stavkov, kakor so bili včeraj zapljenjeni iz nekonfisciranih avstrijskih listov. Toda v Ljubljani ne smemo pisati, kakor drugod. Te konfiskacije pa so za »Dan« najboljše znamenje. Iz tega vsak lahko razvidi, da je »Dan« dober list, ki pove resnico brez ozira na levo in desno. Pri nas se namreč vse, kar je dobrega zatira, kar je slabo, se podpira. Slabi diplomati so dobro plačani — dobri nasveti pa se zavračajo. dasi bi se bili v petih mesecih lahko že kaj naučili. Slabi listi, ki z lažmi škodujejo ugledu države, dobivajo podporo — dobre liste pa hoče vlada s konfiskacijami uničiti. Sploh je pri nas tak sistem; za nepotrebne stvari je denarja dovolj Njene oči... Fran R a d e š č e k. »Ocgav si, fantek! Kje imaš mamo? Ne, ne jokaj, saj te hočem peljati k mami, ne boj se ničesar!« »Tu imaš sladkor, vzemi ga! Ne boj se nič! Samo povej, kje imaš mamico?« Tako in enako sta tolažila dva gospoda malega šestletnega fantiča, obkoljenega od gruče radovednežev v Dubrovački ulici. Zgubil je mamo in plakat... »U-u-u...!« in debele solze iz lepih Črnih oči so mu drle po licu. Polagoma se je vendar potolažil, vzel je bonbončke, enega si dal v usta, druge pa je stlačil v žep svoje — še precej čedne suknjiče. Oči si je obrisal kar z rokavom in končno se je vednar. posrečilo njegovim nadlegovalcem, da je — še vedno nekoliko ihteč — zajecljal: »Mama je v Topčiderju.« »Kaj pa dela tam?« vpraša ga gospod. »Mama je rekla, da gremo na sprehod v Topčider in ko smo prišli tja, pustila me je mamica na stezi in rekla, da se takoj vrne.« »In ti si prišel sam iz Topčiderja v mesto?« ga zopet vpraša detektiv. »Sam«, odgovori deček tiho, pripravljajoč se zopet na jok. — vse drugo pa naj bi poginilo. Toda naša Javnost ve, kako je 'danes pri nas in zato je bil ta teden »Dan« skoraj vsak dan razprodan. »Kaj bo, kaj bo« je zdihoval gospod baron — vsi slovenski listi pišejo protiavstrijsko — noben ni zadovoljen z vlado in z diplomacijo. — »Začnimo konfiscirati« — ie..r®* kel gospod cenzor. »Torej konfisci-rajte,« je rekel gospod baron. Mi pa pravimo: 'Po ne bo pomagalo. — Krivic in napak ne bomo odobravali. Dajte nam. kar nam gre, pa bomo hvalili vašo pravičnost in diplo-matičnost. Klerikalno-pravaški shod v Opatiji je pokazal vso praznost klerikal-no-pravaške politike. Ob tem važnem času bi morali hrvaško-slo-venski poslanci odločno nastopiti. Odločen nastop vseh narodnih zastopnikov bi se moral upoštevati. Saj naša vlada na jugu ravno ob tem važnem času dela usodopolne politike. Čuvaj na Hrvatskem — nepotrebno sovražno stališče proti Srbiji — postopanje proti Črni Gori — nemški jezik na železnicah v Bosni in Hercegovini — to so stvari, ki so vse prej, nego državi in narodom v korist. Proti temu bi se moral oglasiti skupen protest, hi kaj^se je zgodilo v Opatiji? Dr. Šušteršič se je jezil nad Čuvajem, ki pa ostane kljub temu na svojem mestu. Glede nemščine na bosanskih železnicah pa si niso upali klerikalci in pravaši postaviti odločnih zahtev. To so zastopniki jugoslovanstva. Pravaše je včeraj »Pokret« dobro obdelal. Vsi listi se čudijo pohlevnosti, ki je vladala v Opatiji. (Kdor čaka darov, je seveda pohleven.) Mislili smo, tla bodo klerikalci in pravaši dosegli kakih uspehov, sedaj pa vidimo, da je njih edini namen služiti sebi in sklicevati katoliške shode, kakor ga je razglasil tercialsko sestavljeni oklic v velikonočni št. »Slovenca«. Na ta način pojdejo razmere na jugu svojo pot naprej — nikakega odpora ni več! Draginjska doklada in štajerski učitelji. Štajerski deželni odbor je sklenil vzeti v pretres vprašanje dravinjskih doklad dež. uslužbencem in Ijutiskošolskim učiteljem, kakor hitro se vsled »male finančne pre-uredbe« poboljša finančni položaj štajerske dežele, ako deželni odbor vsled obstrukcije ne bo imel prilike. da bi uredil to vprašanje, ga izvrši deželni odbor na lastno pest. (Op. ured. klerikalcem bi radevolje privoščili to — blamažo.) Izobraževalna društva S. K. S. Z. delajo vedno huje za ponetmmje-vauje naših ljudi. Kjer prirede kakšno veselico, povsodi imamo kakšno neumno, v klerikalnem duhu napisano igro. »Marijin otrok« itd., to je ono razvedrilo, ki ga dajejo našemu ljudstvu. Se nekaj časa, pa bodo še klerikalni tamburaši začeli pri mašah igrati. Ali je res? Kot se nam naknadno poroča, je baje javni obtožitelj v Mariboru, g. c. kr. drž. pravdnik dr. Duchatsch dvignil proti osvobodilni razsodbi v obravnavi »Brezo-čnik« ničnostno oritožbo. Če odgovarja stvar resnici, bo na vsak način vredno, baviti se ž njo še nekoliko obširneje. Vedercrno! Klerikalci rešujejo Ptujsko polje pa seveda samo v »Straži« in »Slov. Gospodarju«. Je to zelo žalostno, da si klerikalci ne morejo pomagati drugače. Proti žganju vedno gro-mijo, storijo pa nič v odpravo. Pa bo zopet »Straža« pisala, da čaka Ptujsko polje na — klerikalce. No sedaj se koljejo ljudje radi šnopsa. Bilo mu je tesno med neznanimi ljudmi ob deveti uri zvečer zunaj v mrzlem, zimskem vetru. »Kako ti je ime?« vpraša ga drugi gospod, ki mu je dal bonbončke in si tako pridobil dečkovo naklonjenost in zaupanje. »Dragoljub«, odvrne otrok. Ljudje so neverjetno zmajevali z glavo, češ, kako je mogoče, da bi malo dete samo prišlo iz Topčiderja v mesto, saj je za odraslega človeka poldrugo uro hoda že precejšnja daljava. O svojem stanovanju ni vedel deček ničesar povedati. »Pojdi z nami, Dragoljube, da najdemo mamico, pojdi!« In odšel je z gospodi v občinsko hišo. dokler se ne dožene njegova identiteta in.ne najde mamica. Drugi dan so poročali časopisi, da so našli ljudje proti večeru v grmovju parka mrtvo žensko truplo. Sodeč po zunanjosti, je žena boljših krogov. Zastrupila se je z lizolom. Zena je bila v že dospelem času nosečnosti. V žepu njene svilnate obleke so našli nekaj drobiža in listek z napisom: »Brez njega mi ni mogoče živeti, skrbite za dete!« in brez podpisa. Pozneje sc je dognalo, da je gospa izvedela od neke osebe, da je njen soprog ubit v bitki pri Bitolju, kar pa ni bilo resnično, ker je prišel potem pa se bodo — Iz »krščanske« ljubezni... Napredek. Pri občinskih Volitvah X Črešnjevcu nad Slov. Bistrico, so zmagali Slovenci v 1. in 3. razredu. V 2. razredu so prodrli Sta-jercijanci pod vodstvom renegata L'. Kresnika. Kdaj zginejo še ti ostanki? Od Juž. železnice. Prestavljeni so: pristav F. Ulčnik iz Ptuja v Kri-vovrbo na Koroškem: asistent Fr. Oberstein iz Celja v Ptuj; provizorični asistent Rudolf Pliberšek iz St. Jurija na Pragersko. Težko se poškodoval. Ko je hotel na Veliko soboto 431etni oženjeni tovarniški delavec Anton Kun-stel v predilnici v Litiji po dokončanem delu osnažiti neki stroj, ga je valj zgrabil za levo roko, potegnil mu jo v stroj in odtrgal. Smrtnonevarne poškodbe je dobil na Veliki petek zvečer 72letni kajžar Ivan Gril iz Razpok pri Moravčah. Gril se je namreč začel prepirati z nekim kajžarjevim sinom, ki ga ja med prepirom sunil večkrat z nožem in ga s tem težko poškodoval. Ljubezniv oče. Na Veliko nedeljo je prišel neki zidarski pomočnik iz Spi dtije Hrušice pijan domov in se je začel prepirati s svojim 20-letnim sinom. Med prepirom je oče potegnil iz žepa nož in je sunil z njim svojega sina v rebra in ga znatno poškodoval.^ Mrtvega so našli. Dne 26, t. m. zjutraj so našli 3Uetnega samskega rudarja Jožefa Drea iz Šemnika pri Aržišču v njegovi podstrešni sobi mrtvega. Dreo je ležal na tleh poleg svoje postelje. 26. t. m. ponoči je prišel od obiska svojih staršev domov. na kar je takoj šel v svojo sobo, kjer so ga zjutraj dobili iz nosu krvavečega. Kaj je pravi vzrok smrti, se še ne ve. Napad. Posestnikovega sina Iv. Bricelja iz Bizovika so pred kratkim napadli domači fantje brez vsakega vzroka z gnojnimi vilami in poleni. Bricelj je pri tem zadobil več znatnih poškodb. Fantje so napravili to v pijanosti. Poskušen rop. Pri Spitzerjevi parni žagi na Rogu je za delavce postavljena večja kantina, v kateri sta pila dne 17. marca t. !. France Sadar in France Marink. Sadar, ki je sicer varčen in priden, se ga je pošteno nalezel, Marinku pa ni šlo vino tako v glavo. Nekako okoli devetih zvečer je odšel Sadar v svojo nedaleč stoječo kočo, Marink jo je pa pobral kmalu za njim, vendar je našel Sadarja v svoji postelji že spečega. Planil je nanj in ga tepel in davil. Za nekaj časa se je pa le posrečilo Sadarju, razkleniti Marinkpve roke od svojega vratu. V tein hipu je začel kričati na pomoč. Tega se je Marink zbal in je zbeza! z Roga stran popu-stivši službo. Sadar je nekoliko poškodovan. Ker ni bilo preje med njima nobenega prepira, in ker ima Sadar nekaj prihranjenega denarja, mislijo, da je Marink hotel Sadarja oropati. Pravijo, da se je orožnikom posrečilo vjeti Marinka ma begu. Hudoben mož je Jože Grive. Priženil se je v Golobinjak pri Mirni peči. Kmalu pa je začel pretepati svojo ženo Rezo. Vedni prepiri so privedli, da je odšel na Gorenje Štajersko na delo. Cez dalje časa je prišel domov. Žena je mislila, da se je poboljšal in mu je prišla naproti na mirnopeŠki kolodvor, ze med potjo pa se je začel ž njo prepirati iu jo je pošteno nabunkal, predno sta bila še doma. Potem se je vrstil pretep za pretepom. Ko ni mogla žena več prenašati moža, se je sodnijsko ločila od njega. Od tega časa je šele hud kapitan pešpolka na njen pogreb. Za nekaj tednov pozneje padel je, zadet od sovražnikove kroglje, junaško za domovino na bojnem polju pod obzidjem Drinopolja. Mali Dragoljub Sokolovič je sam na svetu žrtev onih strašnih in neusmiljenih oči — krute usode — Tudi njega so našle, dasi je majhen in — nedolžen ... * »Klanjam se gospa«, pozdravi visokorasel mladenič kakih trideset let star nasproti mu prihajajočo — za par let mlajšo — damo, nudeč ji že od daleč svojo mišičasto desnico, v levici pa je držal mal, trd klobuček. Vse njegovo neprisiljeno in živahno vedenje kazalo je na pravo pa-rižko eleganco in priučeno kavlirstvo Dostojanstveno se je priklonil, hoteč ji poljubiti nežno malo ročico, katero je — priprosto a vendar čedno — oblečena lastnica hitro skrila za hrbet, pri tem pa je zarudela kot naivna nedolžna deklica v^ vaški cerkvici, če se obrne na moško stran. »Dober dan, gospod Nemanič! Kam pa Vi?« ogovori ga gospa, da zakrije svojo zadrego. »Domov, draga gospa«, odvrne ji nagovorjeni, potem pa hitro doda: »Oprostite, da sem tako prost, da ponudim Vam svoje spremstvo do Vašega stanovanja, ker Vam imam mnogo, mnogo zanimivega povedati. Jože Grive na svojo ženo. Zažugal ji Je, da ga bo že pomnila in da ji bo delal škodo, kjer ji bo mogel. Reza Grive ima tudi en vinograd. Ko je prišla 'dne 12. marca .v ta vinograd, delat, je našla 33 najlepših starih trt porezanih. Poznalo se je, da so bile porezane šele v pretečeni noči. Škoda znaša nad 150 K. Nihče ne vrača krivde na drugega, kakor na Jožeta Grivca, ki je menda zalo maščevalen. Črn mož. V vasi Mraševo blizu Valtevasi na Dolenjskem pripovedujejo že kake tri leta, da je v gozdu divji mož, ki lovi šolarice. Dne 18. marca so šle mraševske deklice zo-. pet v šolo v Valtovas. Ko so bile sredi gozda, je zopet pritekel po stranski gozdni poti črn mož, prijel lOletno Frančiško Zbašnik, jo vlekel s sabo in jo oskrunil. Njene tovarišice so seveda vse prestrašene zbežale iu prišle |X) velikih ovinkih skozi vas Prapreče po veliki zamudi v šolo. Starši so naznanili zadevo orožnikom, ki so prišli prav kmalu na sled tem nezaslišanim lopovščinam. Prijeli so namreč 201etnega posestnikovega sina Franceta Raubarja iz Jurke vasi. ki so ga deklice spoznale za skrunilca mladih otrok. Skozi tri leta se je mazal z ogljem in prežal kot pravi strah šolske mladine v gozdu na šolarske deklice. Izprijenec sicer taji, da bi imel tudi druge zločine na vesti, a mu to ne bo mnogo koristilo. Orožniki so ga spravili v ječo v Novo mesto, kamor mu zaslepljeni starši še priboljške v hrani donašajo. Vsa okolica se je oddahnila, da so prijeli tega izkvarjenega človeka, na račun katerega so že mnoge nedolžne osebe prišle na slab glas, ker so jih osumili teh zločinov. Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval ženin g. Karol Slanovic. tovarniški uradnik na Jesenicah, o poroki z gdč. Mar. Plahutanevo 5 K 76 v. »Obmejna straža« v Štramarju je nabrala za C. M. družbo pri prvem občnem zboru 10 K. Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju ie nakazala od neimenovane stranke 25 K družbi za piruhe. Za »vojno odškodnino« v smislu poziva C. M. podružnice v Matenji vasi je poslal 2 K g. Ant. Požar, sodni oficiant v Trstu. Hvala! Za C. M. obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 10S8. Kamen pok. gospe Jedert Pretnarjeve, roj. Vodnik, plačano 200 K; 1089. Podr. družbe sv. C. in M. v Nabrežini, plačala 200 K; 1090. obitelj Fran Miketiča v Rojanu. plačala 200 K; 1091. Kamen ge. Jele dr. Murkove, roj. Sernec v Gradcu, plačano 200 K. Iz Celja. Pri davč. referatih po Sp. Štajerju se sedaj na novo sestavlja evidenčni kataster za zemljiški davek. Po raznih krajih pa se pritožujejo, da opravljajo to delo uradniki, ki niso slovenščine ali ne dovolj zmožni, ali ne dovolj na-obraženi, da bi jo povoljuo rabili. Posebno imena naših katastralnih občin se pačijo. Stara, lepa, slovenska imena ne veljajo več in vpisujejo se na prvo mesto grde tujke in potom zverižena in po nemških tujkah spačena prvotna imena. Zganimo se! Iz Ptuja. Iz računskega sklepa »Hranil, in posojil, društva v Ptuju« za leto 1912. posnemamo sledeče: Zavod je dokončal 29. leto poslovanja. V letu (912. je bilo prometa okroglo 6,417.006 K. Koncem leta je bilo zadružnikov 4413 in so imeli 76.177 K vplačanih deležev. Hranilne vloge so znašale koncem leta 3.152.176 K. posojila pa 2,906.727 K. Naložen denar, vred. papirji in goto- A propos! Ali ste že čuli o gospodični Stani, ki je bila prej Vaša in moja prijateljica? Včeraj se je zaročila.« In ne čakaje odgovora vzbočtl je korak ter se obrnil v smeri k njenemu stanovanju. Mehanično mu je sledila. »Tako?! In s kom neki?« vprašala je radovedno in vprla svoje lepe oči v njegove. Pogleda sta se srečala, njega pa je nekaj streslo. Postajalo mu je vroče. Čim bolj se je pritiskal k njej, naslanjal se na njeno mehko, toplo roko, tembolj mu je silila kri v glavo. Tisočere misli so se mu podile po glavi, na odgovor je seveda popolnoma pozabil. Na ponovno njeno vprašanje, je le kratko odgovoril in zopet molčal. Med temi vsakdanjimi in kratkimi pogovori dospela sta polagoma v bližino njenega stanovanja, Tu je prišel zopet k sebi. vrnila se mu je prejšnja zavest in seveda tudi pri njem itak navadna gostobesednost. Govoril ji je o vojski, o zabavah itd., dokler nista dospela do hiše njenega stanovanja, kjer se je instinktivno vstavila. Toda on se ni 'dal motiti V svojem delovanju in je med živahnim pogovorom prekoračil prag vežnih vrat. Obotavljaje se — a vendar brez moči — sledila mu je ona. vina 275.353 K. Rezervni zaklad Ima 282.000 K. pokojninski pa 60.000 K. V dobrodelne namene Je od čistega dobička določenih 6907 K. Polzela v Savlu, dolini. Nemška tovarna Prym je delo opustila. Odslovljenih je do 400 delavcev in mnogo voznikov, ki so imeli zaslužka pri tem podjetju, a bili politično popolnoma brezpravni ter prisiljeni, voliti z Nemci. »Sclmlvereinska« šola je s tem postala nepotrebna in če se le malo pobrigamo, jo bodo morali popolnoma opustiti. Posebno še opozarjamo našo javnost, da je poslopje v katerem je ta šola nastanjena, na prodaj. V Mariboru se vrši danes občni zbor S. K. S. Z. Klerikalci že delajo tedne in tedne sem velikansko reklamo. V ta namen ji pride še posebno prav oseba poslanca Povšeta. kojega slikajo svojim backom kot kakšnega culukaferja. O stvari, za ktero se tolikanj bobna, bomo tudi mi poročali. Radovedni pa smo že danes, za koliko in kolikokrat da se bodo zmotili klerikalni listi. Živine ali — ljudje? Nekaj, kar mora pretresti človeško živčevje do skrajnosti in osupniti tudi najhladno-krvnejše, opažamo v zadnjih časih: vojaške samoumore! Rekorde v c. kr. avstrijski armadi dosega nedvomno 7. inf ant. pešp. v Gradcu. Kako dolgo je temu, kar smo poročali, da se je tamkaj doigral sedmi samo-umor?! Komaj, dobre tri tedne in že imamo osmi! Dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer, je v imenovanem polku ustrelil sam nase pešec J. Steffler iz svoje službene puške strel, ki ga je v pravem pomenu besede — prestrelil. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Želeli bi, da se oblasti nekoliko bolje pobavjjo s temi dogodki. Vsled opeklin umrla. V St. Pavlu pri Gornjem gradu je prišla 75 let stara prevžitkarica Barbara Potočnik k posestniku — sorodnika v Gor. grad. Ker je sedela preblizu j>eči so se ji v noči vneli razni deli oblek tako, da je vsled opeklin umrla. Najden utopljenec. V Vuhredu pri Marcnbergu je našel posestnika sin M. Kralj truplo utopljenca. Glava je manjkala, truplo je bilo nago razun nog, ter je moralo biti v vodi že najmanj 6—10 mescev, ker so se razni kosovi mesa že ločili s telesa. Sumijo, da se je zgodil velik zločin. Stekel pes. V Mariboru je popadel nek stekel pes delavca Vresnika. nekega mešetarja in še več drugih pasantov. Nevarno žival je Vstrelil neki lcaznilniški paznik. Ker je steklina dognana, pridno iščejo po popadenih. Svojega gospodarja zabodel. V Mariboru je petkrat zabodel svojega gospodarja Dernovška, iz službe odpuščeni hlapec Likavec. Storil je to iz maščevanja ter pobegnil iz mesta. Ljubljana. — Pravi Hofrat »z naslovom in značajem« se je po vsej priliki te dni trudil po Ljubljani za Rostohar-jevo »Albanijado«. — Osebni prijatelji Rostoharje-vi »najstrožje obsojajo nezaslišano postopanje« njegovo, govore o »podli njegovi denuncijaciji«. Citiramo doslovno: »V polnem obsegu odobravamo Vaše jugoslovansko gibanje ter se mu v polnem obsegu pridružujemo«. — Bela nedelja naj spominja vsakega Ljubljančana in vsakega Slovenca, da je bilo na to nedeljo Bila sta v njenem stanovanju. Kronisti dnevnikov so beležili kratko vest: Gosp. N. N. rezerveka-valerijski poročnik, ki se je včeiaj vrnil z bojišča na krajši dopust, našel je svojo soprogo v spalnici z nekim tujim gospodom, katerega je nevarno ranil z ostjo svoje sablje .. itd. Minulo je nekoliko mesecev. Pred neko trgovino je vse živo. Kaj je tam? Stražnik aretuje neko gospo, katera ravnodušno a vendar z glasom obupa mirno ukaže: »Idiva!« , Odšla sta na policijski urad. Kaj se ie zgodilo? Zbirala je darove za Rdeči križ s ponarejeno listino, dokler ji niso prišli na sled ter jo prijeli. Sedi v ječi v preiskovalnem zaporu s svojim dveletnim sinčkom. Po onem usodepolnem dnevu, ko jo je našel njen soprog v objemu dru-zega, zapustila je z detetom za vedno' stanovanje svojega soproga in se nastanila pri svoji prijateljici. _ Nevajena kakemu delu in vsled velike stiske, lotila se je ponarejanja zbiralnih listin, s katerimi Je nabrala par sto kron... Sedaj sedi v Ječi... _ Bojna vihra ne pozna rodbinske sreče, ampak niči vse, kar najdejo ledene in hladne oči <<* neusmiljen« usode. S a Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. _____________________ T • 1 "■ A Telelon št. 296. Ljubljana. Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. Telefon št. 296. Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. Novo došla i tiiela JJ koncertuje od danes naprej vsaki dan v kavarni „Central od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta. Kavarna je celo noč odprta. Za mnogobrojni obisk vljudno prosi fttefan Mikolič. 99 m Ako se hočeš dobro rabavati, pojdi v restavracijo .Tivoli'; tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je £| tudi vedno sveže pivo in razna pristna :: vina po zmernih cenah. :: Velika dvorana Hotelske sobe Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava. je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ti po jako nizki ceni vedno na raz-:: polago. *: A pred dvema leti dopolnjeno klerikalno izdajalstvo, ki je uničilo čisto slovenski značaj naše bele Ljubljane. — Za slovensko umetnost. Zanimanje za umetniško loterijo je razmeroma prav veliko. Menda ni bila še nobena slovenska razstava tako dobro obiskana kakor razstava dobitkov umetniške loterije. Mnogi rodoljubi so tudi dejansko, pokazali, da imajo smisel in srce za našo umetnost. Tako je n. pr, kupil neki gospod v Šešarkovi trafiki kar 80 srečk, gospod stavbenik '1'. je vzel 50. gosp. veletržee G. tudi 50 srečk. Ali takih požrtvovalnih rodoljubov je premalo; srečk je namreč še vedno dovolj na razpolago. Odbor prosi najuljudneje vse poverjenike po mestih in na deželi, naj blagovolijo hiteti z razpečavanjem srečk ter čim preje vposlati denar. Srečkanje se vrši nepreklicno na 15. aprila t. 1. ob 6. zvečer v prostorih Splošnega slovenskega ženskega društva. Iz gledališke pisarne. Danes, v nedeljo popoldne (izven ab., lože par) zabavna opereta »Jesenski manever« s subreto gdč. Fantovo v vlogi prostovoljca Marosija. Ob 7. zvečer kratkočasna burka »Pred poroko«, v kateri nastopijo najboljši komiki našega gledališča. V pon-deljek (par) za sklepno predstavo opera »Madame Butterf!y« z gospo Nofdgartovo v vlogi Clio-cho.san. — K notici o ljubljanski zaspanosti smo prejeli sledečo opombo: Danes, ko smo postali treznejši, ne cenimo več banketov, šumnih slavnosti, sprevodov, razsvetljav in manifestacij. Toda treznost ne sme postati mrtvilo in apatija. Čehi so priporočali namesto slavnosti ob padcu Drnopolja — zbirati denar za ranjence. Kaj pa mi? Zbirajmo prispevke za naša kulturna in obrambna društva! (01. današnji uvodnik.) . — Iz Zelene jame. Časopisje ima nalogo, da kritizira javne razmere in da pove resnico o nekaterih ljudeh, ki hočejo igrati ulogo v javnem in mislijo, da se o njih ne sme pisati. Tako se je tudi g. Mauser razjezil nad »Dnevom«, ker je prinesel o njem par odkritih besedi. V četrtek je napadel popolnoma mirnega človeka in ga začel na cesti zmeriti. Na ta način si Mauser ne bo 'nogo aomagal, ker se bo moral zaradi svojih besedi zagovarjati pred sodiščem. — Potrjena obsodba. Kasacijsko sodišče je potrdilo razsodbo dežel, sodišča, ki je obsodilo moščanskega podžupana Orehka na 5 dni zapora zaradi volilne sleparije pri zadnjih občinskih volitvah. Po občinskem volilnem redu nima sedaj Orehek več pravice sedeti v občinskem odboru (§ 3. t. 3.). — V Novem Vodmatu bodo naslednje javne dražbe: dne 8. apr. ob 9. uri: pri Knolu št. 135. (zarubljena je stenska ura). — dne 10. apr. ob 9. dop. pa pri Jul. Podobniku (živina. vozovi in oprava). — Pomočniški zbor gostilničarske zadruge ljubljanske je imel v sredo popoldne v restavraciji Auer redni o bčni zbor. Načelnik gospod Josip Carl se je pritožil, da je zbor slabo obiskan. A zakaj je slabo obiskan. to ne sprevidi g. načelnik, da se vmes vtikajo takšni, ki se nikoli učili niso, in splošno zabavljajo čez izučene natakarje. To je g. M. T., katerega ste izvolili za odbornika pomočniške bolniške blagajne. To se mora izpremeniti. Soudeležnik. — Okradena Se bila včeraj opoldne neka ženska iz št. Petra na Krasu. Ko je čakala na vlak, je naen- krat zapazila, da ji je izginil denar iit vozni listek. Vlak je že stal pripravljen na odhod — ženska pa se ni mogla odpeljati, ker ni imela niti denarja, niti voznega listka. Jokaje je iskala rešitve na kolodvoru. Nazadnje se je je usmilil uradnik, ki je preskrbel, da se je z vlakom odpeljala. Značilno je pri tem, kako ravnodušno gledajo nekateri ljudje nesrečo priprostega človeka, ki si ne zna pomagati. Saj je vendar jasno, da brez denarja kmečki človek ne more ostati v mestu in da ga je treba spraviti domov. — Imenovanje za c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Iz Trsta poročajo: V konceptnem statusu so imenovani: Grof Karol Kii-nigl za policijskega ravnatelja z naslovom vladni svetnik, dr. Mihael Skubelj za ravn. namestnika z naslovom nadkomisar; za komisarja Ghersinich; za koncipiste: Juno-vvicz, Puš, Del-Linc, Gogola. Pisarniški uradniki: Franc Fink kot voditelj pomožnih uradov, Rudolf Bizjak, Rudolf Smrekar, Andrej Križe, Franc Obradovič za kancliste. — Straža. Peter Ghersinich za poveljnika straže z naslovom stražniški okrajni inšpektor. — Revirni inšpektor Thurner. Civilnim stražnikom bo načeloval revirni inšpektor Topli-kar. Stražniški zbor šteje 130 mož, 55 mož se je prevzelo od ljubljanske mestne policijske straže, ostale ie transferiralo policijsko ravnateljstvo v Trstu k policijskemu ravnateljstvu v Ljubljano. Skupno šteje osobje držav. policijskega ravnateljstva v Ljubljani 166 oseb. —Umrli so v Ljubljani. Marija Pečnik, bivša branjevka, 65 let. — Kuno Schonbucher, zasebnik, 25 let. — Marija Serše, hči železniškega uslužbenca, 3 leta. — Barbara Potočnik, užitkarica. 73 let. — Edvard Prešeren rekte Židan, sin tobačne delavke, 9 mesecev. — Umrl je včeraj gospod Ivan Stajer. vratar deželne blaznice. Pogreb rajnkega bo jutri v pondeljek ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice. N. v m. p.! — Izgubila je neka gospa v soboto zjutraj na poti iz Šiške na trg v mesto zlato ovratno perlino verižico. Pošten najditelj naj jo izroči proti primerni nagradi v Sp. Šiški, Kamniška ulica 129. I. nad. — Izgubila se je mlada lovska psica, temno - rujave dlake z belo liso na prsih. Kdor bi jo vjel, se prosi, da jo blagovoli oddati na Sv. Petra cesti štev. 6., I. nadstropje. — Danes od pol 12. ure do pol 1. ure svira v Zvezdi vojaška godba. — Kinematograf »Ideal« Nov spored je dosegel popolni uspeli. Asta Nielsen v mimični drami »Komedijant« je kakor po navadi najbolje ugajala. Vse ostale slike sporeda so velezanimive. V torek sen-zacijska, detektivska drama »Železna roka« 3. del pri vseh predstavah. — Loterijske številke. Dunaj: 74, 10, 46, 71, 84. . Volitve v tržaški občinski svet. Volilci, poglejte v volijske imenike! V vsakem okraju so volilni uradi, kjer so volilski imeniki na razpolago. Glavni volilni urad je v »Nar. domu« v Trstu. Ustanovni občni zbor »Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev« v Trstu. V četrtek zvečer se je vršil v dvorani N. I). O., v ulici sv. Frančiška štev. 2., ustanovni občni zbor > Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev«. Lesni delavci so bili do danes sami sebi prepuščeni. Zato je bilo res potrebno ustanoviti organizacijo, ki bo imela nalogo zastopati in braniti interese jugoslovanskih delavcev lesnih strok. Zveza šteje že precejšnje število članov. V Zvezi so združene do sedaj štiri skupine: mizarska, tesarska, parketnih stavcev in lesnih težakov. Najmočnejša je tesarska. V kratkem pa se bo ustanovila skupina sodarjev. Zdaj ima Zveza mnogo opravkov v Trstu. Kadar pa bo delavstvo lesnih strok v Trstu dobro organizirano, bo začela Zveza ustanavljati skupine po vseh jugoslovanskih deželah. Najpoprej bo ustanovila skupine v Puli in na Reki, nato pa v Gorici, Ljubljani in v Mariboru. Tržaške socialne demokrate močno jezi, da so si ustanovili jugoslovanski lesni delavci organizacijo na narodni podlagi, zaradi tega terorizirajo. Pa to jim prav nič ne bo koristilo, nasprotno, škodovalo jim bo mnogo, kakor jim je škodoval terorizem pri zidarjih. Ze s tega mesta poživljamo člane »Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev«, da se obračajo v slučaju, da jih socijalni demokratje terorizirajo, na vodstvo Zveze, v ulici sv. Frančiška štev. 2. ali pa na tajništvo N. D. O. »Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev« se nahaja pod okriljem Nar. del, organizacije. V odbor Zveze so bili izvoljeni na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil v četrtek, sledeči: Ivan Čeh, predsednik, Ivan Filipčič, Ludvig Brežan, Franc Lužar, Velkovrh, Gruden Fran, odborniki; Praznik Vinko, NuGdorfer Martin, Štrancar Anton, Hafner Ivan in Werliček, namestniki odbora. — Zvezi jug. lesnih delavcev želimo, da bi procvitala in da bi se jej pridružili vsi jugosl. lesni delavci. Izlet godbenega odseka N. D. O. v Ricmanje. Danes, v nedeljo, priredi godbeni odsek N. D. O. izlet v Ricmanje. Odhod ob 2. uri iz državnega kolodvora. V Ricmanjah se vrši ob pol 4. uri javen shod, ki ga sklicuje zidarska organizacija N. D. O.; vršil se bo v prostorih »Narodnega doma«. Po shodu bo veselica s plesom, ki jo priredi godba N. D. O. Vabimo narodno delavstvo v Trstu, da se izleta udeleži. Narodno delavstvo v Ricmanjah, posebno pa zidarje, vabimo na javen shod, ki se bo vršil danes, v nedeljo, ob pol 4. uri popoldne v »Nar. domu« v Ricmanjah. Shod je izredne važnosti, zato pričakujemo, da se ga bo udeležilo vse zavedno slovensko delavstvo v Ricmanjah. V korist Ciril Metodove podružnice priredijo danes v nedeljo sveto-ivanski diletantje v tamkajšnjem Narodnem domu igro »Revček Andrej-ček«, ki jo vsak z veseljem posluša, dasiravno je bila že tolikokrat uprizorjena. Majnovejša telefonska in brzojavna poročila. SKADER. Črnogorska dinastija v nevarnosti. Frankobrod, 29. marca. Iz Cetinja poročajo iz informiranih krogov, da je stališče črnogorske dinastije skrajno ogroženo. Boje se, da se dinastija ne bo mogla držati in da bo prisiljena odstopiti. V Črni gori obstoja stranka, ki namerava združiti Čnio goro in Srbijo pod eno dinastijo. Demonstracija velesil. London, 29. marca. »Daily Mail« poroča, da so se velesile zjedinile, da bodo, ako se Črna gora sklepu velesil glede Skadra ne ukloni, priredite skupno brodovno demonstracijo in celo črnogorsko obrežje blokirale. Do akcije proti Srbiji ne pride, ker je Pašič izjavil, da Srbiji niti v glavo ne pade Evropi kljubovati. Skupna demonstracija bi Črno gorp takoj spametovala, obenem se pa s tem prepreči vsaka separatna akcija Avstrije ali Italije. Demarša velesil. London,- 29. marca. »Pall Mali Gazette« poroča, da so velesile odločene, če bi se Črna gora upirala, izvršiti skupno demonstracijo vojnega brodovja ob črnogorski obali Jadranskega morja. Posredovanje velesil. Carigrad, 29. marca. Uradno se zatrjuje, da so hoteli danes ob 3. popoldne poslaniki velesil storiti korake pri porti. V zadnjem trenutku so to demaršo odložili. ŠUKRI PAŠA V SOFIJI. Sofija, 29. marca. Šukri paša se je s svojim štabom, sestoječim iz 12 generalov, pripeljal semkaj. POLOŽAJ V CARIGRADU. London, 29. marca. Vesti iz Carigrada poročajo, da se pripravljajo zelo resni dogodki. Veleposlaniki so pripravljeni pozvati poveljnike sta-cijskih ladij, da izkrcajo moštvo, ki naj bi zasedlo ulice Pere in Gala te. BALKANSKA ZVEZA IN VELESILE. Dunaj, 29. marca. O sedanji situaciji na Balkanu piše. N. W. T., da so Bolgari baje zato, da ugode odločitvi velesil, protivijo pa se Srbi in Črnogorci. Demarša velesil glede ustavitve sovražnosti ne ugaja ravno Srbom in Črnogorcem, in sicer zato. ker gre Črnigori za Skader, Srbija pa težko vidi, da stoji general Djavid paša še z več tisoč možmi Še v Albaniji. — Upati pa je, da se b6do tudi Črnagora, Srbija in Grška • uklonile željam Evrope in da bode mir v kratkem sklenjen. MIROVNA POGAJANJA. London, 29. marca. »Reuter« poroča: Balkanska zveza je sklenila velesilam na njihovo noto glede miru s Turčijo odgovoriti bistveno sledeče: 1. Bolgarija ne zahteva Mar-marskega morja in Dardanel, oziroma Gallipoftja, pod pogojem, da velesile priznajo za mejo črto Midia-Saros. 2. Balkanska zveza vstraja načeloma na vojni odškodnini, njeno višino naj pa določijo skupno velesile in balkanska zveza. 3. Sovražnosti se ne ustavijo, dokler Turčija glavnih mirovnih pogojev ne sprejme. Odgovor balkanske zveze se velesilam še ni dostavil. RUMUNSKO-BOLGARSKI SPOR. Bukarešta. 29. marca. Iz Petrograda poročajo listi, da sta bili na konferenci veleposlanikov v zadevi spora med Rumunsko in Bolgarsko ravno Rusija in Angleška proti Ru-munskim zahtevam, vsled česar bo Romunska brez dvoma propadla. Na Romunskem pričakujejo v najkrajšem času padca kabineta. Od orni ure’dnik Radi voj Korene. 0>st in-tisk »Učiteliske tiskarne«. LISTNICA UREDNIŠTVA. Bi. g. dr. M. R. v Pragi: Informacije, ki si jih dobil od mojih »prijateljev«, so brez vsake podlag®. Zato tudi ničesar popravljati na morem. Več prilično! JUDr. K, Pošljite naročnino, ako je še niste! Mali oglasi. * Beseda S vinarjev. Na|tuaa]£i znesek SO vi* narjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In *e plačujejo vnaprej; zunanji (nserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob & url zvečer. Giasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, LJub-liana-GIlnce 92. Izurjenega pleskarja - mizarja sprejme štolama v Sodražici (Dolenjske). 177—3 Lepa prihodnjost. Enonadstropna hiša, katera se obrestuje po 6 fo, se s proste roke proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 224—1 Lepo stanovanie s hrano se odda dyema gospodoma. Stari trg 4. IH. nadst._________________________________ 235—3 V Ljubljani se izdelujejo Žagarjeve kape samo na Starem trgu 32. POSLANO ♦. Podpisani poživljam gospode goste, ki so me razžalili dne 29. t. m. zjutraj v kavarni »Central« kot kapelnika tamburaškega zbora brez vsake krivde, da prekličejo vse raz-žaljive besede v teku osmih dni v tem listu, drugače jih imenoma objavim. ___j Milan Biro, kapelnik. * Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno te toliko, .kolikor določa zakon. Pozor! 25 kg velepr. kranjske čebule K 1 75 50 » n ii n n 3' — prodajam dokler je v zalogi, (imam jo blizu 1500 kg dovožene v Ljubljani.) Naročila pod ,Pridelovalec" na „Prvo anončno pisarno.1* t Tužnega srca javljamo vsem znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš dobri soprog, oziroma oče in stari oče, gospod Ivan Stajer vratar deželne umobolnice dne 29. marca po kratki bolezni preminul. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 31. marca ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice v Ljubljani. Dragega pokojnika priporočamo vsem v blag spomin. Studenec, 29. marca 1913. Globoko žalujoča rodbina. nizki tovarniški ceni veležganjarna M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarneUNION Landskroner & Bochner Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje —-------------st. 39.-------------- se prodajajo pri 3=3. 3SZollana.etaajo. Sodna ulica št. 4, 111. nadstr. platenina, sukno, tepihi, zagrinjala, obleke za gčspode in dečke, perilo in damski plašči nizko pod nakupno ceno. Dober tek 3Xo