ORGANI TOSAME ’95
Časopis Tosama je preoblikovanje podjetja iz družbene lastnine v delniško družbo doslej pozorno spremljal in v zvezi s tem je bilo objavljenih več prispevkov.
iz objavljenega gradiva je razvidna kronologija posameznih dogodkov oziroma postopkov oblikovanja v kapitalistično obliko podjetja. Tokrat objavljamo celovit pregled organov delniške družbe TOSAMA, ki so vsi že začeli z delom in bodo tudi v bodoče vodili družbo.
Čeprav TOSAMA v pravnem smislu še nima statusa delniške družbe (registracija na sodišču), pa je njen notranji ustroj v organizacijskem smislu že v celoti usklajen z določbami statuta delniške družbe TOSAMA d.d., ki je bil sprejet 8. marca 1995.
Na podalgi novih statutarnih določb
so bili imenovani oziroma izvoljeni vsi organi delniške družbe. Spomladanski sprejem statuta družbe je omogočil dokaj enostaven prenos nalog s starih na nove organe.
Delavskemu svetu in disciplinski komisiji je maja potekel mandat (in s
VAM POVEM, ČIMPREJ JE TREBA TO ZADEVO SPELJATI, SICER PO NOVIH STANDARDIH KAKOVOSTI NE BOMO IMELI VEČ KAJ DOSTI ZA IZDELOVATI!
TOSAMIN IZBOR ■ POGOVOR Z NUŠO BRECELINIK
V TOSAMINEM IZBORU, kjer se v pogovoru predstavljajo sodelavci ali sodelavke na "meslužben" način; s svoje osebne plati, tokrat predstavljamo gospo NUŠO iz "ekonomata", kjer se "pisarniški molji" lahko oskrbijo s potrebnim drobnim pisarniškim materialom ali pa se oskrbijo s kopijami dokumentov na enem od kopirnikov, ki so pod njeno "komando".
Tosamin izbor, kot običajno objavljamo na notranjih straneh TOSAME.
rUDELEŽENCI DELNI ' ŠKEGA SPORAZUMA
DELAVSKI SVET
NADZORNI SVET
DELAVSKI
DIREKTOR
SVET
DELAVCEV
KOMISIJA ZA -SPLOŠNE ZADEVE
VODJA PROGRAMA 'NOTRANJEGAODKUPA
DELOVNE SKUPINE
GEN. DIREKTOR
UPRAVA
SKUPŠČINA DELNIŠKE DRUŽBE
TOSAMA
___ — ———A.-—_________________
ORGANI DELNIŠKE DRUŽBE TOSAMA
Op.: x-začasni organi
tem tudi vsem izvršilnim organom); novi statut pa je omogočil takojšnjo uporabo novih določb za imenovanje organov delniške družbe.
5	sprejemom sklepa o imenovanju komisije za splošne zadeve in disciplinske zadeve in sklepa o pristojnostih začasne uprave sprejetih na začasnem nadzornem svetu 21. junija 1995, je bilo praktično končano oblikovanje organov v novi delniški družbi. Iz grafičnega prikaza so razvidni organi družbe ter njihova medsebojna povezava.
SKUPŠČINA DELNIŠKE DRUŽBE
Skupščino predstavljajo delničarji družbe, vsaka delnica pa daje delničarju 1 glas.
Skupščina odloča med drugim tudi;
-	o spremembi statuta družbe,
-	delitvi dobička,
-	osnovnem kapitalu družbe,
-	delnicah družbe,
-	imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
-	nezaupnici uprave.
Sejo skupščine skliče uprava vsaj en mesec pred sejo z objavo sklica in dnevnega reda v dnevnem časopisu. NADZORNI SVET
Nadzorni svet šteje 9 članov pri čemer 3 člane delegira svet delavcev,
6	članov pa izvoli skupščina.
Naloga nadzornega sveta je nadzorovanje vodenja poslov družbe; Nadzorni svet imenuje upravo ter sklepa pogodbe s posameznimi njenimi člani, lahko pa tudi odpokliče člane uprave. Nadzorni svet ima predsednika, ki sklicuje seje ter zastopa družbo v razmerju do uprave.
Mandat nadzornega sveta je 4 leta. V nadzorni svet se imenujejo delničarji družbe. V nadzornem svetru ne morejo biti člani uprave.
UPRAVA
Uprava je kolektivni organ družbe. Upravo sestavljajo predsednik in 7 članov. Predsednik uprave je generalni direktor, člani pa so direktorji šestih sektorjev. Sedmi član uprave je delavski direktor čeprav je lahko (dokler ali če le ta ni imenovan) uprava tudi brez njega.
Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost.
Uprava je poleg vodstvenih poslov pristojna tudi še za:
-	sprejemanje internih predpisov družbe,
-	določanje politike plač v družbi,
-	odločanje v zvezi s sklepanjem delovnih razmerij;
-	imenovanje delovnih komisij za posamezna področja delovanja (npr.inovacije, inventura ipd ).
Mandat uprave je 5 let.
KOMISIJA ZA SPLOŠNE ZADEVE
komisija za splošne zadeve šteje 5 članov vključno s predsednikom ko-
misije. Komisijo je imenoval začasni nadzorni svet.
Komisija odloča o zadevah družbenega standarda, ter o varstvu pravic delavcev.
Komisija za splošne zadeve je torej pritožbeni organ na katerega delavec naslovi svojo vlogo v zvezi z varstvom pravic delavca, če meni, daso bile v njegovem primeru kršene.
VSI PREDSEDNIKI UPRAVLJALSKIH ORGANOV V TOSAMI
Vodja programa notranjega odkupa:
DANICA MERLIN Začasna uprava:
JANkO VELkAVRH Svet delavcev:
DANICA MERLIN
Začasna Komisija za splošne zadeve: FRANC KOSIRNIK Začasna Disciplinska komisija: JANEZ LIMONI Začasni Nadzorni svet:
FELIKS VODLAN
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Tričlansko disciplinsko komisijo je tako kot komisijo za splošne zadeve imenoval nadzorni svet. Področje dela disciplinske komisije je obravnava kršitev delovnih obveznosti delavcev v primerih kjer obstaja možnost izreka izključitve iz družbe.
SVET DELAVCEV
Svet delavcev šteje 13 članov, volijo pa ga neposredno zaposleni delavci. Seje sveta delavcev sklicuje in vodi predsednik.
Svet delavcev je organ, ki omogoča delavcem sodelovanje pri upravljanju družbe. V okviru navedenega med drugim svet delavcev tudi predlaga delavskega direktorja ter imenuje del nadzornega sveta.
Mandat sveta delavcev je 4. leta.
V svet delavcev so lahko izvoljeni delavci s pasivno volilno pravico.
VODJA PROGRAMA NOTRANJEGA ODKUPA
Organ vodje programa notranjega odkupa obstaja v času, ko v družbi poteka notranji odkup delnic.
Izmed sebe so ga izvolili delničarji, ki so sodelovali pri notranjem odkupu Tosame.
Vodja programa notranjega odkupa skrbi za izvajanje programa notranjega odkupa ter zastopa udeležence v notranjem odkupu na skupščini družbe.
Ob zaključku prispevka še o začasnosti posameznih organov družbe. Kot je iz organigrama razvidno je nadzorni svet družbe imenoval delavski svet, kar bo kasneje v normalnih (u-tečenih) razmerah opravljala skupščina družbe, zato je nadzorni svet začasni nadzorni svet (do 1. skupščine).
Vsled omenjenega "izvršnega greha" so začasni tudi vsi organi, ki jih je "ustoličil" začasni nadzorni svet.
F. v.
ČLANI TOSAMINIH UPRAVLJALSKIH ORGANOV
ZAČASNI NADZORNI SVET	ZAČASNA UPRAVA
1. FRANC CERA	1. FRANC ANŽIN
2. VOJKO GORENC	2. FRANC GORNIK
3. LEON GRUN	3. JANEZ LESKOVEC
4. MARIJA KOMAN	4. MARJAN MLAKAR
5. JANEZ KRAU	5. FRANC PETERLIN
6. DUŠAN OSOLIN	6. OLGA RESNIK
7. MARJAN PETERKA	7. JANKO VELKAVRH
8. MARINKA REPNIK	8. ( )
9. FELIKS VODLAN	
KOMISIJA ZA SPLOŠNE ZADEVE	DISCIPLINSKA KOMISIJA
1. NUŠA BRECEUNIK	1. JANEZ LIMONI
2. FRANC KOSIRNIK	2. NADA KOROŠEC
3. MARJAN PELE	3. MILKA TOMAŽIČ
4. KAROLINA SMRKOU	
5. OLGA 2EBOVEC	
SVET DELAVCEV	
1. DANICA AVBEU	8. MARUŠA MURN
2. MILAN DRČAR	9. FRANC NOVAK
3. VASILIJA FLORJANČIČ	10. MARJAN PETERKA
4. NADA KOROŠEC	11.JOŽE PRENAR
5. FRANC KOSIRNIK	12. BORIS TEPEŽ
6. JANEZ KOVIČ	13. MILKA TOMAŽIČ
7. DANICA MERLIN	
V družbenem podjetju TOSAMA je bil pristojen za sprejem splošnih aktov Delavski svet. s preoblikovanjem družbenega podjetja v delniško družbo, so se oblikovali novi organi družbe, kar pomeni, da je za uskladitev in sprejem novih splošnih aktov v delniški družbi pristojen drug organ. Po statutu družbe TOSAMA d.d., ki je bil sprejet 08.03.1995, je ta organ Uprava družbe. Statut nalaga Upravi, da obstoječe splošne akte uskladi v roku enega leta.
Postopek sprejemanja splošnih aktov v delniški družbi bo podoben kot do sedaj. Strokovne službe bodo pripravile osnutek, oziroma predlog akta in ga predložile v obravnavo in sprejem. Razlika je le v tem, da po novem Statutu ni več potrebno organizirati javne obravnave.
F. A.
TOSAMIHE
DROBTINICE
Lastninsko se ne preoblikujejo samo podjetja v državah, ki so v "tranziciji", temveč tudi drugod po svetu. Francoska vlada je tako začela uradni postopek za zmanjšanje državnega deleža v avtomobilskem koncernu Renault. S privatizacijo Renaulta bo padel lastninski delež države iz 80. na 51 %. Zanimanje za nakup prve kvote delnic je bilo izredno; zaposleni so želeli kupiti skoraj dvakrat več delnic, kot jih je bilo zanje na razpolago.
Direktor Revoza iz Novega mesta, ki dela v okviru skupine Renault v zvezi s tem meni: ' imetje delnic svojega podjetja zaposlenim omogoča, da imajo ob dobrem poslovnem letu tudi oni kaj od tega, vendar ne skozi plače, ampak preko dividend. Seveda to pomeni, da bodo vsi solastniki svojega podjetja toliko bolj motivirani za dobro delo, saj si bodo tudi
zaradi lastne naložbe želeli njegovega poslovnega zdravja."
Bralci, ki so prejšnjo številko Tosame nekoliko pozneje pregledali, so lahko opazili spremembo pri uredniškem odboru časopisa. Kot ostalim organom je tudi dotedanjemu uredniškemu odboru potekel mandat. Komisija za splošne zadeve je zato imenovala nov tričlanski uredniški odbor časopisa TOSAMA. Za začetek je uredniški odbor nekoliko popravil honoriranje prispevkov v časopisu. Avtorjem pismenih prispevkov bo npr. tako odslej pripadalo 40 SIT za objavljeno vrstico, namesto dosedanjih 25 SIT. Višje bodo tudi nagrade Tosame povezane z nagradnimi rešitvami in bodo znašale 3000 SIT. v zvezi s spiskom dosedanjih službenih osebnih avtomobilov v TOSAMI smo bili opozorjeni, da na seznamu ni drugega avtomobila, ki je nasledil Fiat 1400. Zato še enkrat cel spisek dosedanjih poslovnih Tosaminih vozil: Fiat 1400, Fiat 1300, Mercedes -
Benz 200, IMV Renaolt 30, Renaolt R-25 ter Cimos - Citroen XM.
Pa še to:
Ob prebiranju dnevnega in drugega tiska ni bilo zaslediti člankov, ki bi se nanašali na TOSAMO. V času "kislih kumaric" se o delniški "skoraj družbi" Tosama torej ne piše.
Če že o Tosami v zadnjem mesecu ni bilo nič zapisanega to pa ne velja za Tosamine upokojence; točneje: upokojenko. Domžalski Slamnik je objavil članek z naslovom Zlato priznanje za Ivankino potico, iz katerega zvemo, da je Ivanka Brodar sodelovala na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij in prejela za potico zlato priznanje. Slamnik je ob tem zapisal: Komisija je ostala brez besed, saj je bilo vse za najvišjo oceno, tako videz kot okus in gospe Ivanki dodelila vse možne točke in zlato priznanje, to je potrditev njene ljubezni so peke in dela.... Ivanka Brodar je do upokojitve delala v Tosami kot kurirka.
LICITACIJA 95
VIR, 27.07.1995 Na razpisano licitacijsko prodajo dveh avtomobilov je prišlo kar precej “firbcev" da bi si ogledali kako se "kšeft" razpletel. Nobeno od vozil na licitaciji ni bilo prodano, zato ju je podjetje naslednji dan ponudilo po izklicni ceni preprodajnemu trgovcu.
TO^Amm I iZSO^
NUŠA BRECELJNIK
Če se človek že vrsto let, skoraj vsak delovni dan srečuje z nekom in ga pogosto videva v podjetju, bi se dalo šklepetati, da je to poznanstvo popolno. Pa ni tako, saj še neka misel pravi: "Služba je služba, družba je pa družba". In-v tej misli drži marsikaj. Čas službovanja je združen le s priho-
di in odhodi v podjetje ter ustvarjanje dela, ki ti je zaupano. Kljub temu pa tudi delovni čas nudi možnosti medsebojnega spoznavanja, ki pa žal velikokrat ni dovolj obširen, kajti sleherni dan ima obdobja, ki jih ljudje preživimo različno. Najrajši rečemo in govorimo o službenih in privatnih plateh življenja. Eno in drugo pa se združuje v nekakšen splet časa, obdobja, zapisanega preteklosti. Tudi pričakovanja so stalnica nekih želja, ki nam jih narekuje danes, jutri... bodisi v službi ali doma.
Zato nam TOSAMIN IZBOR daje veliko možnosti, da počasi a vztrajno sestavljamo "mozaik boljšega medsebojnega poznanstva". Predvsem zato, ker s svojo vsebino običajno poseže v zasebne, družinske in druge kotičke življenja naših sodelavk in sodelavcev. Tako je tudi tokrat.
Lepo, pravo poletno opoldne me je
zvabilo v Preserje pri Radomljah na Peleckovo cesto 3 A, kjer je dom sodelavke NUŠE BRECELJNIK.
Ubral sem klasično varianto. Mimo tovarne Induplati, do križišča in nato desno, kjer se začne nekakšen S v smeri proti tovarni UP v Preserjah. Točno pred desnim ovinkom na levi
strani je dom Nušine družine. Kaj bi gospodinja brez metlje, si rečem, ko jo zagledam na dvorišču. Okoli nje pa nagajivo skače kuža Don. Kakor en španjel je izgledal. Kmalu izvem, da bi to lahko bil, če se z njegovo mamo ne bi igral terier.
Tudi Nuša ne bi bila ženska, če ne bi po obveznem "dober dan" takoj začela predavati: "Tukaj je to, tukaj je to, rože mi letos niso najbolj uspele ..." Stopiva v hišo in se za čas ustaviva v kmečki sobi. Hladen, prijeten prostor, pa čeprav je v njem v marsičem opaziti veliko družinske topline. Zagledava se v sliko pokojnega očeta, opazim tudi pravo kmečko peč in še vrsto lepo razstavljenih predmetov, ki so spomini. Pozdravim se še s starejšo hčerko Anito, ki je pred nekaj dnevi praznovala 22. rojstni dan in je ravno odhajala od doma. In že se vzpenjava po stopnišču navzgor,
skozi dnevno sobo, kjer se spoznam še z Nušino mamo, gospo Francko. Potem pa le še korak, dva in že sva bila na velikem balkonu, mestu najinega klepeta.
za uvod si iz ptičje perspektive ogledava okolico hiše, ki ji lepo urejen vrt vse naokoli daje izjemno lepo podobo. Prisedeva k mizi in kot običajno vedno, tudi z Nušo dava prednost otroški nostalgiji.
"Kot edinka sem se očetu Josipu in mami Francki rodila 19.06.19948 v Dobu. Po času spominov na dekliška leta bi skoraj morala verjeti pripovedovanjem staršev, da sem bila izredno nagajivo in živo dekletce. Spomnim se, kako sem se jima v Kopru izmuznila iz rok in čofnila v morje. K sreči me je nekdo opazil in potegnil tja, kamor sem spadala. Plavati namreč takrat še nisem znala. Jesti pri mizi mi tudi ni dišalo. Ljubše mi je bilo, če je mama hodila za menoj in mi kar spotoma nudila hrano.
Ker je bil oče vojaški uslužbenec, smo se približno do mojega 10. leta starosti veliko selili. Sprva smo živeli v Celju, nato nekoliko dlje v Portorožu, kjer sem obiskovala 1. razred OŠ. Moj naslednji dom so bili Križevci pri Zagrebu. Tu sem dokončala 2. razred in še nekaj 3. razreda OŠ, nakar smo se vrnili v Dob. Oče seje namreč upokojil. Osnovno šolanje sem torej končala v Dobu.
Ko sva se pogovarjala, sem imel občutek, da bom le s težka obvladoval zapisek bistvenih stvari najinega pogovora. Nuša je namreč izredno odprt "tip" ženske, ki ne skriva besed. Rečem si: "izkoristi in brž na temo deklištva!"
"Lastnega jaza" nisem spreminjala. Tudi v deliških letih sem bila punca vesele narave. Da me boš pravilno razumel! Vse do prave mere, seveda. Če je bilo potrebno "rabutati" sosedove hruške, ni bilo problema in tudi z zračno puško sem raco namesto v rep zadela točno v glavo. Nimam kaj skrivati. Radovedne oči so rade pogledovale fante. Ne vem zakaj, ampak starejši so mi bili bolj všeč. Pa postavni so morali biti! Starševska vzgoja in tudi lastno razmišljanje so mi dali vedeti, da je bil ta čas obenem tudi čas dokazovanja, ki ga lahko izpolniš le s šolo za poklic in sveda izkoristiš tudi za šolo kasnejših dni življenja.
Najprej sem se vpisala na Usnjarsko šolo. Kmalu, že po letu dni sem spoznala, da to ni moja smer. Odšla sem v šolo za frizerko in jo kasneje tudi dokončala. Edinček je pač edinček. Starši so me imeli zelo radi in glede na to, kar vzgojno danes počnem sama, priznam, da so me preveč crkljali. če strnem spomine na dekliška leta jih je veliko, ki ne bodo šla v pozabo.
Predvsem spomini na večkratne počitnice v očetovem rojstnem kraju -Nerežicah na otoku Braču, kako lepo je bilo praznovati praznik Sv. Mare in lepe običaje. Joj, kako je dišalo po suhih trtah, ki so gorele in tlele pod pekočo se ovco!"
V času šolanja za kasnejše dni življenja se je tudi Nuša poiskala svojega princa iz sanj, kasnejšega moža in očeta. Vse, prav vse ji je "ratalo", le starejši ni bil, Premkov Janez, namreč. Velik in postaven fant. Poznam ga. Takšen, še bolj postaven je še danes, le da je Nušin mož in skrbi očka hčerkama Aniti in Janji.
"Davnega leta 1972 sem se šla Adama Ravbarja na Corjuši, pa sem ga urav-bala"! Eni pravijo, da moraš bodočega sopotnika v življenju dolgo spoznavati, sama pa sem verjala v odločnost na kratki rok. Verjela sem usodi in danes vem, da se nisem zmotila. Srečna sem kot žena in mati vse od najine poroke leta 1973 dalje.
Nekaj časa smo živeli v Dobu, nakar smo po očetovi smrti prodali hišo v III. gradbeni fazi v Domžalah in ponovno začeli z gradnjo tu, kjer živimo sedaj."
Z Nušo sva "TOSAMOVCA", zato je prav da omenim, da je v naše podjetje prišla 25.05.1970. Povedala mi je, da je sprva delala v oddelku mikalni-ce, nato kot telefonistka in po prepričanju g. Anžina ter g. kralja, ki jima je še danes hvaležna, se gre zahvaliti, da je ob delu napravila še šolanje na administrativni šoli. Kot pravi, sedanje delo v ekonomatu je pestro in zanimivo. Včasih tudi pravi izpit za ohranitev mirnih živcev.
Tudi s sodelavko v "podmornici" Polono se lepo razumeta in sta vedno pripravljeni pomagati druga drugi. Njen "šef" g. Vodlan pa je človek, ki ve, kaj ženi pomeni dom in družina, je razumevajoč in je zato zelo prijetno delati z njim.
Družinsko življenje, kot pravi Nuša, je čas, ko vse misli in delo podrediš prav družini. Možu, hčerkama, mami in domu. Skrbi so vedno prisotne. Za Anito, ki se pridno ukvarja s študijem I. stopnje organizacije in informatike. In v obdobju njenih let tudi še z drugimi pomembnimi odločitvami za nadaljne življenje. Za Janjo, ki bo letos prvič prestopila prag Gimnazije. Za Janeza, ki veliko, ogromno prostega časa namenja prostovoljnemu gasilstvu, saj je poveljnik poveljstva občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica, veliko nege in skrbi pa Nuša posveča tudi mami, ki ima velike težave z bolnimi nogami.
"Drži", pravi Nuša. "Hčerki živita svoj svet in v glavnem gospodinjim sama. Če bi bila mama bolj zdrava, bi mi bilo lažje. Človek mora sprejeti življenje takšno, kakršno pač je. Nikoli si
nisem delala utvar, da je vse to lahko drugače, kajti družina ti nedvomno pomeni največ, zato tudi zahteva celostni in ustvarjalni red. Privoščimo si toliko, kolikor pač imamo. Brez štednje pač ne gre. Prihranke vložimo tja, kjer je to najbolj potrebno. Verjamem, da smo družina, ki čuti srečo, zadovoljstvo in medsebojno sožitje.
Prosti čas si najraje razdelimo po lastnih željah in potrebah. Sama imam rada knjige. Branje mi je v velik užitek. Anita ima svoj kotiček v sobi, enako tudi Janja, ki poleg vsega še največ časa porabi za izpopolnjevanje igranja citer. Janezov prosti čas pa je pravzaprav kar obveza do njegove predanosti gasilstvu. Prijetni so tudi pogovori z mamo. V veliko veselje pa so mi tudi kužek Don, maček Čip in mucka Miša.
Vedno si tudi želim skupnega družinskega dopusta. Nekoliko manj, a vseeno me še vedno močno vleče v
kraje očetove mladosti. Trenutne razmere na Hrvaškem nas v tem trenutku še vedno delajo negotove, kajti odločili smo se za dopust v Baški na otoku Krku. Počakali bomo in se nato dokončno odločili."
Na dvorišču se ustavi avto in prepričana sva bila, da sta se iz opravkov vrnila oče in Janja, vendar pa je k mami prišel na obisk g. župnik iz Homca, Lojze po imenu. Kratek čas sva klepetala tudi z njim in se prijetno sladkala z odlično torto, ki jo je Anita spekla za svoj minuli rojstni dan. Gospod župnik je odšel in kot nalašč se na vratih doma pojavita oče Janez in hčerka Janja. Kljub temu, da se poznava, bi izgledalo čudno, da bi se poslovil brez besed. Rajši počakam družbo na balkonu. Ne vem, koliko časa bi trajalo, da bi z Janezom lahko "premlela" vse o najinih početjih na področju gasilstva in po moji krivdi tudi športa.
Opazim, da so urini kazalci že tam, ko se bo treba posloviti. "Založen z zapiski najinega klepeta, se še enkrat zadovoljno ozrem v okolje, kjer smo sedeli. Na steni hiše opazim nameščenega velikega pajka. Obrnjen je proti smeri, kjer se Breceljnikovi sleherni dan odpravljajo od doma in vračajo nazaj. V življenju brez sreče pač ne gre. Včasih o njej odloča tudi pajkova mreža. Skupaj odidemo v pritličje in spremlja nas prijeten zven melogidije Janjinih citer. Kmalu bo napočil čas družinskega kosila in nato še ostali trenutki dneva, ki se jih bodo tako kot vedno veselili skupaj.
V ponedeljek bo zopet nov dan in ponovno se bomo srečali v TOSAMI. Upamo in želimo, da še vrsto let, NU-
rRODiKA
Člani Začasne uprave so na svoji seji v mesecu juliju potrdili operativni plan za mesec avgust 1995. V oddelkih, ki se pojavlja morebitni višek delovne sile, naj se v juliju in avgustu poveča koriščenje letnega dopusta, sicer bo v mesecu septembru potrebno delavce odposlati na čakanje dela na domu.
Pri obravnavi poslovnih rezultatov I. polletja 1995 je bilo ugotovljeno, da so boljši, kot smo jih pričakovali na osnovi petmesečnih rezultatov. Do ugodnejših rezultatov je prišlo predvsem zaradi počasnejše rasti stroškov od rasti prihodkov v mesecu juniju in zaradi manjšega revalorizacijskega primanjkljaja od pričakovanega. Čisti dobiček l. polletja znaša 28,4 mio SIT, kar je za 26,4 % več od planiranega za to obdobje. Plan je sicer presežen, res pa je, da je plan izrazito nizko postavljen in ga zato tudi ni tako zelo težko preseči. Zavedati se moramo nizkosti čistega dobička, saj takšen rezultat vodi v 1 %-no donosnost vloženega kapitala, s takšnim donosom pa res ne more biti zadovoljen noben delničar.
Polletni rezultati poslovanja so nam dopustili razdelitev razlike regresa za letni dopust za leto 1995 do zakonito dovoljene maksimalne višine.
Zakonski limit je rosami dovoljeval še izplačilo 21 mio SIT v ta namen.
V mesecu juliju je bila tudi prva seja Komisije za splošne zadeve, ki je delno nasledila pristojnosti Komisije za delovna razmerja in družbeni standard, prevzela pa je tudi nekatere pristojnosti Delavskega sveta, kot najpomembnejša je obravnava varstva pravic delavcev.
Na predlog Nadzornega sveta so člani za predsednika Komisije za splošne zadeve imenovali Franca Kosirnika, za namestnico predsednika pa Nušo Breceljnik.
S potekom mandata Komisije za delovna razmerja in družbeni standard je potekel mandat tudi Uredniškemu odboru glasila TOSAMA. V novi Uredniški odbor se imenujejo Feliks Vo-dlan ing. - urednik, Franc Anžin dipl.iur. in Janez Leskovec dipl.oec kot člana.
Komisija za splošne zadeve je obravnavala in sklepala mo vlogah, ki so prispele na razpis za zdravstveno okrevanje. Skupno je prispelo 51 pisnih vlog. Ca. Jožica Zabukovšek dr. med. iz Zdravstvenega doma Domžale je po pooblastilu Komisije razvrstila prosilce v štiri skupine glede na upravičenost posameznih prosilcev do zdravstvenega okrevanja. V prvo
skupino, ki najbolj potrebujejo zdraviliško zdravljenje, je predlagala 27 prosilcev. Komisija je s svojim razpisom omejila število koristnikov okrevanja na 30, tako, da se okrevanje poleg prosilcev iz prve skupine, omogoči še dvema iz druge skupine, ki srednje potrebujejo zdravstveno okrevanje in in jim to do sedaj še ni bilo odobreno.
V	juliju sta bili obravnavani dve kršitvi delovne obveznosti in sicer prihajanje na delo v vinjen stanju ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo ter neupravičena odklonitev izvršitve delovnih nalog in drugih nalogov, ki jih izdajajo pristojni organi ali vodje del; nemoralno, surovo in netovariško obnašanje proti sodelavcem.
Za omenjeni kršitvi sta vila kršiteljema izrečena ukrepa zmanjšanje OD za 10 % za tri mesece in zmanjšanje OD za 5 % za tri mesece. s R
DELOVNI
IN OSEBNI JUBILEJI
v mesecu juliju so delovni jubilej 10-letnico delovne dobe izpolnili naši sodelavci:
-	Ivica Avbelj
-	Andreja Brnot
-	Igor Petrič
-	Franc Resnik
-	Bernard Baškovič
-	Vilma Sedeljšak
-	Roman Trdin
30-letnico delovne dobe:
-	Franc Petek Čestitamo!
V	mesecu juliju so praznovali okrogli življenski jubilej naslednji sodelavci:
tridesetletnico
Uroš Kremič
štiridesetletnico
Viktor Jenič Vera Narobe
Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let.
uredniški odbor TOSAME: Franc Anžin dipl.iur., Janez Leskovec dipl.ing., Feliks vodlan ing. Izdaja in tehnično ureja SKS - splošna služba.
Interni časopis TOSAMA p.o.
VIR, šaranovičeva 35 Izdaja v 1100 izvodih.
Tisk: Papiroti, vse iz papirja, Krško d.o.o.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur list RS 4 92) in mnenja ministrstva za informiranje št,23-201-92 z dne 23,03 1992. sodi časopis med proizvode informativne narave po 13 toč.tar.št.3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.
Sindikalni organizaciji TOSAMA se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost v času moje bolezni.
MAGDALENA BLATNIK
Ob smrti mojega moža, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v tem žalotnem trenutku, čustveno in finančno stali ob strani.
Istočasno tudi hvala podjetju za obisk v času moje bolezni.
ANICA ZAJC
SODELAVCI
v tej številki TOSAME so s svojimi pismenimi prispevki sodelovali: Franc Anžin, dipl.iur., Kosmač org., Sonja Rode, Marjan štrukelj, Feliks vodlan ing.
Grafična oprema časopisa, oblikovanje in risbe: Feliks Vodlan ing. Objavljene fotografije je posnel: Jože Vidmar
Računalniška obdelava tekstov: Valentina Ocvirk
Grafična postavitev časopisa: Papi-roti, vse iz papirja, Krško d.o.o. Avtorjem posameznih prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi tudi druge k sodelovanju.
Ob tridesetletnici časopisa Tosama bomo bralcem Tosame zastavili v treh Tosamah tri nagradna vprašanja povezana s tovarniškim glasilom in njegovimi tremi desetletji.
Reševalci, ki bodo na zastavljena vprašanja odgovorili pravilno, oziroma 5 tistih, ki se bodo pravilnemu odgovoru najbolj približali; bodo so-
delovali na žrebanju za vsakokratno TOSAMINO nagrado. Pri zadnjem, to je tretjem žrebanju v oktobru mesecu, bo podeljena tudi jubilejna nagrada, ki bo nekoliko privlačnejša od običajnih Tosaminih nagrad.
Na žrebanju za jubilejno nagrado, bodo sodelovali reševalci vseh treh nagradnih vprašanj in to tisti, ki so bili v izborih za posamezna žrebanja. Kot prvo vprašanje v seriji treh objavljamo v tej številki prvo vprašanje, ki je objavljeno v kupončku, glasi pa se: Koliko številk časopisa Tosama je izšlo doslej?
Od treh možnih odgovorov na zastavljeno uganko obkrožite tistega, ki je po vašem pravilen ter zapišite zraven še svoje osebne podatke.
Totoma
ŠT. 1
Tosama, ki letos praznuje 30-letnico izhajanja je doslej izšla:
1.	352 krat
2.	359 krat
3.	360 krat
IME IN PRIIMEk:
NASLOV:
Izpolnjen kuponček oddajte v Tosamin nabiralnik (ali pošljite po pošti v To-samo) do konca meseca avgusta.
Osnove v mesecu avgustu
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
7.945.00	SIT/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri
13.243.00	SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 5.297,00 SIT
-	polovična dnevnica
2.701.00	SIT
-	znižana dnevnica
1.959.00	SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
23.00	SIT/krn
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
160.00	SlT/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 220,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 300,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 340,00 SlT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
400.00	SlT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
198.645.00	SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
3,62 SIT
-	tekoči kilometer 2,41 SIT
-	spremljevalec tovora 1,45 SIT
■ Albina Kosmač