CITATE UI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteč«. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA lasf slovenskih delavcev^ Ameriki, M Bar—d CUm Matter September ZSIk. 194« »t tbe Post Olflec at Ne« York. N. under Act of CeocreM of Hatch Srd, 181». za nekaj teč kot na dan dobivat«.. • C 'GLAS NARODA" po poŠti naravnost na dom (Immil »obet. aedelj ta ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 176. — Štev. 176. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 4, 1942 — PETEK, 4. SEPTEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. FASIZEM-SMRT ZA MLADINO PREDSEDNIK ROOSEVELT JE VČERAJ V SVOJEM GOVORU POVEDAL MLA DINI PO CELEM SVETU, DA NACIJI, FAŠISTI IN MILITARISTlCNI JAPONCI MLADINI NE NUDIJO NIČESAR DRU GEGA, KOT SMRT. — NA DRUGI STRA NI PA POMENI ZMAGA ZDRUŽENIH NARODOV — SVOBODO, GOSPODAR SKO VARNOST IN VARNOST PRED STRAHOM srečne dežele, čijih vlade so{ ni dala zapeljati japonski dok-mislile, da so primorane vklo- trini: Azija Azijatom", ker je niti se Hitlerju in njegovim ponudbam. Predsednik Roosevelt je pohvalil mladino Francije in vedela, da bi to "pomenilo suž-nost pod japonsko nadvlado. Predsednikov govor je bil prestavljen v 31 jezikov ter drugih zasužnjenih dežel, ker | poslan po rauio v razne drža-ne je uprla proti zavojevalcu ve. In ker je izvedel, da -bodo in rajši gleda v oči smrti, k«ot pa bi ostala zasužnjena in ponižana pod Hitlerjem in bi nosila sramotno ime kvizline. osiške države vstavile radio, da njihovi narodi ne bi mogli slišati njegovega .govora, je predsednik Roo0 indirektno mo, naj bi bili ostali doma v vplivali zavezniški diplomatje,' Ameriki. Nekateri so pozdrav posebno britski in ameriški, Ijali ameriške vojake« hitler kajti vzeti šest življenj za ene_ janskim pozdravom in se nor ga, bi bilo posnemanje Hitler- čevali iz njih. Policija je krna-ja, ter bi še boftj razburilo že lu razpršila demonstrante, tako slabo razpoloženo ljnd-l Irska repiibličanska arma-stvo na Irskem. »Sicer so bili da, ki je proglašena za neza-mladeniči vsi krivi liboja po konito, je izdala proglas, v ka-postavi. Uboj se je zvršil ob terem ipravi, da je navzočnost zadnji Veliki noči, ko je bilo ameriških čet na Irskem agre-v Belfastu ipraznovanje oble- sivni akt, ter da ima rapubli-tuice krvavih izgredov leta čanska armada pravioo, da 1916. I podvzame kakršne 'korake bo Olbešenje irskega mladeniča j potrebno, da očisti irsko oze-po brifcskih oblastih je izzvalo mlje teh tujih čet. I Bahr ni ves čas obravnave pogledal faodniku v obraiz, am-' pak je imel oči uprte v mizo pred seboj. Pomožmi držtfvni pravdnik Lord je zahteval smrtno obsodbo za obtoženca, toda fporota se je izrekla za zaporno kazen.) Lord je nato rekel, da ako bi bil ta človek v Nemčiji kot Američan, bi tam ne čakali z obsodbo niti do solnčnega vzhoda, — Bahr je bil do svojega odhoda v Nemčijo profesor v Buffalo in se je pred kratkim vrnil v Ameriko na diplomatski ladji Gripsholm, ter je bil nemudoma, aretiran po zveznih agentih. Novinarska agencija ONA poroča iz Stockholina, da >o nemške oblasti v zasedne^i delu Ukrajine izdale odlok, po katerem bodo zapadli kazni in plačitvi globe vsi kmetovalci in vse vasi aLi občine, ki bi ne! pridelale določene kvote žita in drugih pridelkov. Tozadevna določba je bila objavljena v nacinjskem listu 41 Deutsche Ukraine tZeitung." Naredba tudi določa, da se bo pospravijamje pridelkov vršilo pod strogim nadzorstvom posebnega komisarja in organizirano bodo posebne stražne edinice, ki bodo pazile na to,; da bodo pridelki dostavljeni zasednim oblastim in da ne bo sabotaže s pokvarjanjem poljskega orodja, mlatilnih strojev, itd. Nacij&ki ukrajinski list v domačem jeziku, "Krakivski visti", ipodaja vzrok tega strogega nadzorovanja, ko piše, da je med mladino razširjen nagib do izogibanja dela, kar naj bi pomenilo, da ljudje vrše pasivno in indirektno sabotažo ( ter tih upor, ki noče sodelovati z nemškimi okupacijs-kiUii ob'astrni. General List odstavljen Poročilo w. Londona pravi, da je Italijanski radio poročal, da je bil general List odstavljen, kot glavaii poveljnik divizij 11a Balkanu, ter da ga je nadomestil polkovni general Aleksander Loehr. Poročilo namiguje, da je LLst pisal Hitlerju in ga kritiziral glede sedanje vojne operacije v Rusiji.J Boji v Egiptu Rommela armada se je morala umakniti s postojank vse bombardiranja angle-' ške artilerije. • Pod neprestanim artilerijskim ognjem angleških čet so se Nemci umaknili s postojank, ki ho si jih pridobile v prejšnjih bojih v zapadni puščavi. •Angleški tanki in oklopni avtomobili so se takoj utrdili na novih (postojankah. Nemci so pri umiku pustili na stano bonibardirajo ameriški letalci. Nnici so pri umiku pustili na bojišču 9 tankov. Osem jih je tako poškodovanih, da niso več porabni, enega bodo pa Angleži popravili. Izstreljenih je bilo tudi 15 sovražnih aeraplanov, zavezniki pa so jih izgubili 10. Vest, da bo John L. Lewis organiziral vse farmske delavce, zanikana Bay Thomason, krajevni direktor organizacije UDF (United Dairy Farmefs). ki vključuje farmerje iz šestih držav, katere zalagajo z "mlekom mesto New Y01V je zanikal trditev Herberta W- Voorheesa, predsednika organizacije Free Farmers, r Inc., da namerava John L. Lewis pričeti s splošnim organizira njem ypeh farmskih delavcev Organizacija Free - Farmer? je nasprotna organiziranju 'farmarjev po FDF,, ker je organizacija edinica ali podružnica U. M. W. organizacije v 50. dJstriktu. BOJI V ZAHODNI BOSNI. fJIG.V — Laški radio je poročal 31 avgust^, da divjajo v srozdovih zapadne Bosne srditi boji .in da so tam jugoslovanske čete domoljubov-.izvršile napad na zelo ^žno železniško progo.- Zaradi pracsnrka Delavskega Dne, ne izide v ponedeljek "«Glaš Naroda": prihodnja številka Tz*'1 v torek, 8. s^^enibra.—UpraVa It A B NARODA-mNuM FRIDAY, SEPTEMBER 4, 1942 BT -GLAS NARODA- Owned and Published by Slovenic PubUsliin* Company, (A Corporation) Wroak. Sak«r, Present; Ifcnac Hude, Treasurer; Joseph Lupeha, Sec. Place of buMoeos of the corporation and addresses of above 216 WEST 18th STREET, NBW YOBS, N» TL 49th Year "Glas Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays and HaHdaya. • ____ Subscription Yearly »6. Advertisement an Agreenwnfc. Za celo lfeto rrfja list ss Ameriko In Kanado $6.—; ca pol teta. $3.— i za četrt leta »1.50.. — Za New York sa celo leto »T.— ; m pol leta fB50. Za Inozemstvo za celo leto »Ti—; aa pol leta »S.50. "Glas Naroda" lzbaja vsaki dan imcem« sobot, nedelj In praznikov. -GLAS NARODA". 216 WEST 18th CHelsea S-M41 fkTL V^ort upora t J«f«bviji VOLGA, VOLGA, MAT RODNAJA Tako poje ruska narodna pesem. Volga je R\lsu mati, kajti čdia, se tudi izliva1 v največje jezero sveta—v Kaspisko morje, ki je v resnici celinsko jezero," toda zaradi svoje obsežnosti se splošno nazivlja Kaspiiiko morje. S ponosom poje ruska narodna pesem: "Volga, ruska ja rjeka." Ruska reka je, teče samo po ruski zemlji in ne obliva nobene druge diežele in izliva se v svoje rusko celinsko morje, zajfco je popolnoma ruska. Novodobni ruski pesnik V. Ljebedev-Kumač v svoji pesmi "Volga, Volga" poje: " Krasa vica, narodna j a, Kak more polnovodnaia. Kak rodina svobodna ja, Široka, ghiboka, silna.*'' (Krasotica narodna — kot morje polna vode — kakor domovina svdbodna — široka, globoka, silna..) " ; Zato si moreano misliti, 'kaki občutki morajo navdajati Ruse, ko se tevtoraake jeklene trume 'bližajo njenim bregovom. r In v njenem velikem kolenu, kjer seže najdalj e pro-li zapadu, se nahaja prekrasni in zaradi svoje velike industrije velevažni Stalingrad, za katerega se ravno sedaj bijfcjo največji boji v visej sedanji! vojuL Krepko se drži rctača armada, toda omagnje -pod urevelako silo nem-škiii tankov in strmo glave ev. BranHeljeon so se pridružili meščani, uradniki. in delavci in kmet je iz okolice, da tešijo mesto. Neizprosen boj se bije za mesto; krujpi nemških mrliče v pokrivajo stepe pred: mestom, toda nove napadalne truma prihajajo ter drvijo preko svojih mrtvih tovarišev, skoro toi rekli v gotovo smrt, toda Nemci ne odnehajo. V oblakih prahu priiiajajo nemški tanki od Dona proti Volgi, strmoglavci polnijo ndbesni svod. (JTC.) — Znani m dobro ure-jevani bostonski mesečnik "At 1 antic" prinaša v svojem. izvodu za. meaec september dolg članek s pregledom vseh v-ast-nejŠili dogodkov preteklega meseca V tem članku razmot-riva tudi o splošnem položaju, ter o novih ukrepih in podjetjih, ki -bi bila potrebna ali koristna. Obzirno govori tudi o uporu jugoslovanskega naroda napram osišou, ki je največje važnosti za združene narode. Najpren -vpisuje nncifr.š^tif'-ne metode tlaeenja v zasedenih deželah, trpljenje in upornost pod jarmi jenih narodov ter orne taja, da so v Jugoslaviji tisoči kmetov takoj po prihodu Nem cev in Italijanov zapustili svoje domove in pobegnili v gore. "'(Kljub temo, da je bilo jugoslovansko ozemlje, ki eo ga Nemici preplavili, prav posebno temeljito izropano. se je ravno Jtukaj ljudstvo odločno uprlo in dokazalo šibkost nemške teorije, da je mogoče lakoto organizirati in z njo potlačiti upornost ljudstva v zasedenih ozemljih. Stflji brez pristanka vodrijo krvavo eetniško vojno proti oraču. Sodelovanje s to protirevolucionarno «ilo v boju proti Hitlerju, bi bilo združenim narodom potrebno in koristno Tu je velika udarna sila, akoravmo 5e nima svoje zastave." !P5sec članka pripoveduje, da je konzervativnost Angležev začetkom ovirala uporabo in usmeritev te revolucionarne sile in omenja, da je zdaj že videt preobrat tudi v tem pogled«. "Oni, ki so želeli sodelovati s podjarmijenimi narodi, so hoteli pomagati izgnanim vladam Cehov, Poljakov, Holand-cev, Norvežanov, Francozov, Grkov in Jugoslovanov in u-smeriti njihovo oporno silo v cilje M navdušujejo svobodoljubne ljudi. Dokazovali so daje potrebno priznati in organizirati to protirevolUcijo, ki zahteva štiri svobode predsednika Roosevelta. Kdor bi .to zanikal, bi tvegal poraor. •Članek se loti tudi vprašanja kako bi bilo najbolje organih rati tajne vojaške kadre gue-rilskib. cest in zatrjuje, da bi bi lo potrebno urediti dobavo in enotno usmeriti njihovo delovanje. O Jugoslovanih pravi: "Najbolj nevarni med vsemi evropskimi uporniki so zdaj slavni jugoslovanski četnik(. katenih vodja, general Draža MJhajlovič --"e zaradi uspehov svojih 12 batajjonov balkanski narodni junak, četmtu so v zgodovini že star pojav — tako So se že imenovali v 17. stolet- mesta, zasedena od čet oeisča, in zadrževali «ieeet divhij vojske centralnih sil v južni EV-ropi. Skoro vsak teden čefcni-ki na novo dokazujejo strate-gično važnost svojih postojank z napadi na velike železniške eveze osišča od severa na jug in na vzhod. V sluča ju invazije bi bilii neprecenljive važnosti kot pomožne ičete." Članek zaključuje s pripombo, da bi tbilo pametno, ako bi voditelji zavezniških narodov in njibove-ga vojnega vodstva pazili na raevoj gueritekega vojskovanja in to prav posdb-no v jugozapadhem delu Balkana, kjer Mihajlovič prizade va Italijanom, hude udarce. 9HM jjuijgun ^ m Piie Ann*P. Krasna Nadaljevanje. Madame Chiang Kai-shek "" ni in (bolni, kakor tudi vodstva bolnišnic, da pride mada- Ka*or st- je v letu ;93> go-L „. . , . „ . vorito .petem, ko je ir.idama^ in3nadl U>la0be m LOV NA ŽIDE V JUŽNI FEANCUI Agencija ONA poroča preko Berna, da se vnše v južni Chiang rešila svojega moža iz tabora njegovega nasprotnika, cetoeihega Gharega, da je ona pomagala omiliti intrige in nasprotja, ki so tedaj razjedala Kitajsko, ter da je s svojim razumnim posredovanjem do-Bogia ne le rešitev svojega moža, ahupak tudi začetek slož-nejsega sodelovanja nasprotnih si taborov, tako- je njena Mimo begunskih karavan hi- • beseda še danes uvaoevana do- KITIJTK fMTED STATES WAR SAVWCfi BONDS In STAMPS te vojaški trnki in tanki rdeče armade, ki gredo v boj proti sovragu, nazaj v notranjost pa se pomičejo vozila napoi- Franeijr ma^ne aretacije ži-, ujena z rajenimi sovjetskimi nadoblasti ■"'SChajlovičeva vojska, katero cenijo na približno 200,000 'mož, je uporna, trda in ibrezob-Srirna Kreee se od pobočij vzhodnega Balkana pa do Jadranskega morja Povsod na tem ozemlju so četni ki že pobijala la&ke posadke, zavzemali -Z visote^a sldlsdnafcega levega brega, M je podoben Palisadam Hmieomi nasproti New Yorku na strani L jn srbska uporniki proti turški New Jersey grme topovi dn razbijajo nemške tančhe in -- ^ cklopna dlvizdje,, ki prihajajo od zapada. . Stalingrad je novo rusko industrijsko mesto, ki je zrastio naglo kot goba po dežju. Stalingrad je tipično rusko meao in važnejše, kot visa ostala ruska (mesta, Ba so jih do sedaj Nemci zavzeli. Pa pri vsem tei® tu ne gre in se nabijajo krvavi boji za mesto; vsi 'boji veljajo za Vol go, riiater Rusije, največjo rusko reko. Ob Volfgi se srečujeta mw9 in? stara Kteija m ffitfer sam sd je zastavil nalogo pripeljati svoje trume d» Volge in se tam vstaviti in — mir. Ob Volgi hoče Hdtlar radbiti in Uničiti rdečo anmado, potgnaAi Raise onstran Volge in Volgo postavaii za mejp med Veliko Nemčijo in Rusijo. Do danes sila rdeče armade še m najjnaaj zlomljena; qrmiaMfo je ser vedno močna in z vsakim dnem močfcejša. In nič ni preveč drzno, ako smo u ver j eni, da bo ravno ob. Volgi" adrobljena nemška vojaška sila in ž njo bodo razbiti tudi vsi Hitlerjevi načrti glede novega reda v EvropL Ob Volgi bodo- razibite vse peklenske sile, ki jih. je Hitler dvigmT iz dblbe nemških roparskih. vite®ov. In te sile morajo hiti uničene, k«? je ves svet proti njim. VoJga, Volga, požri Hitlerjeve roparske tol|>e! Volga, ti jim bodi grofo t Vo^ga, Volga, -mat rodJnaja, Volga, ruska ja rjeka. dovskega prebivalstva, kakor je raibraU iz vesti, ki prihajajo iz Marseilla. Dne 26. avg. je bilo aretiranih posetmo veliko Židov in policija je vključevala celo take, ki so služili prostovoljno v francoski armadi v letu 1989, ko je bila Francija napadena. Are tacij^ki pogon se je pričel opolnoči in policija je preiskala we javne prostore, restavracije, železniške postaje, ulične tramvaje in buse, ter privatne domove. List 'Zuericfcer Volksrecht* objavlja poročilo očividca, ki se glasi: 44 V dveh urah me je policija petkrat preiskala. Enaka preiskovanja so doživeli posamezniki v slednjem trg« in mestu južne Francije. Visi, ki so bili aretiram, so bili potisnjeni v tovorne vlake, katere so zapečati!?, nakar so- aretirance odpeljali neenano kam. Tako so žiclavski otroci postali sirote, katerih izkaeilne papirje je policija raztrgala in uničila. Govori se, da bodo ti otroci otroci poslani v Nemčijo, kjer bodo vzgojeni kot "državni otroci.'* To j« govorica, ki bo monda uresničena, a eno pa je gotovo že zdaj in to je, da ti otroci ne bodo več videli svojih stanšov. Civilno prebivalstvo Francije se je v tem primeru častno izkazalo, nudeč pomoč preganjanim. Skof v Touloasu se je v tem primeru častno izkazalo, nudeč pomoč preganjanim. Šlkof v Toulousu je izdal pa~ stirsko pismo, v katerem obsoja "grozne stvari, ki se dogajajo v koncentracijskih taboriščih.' ' "•Bilo je prihranjeno za naše čase, da smo priča živinskemu ravnanju z ženami iti otroci.'* je zapisal škof. vojaki. - Petro Patrušenko je poročevalcu pravil, kako je odšlo v boj proti Nemcem 400 Kaza-kov iz enega samega naselja, mnogi od teh so že imeli 50 let Taki spomini so se vzbujali vsem, ki so šli mimo vasi, ki so dale domovini na stotine pogumnih borcev odkar je v juliju pričel pritiskati sovražnik na Kavkaz. V očeh je ležala zavest, da se vrnejo in iz grl se jim je cesto ezvil skupen in skoro strašen vzklik: "Vrnemo se!" ma in na tujem. V Ohungkin gu, kjer je glavni stan genera- lisima, je znana prislovica, ki *e glasi: "Porazgovorite se z madamo." Sto in sto stvari namreč, gre skozi roke mada-tne, preden so predložene gene-ralisimn, ki nima časa, da bi pregledal vse zadeve ročno, radi česar ona poskrbi, da se ran ni treba ukvarjati r «tvarmi, katere se lahko rešijo drugod Lastnoročno skrbi ona tudi za njegovo zdravje, da dobi pravilno in zadoe^no hrano, počitek in duhovni oddih. Mnogokrat pa menda on uvidi, da je ona vsa izmučena in tedaj jo pošlje na deželo, da se spočije—pa ona počitka v pravem pomenu besede sploh ne pozna, zakaj ob vsaki dani priliki pre- Svoboda do dela, svoboda vere\ svoboda od? bo jasni, svoboda od bode, stoboda govora, svoboda votttv* — SVOBODA SSA VSHT, — »jamčiti si jol In Vlado tudi & tem, da EEDIfO kupujete NILNE BONDE. Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice SOLEHERS m PARAM (KLADI VOJAKI) Priredil sa PIANO HARMONIKO Jerry W. KopriiM Cena 40 centov Naročila lahko pošljite na aovsnfe Publishing Co. 216-W. 18tiLSL,lk Y.C NE POZABITE SOLE! Našim učencem in učenkam ter stanšem naj bodo te vrstice v opozorilo, da je v soboto zopet pouk v slovenščini ob 2. uri popoldne. Zadnjo soboto smo dobili novih učencev in eno učenko in bodrilno Ibesedo ranjenim bolnim in nasrvete ter priporočila vodstvu in zdravnikom in strežnicam. Njene sestre jo spremljajo na mnogih njenih potih in. ji pomagajo vseipovsod pri njenem ogromnem delovanju za novo Kitajsko. V nekem pogledu je ta zanimiva ženska Čisto tipična ženska, kakršne Krečnjemo v življenja vsak dan. Taka se je morala zdeti dvema ameriškima letalcema, ki sta menila, da imata pred seboj le lepo mlado Kitajko, pa sta- takoj med seboj naipravila dogovor, po katerem je ostal "stari Kitajec", ki je bil slučajno sam lastno- Kai-shek,na letaliažu^medtem, ko se je lepa dama s svojo spremljevalko odpeljala z njima v neki bližnji kraj, kamor sta imela letalca prepeljati celo partijo, ki se je pripeljala^ z avtom na letališče. Med potjo sta se ameriška letalca mu-zala, ker sta imela tako vrlo »dekle s sefooj sama, ko pa sta pozneje izvedela* kdo je bila tista kitajska roža, sta reiki a, da jima je bilo precej vroče, a "stari Kitajec" in madama Chiang -sta vizela vse skupaj za imenitno ameriško dogodivšči- sicer so bo bili sledeči. Oharlio gnjev. katerega čuti dooloein- Penko, Johnnie Grill, Donald Japoncev, ki njeno ljnd vaja dela velikih kitajskih pe- . , , . . snikov in staro kitajsko lite- ™ m sta ^ Madama Chiang je vpeljala v svojem gibanju za novo življenje Kitajske prav spartan-sko preprostost v obleki in drugače. Razkošno st, pravi ona, ne sme imeti prostora, kjer je toliko trpljenja in žr-Jj._____• ___: i^inuk raturo. Istotako piše in prevaja, kadar prilete nad kraj,, kjer se nahaja japonski bombniki in mora iti v zaklonišče. Pravi; da mora imeti misli neprestano zaposljene, sicer jo vm> prevffiame straŽna jeza m KAZAKI S£ UMIKAJO Orehek, Thomas Orebek, Ed, Giovanelli in Lillian Patteli. Naš razred postaja z vsakim tednom bolj zanimiv. Zelo pripomoreta k uspehu ein in hčerka go*pe Furianove, ki prideta z njo in pomagata učiti Staša in Alojša se počutita med nakrmi mladimi kar doma in naši otroci ju imajo radi Sta£a pohaja imiverzo in ima obilo študij, ldjub temu ] ride, če le more ob sobotni) slovenski uri. Izgleda, da se bomo polagoma postavili nekoliko na noge tudi v fiinančne moziru, kajti zmirom se dobi kdo ki nam podari kak dolar — zadnjič je to stoVil Mr." Orehek in Afrs. Pe-fflvel", (ona že drugič), dalje je dala v blagajno $5.00 gospa Furlan. Ker je zmirom treba kakih potrebščin,, nam bo blagajna prav prišla, posebno, ko bodo dekleta pričela kaj šivati. iMestni šolski odbor nam bo morda dal eno tablo na razpolago, ter mogoče še kako drugo potrebno ree. tako, da bo- stvo tako kruto koljejo, mučijo in uničujejo. Madame Chiang veruje v 'končno zmago Kitajske, a kljub temu sama priznava,, da se z možem oestokrat bodrita med. seboj, ko enenrn ali drugemu hipno klone pogum pod težo velikih odgovornosti in težkih bojev in dogodkov ter porazov. Ta to so samo Soveski momenti utrujenosti in izmnčeno*ti, k nasi s^j M osvobojenje morn iti svojo pot. Bolnišnice na Kitajskem so prenapolnjene z ranjenci in bolniki- in povsod čakajo ranje- V GORE Poročilo iz Moskve govori o dolgih karavanah beguncev iz -kubanskih vasi, kjjrr je .prej v miru živelo kazaSko ljudstvo, fcdaj pa obstaja nevarnost, da bodo Nemci prodrli tak6 da-le$ da jim psde-ciVilno prebi- J vafetvo v roke. * To bi bilo tlekaj:nezasliKane-ga za Kazak^ tf/ltakor je de*, jal SWetni starfec. ki je že bil v več bojih Jv svojem življenju, nikdar ne zapadejo ujetništvu. KazaSki beguooi ženejo s se-J boj v gore dolge živinejT in drobnjadi, ker nočejo, da bi: j sovražnik ddbil tudi eno samo (^ f ovco na zapuščeni zemlji. 7. a&v«diio sodniki »tarljo pri. izpito sa državljanstvo. vsebuj« knJlHMi 9e v IE drtn nekaj vrfnlb l«nfc a f«D«ovlne Zediojentb drCkr, ▼ Hi driu pod naitoToni Bmoo, i* ProglAA neodvisnosti, TMmvm Zedi-Djeoll) driar, Liocoloov govor v OMtmmrgo, Ptedsednlkf «eaiaj». nib drtav lir Poedlne aitfcm. Cen tajatel » .-samo iKV centov. . In se dobi prt: 8LUVENK PCBUAON6 00.' ' Sit West New lWft •O L A ft M ODA" — BMW In« FRIDAY, SEPTEMBER»4,* 1942 - TRANOTUKN nmmmm U t V VLADO K&IVfiVtiČIČ-. GRAŠČAK In 7.LAQAN Doba, ko so Slovenci prosti] jali podložniki gospodarju del 44 Volili vero in postave' je min pridelkov, poleg tega pa 30 nila. Alpske pokrajine s svo- opravljali iše tlako. Vsa dola jimi v isokimi gorovji eo bile s 'na g«wcinskih. njivah, krčenje Slovenci le redko naseljene.' gozdov, pripravljanje drv^ vse Tndi niso imeli Slovenci — so morali napraviti podložniki ra®en kralja Sama — skupnih vladarjev in urejene države. Tako se je moralo zgoliti, dn «o jih Številnejši in vojaško močnejši Nemtci premagali in •podjarmili. Poleg tega so naseljevali med Slovence vedno več svojih ljudi. To je povzročilo. da so bile posamezne slovenske zadruge le otoki v n-eiriškem morju. Pa tndi ti otoki so kmalu i«ginili. Le še nekatera slovenska krajevna imena v današnji južni Nemčiji pričajo, da »o ondot nekoč živeli Slovenci. Slovenske pokrajine so si prilastili nemški vojvode in grofje Ti so nadomestovali ljudstvu njihove nekdanje k ne, ze in župane. Toda kakšen je bil raaloček! Slovenske kneze je volilo ljudstvo; nemški plemiči pa niso vprašali Slovencev, ali so z njimi z adovoljni. Vsilili so w jim za vladarje. Le na Goerposvetskem polju na Korošcem «e je še nekaj časa ohranil običaj umeiSčeTrja, pa tudi tn je bil vladar že naprej s tlako. Večkrat pa so motali pomo-gati gospodarju tndi na lovu kot gonjačL (Le redki slovenski kmetje ki so pomagali Nemcem v boju z Obri, so ostali še nekaj časa svobodni. Smeli so se naseljevati po svoji volji, nositi orožje ter ee udeleževati zborov in. posvetov. Ko pa so se pridružili neu^pelemn uporu Ljudtevi-ta Posavskega, so izgubili pros tost in imetje.. V prvih časih podložnigtva je imel slovenski kmet slabe čase. Pomfili volji mu je gra-■ščak nakladal dajatve in ga ob vsakem času silil na tlako. Ker niso mogli več zdržati bremen, so pobegnili podlbžuifti v mesta ali se pridružili križarskim vojskam! Prišle eo nadloge, kakor kuga in lakota, ki so pomorile ljudstva. Ker je imel premalo delavcev, je postal graščak uflmiJjenejši. Dal je podložni-kom več zemlje, zmanjšal jim je bremena. Sestavili so urbarje (- navadno v jeseni, in sicer sv Mlhelu ali o 5fartinu, manj-He dajatve tudi o sv. Juriju ali <> veliki noči. V Laškem na primer je dajal vsak posestnik 4 bokale ali mere pšenice in 4 bokale ovsa, v Slov. goricah 1 mernik pšenice. 1 mernik ovsa in korec fiižola, 1 korec maka in 1 korec pšena ali ajde. Tndi od živine je prejemal >»o-spod svoj del. DobivaT je mlade telče, ovce, prašiče, kokoši, jajca, sir med in vosek. CM slej grašček ^ mogel več kmaTu neomejeno izkoriščati ■Vendar so se še vedno godile je- mogočno orožje vat pribori-tev zmage. — je rekel iUlmer .D&xris, ravnatelj Urada vojne-^ca obve3čevanja p> oizdaji knji--žice, naeLovljene "The B'our .Freed om»." Knjižica, ki je bila izdana v tednu, obletnice Atlannkega Cartra, raeja»njnje temeljne (Popolno raapravljanje mi-»slaven mir, po katerem v^a ple-rovnih svrh Združenih narodovlmena bodo nadaljevala svojo .vero v človeka, veno v njegov (uhajajoči in nedotakljivi duh in v solidno vrednost člaveSfce-ira življenja.'* 8v<*bodfa od bede. — "Časi prosperi-fcete go že bili v nekaterih pokrajinah »veta ob nekaterih dobah zgodovine,, ali proeperiteta tu ali tam je bila ponekod krivice A komn naj,*yH\ in nmreti i • t i • i vm a • • I M fninriiia ' T*Vl rx Tj —Vabode, za katere se Združe-ipo navadi dosežena na raron ni narodi l>orijo. . ' jkake druge pokrajine, ki se je "Naša naloga je. da zmaga- J obubožala, in strašilo preteče mo v tej vojni čim hitrejše mo- vojne je viselo nad vsemi.. In igdee," je rekel I>avLs. "Ogrom- jdrustri-jalna sprememba zad-ni napor, ki bo potreben, da se [njih, 150 let in novi dnb, ki tiči ta zmaga dobi, pa bo tem laš^je, v samih besedah "združeni na-storjen, ako ameriško ljudstvo!rodi*' so sedaj dali pomen fra>-dabro lazume svrhe, za katere jzi "Svoboda, od bede" in jo nase borimo. MT se borimo ne pravile ne le mogočo, ampak samo. proti nečemu, ampak za potrebno nekaj, — za svobodni sv«t, Svdboda od bojazni. — " A-ona ljudstva. fai„kak«r je rekell^tesivna vojna nenadni oftoro-'državni tajnik Hull, razume- Lženi; napad, tajna policija, vse vajo. da irživanje svoboda je U« mora biti za vedno odprav »sad tega, da so voljna boriti se.hjeno. Prvi korak, da se £njiže>no oblife© OsT- vsebino frižinskih obrazcev. Po uporabi: tega merila« je podprl mnenje večine- jetBiftdslbjvce\T, da* je II. friainski jFposnenik odvisen od cerk ven oslo vartfelte književnosti. Nanovo pa je odftril', da ,'ee poznajo na njem sTedbvf CT-rilov.ega delovanja med SLovenci. Obrazci teh spomenikov so bili pritrjeni že pred Cirilo-vim prihodom. Cirilova šola jih je- sprejela tier jib preobli ikovala in izpolnila. S tem je U. frižinskih epoineiiik uvrftčm med" najodiične^ie stare cerk-venoslovanfrke' spifee ter s tem »med najzanimivejše spomenike starejše krščanske kn jiževnosti. Vtej knjrgi podaja dr. Gri-vec številne razloge za te trditve. Da bi bili dokazi rajcumlji-vejsi, prinaša tudi vse tri fri-žinsfre spomenike v slovenskem ■prevodu in v izvirnem besedilu ^ temeljitimi razlagami. bi se kmet pritožil? Saj je bil erašcak tmfi njegov sodnik ITALIJANI IMAJO TE2K0-ČE TODI V ALBANIJI. — Po vesteh o gue-rilfikih bojih v Albaniji, ki so prispele v ženevo, imajo Italijani zdaj v tej deželi najmanj Knjržica in raiTpravlianja, h katerim bo f»Di«pevala, bodo' koristno na- POZIV VOJAKOM JHŽKE SRBIJE. za T170 . . osvobodijo od 'bojazni, je ta,| (tTTCT.) — V teku londonske The Foilr Freedom*' da se doseže rrriroljuben svet,jradio oddaje v srbohrvaščini, kateremu je'bila odtegnjena _ je pripovedoval govornik o moč, da saidftga sebe vniČi. To razmerah v Južni Srbiji in po-vx>d?1o napram boljšemu razu- gp more le dowci potom tega, žival prebivalce Južne Srbije, me vanju l'ecPnje: ca, ?— obetajo svet, v katerem nrepnečeni, da se zopet oboro-J' ' "Poznamo vaše trpljenje., premagani narodi bodo živefi aijo, Tokrat bodo zares razo-1 Draža poroča, da so Bolgari svoja življenja v službi svodih J roženi." j tažko obdavčili vse vaše pre- moženje. ' Odvzamejo vam žito "AME^lS^aU SLOVBHS^ JJBA" - ■■ 1 L1 tuJfjju |4> iIpTi Sir 1 MJUfrUc IWCwvc slovenske pesmi: 1. Podokalca, —. mofiki zbor s terl. ton samospevom 1 Potdra* — moiki rbor t Lahko noi — moški »bor 4. Otoški tvott — meSa.nl zbor 5. "Pomlndrurtca. — msfianl zbor, * bariton samoepevoth %. CJra 1. — la solo sp*v«. moW ln rnepanl zbor 7. Um TI. — «a rrrefranl »bor 8. Al ran t »ki odmevi — za mofiki ln ženski zbor, z bariton aa-moaperotn S. Krxntata te psalma 12« — tno*ki Zbor 10. 8očl — za »araocpeve, meS&nl zbor In apremljev^njem glnorlnk 1L Psalm 2» — ta Muncspe^e, m«» Bani zbor Id »premlevanje giasnrlra ali or^ftt CENA SAMO 50 centov KOMAD To m koncertne pwmi za mofik« je o|lt» Ml In v ouiMKuUažbi Lzsiml MATEJ U HOLM AR. orjanist ln pem«djs pri sv. Vidu, CTeve-land. Ohtfl. 1SK3. Naročite to zbirko pri: ILMJIGAHNI SLOVENIC Pl^BL. COMPANY 216 W. 18U» SC New «orit vsa1 Sdivpaj. V potegu zadnjih 2 j gospodarjev Združeni narodi J PrilllPrke pantfMa more . . . T . mnotro kmetekejra in^PV ^^ ^ ^-{ZT ^ ^ T ■ kdo dobiti, ako piše na Office m m VaS* V0*?*' mnogro primorani, da F tremi divizija-jkadrom bud;e stou.io pokonci|rf -j^f^a^ ^nshin-- " --------------- določen, ljudstvo «a je le po- nike) kamor so vpisali vse da-trdilo. i.iatve in tlat) Za da^a^ve jo | bila predpisana desetina vseh pridelkov, za tlako pa je bilo določenih nekaj dni v letu. V urbarju je stalo na primer zapisano: "Vwk kmiet, ki ima pln|t in Ne samo, da piostali nemški pkmiči proti volji 15u(^tva njih vladarri, marveč bili sjd( t ud i gospodarji njihove zemlje, imetja in živ]jenja. Polja in njive n iso bile ve5 kmetova To, mora orati na lP«t. ne n^ova poslopja, in njivah ^ dni v leht„ v nje^a samega ne smel gospod ^^^ upbarjll ?itam0: orodan ali zamenjan z drugim kakor stttnja. skaftiatih' -"Vsak podložnik je dolžan gričih sn morali ti slovemki gražčakn en dan. žeti tn kositi suižnii zidati svojim go=T>odar- travo'* v Slovaških goricah. V-rrr mradt>v»». da so v njih zlow- j "Vsak posestnik mora okopa-no živeli. Opravliaii so mora- Vati vinograde 4 dni v letu.'* U v«n dela nn crrndu in mu slu- V kozjanskem urbarju je bilo viti blflTvo in dekTp. ZemTTo določeno: t4"Wfak tl&ftnr te dtrt-na rnzd^l'1 crnšnak, kakor (žan. da pripelje o* božiču na nrn i« Hilo vftlSn. ?Ca>1f»r?e nji- gvad dva tovora drv. jih raz-vp »n trnrniko >e obdržal zace.i^ka in zne«e v grajsko drvar-•nodloXnikoin ip DUBtil zemilie' nieo.M v. najem. Za odškodnino «n da-J "Desetino so daiair podložni- mi ojačijo ^voje zasedbeiic če te, katerih glavno oporižče je v Tirnnt. AllWwjafti gtterilbi pa kljub temru žesto podirajo mostove in zažigajo zaloge italijan ske vojske. V mesecu avgustu se je gue-nilsko oetovanje razvilo prav C. kdo dobiti, ako piše na in korakajo svobodno, svobod-1 ^^ ^ no ne od vs^h človeških te^qv.? ampak svobodno od strahu, r>red de>ipotično silo. svobodno.; da se razviiero kod Dosamez-j nil«, svobodno, da vodijo in npravliajo «voje posle.** KULTUEEfcHO DXL.O -SLaVSIVGEV. (,nC.). — Lep dokaz neupogljive slovenske trme in žilavo-111' s red in" ^ d ežeie "Xa'ih Ti I 'Ml in dežniki, - pra-|st i ;e knjiga, ki je izšla letos rane^ in ETblna'a ° Največje ^ ^ J ne samo, da branimo časa vred- njim naslovom. V času, ko tuj- no preteklost in stara gesla in čev pritisk prepoveduje vsak naziranja, marveč da zgradimo kulturni ali književni razmah, še bol j častivredno in nagrade je založila Ljudska knjigama bitke, v katerih so imeli Italijani velike izgube, so divjale v .neposredni bližini komaj 18 kilometrov od1 'Plrane. • La£ko ormadho poveljstvo, je moralfe odposlarti v to ozemlje topniška ojačenja. Se-le tedaj so se gneriloi ranakniTi v gozdove. . _ 'dela in dostoiiio življenje. Ttali;,am so izgubili v teh bo- - - jih. 20« vojakov in častnikov.! Pteglednjoe pome-n vsake od mrtvjih in ranjenih. Gnetiki oetvorice svobod. OWT. pam-so se zdaj utrdili v crozdbvili flet pravi: in nadaljujejo svoje napad** Svoboda govora: — 4 *,Da ži-^ia zavojevalce. Guerilski od- vi svn^>odno, človek mora, govo-xldek. ki je ostal v sovražni-'-iti odkrito, ako. mu usta za- tekajo iz TO. stoletja. I>r. I. va. Ponosni smo na vas, ker vemo, da niste hoteli vstopiti v bolgarsko vojeko. Pbnosni smo na vas, ker ste se od leta 1914 do leta 1918 bojevali v vrs tah vardaTBke div^ije za ob-ramlbo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pbnosni smo na vas, ker ste se borili s svojimi ti iz severne Srbije proti emcem in njihovim 60 tonskim tankom. Globoka je na- POVTSANJE CEIT HA HE VAŠKIH ŽELEZNICAH Že od meseea matica sem, so hrvaške d ržavne železnice zvišale cene za potniški promet približno za 50 odstotkov, tako da znaša zdaj ©ena 1 km vožnje v tretjemf razredu 1 kuno. polno bodočnost.. Borilci. vra^ Čajoci se iz. svojne, ne ne bodo zadovoljevali z golo caranci-bftSn' meglene agnmosti — oni ^ j bodo prilčaleovali^ da najdejo v Ljubljani to študijo o frizin-škjh jspomenikih, ki na 64 straneh obravnava jezikovne in droge sledove CKritovega delo-fvanja med Slovenci, ki jih je spisa telj našel v frižinskih spomenikih. O našib slavnih frižinskih spomenikih so v zadnjih letih odkrili mnogo pomembnih stvari. Prej smo mrislili, da p°~ 5edaj lahko dobffe lastnoročno podpisano knjigo TWO- pfsatelja louis-a adamlc-a za navarro CENO Pri naroČbtseposhiŽite naslednjega kupona. Pošiljata Money Order za. lasttmroena p^dpjaimn knjjgo: 4"THE TWO-WAY PASSAGE" ime -----—-■' ■ St., ulica ali Box St.--—-—.— Me*to in držaja --^ ■kovem zalecRu. je pretrgal na pres. on postane aJi suženjska več krajih telefonsko. In brzo- ali duševno bolan. Svobodna riavmo mam mM Tirano in vlada .je zato na.ibolj realistični T>račem in eefo prodrl ponoči način vlade, ka.iti ne samo pre-v Tirano in,tam'ufiiTvof. laškimi.postavlja, da človek ima nekaj voiakov in costnifov. v mislih, amtpak mu daje pra- V bHainf so gwe-, vw?ok da. to pove„ m« dovoljuje ril« po^malr v zrak vefak most govomti — ne s strahom pred in prekinyi važno laško cestno onimi, ki dtu^jrače mislijo, mar ztt&zo " ' več brro strahu da bo «a to "Laški oddelek, ki je straži! karavan." Wst. ie- bil v kratkem epopa-]1 S?vaft)oda verert — "Mi od na-"d\i skoro pop«^no«ma:. nni^n-r^- rodov, združenih v vojni, med v.elitee zma go- du sKOro potpoiTio«mff. mniTn nr 1 . * Jgueifiln*ga ftisttiifci bi jih ranili 20;' veroizpovedi, ^vidimo Grafenaner pa je dokazal, da so \®orci za H. friainski spomenik ter za nekatere dele I. in TtFI. fminskega spomenika nastali že v prvi polovici 9. stoletja. je ta trditev pravit na. 'so pokazale tudi preiskave prof. Grivca. Grafenatter je dokazoval, da je pravzorje opo- Pet japonskih ladij, potopljenih Mornariški department je naznanil, da so ameriSce podmornice potopile eno japonsko lahko križarko in štiri druge ladje, med katerimi sta bila dva majhna tovorna parnika, en ša vera, da .bsdete kmalu osvo- tanker in še en paroik. Poško- hojeni v naši državi Jugoslaviji. V oni no-vL Jugoslaviji, ki bo zgrajena na krvi in kostefc milijonov Srbov„ boste svobodni obenem z brati Hrvati in SlovencL VI iz Južne Srbije boste ostali, tndi nadalje naši verni bratje kot bojevniki srb-atva in hrbtenica jugoslovan-sfva. Mi, vaši živi sinovi v ino-štranstvu, vas poživljamo,, daj, ise aberete okrog aktivnih in rezervnih, lastnikov, ki so pri Draži Mihajlovicn, prvemu vojaku in najboljšem«, prijatelju kralja Petra IL Baasbojnik Al-tiparmakovie je Zbral nekaks no delegacijo za ilacedonijo. On sodeluje z zloglasnim Van-oera. Mibeljom, ki je- zakrivil uniženje Števulnih srl^kih vasL Niti za trenotek ne smete dvo- dovana pa sta bila dva tankerja in en tovorni opornik. i Naročite lahkoto kniigo pri: KKJlGAirifF "Gias Naroda" WEST mir STHfiET- Japonskt aeropla-ni so. napadli za-i vesniski ieoovoj n Pacifiku \m nek i ttotBsperttni panrik je v plamenih. mina k pokori (H. friž. spo-j.miti o- zmagi -zaveKnikov. Zibe-Ttierrik) nastal po latin^fto-nem-Krite set v jagoslovansid vojsko .-skdh predlogih. Prelat dr^ Gi»-j l5raže- Mihadtovi-aa, ki vas bo je-ma tefc Ugotovitvah gra- Lpovedel s častjo in slavo k osvo idit dal^e. Prišel je na arorniplboieniu in vstajenja našega na-mi«el, da je začet preiskovati"} nodb;'T 2STST POMORSKE VOJNS NA PACSFIK9 ,8IX>VHN8KI FANT J K VSB BO» PRODALA VSI ne morem« iti na bojišča se vojskovati proti so^rašaiksi osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB mJSDB in ZKAH-KE redno. Note PIANO« harmoniko ali klavir ttOEEZ&a OP SPBINO""" TIME OF BL0SS031 (Ctelal C»a> fO JEŽSSBtT cono OHIO VA£XJ£X tiTrLVIA, BOUCA 1AV NA vam OBBU MARIBOB WALTg SPAVAJ MUKA MOJA ORPHAN WSETSf _ DGKLB NA VHfTU OJ, KABlfiKA MAJ BAHČICA .mladi kapbtanb O REM O. NA stajeris hapft. polka ce na tdimc "GLIB NARODA" M» T*t FRIDAY, SEPTEMBER 4, 1942 1 TRANOTLON 1M TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: EXGELBEST GANGL 83=« fn ravno tukaj! Tatu z one hiiice ee vitli ravno na pogo-i i>cV. Tako naj stoji vrtino pred njim ta priča minljivosti, iM;ii)i k nekdanjega lepega domovanja . riovek fe tindi in «itla in trpi, naposled pridi udarec, in \ <-e zagrmi na kup. O, visoke misli, lepi naprti, kje ste? In tu Kt- >pc*zna človek, i-a ko je majhen in ubo^. Njegova duša /:>anja. Bliža se mu bodočnost sijajna in uspehov polna. Vse želje se mu uresničijo, vsaka misel, ^ ne čisto p«.:, jena, mu prelij« v ranico, Bvet je poln ljub ezni in pri-;-.ait -»iifvosti — nikjer ni /.avisti, nikjer sovražne A ko- j -e človek zave, vidi povsod prevaro. pov?od neuspehe. Sovn.žna sila, tajno skrita, neslutena, prihrumi in poniža človeka in ga napravi majhnoga in ubogega. Zgodi se kakor ,.«■ . aodilo tu zgoraj z njegovo domačijo PodtaVr.;) je no-]- • gorečo žveplenico Kaj hoče uiboga, brleča iskra temu n,lik,mu, ponosnemu poslopju? A iskra tli in tli, se oprijem-j^ -ftkwr jn ^oo Srbov za l"n »i - onega stebrovja, ki sklepa steno« steno m tem^i i z v boi ijo^ ranjenih Nemcev — je nem-dobiva moč, raste, in plamen švigne kvišku, tako hitro in ne ,^. ^^ ^^ Iiad^.^vat| nadonia oblizne goreči jezik svojo žrtev, da v trenutku zagon 0f1 fWi> v-a kot ena velikanska plamenica. In kar je bilo prej ve-jik' in ponosno, je poslej priča minljivosti, ostanek nekdanje 1 T« ie, tem žalostnejši ostanek, čim lepša je bila l^ola. Naj ostane ta priča! Naj priča ta ostanek! POKOL V KRAGUJEVCU IXAVTD! MARTIN. Bivši uiednik znanega ameriškega mesečnika "Magazine Digest", David Martin, ki ve- Ako izrazite S rbu svoje začudenje, vam bo govoril o ne.ii srhski materi, kd je izgubila Ija za strokovnjaka jugoslov.1 enega svojih s:uov in naročila vprašanja in ki se zdaj nahajalobem preostalim, akoravno so na Angloškem, je napisal ve--bili še otroške starosti: "Va-lik članek o pokolu v Kragu-ljin brat je pogin.il za Srbijo, jevcu, ki so ga Nemci izvršili Pojdita v gozdove, in pridru-lam v jeseni. Ker je bilo že žita se eetmikom V boj in ma-innogo vesti tiskanih o tem ščujta Srbijo in svojega bra-klanju, prinašamo le nekatera ta!'* važnejše odstavke iz tega Član- Srbsko geslo jet ho!je grob, ka: .nego rob! Zavezniki bi se mogli od njih in ko- JIC.). ". . . In tedaj je 7>ačelo streljanje Moritev je trajala ves! naučiti mnogo lepega dan. Ko so obvestili nemške-Jristnega. ga majorja Zimmemianna, katerega imena cpbski narod ne bo n'kdar p ozabil, da je določeno število umorov dopolnjeno — določeno število je bilo 1.000 Srbov za 10 ubitih nein- klanje. Od t epa tr^notkft naprej Vploh niao velo šteli, tako da se(je^ razvila moritev, kateri v pogledu hladne in metodične krutosti ni primere v sve Prišli so zidarji in so začeli predavati hišic j J>odej' . ^^ je bit strop nizek, da ga jt- človek srednje rasti lahko dosegel] * * Ic-d o nt pravega 'Nekateri trde da ie bilo ubi- * iztegnjeno roko. Zdaj so strop nekoliko dvignili. Raz-I ne pozna ; i i so okna in vrata. Na desni ,o napravili dve lepi, svetli trdi poročilo, srnici, na levi strani veže kuhinjo in dvoje manjših sob. Deen: | i an si je iabral Za%Tinščak zase za slučaj, da bi nra hotelo t __ ■h trebalo preseliti semkai Na levi strani bi bivala slu/.- a drnf na ? 900' kmja, ki bi mu stregla in kuhala, prav kakor je bilo z materjo, |(>P-: 1 radni jugoslov, vm iz ko j«- ostala -uma na domu in se ni hotela preseliti z njim ^nri0(naJf™J0 "tevilov Pokla-v grad Tudi p-ostor okoli hiše je dal urediti. Pusto grivo je ukazal izravnati in prekopati. Napravil je vrt po vzorcu grajskega vrta. Ravno tako »so bile izvedene steze, 'avUotako jo posadil v en kot skupino smrek, ravnotako je posadil po i redah cvetlične grme. Vse je bilo kakor ob gradu, samo vse manjše, llčnejše je bil D. Ob prisojni steni > začudil trte, ki ga naj spominjajo ljube, prijazne zidanice. Ako bo star in bolan, ne bo več mogel hoditi tja, zato naj ima na tem tee-i:» m, prostoru vse: grad in zidanico in tamkaj v bližini pričo n mljivosti, ostanek nekdanje domačije. . Tako je bilo vedno dovolj dela Oskrbniku ni več toliko zaupal, odkar je vede"1, kako je ravnal oni, ki ga je ubil Marko. Z ito je hodil med delavce sam. Jahal je na konju in bil zdaj Tu, zdaj tam. Med najpridnejšimi delavci pa je bil Marko. Za prenovljeno hišo ;'e napiavljal s pomočjo mestnega mizarja jotribno opravo, potem nm je namenil stalno služibo na žagi. Delo jt* razvedrilo Zavinščaka. Gibanje v svobodni priredi ga je okrepilo. A vkljuib temu se je poznalo, da ga je potrlo življenje. Postaral se je, in lasje eo mu posiveli Hrbet f • mu je nekoliko upognil. V lica so se mm začrtale globoke brazde. Ob njem je buča! vihar življenja in je ostavil svoje fledi. (Ljudje so ga v id'-l i. PolaišČalo «e jih je nekaj, kakor lo " "Prej pa sama niuzika in imizika. človek pleše in pleše, pa zapleše, iz sobe na vežo, iz veže na prag in komaj se zave, pa je nod kapom in brez strehe." "Se enkrait naj bi kaj udarilo Zaviniščaku. pa bi bil čisto krotak. Se dolgove bi nam pozabil!" se je oglasil mož, ki mu je bilo treba plačati obresti. "Ne želi drugemu nezgode, da tebe Jie potiplje nezgoda," je učil soseda, "jMi še psav za prav ne vemo, kako je človeku, če ga prijemlje življenje s tako trdimi rokami, kakor je prijemalo Zavinš?aka. Nikoli nismo izkusili bogve kaj dobrega, zato ne more tudi zlo biti kdove kakšno. E — pa vendar! Žena rrti je že stara, da ge komaj giblje, pa hi ji vendarle ne dal umreti, ko bi bilo meni odločevati. In to je najhuje: -zlo pride samo, ko se ga človek nič ne nadeja; zaloti ga zahrbtno, ko ni pripravljen na udarec. Čudno da se ne zsrnidi na zobe " "Zatorej ni napačna tista prislovica, ki pravi, da sta tat in volk vsako dofbo zrela. Če postavimo tu na mesto taui-: tran za dediča očetovega imetja. Ko so bili na Mad ž? rs k em židje izločeni iz javnega in poslovnega življenja, j