Stev. 65. POLITIČEN LIST Zfi HSKIHRROD. Leto XXXII r" --- Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. . (vhod čez dvorISče nad tiskarno). I Z urednikom je mogoče govoriti le od I 10.—12. ure dopoldne. I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. ^ UrednlSkega telefona štev. 74. v V Iijubljani, v ponedeljek, 21. marca 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta S K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. --— Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije I n s e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst« 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. ^^ Upravniškega telefona štev. 188. ^^ Volivno življenje. Včeraj j« katoliško - narodna stranka pokazala v kranjskem okraju, da vsi liberalni naskoki na gorenjske kmete niao prav nič izdali. Nekaj šnopsarjev, ki so se prej bratsko poznali samo po smradu iz ust, se sade j vohaio tudi po „Gorenjcu". Da se prebavi ta liberalni živež, je res treba najprej temeljite vaje v šnopsanju. Najprej se mora utrditi liberalni kandidat, da požre najmanj četrt najmočnejšega špintovca na dušek, potem je šele sposoben, da s pridom in primernim vž tkom bere »Gorenjca«. Taki ipiritovski nadl udje iz kmečkega stanu so vredni zavezniki onemogle pijane tolpe, ki pod lažnjivim imenom izobraženega meščanstva v zvezi s topimi grajščaki tvori tako • zvano večino v deželi. S temi politiškimi hira k i, s temi fui-škimi in moralnimi invalidi se lahko kosa naše zdravo, krepko kmečko ljudstvo. V idejah napredno, raiborito, v srcu polno navdušenega idealizma, v volji jekleno, v energiji dejanja požrtvovalno, neomahljivo stopa to naše ljudstvo ponosnega čela, vedrih oči na boj za svoje vzore, veselo trenotja, ko more zopet v bojni oprsvi pokazati svojo silo. Vsak voliven boj je za našo stranko čas svežega življenja, čas najplemenitejšega napredka. Ea sam voliven boj bolj dvigne naše ljudstvo kvišku, nego bi ga moglo desetletje mirnega razvoja. Najboljša šola je za njegov umski napredek, najlepša vigoja v dejavnem napredovanju. Štirje shodi so delo včerajšnjega dne. Ko razbiramo poročila, ki so nam dcšla iz njih, ne vemo, ali bi se bolj čudili vztrajni moči kandidata Fr. DamSarja, ki je tiko premišljeno in temeljito pokazal, kako je zadela stranka v črno z njegovo kandidaturo, ali naj se veselimo mlade vneme, ki je dihala iz mnogobrojnih vrst ponosnih gorenjskih mož, ki so mu včeraj s svoje strani slovesno zagotovili svoje glasove. Shod v Trsteniku Po zjutranjem cerkvenem opravilu ob sedmih se ie sešlo lepo število volivcev. Zsstopana je bila Častno — vsa fsra. Predsedoval je župnik Mikš. Kandidat Damšar je pojssnjeval dolžnosti kmečkega poslanca v naših dneh. Opisal je težave, ki jih izkuša že kot kandidat in ki ga čakajo, če bo izvoljen. Ne ponuja se. Stranki, ki ga je postavila, se je izročil na razpolago, ker ve, da je edino prava V razgovoru, ki se ga je udeležilo več volivcev, je razvijal kmečke zahteve glede na lov, na vredbo kmetijske šole za G »renjsko, poudarjal potrebo umne skrbi za gozde in pokazal, keko naj bi de žela to važno stvar podpirala. Vsako vprašanje je bri in temeljito razrešil. Siglasno se je sprejela njegova kandidatura Volivci so glasovali zanj s prepričanjem, da varnim in veščim rokam izrcčaio svoje težnje. V Goričah je ob 11. pod predsedstvom demačega župnika razvijal župan Demšar delovanje katol ško - narodne stranke glede na kmečki stan in dokazoval, da je v resnici edino ta stranka prava kmečka stranka. Iz lastne izkušnje je opisoval nepopisni pomen zadružništva za kmeta in pojasnjeval zlasti važnost malih hranilnic in posojilnic. Zmisel za pravo zadružništvo med slovenskim kmetom je po njegovi sodbi najznamenitejše delo katoliško ■ narodne stranke za kmečki stan. Tudi njeni poslanci so pri vseh prilikah v deželnem in državnem zboru izkazali, da je njihova skrb za kmečki blagor resnična. Liberalci so pa dosledno pri vsaki priliki izpričali, da se njihova skrb za kmeta neha takrat, ko ss neha njihov dobiček. Tudi obilno zbrani goriški volivci so Boglasno odobrili Demširjevo kandidaturo. Preddvorom. Popoldne pred naukom je bilo v dvorani izobraževalnega društva zborovanje. Župnik Jereb je predsedoval. Kandidat Demšar je tu zlasti kazal na podle napade liberalcev na vsakega, kdor ne trobi v njihov rog in iz izkušenj, ki jih je sam nabral glede na svojo osebo pokazal, kako neumni so ti napadi, vredni tistih, kateri jih rabijo. Zi take napade se ni vredno meniti. Iti se mora mimo in neustrašeno svojo pot za pravice kmečkega stanu. Kandidatura njegova se je nato brez vsacega ugovora sprejete. V Cerkljah. Nekaj stotin vrlih mož je napolnilo kmalu po treh popoldne spodnje prostore cerkljanskega župnišCa. Shod je izvolil za predsednika g Bfštra, ki je DOjasnjeval pomen shoda. Za njim ja dr. Krek navajal za zgled zavedne notranjske volivce, ki so se zadnja leta tako krepko izvili iz jerobstva liberalnih mogotcev in pozival navzoče, naj ne puste, da bi gospodarsko tako zapuščeni Notranjci v značajnosti prekosili od nekdaj tako zanesljive Gorenjca. Med tem je prišel Ddtnšar in brž povzel besedo in govoril nekako tako le: Demšarjev govor. Osrednji odbor katoliško-narod. stranke proglasil me je kandidatom za deželni zbor. Prevzel sem kandidaturo, kajti ne samo kar veleva mu 6tan, kar more, to mož je storiti dolžan. S tem, da sem prevzel kandidaturo, prevzel sem nalogo, da stopim s svojimi vo livci v ožjo dotiko. ^ato, cenjeni volilci, imam danes čast se vam predstaviti in vas pozdravljati. Znano mi je, da so s častjo mandata združene imenitne dolžnosti boriti se za pravico svojih volivcev, boriti se za pravice kmečkega stanu. Pot, ki jo ima hoditi novi poslanec, da to doseže, začrtana mu je po progrsmu ktt:liske, kot ljudske stranke, v programu, ki ga je zasnovala na I. in razširila na II. katoliškem shodu. Kmečki stan, kakor je vsem znano, zadnje časa ne le ne mere napredovati, ampak ofi/idno propada. Dokazano je, da se zlesti na Kranjskem kmetu najslabeje godi, to pa zato, ker se ravjo na Kranjskem za kmeta najmanj skrbi. Sa to, kar si kmet ssm s svojo požrtvovalno 8t|o napravi, se mu hoče uničiti. — Ker je Kranjska izključno poljedelska, mora vsak domoljub z žalostjo opazovati to propadanje, gledati v prihodnje st, kajti s poijedelstvom propadla bode tudi domača obrt i trgovina, ki se ravno tako malo skrbi zanjo kot za kmetijstvo. Nesledki so se pokazali v silnem izseljevanju in pomanjkanju kmečkih delavcev. Ne sodimo pa samo mi tako črno. V zadnjem »Kmetovalcu« beremo, da je naša dežela zaostala v kmetijstvu. List »Gorenjec« je ie pred dvema letoma pisal: »Kranjsko kmetijstvo je bankerotno, in posledica tega je nenavadno izseljevanje, ki mora vsakega rodoljuba navdajati z obupom." Uvaževaje te neznosne razmere, začelo se je resno gi- banje med našimi poslanci kot zastopniki kmečkih občin. Nastopiti so morali resno pot, pot boja, po kateri se mora priboriti kmetu pravica i veljav«, ki mu gre. Naši poslanci so zato v seji deželnega zbora dne 21. junija 1902. stavili nujni predlog: Uvaiujoč, da sta sedanji deželni red in deielni voli ni red v svojih bistvenih določbah sloneča na zistemu neznosnih privilegijev posameznih stanov popolnoma zastarana in naravnost udarec v obraz zdravi pameti ter pravicam ljudstva — predlagajo podpisani Deželni zbor naj sklene : Deielni redin deželnega zbora volivni red za vojvedino Kranjsko se ima spremeniti na temelju načel splošne in enake volivne pravice. Glavne zapreke, ki zavirajo primeren napredek kmečkega stanu, sa zamorejo odpraviti šele s preosnovo voliv. reda. Ker je Kranjska, kakor sem že rekel, agrikulturna, in večina ljudstva živi od malega posestva, bi imeli kmetje imeti večino zastopstva v deželnem zboru. Sedanji volivni red je, kakor nam znano, tak, da daje stanovom, ki so v manjšini, privilegije, po katerih imajo večje zastopstvo in so odločilni v narekovanju postav. Tako ima 37.412 kmečkih volivcev 16 poslancev 6 399 napred lib. voliv. 11 „ 368 Nemcev 1 „ 90 veleposestnikov 10 „ Ti privilegiji dajejo gzspodi vlado, kme tom pa nalagajo delo in dolžnosti. Kdo je tega kriv, da kmečki stan propada? Tisti, ki so imeli komando in vajeti v rokah. Ni čuda torej, da je moral kmet opešati pod težo bremen. Zato je pa zastopnik delavskih stanov rekel v deželnem zboru, da so volilni privilegiji vir vse nesreče, ki je tekom desetletij prišla v Avstrijo. Posledice privilegijev so bile, da se je kmet zanemarjal ter dobil samo drobtinice, ki so padale od mize kapitalistov. Zato pa danes mora iskati kruha v tujini, kor ga domovina zanj več nima. V meščanstvu bi sicer kmet ne imel nasprotnikov, saj imata kmet in meščan skupne interese, toda usoda je hotela, da v mestih odločuje uradništvo in zastopnik meščanov je pravzaprav zastopnik uradništva. To ee tudi jasno kaže. Ta gospoda je združena in v večini, gospoda odločuje in skrbi zase. LISTEK. Stoletnica frančiškanske župnije v Ljubljani. (Dalje.) Cerkev Marijinega Oznanjenja. Na tem mestu je bila že 1. 1346. zidana cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku, poleg cerkve samostan. Cerkev je dozidal celjski gref. Turki so oboje razdjali. Leta 1623. je vneti prijor avguštincev, p. Jurij Juretič, s pomočjo dobrotnikov sezidal samostan in cerkev, posvečeno Marijinemu Oznanjenju. — Dne 12. julija 1631. pa je nastal v neki ko-vačnici blizu cerkve ogenj, ki je upepelil cerkev in samostan, knjige, arhiv, raztopil zvonove in podrl celo zidovje. Pozidali so samo eno krilo samoatana, ker je nedosta-jalo Bredstev. L. 1647. jim je naklonil cesar 3500 gld. iz neke denarne globe in s tem so uzidali sprednje lice samostana. Istega leta 1647. je Bog nagnil srce Konrada barona RuBsenstein-a in njegove blage soproge Felicite pl. Raab, da sta se- zidala sedanjo veličastno cerkev Marijinega Oznanjenja. Baron Russenstein je kmalu umrl, delo sta nadaljevala baronica in njen sin Avgust. — Zazidala sta v cerkev menda 100.000 gld., jako velika svota za tedanji čas. Čuditi se moramo, da so zidali tako prostorno cerkev, kajti cela Ljubljana je štela takrat samo sedem tisoč prebivalcev, bilo je pa poleg te šo drugih cerkev dovelj v mestu. Ljudstvu je bila posebno všeč Iavre-tanska kapel ca v prezbiteriju, na katero so je naslanjal veliki altar in katero je I. 1669. na Silvestrov dan posvetil knezeškef grel de Rabatta. Cerkev sama je bila posvečena šele 28. marca 1700., posvetil jo je knezoškd Sigmund gref Marberstein. — Cerkev je bila sicer dozidana, ali notranja oprava je bila še zelo pomanjkljiva, tudi ni bilo še stolpov. Na stolpe so jeli misliti šele 1. 1783., ko je počil glas o ustanovitvi nove župnije. V arhivu bo bere, da je cerkveno predstojništvo 11. maja 1804 prosilo za 292 gld. 42 kr. za streho in oder pri zvonovih. Kapele so bile od začetka deloma prazne, deloma so ss postavili notri stari leseni altarji. Dolžina cerkve znese 48 3 m, širina 12 6 m, višina 19 3 m. Kapele so globoke 4 7 m. Cerkven zid je debel do 13 m. Cerkev je zidana v jonično-kerintiškem slogu, ima eno ladjo in šest kapel. L. 1896. se je podrla lavretanaka kapela, in veliki oltar je bil pcmaknjen nazaj proti zadnji steni prezbiterija. Lavretanska kapela je bila zidana zunaj cerkve na samostanskem vrtu in je po dveh spovednih lopah ivezana s cerkvijo. Cerkev je pokrita z opeko, stolpa s kositarjem, kapele so bile 1. 1830. pokrite z bakrom za 2000 gld. Vhoda sta bila dva: glavni in ntranski iz samostanskega hodnika. Ža 1. 1834 so hoteli napraviti še en vhod nasproti zakristije, a ga niso, pod pretvezo, da se ne prehladi duhovnik in da ne pridejo tatje. Leta 1896, ko je bil oltar pomaknjen nazaj, je bil narejen ta vhod in ravno sedaj se dela zunaj cerkve nova lopa, ki bo cerkev varovala mraza in ljudem dobro služila ob slabem vremenu pri vhodu in izhodu, ob enem unanjščini prezbiterija dala nekoliko členovitosti. Mogočna je cerkvena fasada ; vrh kin-čajo piramide, zlasti pa Boha Matere boije, visoka krog 2 metia, katero je iz bakra na- redil pasar Matovž Schreiner in je bila leta 1858. z veliko slovesnostjo postavljena na svojo mesto. Model za soho je naredil starejšim Ljubljančanom še dobro znani aka-demični slikar Kurz pl. Goldenetein. L. 1821. je Simon Lučovnik naredil novo uro v stolp za 425 gld. Cerkev so po stavili pred mostom na griček, ki se je dvigal tako visoko, da je vodila k cerkvi le ena Btopnjica. Ker pa so svet znižavali, tre-balo je stopnjic, L. 1822. so bile napravljene novestop-njice za 800 gld. Tudi teh ni več, kajti leta 1892. je kamnosek Feliks Toman naredil čisto nove stopnjice. 1- Veliki a 11 a r je delo benečan-skega mojstra Frančiška Ilobba. Bil je postavljen 1. 1736., naslonjen na lavretansko kapelico, 1. 1896, pa prestavljen nazaj, da jo v cerkvi več prostora za ljudi. Dolgo ie so gojili misel, prestaviti oltar, a nihče si ni upal začeti, kor so se bali troškov in bali, da se poškoduje altar. Tedaj je prišla sila in vsi pomisleki so stopili na stran. Oltar ima za podlago mogočne podstavke, ki nosijo visoko, marmornato stavbo. Ob strani Kmet naj se drli orala ter naj dela, kakor ee mu bode narekovalo. Pri tem vam moram še nekaj omeniti, kako ta gospoda za kmeta skrbi. Naloiil se je davek na vozne listke. Zastopniki delavskih stanov so bili zoper ta davek. OJločevali privilegirani stanovi, in tretji razred je primerno višje obdačen, kot drugi in prvi. Ziaj se zida bohinjska železnica. Kmetje so prosili, da bi dobili kaj dela pri železnici, posebno vož njo, ker jraajo kmetje v bližini dovolj vožne živine. Zeleznično podjetje jih ne more rabiti, ker ima tujec prednost pred domačinom. To pojasnjuje z vzgledom iz selške doline. Kmečke občine so današnje čase hudo obremenjene; gledati morajo, da si dobijo raznih virov za dohodke. Nekatere imajo lep lovski prostor. Najemniki so večinoma bogati gospodje. V prejšnjih časih je bila najemnina nizka itd. Uradnikom se plače zvišujejo; da bi kmet lažje plačal, mu pa zas'užka ne dajo. Ali ni to krivica? Se celo tako daleč smo prišli, da je javno na shodu z»slopnk meščanov, oziroma uradnikov kmetom obetal kncfe, liberalcem pa groše. Po domače rečeno, če ne boste pridni, kakor otroci v šoli, ne dobite nič podpore od dežele. Mi pa pravimo, kako jo bomo dobili, saj še za gospodo manjka. Kij pomaga tistih 50.000 kron, ko jih moramo dvakrat naiaj plačati. Potreba je, da dobi Kranjska v deželnem zboru zastopstvo ljudstva, ne privilegi-rancev, ter se izdelajo nove postave, ki bodo omogočile kmetu obstanek. Zato so naši poslanci odločno in po vsej pravici zahtevali, da se spremeni deželni volilni red. Ker so zastopniki manjšine temu nasprotovali, segli so naši po skrajnem orožju ter zasedanje preprečili z obstrukcijo. Bolje je, da sa nič ne naredi, kot da bi se kmet š« huje obložd. Kmetu po sedanjih razmerah obstrukcija nič ne vzame, ker se mu je že tako vse vzelo. Kmet nima nič izgubiti. Dežela ima 800 tisoč kron dolga, katerega bode treba po ravnati. O kakih podporah še govoriti ni. Zrstcnj je vpitje nasprotnikov, da obstrukcija žre podpore. Ki bi mogia dolg požreti, to bi bilo dobro. Dolžnost poslancev kmeč kih občin je bil«, da so se odločno uprli. Le škoda, da se ni to ža pred več leti igo dilo. Bpa, katerega bijejo zastopniki, privede do zmago le, nko bode ljudstvo trdo stalo za zastopniki. Ni se bati, cenjeni volilci, da bi se gorenjski tilnik uklonil pred nasprotniki kmeti. Na par interpelecij o obstrukciji in o gledališču je Damšar točno odgovoril, Predsednik je dal nato na glasovanje njegovo kandidaturo. D ?ignilo se je na stctine rok krepkih in utrjenih, ki tuli drže, česar so se oprijele. Posebej je še vprašal, ali je kdo zoper in za ta slučaj prosil, naj vzdigne roko. Ni ga bilo. 1z preddvorske, velesovske, šenčurske, šenturškogorske in domače župnije zbrani volivci so torej soglasno pritrdili kandidaturi vodstva katol. narodne stranke. Dr. Krek je nato v daljšem govoru opisoval, kakšna je tista neodvisna kmečka stranka, ki se je te dni iznašla v Kranju Ljudje odvisni od vlade, nemškutarjev, Nemcav in liberalnega uradništva bi radi zmešali gorenjske kmete. Pojasnjeval je tudi pomen sedanjega boja, ki sega preko mej naše dežele in meri na to, da se dosledno izvede ustava in s tem ustvari podlaga za reden in miren napredek v zakonodajstvu. Župnik Brešar je opisoval, kako kranjski liberalci izrabljajo kmeta in ga povrhu še zaničujejo. Samo ena OBebica — izmed redko nasejanih mož, ki jih ima ljubljanski sta sohi: Sv. Avguštin, Sv. Ambrož. Altarna miza je krasen sirkofig, na mizi je tabernakelj in ekspozitorij s polovno kupolo, obdano z nežnimi stebriči. Aitarni nastavek nosijo štirje okrogli stebri in dva zvita, med njimi stojita sohi: sv. Filip in sv. Felicita. V gorenjem delu je B:g Oče, ob straneh sede beli angelji na temnih volutah. Krona altarja je bakrena, pozlačena kupola. Ooha-jilna miza je delo Fel. Tomana iz kraathal-skega marmorja, balustri iz kararskega. Vel. altar s cerkvijo je posvečen Marijnemu Oznanjenju, katero tudi predstavlja altarna slika, delo Langusovo. 2. Altar v lavre t. kapeli je bil I. 1893. postavljen še v stari kapeli, leta 1896. pa prenešen v novo ter z velikim al-tarjem vred posvečen 8. novembra 1896., posvetil ju je knezoškof dr. Jakob Missia, poznejši kardinal in nadškof goriški. Altar je delo kamnoseškega mojstra Tomana, relief bv. Družine pa delo akadem. kiparja Zajca. Solu Matere božje je iz cedrinega lesa, narejena natančno po vzoru v Loreti. L. 1669. je bila slovesno prenešena iz stolnice ; sprevoda se je udeležila breibrojna množioa. župan Hribar v splošno vspodbudo po cerkljanski fari — je z neslano opazko proti Demšarju hotela kaliti lepi shod. Ko je pa predsednik pozval dotičnika, naj govori, je pa zavladal molk in ne modrosti, ne modri jana ni bilo na izpregled. Lip je bil ta shod, vreden zaključek tako plodovitemu dnevu ! Italijani in Jugoslovani. Dunaj, 20. marci. Zadnje dni so časniki vedeli mnogo po vedati o spravnih pogajanjih med Italijani in Jugoslovani. Stvar je kratko ta: Italijani niso zadovolini, da jim vlada ponuja pravno fakulteto v Roveredu; imeti hočejo popolno italijansko vseučilišče v Trstu. Svojo nevoljo so vladi pokazali s tem, da so na svojo roko pričeli ob enem z Jugoslovani in Rusmi podpirati češko obstrukcijo. To je dalo najprvo povod razgovorom med češkimi in italijanskimi posUnci gleda italijanskega vseučilišča v Trstu. Čehi temu ne uerovarjajo, ako se s to namero sprijaznijo Slovenci in Hrvatje. — V petek je bilo drugo posvetovanj, katerega so se udeležili tudi dr. Šusteršič, dr. Ploj, dvorni svetnik Suklje, Spinčč in dr. Ferjančič. Namen ie bil, da sa ustvari „modus vivendi« med Slovani in Italijani na Primorskem. Na obeh straneh so izražali pripravljenost, da bi sa ublažila nasprotja terugla-dila pot do nadaljnih pogajanj glede prepor-nih vprašanj. Ta pogajanja pa še niso končana, z a -totudi ne moremo poročati, kako daleč so uspela. Po naši sodbi pa ni najboljša misel ta, n a j b i s e v Trstu ustanovilo utrakvi-stično, to je, italijansko-slo-vensko-hrvaško vseučilišče. Sicer pa želimo, da se doseže vsaj »modus vivendi", ki pa je mogoč le s koncesijami na obeh straneh. Rizmere v Primorju so povsem drugačne, nego na Češkem. Zanimivo pa je pismo, katero so italijanski visokošolci na Dunaju v francoskem jeziku pcslali dr. P a c a k u, načelniku mla dočeškega kluba. Pismo sa glasi: Gospod poalanec ! Italijanski dijaki dunajski Vam in vsem gospodom češkega kluba izrekamo najiakreneje simpatije za„moško akcijo, katero sta započeli zoper sedajno vlado, ki rav.io tako odločno zalira Vaša, kakor naša zakouite pravice. Italijana 'i di jaki se srčno zahvalijo češkim poslancem, ki so pred kratkim v dria^n m zboru ožigosali izgrede Namcev v Inomostu ter izrekajo žaljo. naj bi sporazumno postopali slovanski narodi in Italijani v svrho odločnega odpora zoper skupnega sovražnika. — V imenu ital. dijakov med. Pavlo Gambiani. Dr. P a c a k jim je prijazno odgovoril, da Č;hi vsem narodom v Avstriji žele popolno pravico Ako se združ jo nenemški narodi v Avstriji, tvorijo veliko moč proti nemški hegemoniji. Ako pa so nenemš-ii na rodi razdvojeni, delajo le Ntmcem v roke. Cahi hočejo podpirati sporazumljenje med Italijani in Jugcs'ovani. Tudi mi rečemo : Boljša kratka sprava, nego dolga pravda. Dogodki v Zagrebu— Pemonsfracije. Iz Zagreba, 20. marca. 01 zadnjega četrtka je Zagreb silno vznemirjen. Kar ae je godilo v četrtek, pe 3. S v. K r i ž na desni slavoloka, lepo, veliko sv. razpele iz kamenite mase in podoba Zal. Matere božje. 4. Mati božja »Dobrega sveta«, mala ljubka Marijna podoba sredi srebrnih žarkov. Na altarju podoba sv. De-odata z ostanki njegovega sv. telesa. 5. Sv. Frančišek v prvi kapeli na moški strani, altar iz temnega marmorja, slika »Vtisnjenje 5 ran«, dalo p. Aleksandra Roblek8, akad. slikarja, prerano umrlega 1. 1884 — Mala podoba na menzi: srce Marijino. Na konzolib sohe: Sv. Anton, Sv. Peter Regalat. 6. Sv. Anton na ženski strani iz črnega marmorja, altarna slika sv. Trije Kralji, slikal Hjrlein, na menzi sv. Anton, delo profesorja J. Franketa v Ljubljani. 7. Marija Pomagaj, druga kapela na moški, prenovljen marmornast altar; slika predstavlja svete devica Lucijo, Apolo-nijo in Agato, slikal Frohmiiller, na menzi znana podoba Marije Pomagaj, ki se zelo časti. Sohe ob strani: Sv. Kozma in Damijan. tak in soboto, mora obsojati vsak trezen človek, ker to so razsajanja in izgredi najnižje vrste, ki morejo Škoditi le ugledu hrvaškega naroda, a ša posebej glavnemu msstu. A zakaj so se uprizorile vse te demonstracije, o katerih ste ie večidel brzojavno poročali? Napetost med »čisto« stranko in hrvaško stranko prava traja posebno od onega časa, ko se i« razbila zaželjena fu zija obeh strank. Kdo je bil kriv, da ni prišlo do sloge, ve dobro vsakdo, škoda pa je bilo na vsak način, da se obe stranki nista držali onega sklepa, da se v njunih glasilih ne bodo prepiri nadaljevali. Ti prepiri so rasli od dne do dne. Povečal se je prepir tudi \s!ed volitve v Z'ataru, kjer je stranka čistih začela postopati že prav teroristično. Ko je pa v zadnjem saborskem zasedanju poslaneo Tuškan napadel dr. Franka ket vodjo čistih ter mu oponesel vsa njegova dejanja in nehanja, o katerih je dan za dnevom donašal reški »Novi L;st«, vzkipelo je vse v stranki čistih, dasi se vodja njihov ni opral povoljno od tolikih oponašanj od protivne strani. Tudi na ljudskih shodih je stranka čistih povsodi propala. Spočetka je delala na nekih shodih zdražbe, kasneje jej pa še to ni uspevalo. Stranka čistih je morala gledati, kako se v celi zemlji preporod širi med samim ljudstvom in kako je ves narod zavzet za slogo med Hrvati in Srbi, kar je tej stranki najhuje, češ, da starčev e ni nikdar priznal Srbov na Hrvatskem. To je že res, toda okolnosti so se spremenile, in zdaj se mora računati s to okolnost|o, kajti sporazum je neobhodno potreben, če sa hoče vreči sedanji maža-ronski zistem. Vrhu tega so ravno zadnje dni izhajali v »Obzoru« ostri članki proti društvenej pokvarenosti v stranki »čistih", češ, da ima med njimi dokaj ovaduhov, in da pred njimi človek ni nikjer varen, da ga ne ovadijo. Sai so „čisti* ovadili celo nekoliko čisto pošten.h poslancev stranke prava brez \sakega razloga. Tako je bilo tedaj gradiva za izbruh dosti pripravljenega. Povod izbruhu Da je dala vojska med Rusi in Japonci. Sooročit sem že, kako strast veni privrženci Japoncev so „čist,", češ, da je že pokojni Starčevic pisal proti Rusom, pa da morajo tako tudi oni njegovi pravi nasledniki. Toda ti spijoni so bržkone popolnoma pezabili, da je Starčevič na svoje stare dni prenehal grditi Rusijo, ker je sprevidel, da jej krivico čini. A krivico jej činijo zdaj tudi ti ep goni v popolnej svojej nerazsodnosti, soj bi morali vendar razpoznati, da na Ru sijo udarjajo najhuje ravno oni, ki bi radi tudi Hrvate štrli čim preje, in sicer samo zato, ker so eni in drugi Slovani. Ko bi imeli privrženci »čistih* le malo slovanske zavednost1, ne bi smeli to delati, bar delajo. Pa tudi kot kristjani ne bi smeli simpatizi-rati s pogani Japonci, ki so kristjanom storili že toliko krivic. Ko se je v sredo oglasilo po časopisih, da ae bode v pravoslavni cerkvi opravila služba božja za srečo ruskega orožja, je zavrelo med ,čistimi'ter so sklenili proti temu demonstrirati. Protivna stranka pa je rdlo-čila prisostvovati s užbi božji. D i se zabranijo in preprečijo demonstracije, je vladika staroverski na posredovanj vlade zabranil služb) božjo. Toda prekaano je bilo že. Vseučiliščni dijaki, zbrani na vsauSilišču, so hoteli demonstrirati, a bržkone bi se bila vsa stvar mirno dovršila na vseučilišču samem, da niso dijaki privrženci,čistih' že na samem vseučilišču dali povoda večim demonstracijam proti Srbom, češ, da so oni kot privrženci Rusov, hoteli prirediti službo božjo. Kar s silo so vrgli tablo srbskega pripomoč-nega društva s stene ter jo razbili. Potiš njeni od velike večine dijaštva napredne 8. Na oni strani Srce Jezusovo, prenovljen altar ; Jezusova slika, delo Jožefa Ksstnerja I. 1900. Prej je bil ta altar posvečen sv. Janezu Krstniku; prečast. ordinarijat je tedaj zaukazal postaviti kak spomin. V ta namen je naslikal akad. slikar Jos. Kleinert dve ljubki sliki iz življenja sv. Janeza, ki sta pritrjeni na retabel. Ta altar kinča tudi krasen aitarni križ, delo Kregarjevo. Schi ob straneh predstavljati zaroko. 9. Sv. Valentin, zadnji na moški strani, z Mencingerjevo sliko sv. Valentina, na menzi s/. Alojzij, ob straneh sohi : Sv. Anton puščavnik, sv. Rok. 10. Sv. Nikolaj T o 1 e t i n s k i. Ta altar živo spominja dejstva, da so bili tu nekdaj Avgušt'nci, kajti svetnik je njihovega reda in je malone v vseh avguštinskih cerkvah. Njegova prejšnja podoba je bila zoper vse cerkvene predpise, zategadelj je slikal gori imenovani J. Kleinert novo Bliko sv. Nikolaja, pri kateri se odlikuje zlasti svet-nikova glava. Na menzi je podoba sv. Ane, sohi ob straneh: Sv. Karol Boromej in Karol Veliki. Pod korom na moški strani je lepa predstava oljskogorskega trpljenja KristOBO- stranke, so prenesli boj na ulico, kjer je trajal tri dni. Dijaki napredne stranke s Srbi bo hoteli demonstrirati proti nasilju ,čistih', ali večkrat dejanski napadeni od njih, so morali sami pograbiti za isto orožje, kakor .čisti', in tako bo nastali celi boji po ulicah in trgih. Čisti so napadli najhuje srbsko banko v Ilici in »Obzorovo« uredništvo, napredni so se osvetni ter razbrali pri uredništvu »H.-v. Prava«, pri domu dr. Franka in pri čitalnici delavski. Sploh pa se mor« reči, da so se naprednjaki bolj branili nego napadali. Radarstvo zopet ni bilo doraslo situaciji; prav lahko bi bilo zabranilo vse veče izgrede. Zato je včeraj prevzela s tra ž o v mes tu zopet žandar-morija. Vse nas spominja zopet na lanske dogodke. Toda lanske demonstracije so imele zmisla, bil se je boj proti pravemu proti*-niku ; z d a j pa je borba m e d s a • mirni Hrvati, a naš pravi pro -tivnik si od radosti menca roko. Daset korakov od uredništva »Hrv. Prava« reži na ulico nezakonit grb s poslopja nove poštne zgradbe. V tem grbu je Hrvaška utopljena, a »Hrv. Pravo« do zdaj ni še besedice zinilo proti tej nepostavnosti, a ravno tako molči nepostavnemu dvcezič-nemu napisu na prometni zgradbi. Hic Rtio-dus hic salta! Pustimo Japonce, naj se branijo, kakor se znajo, za nas je boja dosti doma: pravičnega, poštanega boja za domača pravice, katere so nam neobhodno potrebne za naš obstanek. A da dobimo zmago, je potrebno, d« ae zbiramo in zedinjujemo vsi prebivalci II vaške brez razlike, a ne da režimo drug na drugega , in sovražniku vrata odpiramo v našo domovino. Najhuje demonstracije so se godile v petek popoldne in zvečer ter v soboto. V petek popoldne okoli pol štirih je četa naprednih dijakov hrvaških in srbskih razbila okna dr. Franku ter zamazalo s tinto stene hiše njegove. Dijaki so se potem umaknili v sosedne ulice. Nato so izleteli iz Fran-kove hiše in sosedne njegove tiskarne vsi delavci in za demonstracije pripravljeni ljudje, med nje je stopil sam Frank, ker je moral braniti poročevalca „Agramer Tag-blatta", da ga niso njegovi ljudje izmrcvarili. Kmalu potem je pa redarstvo na konjih zaprlo ulico Marije Valerije, kjer stoji hiša Frankova. Skoraj ob istem času so čisti napali Dioničko tiskarno v Gunduličevej ulici, kjer pa niso imeli kaj razbiti, ker so prebivalci sneli okna. Te demonstrante so pregnali vseučiliščni dijaki, ki so se v ta namen vadili v mačevanju. Na vseučilišču se je zbralo rano popoldne do 300 naprednih dijakov, ker so culi, da so hoteli čisti prodreti na vseučilišče ter odnesti pločo pripomočnega društva. Ko so prišli čisti, so našli vseučilišče polno protivnikov ter so se povrnili v spremstvu razne poulične sodrge ter napadali poedine privržence stranke prava. Ob šestih se je vseučilišče zaprlo in zdaj je odšlo napredno dijaštvo demonstrirat v Ilico, kjer je tiho korakalo do 300 dijakov nekolikokrat po Ilici ter potem na vseučiliščni trg. Ko je hotela truma v Gunduličevo ulico, zaprlo jej je pot redarstvo, ki je bilo zdaj postavljeno tudi pred uredništvom „Obzora". Čez Kukovicevo in Gaievo ulico je prišlo dijaštvo na J elačičev trg, spremljano po veliki množici ljudstva. Peli so narodne davorije. Na Jelačičevem trgu se je dijaštvo postavilo pred kavarnami ter pelo dalje narodne pesmi. Hiša Frankova je bila pod stražo. Zapoj6 narodno himno razkrite glave. Zdaj prileti kamenje od protivne strani. Razna sodrga se je zbrala, seveda podkup- vega, postavil leta 1882. podobar Jos. Un-tersbarger iz Gmundena. O orgijah se bere, da jih je mojster Janez Kuaert 1. 1828. popravil za 320 gld. L. 1870. je orgljarski mojster Franc Goršič iz Liubljane postavil popolnoma nove orgije na 32 spremenov. Kanonik Snarekar, sedanji refarent pri knezoškcfijskem oidinarijatu za orgije, je mnogo pripomogel s svojo vednostjo in svetom, da so se orgije obnesle tako dobro. Saveda so orgije kmalu zastarele, ker ravno v tej dobi so zasloveli novi zistemi ; 1. 1902 jih preustrojil mojster Jos. Mauracher iz Sv. Florijana na Gor. Avstrijskem. Naredil je nov igralnik s tremi ma-nuali, nove uapnice in pnevmatično izpeljavo. Pomnožil je orgije za 12 spremanov, tretji manual postavil v žaluzijsko omaro, meh sklenil z električno gonilno močjo in vse glasove moderno intoniral, tako, da so te orgije sedaj največje in najmodernejše na Kranjskem. Zi povzdigo cerkvenega zbora se je 1. 1903. ustanovilo župnijsko Cjoilijno društvo. (Dalje prib.) Priloga 72. štev. „131 o venca" dri6 31 marca 1904. ljena, iz sosednih ulic ter vsula kamenje na pevajoče. Dijaki se spočetka niso umaknili, dokler niso izpeli pesmi, potem uder6 na napadače, toda kamenje je letelo vse huje; ljudstvo se prestraši, kavarnarji za-pr<5 hitro kavarne in dijaki se umaknejo v Ilico in Gajevo ulico z vskliki na Franka in čiste. Zdaj se zbere na Jelačičevem trgu vsa sodrga iz bližnjih ulic in mednje stopi sam Frank ter jih pohvali. Razume se, da so ga pozdravljali od vseh strani. Toda podoknice in bakljade mu pa za imendan niso mogli prirediti. Tako podšuntana in razjarjena množica udari precej potem na srbsko banko v Ilici ter razbije vse, kar se je dalo, a redarstvo je prišlo, ko je bilo že vse končano. Redarstvo je krivo vse škode, saj je vendar vedelo, da čisti preže na Srbe, a vendar ni postavilo straže; po dokončanem činu so prišli stražit banko štirje žandarji. Pravijo, da so čisti vozili s seboj kamenje v karoli in da so tako imeli dosti municije. V soboto zjutraj se je zbralo dijaštvo napredne stranke v polnem številu na vseučilišču. Čisti se niso upali niti blizu. Ob enajstih sta bili obešeni obe tabli hrvatskega in srbskega podpornega društva. Dijaki so ta čin pozdravili oduševljeno. Obsodil je v svojem govoru predsednik Krizman početje čistih najodločnejo, in sprejeta je bila resolucija, v kateri napredno di jaštvo omenja, da je hotelo ves ta konflikt rešiti mirno, a ker so čisti v društvu ne vrednih in nedostojnih ljudij na najaurovejši način inscenirali atentate na svoje drugove na samem vseučilišču in na ulici, zato na predno dijaštvo noče zanaprej nobene zveze imeti s čistimi, da jih tako infamira po^ sodi. Napredno dijaštvo je na to pozvalo tudi vsa ostala hrvaška, srbska in slovanska društva. Vnovič demonstracije- Po dokončani skupščini se poda vsa dijaštvo »Obzorove« stranke skozi Gundulčevo ulico in Ilico pred JelaJicjv spomenik. Dijaki so prihajali čisto tiho in mirno. Tukaj so »Klenili Hrvati in Srbi, kakor lani, ko bo demonstrirali proti Khuenu, vnovič prisego in pobratimstvo. Potem so zapeli narodno himno odkrite glave. Kar se usuj« zopet na njih kamenje od vseh strani. Dijahi odpoto pesem, potem pa udeio za hrvaškimi Ja ponci, ki sd se razkropili na vse strani. Zidaj so začeli pobirati nametano kamenje protiv-nikov in kmalu so bile popolnoma sesute Sipe na tiskarni »Hrvatskega Prav*« in Frankovi hiši, a po tem činu se je uaulo dijaštvo skozi Nikoličavo ulico in Preradovičevo, kjer so napadli čitalnico delavskega društva čistih ter razbili vsa okna. Na potu so vjeli Fran kovega sina, ki je poprej prvi metal ka-menje na njeh. Fant je bil v hudem pelo žaju. Rešil ga je dijak Omčikus, kateremu so pred la dan čisti skoraj glavo razbili. Fant jo je vesel popihal domov, da se mu ni kaj hujšega pripetilo. Dijaštvo je zopelo še pred redakcijo „Obzora" „0j Slovani" ter odšlo na vseučilišče, odkoder se je mirno razšlo. Zvečer je zopet vrelo po mestu, ven dar pa ni prišlo do večjih demonstracij; vse redarstvo in žandarji so bili na nogah ter zestražili glavne ulice in trge. Danes je mir po celem meBtu, ie žandarji etražijo po me stu, kakor pod Khuenom. Bj li mir? Nade jamo ae. Zdaj se je razšla tudi že vseuči liščna mladež, ker eo nastopile velikonočne počitnice. Meščanstvo zagrebško želi miru. Mesto trpi vsled teh demonstracij silno Tujci se nas e gibljejo in dober glas mesta trpi Je li pa meščanstvo kaj st iri, da se v mestu usta novi trajni mir ? To je ono vprašanje, ki bi ga moralo meščanstvo samo rešiti. /c'e« poroča iz Sangaia, da je baje prišlo 10. t. m. 10 ja ponskih vojnih 'ladij pred Čmampo in da so se na to iz 12 transportnih ladij izkrcale japonske vojne čete. Pričakuje so še 30 transportnih ladij z 20 000 možaii. T i e n t s i n. V Harbin so Ru;i pripe Ijali prve japonske ujetnike. V Mukden pride vsak dan šest vojaških vlakov. V vsakem vlaku je 1000 mož. Berolin. Ruaki listi trdijo, da bo železnica okolu Bijkalskega jezera gotova 14. aprila. Ruski vojni zrakoplovni oddelek je na potu v Azijo. Petrograd. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Liaojana : Družine inozemcev so zapustile Inkau, le nekaj inozemskih trgovcev je še ostalo. Le podnevi dohajajo parniki, spremljani od ruakih čol nov. Vse kitajske čete so se umaknile za hodno od reke Siauho. General Linevič je poslal četam mandžurske armade povelje, naj žive s kitajskim prebivalstvom v miru, naj nikogar ne žalijo in pri Kitajcih nakup ljeno plačajo. Da se to povelje strogo iz-polnuje, naj skrba šefi posameznih oddelkov. To povelje je na prebivalstvo zelo dobro vplivalo, in kitajsko prebivalstvo rado prodaja ruskim vojakom živila, živino in druge potrebščine. Petrograd. Ritmojster v ruskem generalnem štabu, Iskov, ki je Japoncem izdajal voiaške skrivnosti, je obsojen na smrt in bil obešen. London. V Niučvangu so raz vsa poslopja odstranili rusko zastavo in jo na domestili s francosko. Ruske čete v vzhodni Aziji. Do konca meseca marca bodo na bo jišču naslednje ruske četo na razpolago : A Vojne č e t e. Te obstojč iz 1., 2 , 3. in 4. sibirskega vojnega kora. 1. vojni kor (poveljnik general lajtnant tsaiharov) šteje 37 strelskih bataljonov, 3 stotnije na konjih, 18 eskadronov, 17 baterij 45.400 možmi, 2870 konji in 160 topovi. 2. vojni kor (poveljnik general lajtnant Zaeulič) šteje 37 bataljonov, 3 stotnije na konjih, 12 sotnij, 12 baterij, skupaj 53 400 mož, 2000 konj in 120 topov. 3 vojni kor (poveljnik general lajtnant Stossel) štejo 37 bataljonov, 3 stotnije na konjih. 12 sotnij, 13 baterij, skupaj 53.000 mož, 2000 konj in 126 topov. 4. vojni kor (poveljnik general-lajtnant Zarubajev) štejo 49 bataljonov, 3 kompanije na konjih, 12 sotnij, 16 baterij, skupaj 56.200 mož, 2000 konj in 126 topov. B. Trdnjavske čete. VPort Arturju (general lajtnant Smirnov). 3 bataljoni trdnjavske infanterije, 2 bataljona trdnjavske artilerije, 12 stotnij saperjev. V Viadivostoku (general major Voronec) : 6 bataljonov trdnjavske inf»nterijo, 2 bataljona trdnjavske artilerije" 1 stotnija saperjev, 1 brzojavni oddelek. V P o b j e t u : stotnija za zažiganje min, artilerijska stotnija. Skupaj 36.000 mož trdnjav-skih čet. C. Rezerva mandžurske armade, (ki stoji na razpolago.) Od kozaških jezdečih polkov 29 stotnij a 4700 možmi in 4340 konji. Od infunterije 15 bataljonov s 15.000 možmi. Za-amurske in Ussuri-železniške brigade, skupaj 6 bataljonov s 6500 možmi. Dalje štirje pijonirski bataljoni z 2214 možmi. D. Čete za varstvo železnic. Skupaj 35.000 mož. E Vojni komandi s t o j i n a razpolago: Zabajkakka kozaška divi zija, šteje 24 stotnij, 2 bateriji s 4430 možmi, 3000 konji in 12 topovi. Sibirska kozaška divizija obsega isto toliko kakor prejšnja. — Koncem marca bonahojišču vsega skupaj 3 60.00 0 mož, od teh jih pride na prodirajočo armado 250.000 mož; ostali so po trdnjavah in komunikacijah, — Konjev imajo 20 410, topov 556 Novi boji — Ruski uspehi? London. »Daiiy Chroniele« poroča iz Sangaja : A^ner ška križarica »Cincinati«, ki je dešla iz Čifu, poroča o boju 300 R u -sov z ravno toliko Japonci, ki so bili skoro vsi od Rusov pobiti. London. Neki trgovec poroča iz Cifu z dne 19. t. m. o bitki ob reki J«du. Rusi trdijo, da ao vjeli 1800 Japoncev. Uradno ta vest £e ni potrjena. London. Japonci so zasedli Andžu. Mej ruskimi in japonskimi prednjimi stra žami >e bil krvav boj. Japonci. Tokio, 20 marca. Zasedanje parlamenta se je pričelo. C^sar je imel slovesen nagovor. Vae stranke bo sklenile, sedaj podpirati vlado. London, 20. marca. Japc nski gone ral Urin je z nekoliko križaricami zaprl morsko cesto mej Santungom in Korejo, Glavni del japonskega brodovja je v korej ski cesti, in admiral Kamimura v japonskem morju opazuje gibanje rusk;h ladij. Port Artur. London. V Port Arturju jo mnogo japonskih ogleduhov, ki so preoblečeni v Kitajce. Od zadnjega bombardiranja so Rusi obesili šest takih ogleduhov. London. »bUndart« poroča iz Čifu a, da prihajajo neprenehoma železniški vlaki z živili v Port Aitur. Železnica jo nepoškodo vana. Poškodovano vojne ladje popravljajo z največjo marljivostjo. Z»trjuje se, da je v Kinčovu m Liautungu koricontriranih okrog 30.000 ruskih vojakov. Rusko brodovje K o b e. V noči 10. t, m. je zapustil ad' miral Makaron s svojim brodovjem Port Artur, hoteč se združiti z vladivcstoškim ruskim brodovjem. Dne 13 t. m je zapazil v daljavi japonske ladjo, nakar so je vrnil v Port Artur. London. Rusko brodovje v Viadivostoku je poizkusilo priti v Port Artur. Ja ponako brodovje mu je zastavilo pot, nakar se je ruako brodovje vrnilo v Vladivostok. Petrograd. Genural-major Pflug br-zojavlja iz Mukdena, da je vest o potopu torpedov k o „ S k o r y " pri vhodu v portartursko pristanišče popolnoma neresnična. Berlin. Iz Petrograda poroča »Post«, da ee je vladivost -ško rusko brodovje v torek s pomočjo dnamita pridobilo isshod. Domneva Be, da je plulo proti otoku Sa halinu. Države se pripravljajo. London. Sam so došla poročila, da imajo tovarne smodnika v Nemčiji ogromno naročil iz Rusije, Turškega, balkanskih držav, Kitajske in Španije. Celo tovarne, ki že več let niso delale, so zopet otvorjene. Kitajska se pripravlja London. Ruaki poslanik v Pekir.u je zopet protestiral, da odpošilja Kitaiska čete iiven velikega kitajskega zidu. Z a ■ htoval je, da Kitajska takoj odpokliče svojje čete nazaj ter zagrozil, da bodo Rusi pri najmanjšem gibanju ki* tajskih čet korakali v Pekin. Kitajska pa nočeodpoklicati b v o j i h čet. London. Listi priobčujejo poročilo ameriškega konzula v Lipskem, ki pravi, da je neka avstrijska tvrdka dobila od Kitajske ogromna naročila za mornariške potrebščine. Ameriški vladi je došla uradna informacija, da Kitajska kupuje velike množine orožja in s t r e 1 j i v a. To vzbuja v angleških vladnih krogih tem večjo vznemirjenost, ker je znano, da vplivni kitajski podkralji žele se udeležiti vojske. Strokovno društvo c. kr. tobačne tovarne. Občni zbor strokovnega društva tobačne tovarne v L j u b 1 j a n i vrSil se je dne 5. t. m. pri ogromni udeležbi v veliki dvorani bivšega katol. doma. Delavstvo je s tako obilno udeležbo dokazalo, da se zaveda svojih pravic tar tudi, da \6 ceniti važnost svoje organizacije. Zborovanja je otvoril podpredsednik društva tovariš Č a t a r z iskrenim pozdravom. Članica Luknarjeva je poročala nato o druStven h prireditvah. Odbor društva je imel 30 sej, 5 jako dobro obiskanih shodov in 3 veselice, ki so prinesle blagajni lep dobiček. Blagajnik, tovariš O e r i č , poroča, da ima društvo naložono 2200 K; med obolele društvene člane in članice razdelilo se je 6156 K 22 v podpor. Število članov je znašalo 1713 koncem leta. Kljub soc. demokraškim spletkam v prilog njihovega malega društveca, ki šteje menda 30 članov, število članov vedno narašča v našem društvu. Povabljeni ustanovnik društva dr. Krek je razvijal kratko sledeče misli: Iz poročil razvidite, da je odbor v preteklem letu živahno delal Zato pa odbor zasluži, da mu daste zaupanje in priznanje. Ni pa odbor vse, marveč vsi člani morajo odbor podpirati s tem, da mu naznanijo vse težnje in se udeležujejo shodov in prireditev društva. Odbor ima le moč, če vi t-kupaj držite. Hvala gro tudi soc. demokratom, ki so svojo ljubezen do vas in do vaših zahtav pokazali z žvižganjem na Starem strelišču in pa ko so vas metali iz to dvorane ob svojem shodu m ao s tem vašo edinost posebno utrdili. Društvena člsnica Marija Klepec je p.ivdarjala: Gre se za našo čast, pa tudi za naše gmotno stanje, in v tem oziru bi morali biti delavci in delavke složni. Časti si ne damo jemati od nikogar in če ima kak siti škric, ki so valja v denarju, ki je zanj kmete odri, toliko predrznosti, da nas napada, moramo imeti tudi mi toliko odločnosti, da mu to vrnemo. Dolžni nikar ne ostajajmo! Ko smo začetkom letošnjega leta stopili na noge, da popravimo krivico, ki so je godila enemu delu naše tovarne, ker ni dobil nikakega zboljšanja, se ja glasilo tako imenovanih slovenskih izobražencev »Slov. Narod" čutilo poklicano, da nas je napadlo. Surovosti, s katerimi nas je obkladal, ne bodem ponavljala, pustimo jih tem »izobražencem«. Eno stvar pa moram omeniti: -»Narod« je dejal, da smo delavke tobačno tovarne že tako predobro plačane. Te besede so tisti dolg, ki ga moramo poravnati. Dva vzroka sta, da je treba to reč spraviti pred naše zbore. Prvič zato, ker jo urednik »Slov. Naroda«, dr. Tavčar, drž poslanec ljubljan skega mesta. Po večini smo delavke Ljubljančanke, in zaslužek, ki ga imamo, pride mestu na dobro. Tu plačujemo stanovanje, tu kupujemo hrano in obleko. Če so nam izboljša plača, je t o mestu v korist in nikomur v škodo. Plačuje nas država, kateri dolamo. Liat drž. poslanca ljubljan skega mesta je pa tako neumen, da po bija oči vidne koristi ljubljanskega mesta. Pa dobro vemo, da nas liberalci zaničujejo; da bi z a n i č e vali tudi naš denar, tega pa do sedaj nismo vedle. „Narodov" napad pomeni po kranjsko razložen tole: Liberalci vidijo najrajše,.da nimamo nič, da potem ne bodemo delale nadlege po liberalnih štacunah in o š t a r i j a h. Z a p o m • n i m o si to! »Narodov« napad je pa za nas tudi ne varen. Uradniki so nemalo vsi liberalni in ti drže skupaj. Kar piše »Narod«, to bere naša liberalna gospoda in se po tom ravna Naša pre šnja za zboljšanje jo v Ljubljani pri uradnik h našla tisti od govor, ki ga jo zapisal »Narod«. In ta od govor pride lahko iz Ljubliane na Dunaj in je gotovo že tudi prišel. Dr. T a v č a r je držav, poslanec. V državnem zboru so odločuje tudi naša usoda, tedaj vemo, kaj imamo pričakovati od človeka, čegar list tako piše. Nismo se brigalo in ne brigamo ae, kje dobe liberalni škrioi denarja ca svoje pse, konje in sa drage šnopse, in vina, ki jih po hektolitrih požirajo s svojimi, nikdar sitimi grli; nismo poizvedovale, kje in kako zaslužijo njihove ženske svilo in žamet, zlato in srebro za svoj lišp. Zato pa smemo ponosno odpoditi vsakega sitega škr.ca, ki nas hoče ovirati pri nadih poštenih in odkritih naporih za boljše razmere. A povejmo mu na vsa usta, da hočemo boljše plače za svoje delo, ne za sleparijo, ne za postopanje in popivanje, marveč za pošteno, trdo delo! Drugič se mi zdi ta zadeva imenitna zato, ker se še vse eno med delavci in delavkami dobi kaka prismoda, ki pod pira »Narod«. Nekateri ga kupujejo, vsaj včasih, in tako rede gada na lastnih prsih; drugi pa brez vsakega pomisleka kupujejo pri takih ljudeh, ki so »Narodovoi« in s tem tudi posredno pomagajo »Narodu«. To je preneumno. Ta list poznamo že dolgo. Ni bilo letos prvič, da nas je napadel. Nesramno se je že večkrat zaletel v nas, Večkrat se je že pokazal, kako zaničuje delavce in delavke. „Narod* in njegovi somišljeniki so krivi, da je v Ljubljani splošna delavska plača tako majhna in popolnoma nezadostna. Ob času potresa so prišli v Ljubljano ptuji stavbeniki in ti so neko liko boljše plačali delavce, kakor je v Ljub Ijani navada. Brž se je oglasil »Narod«, da to ne sme biti, da se delavci ne smejo razvaditi! Advokatje in agentje, ki imajo na leto po 20 000 in več dohodkov se pa Beveda ne morejo razvaditi I Delavci in delavke, skrbimo, da bomo ravnali z »Narodom«, kakor on ravna z nami. Plačajmo mu, kar smo mu dolžni! Ogibaj m o se ga, kot steklega psu I Zaničevanje mu kažimo pri vsaki priliki, pri vsem svojem nakupovanju in občevanju. Ce nas napade, da imamo preveč plače, naj nam vsaj nikar ne reče še zraven, da imamo premalo pameti! Delavstvo je z velikim navdušenjem dalo dušrfa svojemu ogorčenju nad podlo, umazano pisavo »Narodovo«. Sprejela se je nastopna resolucija: Organi zovani delavci in delavke tobačne tvornice v Ljubljani jemljejo na znanje skrajno umazani, ter škodoželjni in podlo neumni napad »Slovenskega Naroda" na delavstvo tobačne tvornice in izjavljajo, da hočejo temu primerno postopati s tem listom in njegovimi privrženci. Članica Bučar nato stavlja in utemeljuje predlog za pristop društva k državni zvezi krščanskega delavstva avstrijskih tobačnih tovarn. Ako hoče delav stvo vseh avstrijskih tobačnih tovarn doseči svoje težnje, kakor glede zboljšanja plač, zvišanja pokojnin in drugih zahtev, nastopiti mora delavstvo ne samo pri nas v Ljub ljani, marveč tudi drugod po drugih tobačnih tovarnah v Avstriji. Osnovala se je na Danaju osrednja zveza. Olavno vodstvo tobačne režije ima svoj sedež na Dunaju in prav je, da ima tudi naša strokovna zveza svoj sedež na Dunaju. Marsikaj smo že do segli po naših poslancih pri glavnem vod stvu. Toda prav gotovo je, da bode zveza dosegla še več, če bode štela mnogo članov. Moč strokovne zveze je v številu njenih društev in članov. Generalna di rekcija in ministrstvo se bode na naše težnje in zahteve gotovo moralo ozirati tembolj, ker ne bodo te zahteve samo zahteve delavstva naše tovarne, ampak zahteve delavstva vseh tobačnih tovarn v Avstriji. Tudi ta predlog je bil navdušeno in brez ugovora sprejet. Občni zbor je izvolil odbor, ki se je sestavil takole: predsednik: tovariš Alojzij Čatar, podpredsednica J o -sipa Luknar, blagajnik tovariš Josip O g r i č , tajnica AnaSimončič; na daljni odbor pa: Rudoli Galovec, Marijana G 6 t z , Antonija Keše, Helena Koprive, Frančišek Verbič in Ivan z, n i d e r š i č. S petjem cesarske pesmi je bil zaključen občni zbor društva, ki je po številu članov brez dvojbe največje strokovno društvo na slovanskem jugu. Pripomniti moramo še končno, da so pred občnim zborom poskušali rdečkarji v tovarni delati zgago, da bi dobili društvo v avoje roke, toda delavstvo jim je dalo naj boljši odgovor s tem, da j e v o 1 i 1 o od ločno krščansko socialni odbor in pristopilo krščansko-socialni strokovni organiza ciji avstrijskega delavstva tobačnih tovarn. Najboljši odgovor je pa s tem dalo delavstvo tudi grdemu pi šarjenju socialnega demokrata Linharta, ki je skupno z »Narodom« že tolikrat napadel delavsko edinost. Dnevne novice. V L ju b 11 a »> i, 21. maroa Ruska zahvala sa brzojavko slovenskega ienstva. „Novoje Vremja", eden največjih ruskih listov, ki izhaja v Peter-burgu, piše sledeče: Na „Novoje Vremja" poslalo je slovensko ženstvo brzojavko sočutja do Rusije z nekoliko sto podpisi dam. Na željo teh predslaviteljic slovenskega naroda natisnemo vsa njih imena in se držimo pomenljive besede »ženstvo", katera prekrasno zveni tudi v ruskem jeziku in zedi-njuje žene in devojke v edni besedi. Slovenci so jeden najkulturnejšib zapadnih slovanskih narodov (okoli 1'/» mi lijona duš). V tem oziru so jednaki samo Čehom, s tem razločkom, da so njih ženske lepše in izvrstnejše od Cehinj. Pri tem so Slovenci jeden najoriginalnejših narodov poln poezije in tvorne sile. Slovenci so vedno stali pod dvojnim vplivom, ki jim ga je vtisnil jug pod nemškim (južnonemškim) in romanskim (italijanskim). Ne glede na mogočni vpliv planinBke prirode: Kranjska, štajerska in Korcška, Istra in Gorica, predstavljajo dežele različne in bogate, ki zje dinjujejo v svojih pokrajinah veličastvo z milobo in izvanredno lepoto. Znamenita Slovanoslovca Kopitar in Miklošič sta se rodila v sredi slovenskega na roda. V teh pojavih in stremljenjih zapadnih Slovanov v tem blagem sočutju in dobri želji do nas v sedanjih težkih časih leži zelo reaen in važen pomen, ki kaže na to, da postaja Rusija bolj in bolj draga in neobhodna zavesti zapadnih Slovanov. Bodimo jim hvaležni za njih iskreno in toplo sočutje. V imenu vseh čitateljev in čitateljic „Novega Vremena" pošiljamo goreči po zdrav vsemu slovenskemu ženstvu in smo uverjeni, dasmo govorili iz srca vsega ruskega ženstva. Naj rastejo te medsebojne simpatije rusk. in slov. naroda v obči blagor slovanskega plemena. Naj vedno pogosteje dohaja iz ruskih ravnin ruska beseda in rusko čustvo v doline in goro čudovite dežele slovenskega naroda. Dazdrastvujet slovenskoje ženstvol (Pozdravljeno bodi ženstvo slovensko.) Sledi brzojav: Gluboko sučuvstvuja Vam ježe dnevno vo-sylajem gorjačija molitvjr ko Vsevyšnemu o sčastiji russkago naroda, a resiteljnoj (ve-ko-voj v podi) pobjedje jego hrabrago vojska na slavu in poljiu vsego Slavijanstva. Ljub ljana, 10. marta. Ot imeni vsego Slavinskago ženstva podpisano sledujuSčimi iicami: Sledi 370 podpisov. »Omladina". V Ljubljani začne izha jati nov dijaški list »Omladina«. Zastopal bo ideje n; rodno radikalnega dijaštva Razveljavljene občinske volitve. Z Dvora smo dobili v petek zvečer brzojavko: Volitve vseh treh razredov občine Dvor razveljavljene. Razpisana je župnija Sora do 9. aprila 1904, ker je resigniral č. g. Anton Berce vsled bolehnosti. „Deutsche Stimmen fiirKrain" in nemiki burši v Ljubljani. „Deutsche Stimmen" nam vedno posvečujejo članke ter se pritožujejo, da ne spadamo mej oni „anst&adigen Teil der slovenischen BevOl keruDg«, kateremu nemškonacijonalni skoki izvestnih ljubljanskih Nemcev in izzivanja nemških buršev ugajajo. „Deutsche Stimmen" nam očitajo, da nismo prav poročali o nemirih na dunajskem vseučilišču. Napram temu konstatiramo, da smo še vse prepo hlevno poročali, kajti nemški burši so bili tako podli, da so čakali, da Be je število Blovanskih dijakov zmanjšalo in so potem oni prvi dejanjski napadli Slovane, da, ti „kalturono8ci" so bili tako podli, da so udrli celo v o bed-nico, kjer so slovanskim di jakom ugrabili že plačane jedi ter jih metaliproč. Ali so to vzori nemških »kulturnih dejanj", ali ni to nasilatvo, rop in tatvina ? Kako so Nemci vpili, kadar je v Ljubljani kdo kakemu nemškemu buršu zbil nemško čepico z glave, in mi bi ob takih nasilstvih so ne postavili za slovensko dijaštvo ter bi ne zahtevali zan pravic ? Za stališče kranjskih Nemcev pa je značilno, da bur šovske nasilnosti na Dunaju napram slovanskemu dija-tvu javno v svojem glasilu odobrujejo! In vsled pameti izvest uih »slovenskih" politikov imajo ti ljudje v jolitičnem življenju na Kranjskem ša vedno vlogo, katera jim ne gre in katere vsled svojo amgantncsti ne zaslužijo! — Avstrijski oesar mimo Ljub-jane v Opatijo. Graški listi poročajo, da se bo 2 3. t m. peljal cesar Franc ožef mimo Gradca in Ljubljane v Opatijo, kjer ostane št ri dni. — Čuje se, da pride takrat tja tudi ro munska kraljeva dvojica, drugi viri pa zopet trdijo, da pride takrat v Opatijo nemški ca-sar. Uradnega potrdila te vesti še nimamo. — Samomor na Javorniku. Na Javorniku na Gorenjskem se ie v petek, po noči, dne 18. t. m. ustrelil 25 let stari zasebnik Fi"'C Kraupp. Vzrok: zmedenost duha. — Nesreča V Idriji je na praznik sv. J žeta proti večeru 28letna rudarska žena Ana Eržen padlo z leaenega hodnika pred stanovanjem na kamnito pot pred hišo. Pre bila si je glavo ob sencih in je v kratkem času izdihnila. Hotela je pogledati, kje je mali 4letni sinček. Pri tem se je preveč stegnila čez ograjo ter omahnila' — Nočno ježo iz Ljubljane v Litijo ja ponoči od 17. na 18. t. m. napravil nad vojvoda Jožef z nekaterimi častniki tukajšnje ijarnizije — Podpornega društva organistov odborova seja so je vršila v Cilju. Na dnevnem redu je med drugim tudi: Spre em novooglašenih rednih udov. Kdor še ni ud in bi rad pristopil, naj Be blagovoli nemudoma javiti pri podpisancu ali pa pri gospodu Fr. Klančniku, organistu v smartnem na Paki (Savinjska dolina). Vsak redni ud (organist) dobi knjižico s pravili, v kojo se potrjujejo: vpisnina (4 K) in mesečni prispevki (po 1 K). Glede dobrodelnega namena je želeti, da pristopi društvu kar največ udov, kajti z združenimi močmi in s pripomočjo naših predpostavljenih ča9t. gg duhovnikov bode prišlo društvo do uspehs in sčasoma tudi do ustanovitve penzijskega sklada. Torej pridno se oglašajte. — Silvester Sentjurc, predsednik, orga nist v Ptuju. — Iz tuhinjske doline (Slaba cesta.) Ubogi ljud|e, uboga živina, ki mo rajo gaziti blato po cesti v tuhinjski dolini! Načelnik cestnega odbora, gosjood Močnik, pa si te ceste celo ne upa priti pogledat; morda pozneje, ko spremeni suSec blato v prah in odnese veter. — Vsprejem v vojaške šole. V kadetno šolo za deželno brambo na Dunaju sprejemali Be bodo mladeniči v prvi in drugi letnik, v slednjega le izje moma. Za vsprejem v prvi letnik zahteva se dopolnjeno 15. in ne prekoračeno 18. leto, dalje dovršeni 5. gimnazijski ali realni razred, za drugi letnik 6. razred. Prošnje je vlagati do konca julija na poveljstvo imenovane kadetne šole. — V vojaško spod njo realko: prošnje, katerim je prilog žiti rojstni in krstni list, zdravniško spriče valo vojaškega zdravnika, šolska spričevala in domovinski list, vlagati je do 15. maja Nevojaške osebe vlagajo prošnje pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu. Za četkom septembru mora vsak, ki bo vsprejet, narediti izpit in sicer v materinem jeziku. — V mornarsko akademijo le v prvi letnik. Zahteva se do polnjeno 14 in ne prekoračeno 16. leto ter dovršena spodnja gimnazija ali realka. Vspre jemni izpiti bodo začetkom septembra v Roki. Prošnje vlagati je do konca julija na ministrstvo (»Marine Sektion«) in jim priložiti rojstni in domovinski list, zdravniško spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in vsa spričevala srednje šole, katere je prosilec obiskoval. Natančneji pogoji zvedo se v vseh vojaških pisarnah. — Podmaršala Tegetthofa usta nova za vojaške invalide podelila se bo 30. maja šestim prosilcem. Oziralo se bo v prvi vrsti na one, ki so v okupaciji Bosne pod poveljstvom ustanovitelja služili ter vsled dobljenih peškodb postali za delo nespo sobni. Prošnje je vložiti takoj; iste morajo biti glede istinoati potrjene od župnijskega in občinskega predstojnistva. Prosilci morajo natančno opisati svoje do hodke in družbinske razmere, navesti šte vilo otrok ter istih starost, ozir. je priložit družbinski list. — Pošta v Preserji je gotovo zelo potrebna, kajti poprej je trajalo po več dni, predno so s* iz bližnje (?) Borovnice dostavljale poštna pošiljatve. Imenovana, ko maj dobro ustanovljena pošta pa je padla v nemilost poštnega vodstva ki namerava o p u s t i t e v iste, in sicer baje vBled tega ker se je izkazal pri letnem računu deficit 22 K 11 h To je res visoka svota ki bi jo erar ne mogel pogrešati! In radi take ba-gatele naj se opusti pošta, ki se je izkazala kot nujna potreba. Občani na nege 1 — Učna knjiga »Praktische Buch fahrung, anwendbar iur sile Kleingewerbe-und Handwai kabetriebe« F S. Kollmann-a, ki je bila za poskuinjo uvedena v obrtno nadaljevalne šole, izkazala Be je vsled mnogih nedoatatkov za pcuk kot popolnoma nerabna. Vsled tega je naučno ministrstvo z odlokom z dne 25. januarija t. L, št. 2714, ukazalo, da se omenjena knjiga izključi iz šolske uporabe. — Zahvala Gospod Franc svi-g e 1 j , tovarnar na Bregu pri Borovnici, iz delal je v svoji tovarni ličen računski stroj v zvezi z bralnim strojem ter ga podaril tukajšnji fioli, za kar ae omenjenemu gospodu najtopleje zahvaljuje: Šolsko vodstvo v Borovnici, dne 15. sušca 1904. Pire. — Iz Topilo pri Novem mestu. V nedeljo, 13, t. mes., sa je vršil občni zber konsumnega društva v Toplicah pri Novem mestu. G. predsednik Fink je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče člane in pojasnil društvene razmere, ki so po voljne. Gostinčar je nato predaval o gospodarski organizaoiji in o poslovanju konsumnih društev. Sklenilo se je poslati brzojavni pozdrav dr. Suster šiču. Po dveurnem zborovanju je predsednik zaključil dobro obiskani občni zbor. — Vojaški nabori okrajnega glavarstva okolice Ljubljana vršili se )odo po sledečem sporedu: 1. Za sodni okraj Ljubljana, in sicer: Dne 1 1. a p r i 1 a za mladonče iz občine De vica Marija v Polju, Tomišelj, Smarije, Moste, Verblene, Črnuče, Spodnja Šiška, Rudnik, Vič in Log; 12. aprila: Dobrunje, Grosuplje, Slivnica, Podgorica in Gornja Šiška; 1 3. a p r i 1 a : Medvode, Studenec Ig), Šmartno, Ježica, Lipljene in Iška vas; L 4. a p r i 1 a : St. Jurij, Pijava gorica, Ža-limlje, Iška loka, Račna, Dobrova, St. Vid, Brezovica; 2. za sodni okraj Vrhnika: 15. aprila: Polhov gradeč, črni-vrh, Borovnica, Preaerje in St. JoSt; dne 16 aprila: Vrhnika in Horjul. — V Ljubljani se vrši nabor v »Mestnem domu«, na Vrhniki pa v restavraciji Jurca. — K na boru mora pr;ti vsak stavljenec, naj je pre jel poziv ali ne, sicer bo kaznovan. Vsak mora biti snažen in trezen, sicer ne bo pri-puščen k naboru in bi moral pozneje na lastne stroške k naknadnemu naboru v Ljubljani, razven tega bi bil še kaznovan. — Začetek nabora vsakikrat ob 8. uri dopoldne — Junaški napad na — otroke. V temeniški dolini je napadel otroke fi nancar Fr. M i k u š iz Žužemberka, ko so otroci ravno šli iz šole domov. Mož je začel kričati nad njimi, nakar so otroci zbežali; en otrok je skočil v potok Temenico, kjer bi se bil lahko kaj poškodoval, drugi mu je ubežal, tretiega pa je vjel ter ga začel su vati in tepst', naposled mu je še klobuk vzel. Morebiti bo mož rabil klobuk mesto kape. — Naj bi merodajni gospodje v Novem mestu malo bolje poskrbeli za uljud-nost nekaterih ljudij, sicer si otrok še v šolo ne bemo upali pošiljati. Ljubljanske novice. Krščansko-socialna zveza bo imela prihodnje predavanje jutri ob pol 8 uri zvečer v društvenih prostorih. Predaval bode g. dr. Evgen Lampe. Petletno deklico skoro ubil. V hiši Neže Varlove v tip. Šiški št. 177 je danes ob pol 8 uri zjutraj Binderjev delavec Jožef Nach-tigall skoraj ubil pet let staro deklico Marijo Prest, hčerko sprevodnika Franca Presta iz Sp Šiške št. 170. Nachtigall je prišel k Naži Varlovi, ki ima vinotoč, in je hotel v hiši piti. Ker mu Varlova tega ni pustila, je začel razgrajati in se rotiti, da bode vse pobil. Nežo Varlovo in njeno hčerko Jerico Varlovo je zgrabil za vrat in ju davil, in k >r sta mu te ušli iz hiše, prijel je petletno Marijo Prestovo, jo vrgel na tla in udrihal s kolom po njej, da je bita naenkrat vsa v krvi in je nevarno ranjena na glavi Nato je Nachtigal zbežal, a ljudje so tekli za njim in nekdo je obvestil tudi enega poli caja, da mu je tekel nasproti, ker je Nachtigall bažal v mesto. Pri skladišču ob cesti na Rudolfovi železnici sta trčila s polica jem skupa;. Nachtigall, ki je silno močan, se je takoj zagnal v policaja in ga udaril z neko rečjo po glavi, da je takoj na tla padel. Delavci na kolodvoru, ki so to videli, prišli so na pomeč, prijeli Nachtigalla, da ga je policaj vklenil. Nato so ga z vozom odpeljali na rotovž. Policaj je na glavi ranjen. Tatvina v cerkvi, Včeraj zjutraj med 6. in 7. uro je v stolni cerkvi neka ženska ukradla Marjani Šušteršičevi, delavki v Pod-peči št. 74, bankovec za 20 K. Tatica je vzela denarnico iz žepa, ukradla iz nje bankovec, dala potem v denarnico 47 vinarjev svojega denarja in vrnila denarnico Šušteršičevi. Zaprli so dne 19. t. m. brezposelnega trgovskega pomočnika Antona Dolenca iz Zaplane pri Vrhniki, kateri je dne 14. t. m. ukradel trgovcu Ivanu Kostevcu havelok in suknjič in trgovskemu pomočniku Ivanu Derenčinu zimsko suknjo. Ogenj v dimniku. Dne 19 t. m. zjutraj nastal je v hiši Ljudmile Miiičeve na Starem trgu fit. 19. v dimniku ogenj Vnele «o aa saje Ogenj je na lice meBta došla požarna hramba takoj pogasila. Umrli sta v Ljubljani gdč. Kristina B e n i g e r , stara 16 let in zasebnica gdč. ■Jožefa Kralj v starosti 70 let. Društvo zdravnikov na Kranjskem Prihodnja redna mesečna seja vrši sa v sredo, dne 23. marca ob pol 6 uri zvečer na dermatologičaem oddelku deželne bolnice. Dnevni red : 1. Naznanila predsedstva. 2. Bakterijolcg čno predavanje z mikro »koničnimi demonstracijami. Dr. Jjb. Stoje. <3 Demonstracije. 4 S u^ajnosti. Na južnem kolodvoru najdene stvari. V minolem tednu so biii na juž kolodvoru najdeni trije dežniki. — Terezi|a Brodnik, služkinja v Frančiškanskih ulicah št. 10, je našla 12. t. m. na Dunajski cesti hraniinično knjižico z vlogo 20 K, katero je bila izgu bila natakarica Mariia Torelli. stanujoč« na •Gruberievi cesti štev. 1. — Sibarca Jožefa Ffic, stan. na Turjaškem trgu št. 8, je izgu bila včeraj v Lattermanovem drevoredu sre brno ienmio uro. Ni se mu ljubilo Te dni je na Mirite Tereziie ceati pred Kreutzerjevo hifo zadel neki biciklist ob mlekarski voziček in ga prevrnil, da se je razlilo mleko. Ta voziček je bil last dekleta Manice Koman iz Viž snarjev, ki v tistem hipu ni bila navzoča, a se vrnila ravno takrat, ko je teklo mleko na vse strani. Ko vidi biciklista stati poleg pre vrnjenega vozička, je takoj uganila, da je on to zakrivil. ZatJ mu reče: »No, če ste nai že voz prevrnili, bi bili vsaj potem hitro posodo po konou postavili, da bi ne bilo toliko škode, a sedaj mi morate plačati od škodnine 2 gld « Biciklist jih ii je seveda izplačal, a pri tem rekel: »No, 2 gld. je pa vendarle preveč.« »Zi prvič nič preveč,« odgovori Komanova, »a če ga hočete zvrniti še enkrat, plačali mi bodete le goldinar« Biciklist, dasiravno nevoljen, jo vendar zvedavo vpraša: »Zakaj !« »I zato,« odgovori dekle, »ker je voz sadaj itak prazen, in če ae prekucne, ne bo posebne škode. Torej Če mi plačata goldinar, ga smete s korajžo še enkrat zvrnili « Okoli stoječi so se na te šaljive dekletove beBede smejali, a biciklist jo je naglo odkuril, ker sa mu ni ljubilo, plačati še 1 srM. Iz gostilničarskih krogov se nam piše: Nekdo je priobčil mej »Ljubljanskimi novicami" dne 9 m«rca t. i. „ P s i v javnih lokalih" zelo nehvaležen in strog napad giede »prijetnega družabnika psa«. Zares čudno je, da s i samo gostilničarjem smatra in predbaciva nečednost in nadiežnost psov in da se le v gostilnah vpoštevajo zdravstveni oziri, saj ravnD toliko plačujemo pasjega davka kot vsaka privatna stranka. Kakor je tu razvidno, je dotični dopisnik neprijatelj ie itak vseskozi »ažavnega in nehvaležnega gostilniškega stanu, katera posamezne priporoča policiji, ko policija nam nobene minute čez polnoč me podari, ko moramo točno in brez par dona plačevati kazenske prispevke radi par minutnih prestopkov policijske ura. Nadalje opozarjam v imenu ljubljanskih gostilničarjev, naj se nemudoma kaj ukrene proti neu mestni konkurenci od strani c. kr kmet. družbe, oziroma njene poskuševalne kleti pod kavarno »Europa« na Dunajski cesti. Mi gostilničarji nimamo nič zoper dobre namene in olajšave glede nakupa vina po takem po aredovanju. Vendar tu ni samo vinski semenj, ampak popolna umazana konkurenca, Ko se vsaki čas in zelo pogostoma vršijo pokuse talni večeri, ko je vse prenapolnieno, naše gostilne pa so prazie. Mi imacno visoke režije, koncesije in davek, tam se pa le pije in trguje z vinom v steklenicah itd., sevada ob lepih prispevkih. Tudi moramo protestirati, da se vrši v „Narod. domu" s sprem Ijevanjem koncerta vinska pokušnja, ter tako konkurira gostilničarju! Delovanje mestne posredovalnice za delo fin Službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 4 do 10. marca je dela iskalo 12 moških in 43 ženskih delavcev. Dalo je bilo ponudeno 15 moškim in 50 ženskim delavcem; v 31 slučajih ae je delo sprejelo. Od 1. jan. do 10 marca je došlo 570 prošenj za delo in 526 deloponudeb. v 326 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj, moški: 1 krojač, 2 vrtnarja, 3 trgovski sluge, 15 konjskih in kmetskih hlapcev, vajenci: za trgovino, pasarstvo, kiju čavničarstvo, pekarstvo, ženske: 1 pro dajalka za mešano blago, 2 prodajalki začetnici, 3 natakarice, 2 hotelski sobarici, 1 šivilja, 2 gostilniški kuharici, 1 gospodinja, 7 deklic za vsako delo, 8 deklic k otrokom, 4 postrežkinje. — Službe iščejo, moški: 1 ključavničar, 2 hotelski slugi, 4 hišniki, ženske: 2 blagajničarki, 2 pro dajalki špecerijskega blaga, 1 kolektantinja m drugi posli. — Posredovanje stanovanj in mesečnih sob. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se poje drugič velika Auberjeva opera »Nema iz Por-tiči«. — V p e t e k , 25 t. m., ima dram sko osobje svojo b e n e f i c o, za ka tero si je izbralo veliko ameriško bojno igro »Sever p r n t i jugu". — Na cvetno nedaljo, dri6 27. t. m., je z a d n j a predstava v tei sezoni. Iz brzojavk. Budimpešta. Balezen Frana Ko šuta se je nevarno shujšala. Olomuc. S.olni prošt VVeinlich je izvoljen kapitularnirn vikarjem. Roveredo. Včeraj so imeli tu shod laški dijak'. Sklenili so bojU, t rU< laško pravno akademijo, ako jo vladi ustanovi v Roveredu. Dunaj. Velikonočne počitn c drž zbora se baje prično v četrta*. P « V-liki noči namfra»a vlada sklicati državni zbor na dan 18. aprila. Berolin. Vaenemšfc* zveza je sklenila, da izda poziv, v katerem izrazi svoje simpatije za praške Namce. N;mške di|ake pozi»l|e, naj gredo na praško univerzo. London. Naki angleški podmorski čoln je izgubljen. Povozil ga je parnik, in je pri tem prišla ob živlienje *s>» Doemdka. Telefonska In brzojavnt poročila. Japonsko-ruska vojska. Petrograd, 21. marca. Sem prihaja velevažno poročilo, da se je ruskemu brodovju v Port Arturu posrečilo prodre ti mimo japonskega bro-dovjain se združiti z vladi-vostoškim ruskim brodovjem. (Včeraj je došla iz Londona nasprotna vest. Ured.) Trst, 21. marca. Pri včerajšnjem cerkvenem opravilu za zmago ruskega orožja je bila pravoslavna oerkev natlačeno polna. Navzočen je hil tudi ruski konzul. Soeul, 21. marca. Preteklo noč so Japonci obesili zopet 16 vjetnikov. La Canea, 21 marca. Ru-tka ladja »Oslavlja«, na katere krovu je admiral Vi reniua, je odplula odtsd s križarico „Auroro" neznano kam. Tokio, 21. marca. Japonska vlada namerava predložiti zbornici nove davke na žito, sladkor in svilo. Pričakuje se opozicija proti tem davkom. Berolin, 21. marca. Iz Petrograda se poroča, da so vseučilišče v Petrogradu mo rali zapret radi nevarnega gibanja mej di jaki. Dijaki so se uprli, ker so za vseučiliško udanostno adreso carju zvedeli, ko je biia adresa že odposlana. Dunaj, 21 marca. Korber hoče, da bi dri. zbor jutri volil dehgscije. Posebno se temu upirajo Poljaki, ker se boje da bi Korber potem dri. zbora ne sklical po Veliki noči. Daputacija Poljakov je bila pri grofu Goluchovvskemu vprašat, ako je radi zunanjega položaja države treba nujno voliti de legacije. Giluchrvviki tega ni potrdil. S»oje stališče djlorti poiiaki klub danes. Sploh se opaža, da Gjluchowski nastjpa proti Kor-berju. Dunaj. 21. marca. V današnji seji državnega zbora nadaljujejo Čehi obstrukcijo. Predsednik Vetter je imel s Koerberjem pogovor radi nadaljnega dnevnega reda. Dunaj 21 marca. Dunajski hrv*ški vseučilisčiiiKi bo pisali predsedniku italijanskega krožka pri|azno nismo, v katerem po-zdravtiaio približanje Hrtratnv in Italijanov. Celovec, 21. mirca. D.žavni poslanec O r a z , ki zastopa kmetski okraj Baljak je nevarno obolel Pričakuje se najhujšega. Dunaj, 21 marca. 17.etni mesarski pomjčniit Jurj Ebner je ponoči umoril s kuhinjskim nožem svojega 50 let starega gospodarja mesarja Franca Svadoša, njegovo ženo in enega vaienca. Daklo je nevarno ranil. Nato ie pobagnil. Kn so ga prijeli, je poskušal sebe usmrtiti. Ranjen je sairtno nevarno. Hjtel je oropati gospodarjevo blagajno. Zagreb, 21. maroa. »Čisti« so danes hoteli zopet napasti „Obzorovo" uredništvo. Policija je napad preprečila. Sicer je sadaj mir. Po meatu hodijo orožniki. Tudi včeraj je bilo voiaštvo konsignirano. Inomost, 21. marca. Laški anarhist Rhard Čutaro je hatel umoriti tukajšnjega nemškega konzula. Napadel pa je po po moti nekega polkovnika. Carigrad, 21. marca. Avstro ogrski in ruski poslanik Bta včeraj turški vladi zopet izročila zahteve glede reform v makedonski upravi. Carigrad, 21. marca. Petsto vstašev iz Prizrena je zasedlo most pri Prizrenu, kjer se stekata Ljuma in Beli Drin. Vstija se Siri tudi v Podrimi in severno od Prizrena. Izpred sodišča. Ispred deielnega sodišča. Krivo pričal. Obtoženi Franee Lovrač, delavec, je bil ie zaradi uboja kaz novan. Luka Prašnikar je bil obdolžen teike telesna poškodbe in L t vrač je kot priča pred sodiščem v Brdu zaslišan iz gol mrinje proti niemu krivo pričal, češ, da je videl, kako je Prašnikar z ostrino kose proti Lajovcu za mahnil, in da je videl, da je imel Lajovc suknjo in srajco na prBih prerezano. Sodni d»or ga je obaodil zaradi krivega pričevanja na 0 mesecev ječe Iz zapora v zapor. Peter in Nace Vevar, čevljarja v Goričah, Bta zaradi airo vosti na slabem glasu. Bi a Bta ža oba ob-čutno kaznovana in komaj je preteklo mesec, od«ar je Nace preBtal tri leta teike ječe. Dne 27. januaria se je Bohinc oienil. Povabljenih je bilo mnego gostov, a govorilo se je, da bosta tudi nt-povabliena Vevarja prišla in da mislita nekaj Lotov natepsti. B .hinose je bal nemirov in je prosil okr. glavarstvo za orožniško asistenco, katara se mu je dovolila. In res sta prišla dotični dan na svatbo g >ata izzivat, a Bta se po resnem opominje-vanju orožnikov odstranila. Pozno zvečer sta zopet prirogovilila z namenom povzročiti boj, kar sta orožnika preprečila s tem, da sta ju aretovala; temu sta se hotela Vevarja s silo upreti, suvala fcta z rokami in nogami proti orožnikoma, ju obkladala b psovkami ter se nista pustila vkleniti; orožnik je bil primo-ran rabiti orožie ter / HlHJl/Ullt, lesovja , preprečuje gnilobo' oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice. 624 15 11—5 Vnanja naročila proti povzetju. je franeovo-varski ffatalie- Vrelec ___________ Lithion-kiselina po kliniških in zdravniških avtoritetah preskusen in jako ugodno odobren. Pioh ti c»h po '/v '/t V» in 1 kur. Jantarjeve glazure za pode. E lino u prino m najlepde mazilo za trda in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvas>ega za { ode ; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega -ia vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lena in pohištva. 288 60—9 naročevanje Oljnatih barv, priznano najboljših Oljnatih barv v tubah, g. dr. Subontdida. Pirneža, prirejpnega iz lanenega olja, pristnega, kraniskega. Steklarskega kleja, pristnega, td)<>mccuo (rpoznega. Gipsa, alabasterskega in žtukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prste nih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Ustanovljeno 1. 1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1. 1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja = v Ljubljani. ===== t •f •f •f ♦f ♦f •f X + t •f + f Zavod za meblirarye in dekoracije T71 T3 A \TP FV/^l O T7\ H> T T71 rp Ljubljana, Frančiškanske JO JLAjnLiN U JJU JOljiAijJu Ulice št. 10. # Telefon št. 97. pohištvo vsake vrste od najnavadnejšega do najfinejšega. Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinjal, ^ preprog. Največja izbera blaga za pohištvo Enostavne in*luksnriozne ženitbene oprave, solidno iu poceni izvršene. Dekoracije. Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč. Nakup in prodaja Dg f nk o v r s t d i h državnih papirjev, arodk, denarjev itd. Zavarovanja xa zgube pri treb&njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promoae za vsako irebanje. Knlantna i * t r S i t e t naroill na borzi. Menjarična delniška družba „11 E K C U H" I., Vfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgassa 2. Pojasnila 'VB v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoijakih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti n&loierlh glavnlo. 134 308 Izdajatelj ie odgovorni urednik: Or. Igaaol] Žitnik. Tink »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.