50K0L5KI 6LR5HIK ZURHiCRH ORBRH 7U605L0UEH5K06 50K0L5K0B 5HUEZR UREDNIK miRD5LRU R ГП B R O Ž ! Č U L1UBL7RN1, ER^RUČEUR CE5TR BR. 4/11 1ZDRURČ 1UB05L0UEH5KI 50K0L5KI 5RUEZ U CJUBLIRNI TELEFON BR. 543 Sokolski Glasnik izhaja dvakrat mesečno, in sicer 15. in zadnjega dne z mesečno prilogo Jugoslovenski Sokol ter stane (s prilogo vred) letno Din 32—, polletno Din 16-—, četrtletno Din 9-—. Sokolski Glasnik izlazi dvaputa mesečno, i to dne 15. i posled-njeg svakog meseca s mesečnim dodatkom Jugoslovenski Sokol i stoji (ukupno sa dodatkom) godišnje Din 32-—, polu-godišnje Din 16-—, četvrtgodišnje Din 9'—. Соколски Гласник излази двапута месечно, и то 15. и по-следњег сваког месеца с месечним додатком Ју гословенски Сокол и стоји (укупно са додатком) годишње Дин 32*—, полугодишње Дин 16*—, четвртгодишње Дин 9'—. Sadržaj: Uvodnik.......................................................................... 1 Sveti Sava ...................................................................... 2 Upute za statistiku za god. 1923............................................... 3 Iz starešinstva JSS.............................................................. 5 Iz tehničnega odbora JSS......................................................... 8 Sokolski sabor................................................................ 8 lz žup...........................................................................10 Beležke........................................................................ 12 Raznoterosti.................................................................... 12 Данашњем броју Соколског Гласника приложили смо признанице, по-моћу којих дозначите одмах претплату. Гласник се мора платити у напред. Ко до излаза будућег броја, т. ј. до 30. јануара о. г. не дозначи или пошаље претплату барем за четврт године, тому се следећи бројеви више неће доставити. Današnjem broju Sokolskog Glasnika priložili smo priznanice, pomočil kojih doznačite odmah pretplatii. Glasnik se mora platiti u napred. Ko do izlaza budučeg broja, t. j. do BO. januara o. g. ne doznači ili pošalje pretplatu barem za četvrt godine, tomu se sledeči brojevi više neće dostaviti. Današnji številki Sokolskega Glasnika smo priložili položnice, s katerimi nakažite takoj naročnino. Glasnik mora biti naprej plačan. Kdor do izida prihodnje številke, to je do BO. januarja t. 1., ne nakaže ali pošlje naročnine vsaj za četrt leta, mu prihodnjih številk ne bomo več dostavili. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16 SOKOLSKI GLASNIK VI LETNIK Z MESEČNO PRILOGO JUGOSLOVENSKI SOKOL UREDIL MIROSLAV AMBROŽIČ 1924 IZDAL IN ZALOŽIL JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI Ji'Z, t'fZ Vsebina: Uvodniki. Stran Ob vstopu v novo leto. M. A—č. ................................................. 1 O preporodu naroda. M. A—č........................,..............................13 Vojaki, naši bratje. M. A—č......................................................21 Samopomoč. M. A—č............................................................... 33 Glavna skupščina JSS. M. A—č.....................................................41 Propaganda v listih. M. A—č......................................................57 Pokrajinska zleta. M. A—č........................................................65 Pešizleti. M. A—č................................................................89 Domača pesem. M. A—č. .........................................................105 Naraščaj bo šel na Češkoslovaško. M. A—č........................................117 Žrtve za jugoslovensko nacionalno idejo. M. A—č.................................133 O sarajevskem zletu, M. A—č.....................................................145 Sabor. M. A—č...................................................................209 O sokolskem prazniku. E. G a n g 1............................................285 Članki. Sveti Sava....................................................................... 2 Upute za statistiku. V. Švajgar.................................................. 3 Brača M. Jovanovič i Veljko čubrilovič. D. M. B oguno v ič . . . . 14 Redovito članstvo. Dr. J. Štempihar..............................................22 Pismo načelnika dr. V. Murnika odboru JSS........................................23 Tretja obletnica smrti našega prvega staroste. E. G a n g 1......................34 Podsavezi. Dr. J. Štempihar .....................................................42 Petar Zrinjski i Krsto Frankopan. A. B r o z o v i č.......................66 Redovito i potpomo članstvo. F. D e s a t y......................................68 Učiteljstvo i Sokolstvo. Ante Tadič..............................................90 O problemu redovnog članstva. Janko Jazbec ....................................90 Redovno i potporno članstvo. F. Lhotsky.........................................106 Društvo za gojitev treznosti....................................................107 Proces protiv Sokolstva u Bosni i Hercegovini. D. M. B oguno vic . 118 O problemu redovnog članstva. Ivanko Bendid...................................122 1. VI. 1924. E. G angl..........................................................134 Naše članstvo. Ante Tadič.......................................................135 U Zagreb. E. G a n g 1........................................................ 146 Vtiski z zagrebškega zleta. I. B a j že 1 j.....................................254 Poročila. Odborova seja ČOS................................................................15 Poročilo tajnika odborovi seji...................................................25 Važnejši sklepi odborove seje....................................................27 V. glavna skupščina JSS................................................. 58, 70, 92 Seja ČOS.-JSS...................................................................120 Odborova seja JSS...............................................................136 Pokrajinski slet u Sarajevu. Mir. V o j i n o v i č.............................147 Pokrajinski zlet v C. Budjejevicah. Bajželj.............................151 Odborova seja ČOS. V. Šv. .....................................................156 Sokolstvo na pariški olimpijadi.................................................210 Sokolski dnevi v Zagrebu. M. A—č.......................................... 247, 270 Seja zbora župnih načelnikov....................................................286 Sklepi odborove seje JSS........................................................295 Stran Sokolstvo in Reka.................................................................22 0 neodrešenih bratih............................................................66 Resolucija ČOS.-JSS...............................................................118 Po olimpijadi.....................................................................210 Po saboru.........................................................................245 Za pogorelce v Strumici.......................................................... 246 1. december..................................................................... 246 Društvenim glavnim skupščinam . .................................................293 Iz starešinstva JSS. Zapisniki sej 6, 16, 28, 35, 47, 60, 81, 99, 108. 122, 137, 158, 213, 257, 270, 279, 288, 296. Razglasi........................................ 5, 7, 16, 35, 36, 109, 122, 158, 212 Izključitve................................................................ 7 , 274, 299 Predlog za izpremembo pravil....................................................46 Novo starešinstvo.....................................................................60 Iz organizacijskega odseka........................ 84, 101, 110, 125, 139, 166, 274 Iz prosvetnega odbora.............................................. 124, 161, 274, 301 Navodila za članski kataster . .....................................................160 Navodila za 1. december..............................................................269 0 saveznih financah. B. K a j z e 1 j..............................................277 Prispevki za savezni dan.............................................................299 Dolgovi žup..........................................................................300 Iz tehničnega odbora JSS. Poročila in razglasi................................. 8, 29, 37, 61, 171, 259, 275 Olimpijada...................................................................... 47, 101 Medzletne tekme ......................................................................48 Pravilniki........................................................................172 O pitanju «01impijske vrste»......................................................275 Iz zdravniškega odseka...............................................................276 Sokolski sabor. Navodila in predlogi . . 8, 17 , 29, 45, 55, 110, 126, 137, 140, 189, 217 , 236 Sokolska matica. Razglasi.........................................................................18, 56 Iz žup. Banija Luka......................................................................... 49 Belovar...........................................................................243 Beograd........................................................................ 10, 61 Celje................................................ 18, 29, 38, 39, 62, 112, 281 Kragujevac.......................................................................11, 263 Kranj........................................................................... 49, 259 Ljubljana I.............................................................. 29, 86, 143 Maribor............................................................................86 Mostar...........................................................................63, 87 Novi Sad ................................................. 51, 87, 101, 130, 203, 302 Rijeka.............................................................. 52, 102, 130, 261 Sarajevo...................................................... 12, 39, 54, 129, 302 Sušak ................................................................................30 Šibenik............................................................................ 87 Tuzla Stran 55 Užice 103 Veliki Bečkerek 38, 200 Zagreb 39, 206 Beležke. Skautstvo. M. A—6 ■ 12 f A. Šantić. E. G 30 t A. Krejči. E. G 30 751etnica Prešernove emrti. E. G 31 Sarajevski sletski Vesnik. M. A—č 40 Sokolski Vidovdan. M. A—? 40 Vincenc Štepanek 63 Dr. V. Murnik — petdesetletnik 63 Bogumil Kajzelj — petdesetletnik 63 Olimpijada 63 Spomenica 64 Češkoslovaški naraščaj v Jugoslaviji 88 General Maister 103 Malgajeva slavnost 103 Dr. Fr. Strelec 113 Dr. K. Weigner 113 Pokrajinski slet u Sarajevu 113 Dečakov članek. M. A—6 114 Pozdrav iz Amerike. E. G a n g 1 114 VII. vsesokolski zlet v Pragi 115 Židovi u sokolstvu 115 t Polde Pivk. E. G a n g 1 131 Udeležba Čehoslovakov v Zagrebu .... 132 Izbirna tekma ČOS. za olimpijado 132 t Anton Bončar 144 Zakon o taksah 207 Beležke II. t Anton Lisjak 264 Odlikovanje 265 0 oprostitvi taks 265 f Jan Machal 283 t Petar Grgič 283 t Božo Vinkovič 283 Resolucija učitelja 283 Statistika za sokolski koledar 292 Sokolske stavbe in ČOS 292 Dva groba 302 František Erben 303 Taksiranje molbi 303 Raznoterosti 12, 18, 81, 56, 64, 88, 104. 115, 132, 144, 207, 244, 265, 284, 292, 304, Iz uredništva. Popravek 20 Poročilo 32, 268 Prilogi Sokolskemu Glasniku. .Tugosloveneki Sokol, št. I. do VIII. f. medzletne tekme JSS. Priloži SOKOLSKI GLASNIK U novoj godini je najzgodnije, da se misli na to, što imamo da izvršimo n budučem vremenu. Prelaz iz jedne godine u drugu ima več sam po sebi -i" »iii '• »u*««™ -"”m,'s.ljanju. Tako možemo i mi Sokoli Ako pogledamo u svoju društvenu budučnost uopče ili u pojedine grane našeg organizatoričnog rada napose, vidimo svugde mnogo posla, koji iz-iskuje načrte i čvrstu volju, da ćemo ih izvršiti. Organizaciji uopće potreban je mnogokoji popravak, usavršenje; mi sami, koji je tvorimo, vidimo na sebi, svaki za sebe mnogo, što nas opominje, da popravimo ili da izvršimo. Za rad imamo ove godine konkretno pred sobom sokolski sabor. Moramo ga pripremiti i izvršiti tako, kako to traže od nas sokolske dužnosti, tako da černo u budučnosti imati olakšan posao i oštro začrtane smernice rada. Sabor, kao što je danas zamišljen i kao što nam je danas takoder potrebit, znači granični stup za novo doba u sokolskom životu i svojom važ-iiošću ni malo ne zaostaje za svesokolskim sletovima. Dalja dva važna dogadaja iduče godine jesu oba pok i- a j i n s k a s 1 e t a, za koje se moramo pripremiti tako, da čemo od priprema, u kojima leži naše vaspitanje, imati one koristi, koje od njih očekujemo. Kod tih priprema pak dolazimo na rad ž u p a, društava i p o j e d i n a c a. Bio taj rad i osredotočen na slet, ostati mora ipak uvek individualno snovanje, koje ide za popravljanjem pojedinaca, jedinica, naše celokupne organizacije i našeg naroda. Razume se, da se mora obzirom na toliku važnost rad vršiti prema načrtu, ko.'i je postavljen upravo dosta visoko, to znači: cilj mora biti dok uči v, ali samo s a naporom. Obuhvatiti pak mora taj načrt sve što tvori jedro našeg delovanja: vaspitanje p r e d n j a š t v a, vaspitanje članstva, vaspitanje n ar a št a ja i d e e e. U tom smislu je dužnost svakog pojedinca, prednjačkih zborova, upravnih odbora i svili drugih organa, da snuju i izrade načrte za buduče delovanje, načrte, koji neka budu u okviru naših opčih težnja i poduprti dobrom namerom učiniti i žrtvovati za sokolsku stvar vreme i sredstva na najnesebičniji način. Načrti pak neka ne budu izradeni samo za prve nedelje ili mesece u godini. Na celu godinu moramo misliti. Ima naime mnogo stvari, za koje su potrebne dulje ili čak veoina (luge pri preme. Provedive pak jesu m ozd a samo u stanovito vreme u godini; tako n. pr. veči izleti ili letovanja s naraštajem. Ako čele se setiti na to tek onda, kada treba otiči na selo, sigurno je več odavna prekasno. 1 sredstva za provedbu načrta treba blago-vremeno pripremiti. ^ Naime nije dovoljno, da načrt napravimo, moramo ga i izvršiti. Za udejstvovanje sokolskih načrta pak treba mnogo rada, mnogo požrtvo-vanja i mnogo čvrste volje. Imajmo to uvek na umu te sa načrtom i čvrstoni voljoni pristupimo radu u novoj godini, da čemo na kraju godine imati za sobom ispunjenu dužnost i uspehe, a pred sobom bolju budučnost naše stvari i našeg naroda. U ovo poglavlje spada i «Sokolski Glasnik . 1 on je sredstvo našeg vas-pitanja, i njemu moramo posvečivati svoju pažnju. Svi moramo pomagati kod svega, svaki prema svojoj sposobnosti i prema prilici, koja mu je dana. A svagde neka nas prate nesebičnost i dobra volja, koje posvečuju naša dela, m. A—i. 1924 1 V Ljubljani, dne 15. januarja 1924. Sveti Sava (K spominskemu dnevu 27. januarja.) Sveti Sava se je rodil kot najmlajši sin Štefana Nemanje, srbskega velikega župana, in njegove žene Ane leta 1178. Ime mu je bilo Rastislav, a zvali so ga Rastko. Že v rani mladosti je dobil del očevine, da jo upravlja, toda srce ga ni vleklo za oblastjo. Že od detinstva je,kazal nagnjenje k mirnemu življenju in ljubezen do znanosti. Ko so prišli nekoč menihi s Svete gore na dvor k njegovemu očetu prosit miloščine, je bil Rastko od pripovedovanja enega izmed njih, Rusa, o svetogorskem življenju tako zavzet, da je pobegnil z menihi — najprej v ruski samostan, potem v bolgarski Vatoped. Vse prošnje roditeljev, da bi se vrnil, so bile zaman, postal je menih in dobil je ime Sava. Ker se sam ni hotel vrniti, odločil se je Nemanja, da gre k njemu. Odrekel se je leta 1196. prestolu, predal je oblast sinu Štefanu, a sam je postal menih in sprejel ime Simeon. Najprej je bil nekaj časa v svoji «zadužbini» Studenici, potem je poiskal sina Savo, ki je bil že na glasu kot velik puščavnik. na Sveti Gori. Skupaj sta dvignila iz razvalin samostan Hilandar in napravila iz njega središče srbske prosvete. Tu je Nemanja kmalu umrl, in malo je tako čuvstvenih in ginljivih spisov sploh, kakor je oni oddelek.v Savinem delu o življenju Nemanje, kjer opisuje smrt svojega očeta. Nato se je popolnoma udal askezi, dokler ga ni v Srbijo poklicala bridka nesreča njegove domovine: Tam je namreč po Nemanjini smrti izbruhnila državljanska vojna med Nemanjinima sinovoma Vukanom in Štefanom, m Sava se je moral vrnili v svojo domovino, da jo reši propasti. Prepeljal je s seboj truplo svojega očeta in ob njem je sovražna brata izmiril. Od tedaj je bilo vse njegovo življenje samo težka borba: Meniška zaobljuba ga kliče v tišino in podi iz Srbije in proč od njenih političnih in kulturnih sporov, a ljubezen do domovine ga privlači k njej, da bi jo kulturno preporodil in ji pomagal do politične konsolidacije. Sava je v tej težki borbi mnogo trpel, a redno je prevladovala ljubezen do domovine, in on je, v nasprotju z grškim nazorom o meniškem idealu, razvil v Srbiji živo in obširno delo za prosvetljenje svoje zemlje in za njeno politično konsolidacijo. Res se je večkrat odtrgal, bežal je nazaj v svetogorsko tišino, toda vedno se je zopet vrnil, ker je natančno čutil, da se bo grandijozno politično delo Nemanje le tedaj ohranilo, če se Srbija kulturno povzdigne. Postavil si je visoki ideal, da svojo deželo kulturno izenači s tedaj najprosvetljenejšo državo, bizantinsko, ter da tako okrepi temelje politične samostalnosti Srbije. Ker je bila v onih časih cerkev edini širitelj kulture, se je trudil Sava, da zgradi v Srbiji kolikor mogoče cerkva, posebno samostanov, iz katerih se je širilo vsakovrstno znanje med narod. S pomočjo cerkve je Sava po-plemenjeval Srbe, posebno se je boril proti silovitosti, sirovosti, samopaš-nosti in grabežljivosti močnega plemstva, ščitil je vse slabotne in branil vse preganjane. Bil je predstavnik svetlega idealizma, neustrašen borec za vsako dobro pravico. Ugled dinastije, čast svečeniškega poklica in čistost njegovega življenja so se zlili v neodoljivo silo, s katero je Sava prosvetljeval svoj narod in pomagal Srbiji, da tudi v političnem razvoju premaga vse krize mlade države. Čeravno je bila takrat doba sirova in prostaška, so vendar Srbijo šele tedaj začeli ceniti, posebno zaradi njenih kulturnih naprav, katere je zamislil in v velikem delu tudi izvedel sani Sava. Da bi ustvaril čvrsto institucijo, katera bi njegove ideale Uresničevala, je moral Sava srbsko cerkev osamosvojiti, ker je bil trdno prepričan, da samo nacionalno prosvetljeno duhovništvo more vztrajno kultivirati svoj narod. Tako je postala leta 1219. srbska cerkev samostojna in Sava njen prvi metropolit. V svoji nacionalni cerkvi so Srbi dobili organizacijo, ki je znala spojiti cerkveni nauk in nacionalne ideale v skladno celoto, in katera je bila tako edini predstavnik srbske kulture. Njena moč je bila 'ogromna, pa tudi čut odgovornosti napram državi in narodu je bil ravno tako velik, kakor moč, in cerkev ni nikdar izgubljala iz zavesti svojih dolžnosti napram državi in narodu, dokler je bila znamenita, edina kulturna sila med Srbi. Ta duh ji je vdihnil Sava. Srbska država je tako dobila v začetku svojega naglega napredovanja pod Nemanjiči dva ideala, po katerih se je ves narod ravnal v svojem stremljenju naprej. Nemanja je bil za Srbe ideal hrabrega vojščaka in modrega državnika, čigar politične cilje so sprejeli vsi Srbi kot oporoko, ki se mora izpolniti. Oni so vedno, a posebno na vojnih pohodih in obrambah. gledali pred seboj vzvišeni lik Nemanje in držali pred seboj njegove politične ideale — popolno državno samostojnost v prirodnih in nacionalnih mejah, a v taki državi red in varnost. Njegov sin Sava pa je postal Srbom ideal požrtvovalnega, razumnega prosvetnega delavca, on je prosvetitelj Srbije in branitelj vseh slabotnih in tlačenih. Kakor so Srbi verovali, da bodo svoje politične ideale najbolje uresničili, ako nadaljujejo Nemanjino delo, tako so bili prepričani, da se more srbska prosveta razvijati samo v duhu svetosavskih idej. Sava jim je položil tako trden temelj, da se je mogel proti koncu svojega življenja odreči metropolitskemu prestolu in dvakrat romati v Sveto deželo. Na povratku z drugega potovanja je umrl v Trnovu leta 1236., a nečak Vladislav je prenesel njegovo truplo v svojo zadužbino» Mileševo. Duh svetega Save je Srbe lako hrabril iu jim je vlival take nade, da so hoteli Turki v svojem divjaškem gnjevu v borbi proti nevidnim idejam sveto-savskim uničiti vsaj vidne ostanke njegovega telesa. Tako so izvršili neverjeten čin barbarstva, da so iznesli truplo svetega Save, ki je Srbe duhovno krepil, na Vračam pri Beogradu in ga leta 1595. sežgali. To so mogli, duha svetega Save pa niso mogli streti, ta še sedaj živi med nami. Upute za statistiku za god. 1923. 1’ri sastavljanju statistike za g. 1922. naišao je statistički odbor kod raznih društava na puno pogrešaka, odnosno neispunjenili tačaka u c Izvest a ju o radu». Zato upozorava savezni statistički odbor braču župske statističare i društvene funkcijonare, da če u svakom slučaju veče pogreške vratiti sta-listički arak natrag župi radi naknadnog popunjenja, jer krajnje je vreme, da i društva i župe počnu shvačati, da je samo ona statistika prava, koja je tačna, pouzdana i u pravo vreme sastavljena. 1.) Statistički «Izveštaj o radu u g. 1923.» sastavlja društvo i to prve tri Strane članovi upravnog odbora a četvrtu načelnik i načelnica prema odnosnim beleškama prednjačkog zbora. 2.) clzveštaj o radu u g. 1923.» mora biti do kraja januara 1 924. g. bezuvjetno popunjen i u dva primerka odaslan župi. Raznim izgovorima na društvenu glavnu skupštinu i na druge zapreke nema mesta! Statistika se piše za u nazad a ne za u napred — stoga je svakako moguče sastaviti izveštaj za g. 1923. — sasvim druga je stvar, da li je za društvo povoljan ili nepovoljan. 3.) Zupski statističari pregledavaju o d m a h tabake od društava prim-ljene i pošalju posle pregleda najkasnije do 15. februara 1924. g. na Savez u Ljubljanu. — I ako nisu još sva društva vratila arke (rušeči kod toga disciplinu), vratite arke svakako, jer ima savezni statistički odbor na raspolaganju samo februar i polo-vicu mar ta za sastavlja n je celokupne statistike. Savezna če se glavna skupština održati več koncem marta 1924. g. — do tada ima savezni statistički odbor da izradi statistiku a i da prijavi sva zadocnela društva, uz primeran predlog glavnoj skupštini. Društvo ima da ispuni Izvesta j o radu u g. 1924.>/ ovako: a) Tajnik i matičar sastave odgovore na tačke 1, 2, 3, 7, 8, 9, i 10. Ako ima društvo prosvetno odelenje, ispunja pitanja pod tač. 8, 9 i 10 za to određeni član prosvetnog odelenja. b) Blagajnikova je dužnost da ispuni tačke 11, 12 i 13. c) Načelnik i društveni domačin odgovaraju na pitanja 4 i 5, načelnik j os sam na pitanja 6 i 14. č) Prednjački zbor nosi odgovornost za ispunjenje cele č e t v r t e strane. Pitanje b r. 1.: Upisuje se odbor, koji je vodio društvo u g. 1923., ostali odgovori dolaze sami sobom. Pitanje b r. 2.: Kroj članstva. U smislu zaključka glavne skup-štine u Zagrebu imaju sokolska društva samo članove osnivače i r e d o v i t e članove. Svi pomažuči članovi spadaju dakle sada u redove red o vi tog članstva, a dobrotvori medu osnivače. Broj članstva navedite p r e m a stanju 31. d e c e m b r a 1 92 3. g. Broj članstva nemojte preteravati niti prema gore, niti ga ne smanjujte, več podajte tačnu sliku brojnog stanja u društvu. Pitanje b r. 3.: Zvanje članstva. Rubrike su tačno iste kao za g. 1922., ipak vrede sledeče podrobne upute: n. pr. oficiri, žandari i momčad spadaju svi u zajedničku rubriku: v o j n i c i. Kod daka su mišljeni učenici srednjih i visokih škola i pitomci sličnih naučnih zavoda. Medu akademski obrazo-vane ubrajamo takozvana akademska zvanja: lečnike (lekare), profesore, advokate, notare, inženjere, u kratko članove s fakultetskim obrazovanjem. Zeleznički činovnici i zvaničnici spadaju u rubriku: činovnici, a ostali že-lezničari medu radnike. — Za članice vredi istotako ova razdeoba; zasebnici su samo oni članovi, koji ne izvršavaiu nikakvo zvanje. Pitanje b r. 4.: Vežbaonica. Nejasnosti nastaju lu kod pitanja: Kakav je prostor za vežbanje. Upišite tu najpre, je li izgraden naročito u telo-vežbene svrhe ili ne. Dalje se tu objašnjuje, da li je to dvorana, soba, go-stionička soba, dvorana «Čitaonice>, «Narodnog doma», «Matice» i t. d. — tek nakon ovog prvog dela odgovora dolazi objašnjenje, da li je prostor u kom se vežba vrlo dobar, dobar, dovoljan ili nedovol.'an za vežbanje. Isto vredi o letujem vežbalištu. Kod toga neka izvestitelj tačno označi, da li je letnje vežbalište udešeno za telovežbu, ili je to obično dvorište, vrt, livada i t. d. To je sve važno radi izveštaja raznim ministarstvima i nadleštvinia, a konačno i za organizaeiju samu. Svako društvo mora imati svog lečnika. Pitanje b r. 5.: Sprave. Čunjevi se broje po parovima, ne po broju komada. Pitanje b r. 6, 7, 8, 9, 1 0 i 11 jasna su sama po sebi. Pitanje b r. 12. neka brat blagajnik tačno ispuni; naročito neka tačno navede, koliko iznosi društveni imetak, i to: eventualni vlastiti dom, sav inventar (sprave, kulise, knjižnica, pokučstvo), sav materijal i konačno sav gotov novac. Savezu su potrebni izveštaji o gospodarskom stanju društava, da može prosudivati gospodarski položaj Sokolstva. U imetak treba ubrojiti i fond za sokolski dom, ako društvo ima takav fond. Pitanje b r. 13.: Tu treba još posebice navesti fond za vlastiti dom, i to gotovi novac i materijal po dnevnim cenama. Pitanje b r. 14.: Izveštaj o javnim vežbama je mišljen samo za društvo kao takvo, dakle samo za one javne vežbe, koje je priredilo d r u š t v o. Sudelovanje kod priredaba drugih društava smatra se kao izlet. Medu zabave hrojimo dramatične predstave, razne zabavne večeri, koncerte i t. d. U pri med bi označite na p o se broj dramatičnih predstava. Oetvrtu stranu ima da ispuni prednjački zbor! Kod toga se mora ju uvažavati ove odredbe: 1.) Vežbač se ima samo onda smatrati u mesecu kao upisan vežbač, ako je bio u dotičnom mesecu faktično najmanje jedanput kod vežbanja. Paradni vežbači, vodeni na papiru, otpadaju! Isključeno je, da bi koje društvo imalo uvek u svim mesečima jednak broj vežbača ili vežbačica. 2.) Godišnji poprečni broj vežbajućih dobijemo, ako zbrojimo poprečne brojeve onih meseci, u ko jima se je faktično vežbalo i dobivenu svotu podelimo s brojem tih meseci. N. pr. vežjmlo se od februara do oktobra i decembra, ukupno 10 meseci. Poprečno upisanih bilo je u februaru 12, u martu 14, u aprilu 13, u maju 18, u junu 16, u julu 21, u avgustu 15, u septembru 19, u oktobru 14 i u decembru 17. U januaru i u novembru nije bilo vežbanja, zato u ta dva meseca nemarno nijednog vežbača. Poprečni godišnji broj iznosi: 159 :10 — 15-9 vežbača. 3.) Kao vežbovne dane smatramo one kalendarske dane u godini (me- secu), u ko jima se je sastalo koje odelenje za vežbanje, ne gledajući na to, da li je onog dana trajalo vežbanje u pojedinom odelenju 1, 2 ili 3 sata. 4.) U kupna poseta u svim telovežbenim časovima mora biti verna slika -ispravnog vršenja sokolskih dužnosti. (Opazili smo do sada veliku pogrešku u iskali vanju posete telovežbe. Društva su naime jednostavno multiplicirala broj iskazanih vežbača telovežbenim danima u kojem mesecu i rezultat upisala kao «celokupnu posetu». To je pogrešno. Nijedno društvo nema tako tačnih vežbača, da bi bili prisutni kod svih vežbovnih časova. Naprotiv, takovi su veoma retki. Zato je opisani način izveštavanja pogrešan.) — Ispravno izveštava se ovako: Za svaki mesec zbrojimo faktičnu posetu po-jedinih vežbovnih časova te tako dobiveni broj upišemo kao celokupnu me-sečnu posetu. N. pr.: mesec maj: upisan 21 vežbač, vežbovnih dana 8, koji su bili posećeni od 16, 17, 14, 12, 21, 19, 18 i 17 vežbača — ukupno 13 4; ovaj se broj upiše u rubriku «članovi» kao «ukupne posete u maju». Na sličan način dobijemo za sve mesece ukupnu posetu i zbrojimo ža tim sve ove brojeve, te tako dobijemo «godišnju posetu». Ako sada podelimo ukupnu godišnju posetu s brojem vežbovnih dana u godini, pokaže nam rezultat «poprečnu posetu u 1 vežbovnom danu». N. pr.: U g. 1923. iznosila je ukupna poseta 1724, broj vežbovnih dana 128. Poprečni broj posete iznosi 1724 : 128 = 13-4 vežbača na jedan vežbovni čas. Statistički odbor želi, da sva društva i župe tačno ispune «izveštaj» prema izdanim uputama, da bi imalo Sokolstvo u kratkom vremenu tačnu i pregledni! statistiku, izradenu bez urgenca i opomena. v. švajgar. Ra/glas starešinstva JSS. Pred petimi leti smo dosegli ob naši severni meji kolikor toliko etnografske meje, v kolikor nam ne razjeda srca bol po naši izgubljeni Koroški. Ta naša severna meja, osobito pa Dravska dolina in oni del Koroške, ki nam je pripadel, sta v narodnostnem oziru popolnoma naša, toda zaradi ljute germanske propagande pred vojno in zaradi velikega pritiska tam delujočih nemških društev Siidmarke, Turnvereina, Schulver-eina je ves ta del naše zemlje posejan z Nemci, ki so si pridobili s pomočjo podpor od strani različnih avstrijskih vlad in raznih nemških društev odločujoč vpliv v političnem in gospodarskem oziru. V teh krajih smo bojevali pred vojno najhujši boj, in le našemu neumornemu in ogromnemu delu se je zahvaliti, da je bil zajezen val germanizacije, ki je bil naperjen proti jugu. Toda vzlic vsemu našemu narodnemu delu v teh krajih in vzlic vsem žrtvam, ki jih je naš narod doprinesel v tem oziru, je bila nadvlada Nemcev v teh krajih tako velika, da se je bilo bati najhujšega narodnega suženjstva ravno zaradi vpliva, ki ga je imel gospodujoči nemški živelj nad našim narodom. IZ STAREŠINSTVA Sredstva, s katerimi so se borili Nemci proti našim najprimitivnejšim narodnim pravicam, so bila trda in brezobzirna, zaradi česar je zahteval ta boj številne naše žrtve. Naše ljudi so vlačili po zaporih, prepovedane so bile najenostavnejše narodne manifestacije in prireditve, naše časopisje je bilo dan za dnevom konfiscirano in izpostavljeno najhujšim šikanam nemških uradnikov. Šolstvo je bilo popolnoma nemško in iz naših otrok so vzgajali najbolj zagrizene nemške izzivače in janičarje; Vse to se je godilo pod okriljem avstrijskih vlad in n? čudno, da je marsikateri član našega naroda pod to -silo klonil in da so vcepili tudi večini tamošnjih prebivalcev strah pred gospodujočimi Nemci, ki jim je ostal še danes. — Po prevratu je ta boj začasno prenehal, ker so vsi oni, ki so se čutili krive, predvsem pa nemško uradništvo, zapustili našo državo ter se preselili v Avstrijo. Oni Nemci, ki so ostali v naši državi, so začasno utihnili ter so se vdali v usodo in so se navidezno delali navdušene pristaše naše države. Politične razmere v naši državi so pa privedle do tega, da smo primorani zopet posvetiti temu boju na naši severni meji največjo pozornost. Zaradi različnih političnih koncesij, ki so jih dobivali nemški nasprotniki v naši državi, se je pojavilo na severni meji živahno gibanje Nemcev, ki je ostro naperjeno proti našemu narodnemu življu. Oni, ki so nas nekdaj teptali in ki so uničevali naše naj-primitivnejše narodne pravice, se gibljejo danes svobodno v naši državi, prirejajo izzivalne veselice in zabave, naši ljudje pa, ki se temu protivijo, se vlačijo po zaporih in preganjajo s policijo in žandarji. Nemška propaganda, ki prihaja iz Nemške Avstrije, je ob naši severni meji od dne do dne večja in naše politične razmere so vzrok, da si sami vzgajamo na najbolj kočljivi točki sovražnika, kar zna biti nekdaj usode polno za našo državo. Iste razmere vladajo v Banatu in Bački in deloma na Hrvaškem. — Jugo-slovensko Sokolstvo smatra za svojo nacionalno in državno dolžnost, da opozarja vse merodajne faktorje na ta dejstva. Obenem pa tudi najodločneje protestiramo proti vsem, tudi najmanjšim koncesijam, ki se dovoljujejo iz političnih ozirov našim smrtnim sovražnikom. Čudimo se, da so tako hitro pozabljene one velikanske krivice, ki jih je prizadejal ta sovražnik našemu jugoslovenskemu narodu, ko še ni posušena kri neštevilnih žrtev germanske bestijalnosti. Poživljamo narodno skupščino in predsedstvo vlade, da se odločno upre vsem zahtevam kletega sovražnika, četudi je naš državljan, ter ne odstopi niti za las od narodnih zahtev našega naroda, ki na korist tujerodnemu elementu ne sme utrpeti nobene škode. XXX. seja starešinstva JSS. dne 10. decembra 1923. Navzočni: dr. Ravnihar, Mir. Ambrožič, Bajželj, dr. Fux, Gangl, Kajzelj, Marolt, Poženel, Švaj-gar, Turk. Brat starosta poroča o vabilu francoskih gimnastov, v katerem vabijo JSS. na njihovo slavnost leta 1924. Zadeva se odstopi TO. v izjavo. Sokolska društva Stara Pazova, Korčula, Murska Sobota prosijo, da se jih zaradi slabega finančnega stanja oprosti od prireditve saveznega dne. Prošnjam se ne ugodi. —• Prošnji sokolskega društva Bjelovar, da plača porez za sedanje število članov, se ugodi. — Zupa Sarajevo se pritožuje glede pokrajinskega zleta v Zagrebu ter se sklicuje pri tem na sklep odborove seje JSS. Župi se sporoči sklep odborove seje. — Brat Miroslav Ambrožič poroča o sestanku TO. z zastopniki župe Zagreb glede sabora in pokrajinskega zleta v Zagrebu. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se določi spored naslednje: 13., 14. avgusta zborujejo odseki sabora, 15. prvi telovadni dan, 16. tekme, 17. drugi telovadni dan in 18. plenum sabora. Ker se niso vsi člani strinjali s tem sporedom, se sklene še enkrat povabiti zastopnike župe Zagreb na prihodnjo sejo starešinstva JSS., da se določi veljaven program. Zupo Zagreb se obvesti o vseh izraženih pomislekih. — Sestri dr. Tavčarjevi in Kolu jugoslovenskih sester se izreče zahvala za sodelovanje pri prireditvi saveznega dne. — Ministrstvo vojne in mornarice obvešča starešinstvo JSS., da naj ,pouči vsa sokolska društva, da ministrstvo ne more dovoljevati po-sojevanja pušk in drugih vojaških potrebščin za strelske odseke. — Sokolsko društvo Bela Luka prosi, da se mu zniža porez za tekoče leto. Prošnjo se odkloni. — Za Savezni dan so do sedaj društva poslala Din 9045-—. XXXI. redna seja starešinstva JSS. dne 18. decembra 1923. Navzočni: Gangl, Miroslav Ambrožič, Bajželj, Čobal, Deu, dr. Fux, Kajzelj, Marolt, dr. Murnik, Poženel, Švajger, Trdinova ter zastopnika zagrebške župe Brozovič in Lhocky.— Zastopnika župe Zagreb točno pojasnita položaj glede prireditve pokrajinskega zleta v Zagrebu ter razložita vse momente, ki so dovedli župo do tega, da priredi pokrajinski zlet obenem s saborom. Po daljši debati, v kateri se je razpravljalo o vseh v poštev prihajajočih možnostih, se je soglasno sklenilo, da ostane program isti, kakor je bil določen pri sestanku TO. — Župa Celje poroča, da je ministrstvo saobračaja odbilo prošnjo za polovično vožnjo za one člane, ki se udeležujejo župnega nedeljskega tečaja. Sklene se v tem oziru storiti potrebne korake. — Dr. Fux poroča o poteku ustanovnega občnega zbora Društva za gojitev treznosti, katerega se je udeležil kot zastopnik JSS. Tozadevno poročilo se odobri. — Z ozirom na poročilo brata Lazareviča in župe Zagreb se sklene opozoriti vsa društva, ki imajo telovadnice v šolskih prostorih, na njihovo dolžnost, da pazijo na čistočo in red v telovadnici in da ne smejo prirejati zabav v takih prostorih. — Na poročilo brata Miroslava Ambrožiča se sklene naprositi nekatere zdravnike, da vstopijo v zdravstveni odsek. — Na predsedstvo narodne skupščine in predsedstvo vlade se odpošlje protestne note glede raznih koncesij, ki jih daje vlada Nemcem.na rovaš našega naroda in države. — Sokolskemu društvu I. v Zagrebu se dovoli prireditev telovadne akademije v Beogradu. XXXII. redna seja starešinstva JSS. dne 28. decembra 1923. Navzočni: Gangl, dr. Ambrožič, Bajželj, Cobal, Deu, dr. Fux, Kajzelj, Marolt, Poženel, Švajger, Turk. — Oproščena dr. Ravnihar in Miroslav Ambrožič. — Mednarodna telovadna zveza pošilja štatute, ki so bili sprejeti na zadnji od-borovi seji v Parizu. Članarino v znesku 100 frankov se plača. — Centralno tajništvo Napredne Omladine v Ljubljani vabi na komerz, ki se bo vršil dne 29. decmbra. Kot zastopnik JSS. se udeleži brat Gangl. — V svrho informacije se sklene, da se udeleži brat Gangl akademije sokolskega društva v Osijeku ter stopi ob tej priliki v stik z župo in društvom. — V zadevi naraščajskega znaka se skliče jury dne 12. januarja. — Brat tajnik poda statistiko naročnikov na Sokolski Glasnik. Pri tem ugotovi, da dolgujejo samo društva na naročnini okoli 36.000 Din. Sklene se, vse župe in društva energično pozvati, da izterjajo do 15. januarja vso zaostalo naročnino. — Od-borova seja JSS. se vrši 27. januarja ob 9. uri v savezni pisarni. — Prošnja sokolskega društva Hrastnik glede prireditve saveznega dne se odbije, ker je vsako društvo v zmislu odborove seje dolžno prirediti ta dan. — Savezni dan je priredilo do sedaj 33 društev, ki so poslala savezu Din 22.609—. Društva, ki so priredila savezni dan, objavimo v Sokolskem Glasniku. Izključitev. Iz vseh sokolskih društev je izključen Karel Sedminek, do sedaj član sokolskega društva Slovenjgradec, župa Celje. Glavno skupščine društev in žup. V mesecu januarju se morajo izvršiti vse glavne skupščine društev in v mesecu februarju glavne skupščine žup. Doba glavnih skupščin je za našo sokolsko organizacijo velikega pomena, ker dajemo ob tej priliki obračun za preteklo dobo in izdelujemo obenem načrte za delo v novem letu. Istočasno se vršijo tudi volitve novih odborov, katerim izročamo usodo naših organizacij za bodoče leto. Vse to so tako važna dejstva, da jim mora Sokolstvo posvečati kar največ pozornosti ter skrbeti za to, da se vršijo vse skupščine v resnici na podlagi, ki jim je namenjena in niso samo prisiljen akt, ki je določen v pravilih. Vsaka župa mora posvečati glavnim skupščinam društev kar največ pozornosti ter se mora udeležiti po svojih delegatih vsake društvene skupščine. Župni delegati imajo pri tem najlepšo priliko, da izvršijo točno revizijo vsega društvenega delovanja ter odpravijo nedostatke, ki jih zapazijo. V marsikateri župi bi se z dobrim nadzorstvom razmere izdatno popravile. Društva morajo župi javiti čas skupščine. Istotako morajo župe javiti savezu čas in kraj njihove skupščine, da se je po možnosti udeleži delegat saveza. Vse župe naj pošljejo po svojih izvršenih skupščinah (zadnji čas do 1. marca) savezu točen prepis zapisnika župne glavne skupščine. IZ TEHNIČNEGA ODBORA JSS. Pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu. Za oba veljajo od starešinstva in sporazumno z zagrebško sokolsko župo potrjeni sklepi, ki so bili priobčeni v zadnjih številkah (11.—12.) Sokolskega Glasnika na straneh 360 in 361. Nor župni prednjak. Dne 5. in 9. januarja 1924. je v sokolski župi Ljubljana, pred izpraševalno komisijo pod predsedstvom namestnika saveznega načelnika brata Miroslava Ambrožiča, polagal izpit za župnega prednjaka član sokolskega društva v Ljubljani, brat Rudolf Rudolf, ter ga prestal s povoljnim uspehom. Нови жупски предњаци и предњакиње. Дана 1 и 2 децембра 1923. године а пред испитном комисијом соколске жупе Веоград положили су предњачки испит: Јуриј А. Градов, Светислав Вучковић, Борпвоје Вучковић, Милојко Јефтимијадес, Славка Митровић, Вера Симоновић и Јелена Вашченко као одлнчно способни а Радивоје Радуловић, Петар Чонић, Михајло Николић, Милан Лазаревић, Мнодраг Јовановнћ, Душан Ристић, Јован Илић, Сшшша Николић, Стеван Атанацковић, Војислав Пајић, Оскар Лаврач, Јанже Новак, Миодраг Јелесијевић, Михајло Лукић, Олавко Ман-дрино, Чедомир Лукић, Мића Ф. Ковачевић, Ђорђе Јањић, Анка Селић, Наталија Михајловић, Наца Лазаревић, Цаца Остојић, Марија Бела н Лепо-сава Стојадиновић као способни. Novi društveni prednjaki. Dne 21. oktobra 1923. so se vršili društveni prednjaški izpiti v sokolskem društvu Petrovac (Bačka). Usposobljeni za društvene prednjake so bili naslednji bratje in sestre: Rudolf Hil, Mihajlo Labat, Milorad Savin, Marija Boldackova, Katarina Kanjova, Ema Lačokova ter Marija Majirova. — «Ž SOKOLSKI SABOR S Na sokolskom saboru u Novom Sadu na Vidovdan 1919. g. jugoslavenski su se Sokoli ujedinili u jedinstvenu sokolsku organizaciju Srba, Hrvata i Slovenaca. Taj važan fakt utvrdili su u članu I. sokolskog ustava, koji sa svojih deset članova čini temeljni i osnovni zakon našeg Saveza. Član VII. govori o zadaćama sokolskog sabora, koji treba da se sastane svakih pet godina, a po potrebi i češče, na poziv saveznog starešine. Glavna zadaća Sabora je — rešavanje zajedničkih i opštili sokolskih pitanja načelne prirode. Istodobno je sabor u Novom Sadu zaključio da se prvi sabor održi g. 1924. u Zagrebu. Pa i kad ne bi bilo toga zaključka bilo bi sazivanje sabora neophodno potrebno. U petogodišnjem opstanku saveza izbilo je toliko spornih pitanja, koja čekaju svoje načelno rešenje i koja su se na godišnjim skupštinama rešavala samo privremenim zaključcima tako da se upravo tim dokazalo da je ustanova sabora neophodna potreba. Tim je dan još jedan dokaz da prvi sabor nije bio dovoljno pripravljen za temeljito rešavanje svili naših sokolskih pitanja. Več s prvim korakom u život morao je savez kršiti odredbe samog ustava, jer je praksa pokazala da su neodržive. To je utvrdila i prva skupština u Mariboru, kako se vidi iz tajničkog izveštaja, da su pojedini žaključci sabora bili nepotpuni, pogrešili i preuranjeni. Peti član.ustava odreduje, da se u jednom kraju sme ustanoviti samo jedno društvo, u Jednom okružju samo jedna župa. Uzmimo za primer Ljub-ljanu gde imamo četiri sokolska društva i koja je sedište dviju župa. To je upravo protiv odredbe našeg osnovnog zakona, koji bi nas po pravilu morao bezuvetno vezati do budučeg sabora. Ako smo ipak išli mimo njegove odredbe, možemo to ipak opravdati i to s tim, što smo stajali pod višom sitom praktičnog života i našeg razvoja. U protivnom slučaju bilo bi zastoja i šteta bi bila veča, nego što je pogreška u kršenju odredbi temeljnog zakona. Vodstvo saveza dakle moralo bi pred saborom opravdati svoj korak i tražiti od sabora da te promene odobri. Savez danas zovemo Jugo sl a venski Sokolski Savez i to je postao njegov zvanični naziv. Ustav nas naziva drugačije kad određuje u svom VI. članu naziv: Sokolski Savez Srb a, H rvata i S 1 o v e 11 a c a. Sabor u Zagrebu treba da se odluči za jedno ili drugo ime, jer zaključak skupštine u Mariboru koja se je odlučila za JSS. ne može menjati odredbe ustava. Ustav deli savezne funkcije na sabor, skupštinu, odbor, nadzorni odbor i prednjački zbor. Zaključak sabora je bio da odbor treba da se sastoji iz 12 odbornika na čelu sa starešinom i dvojicom zamenika starešine. Od odbornika mora bili polovica vežbača. Več prva savezna pravila imaju protu-slovnu odredbu, koja postavlja mesto odbora i nadzornog odbora — starešinstvo, kuje se sastoji iz 18 članova. Skupština u Mariboru je tu odredbu promenila pa opet postavila savezni odbor pored starešinstva. Zašto? Jer Je praksa pokazala da na tako širokom teritoriju na koji se rasprostire savezno delovanje postoji opasnost, da sednice odbora, koje su 11a mestu i koje su potrebne svake sedmice, neče biti sposobne za donošenje valjanih zaklju-čaka. Zato je pridelila odboru starešinstvo kao izvršni organ njegov. Skupština u Mariboru se odlučila takoder i za tri zamenika starešine. Iz navedenih primera se vidi, da če prva zadača sabora biti da odobri te promene protivne ustavu i zaključcima sabora u Novom Sadu ako se več ne odluči za nove izmene, čiju bi potrebu opravdavao naš napredak i razvoj. Ne smemo pustiti iz vida, da je naš savez bio nešto potpuno novo što je moralo svoj opstanak istom opravdati i svoj postanak prilagoditi prilikama u državi koje su isto tako u stalnom razvoju i ovisne o promenama toga razvoja. Značajno je da pitanje našeg sistema vežbanja nije našlo svoje rešenje na saboru u Novom Sadu. Interesantno je da je raspiava o toni pitanju pre-puštena zdravstvenom odseku. Zapisnici toga odseka vele da se rasprav** Ijalo, da li da se održi u Sokolstvu nemački, švedski ili engleski gimnastički sistem. Tyršev sistem su očevidno zapostavili za nemačkiin. Odsek je za-ključio da vežbanje na spravama nije isključeno ali da se članovima dozvoli vežbati na spravama samo pošto ih lečnik pregleda. Odsek preporučuje švedski sistem i engleske igre s uvoden jem naših narodnih igara, turistike i streljanja. Akrobatika i atletika su isključene. Taj zaključak su predložili tehničkom odboru. U saborskim Zapisnicima ne sloji za koje i kako se od-lučio tehnički odbor. Na saboru sumom u tom pogledu nije bilo načelnog zaključka i ustav sam o tom ništa ne odreduje, i ako je to baš eminentno ustavno pitanje. Ne zamerimo našem prvom saboru, da je ostavio otvorena tolika pitanja a druga rešio nepotpimo i površno. Neposredno posle oslobodenjn u našem prvom vrenju nije još mogao imati jasnog pogleda u budučnost i nije mogao temeljilo odmeriti (predvideti) neposredni naš razvoj da nije učiuio ništa drugo nego svoju glavnu zadaću: ujedi n je n je našeg j u g o s 1 a v e 11 -skog Sokolstva moramo mu biti za to iz dna duše zahvalni. Taj član, kao i sledeči član našeg ustava, koji odreduje, е без всжбаонице, нли даље зависеће од милости школских власти. У п. часова пре лодис одржана је седница atyne на којој су решавана иитан^а о зкуин. УП.часова старешина бр. Зајнц предао је пригодним говором вежбаоницу иачслнику и вежбачвма, који оу бнли скупљенн у вежбаоници-Начслннк бр. -Јанковић захвалио је у нме вежбача старсшини н улравном одбору иа труду и обећао јс, да he се вежбачи трудити да покажу увек најбол.и ус.пех. Од стране жупе честлтао је и пожелео највећег уепеха друштву у иовој всжбаонлци старешлла бр. Нелшћ. Тиме је била свечаногт завртлена. Овсчаиост је била скромла, али ооколска. ТТосле лодле лрлређен ,ј(^ v двориппу арселала јаваи час. Погста ,је блла доста велика. Програм часа бло јо л сувише обилал, јер ,је сачин.авао 16 тачака, али ллак јо св])шен 3ii два и по сата. Прва тачка програма. је био поздравни говор старешлне жупе брата Нешића, који је у краткоме говору објаснио скупл.еном лароду зиачај и задатак Соколства, и уједно .јавпо похвалио рад тамоит>ег друштва. После тога ређале су се тачке ирограма. Можо 14' pohir, да су све тачкс лрограма биле добро припремл^ене н изведел«. Hapaiino да је било п појединих погрешака. Вез погрешке и пајбоље су биле лзвсдопе просте вежбе чланова п рлтмичке вежбе чланица. Као обично лајвећег успеха су лмала дсца. Самом својом појавом деца су увек публицл слмнатична ч н>лма се грешке и опраштају. Женска деца су лепо извела вежбе са лугкама и мералицима, мушка деца лросте вежбг п игру «Иван је роко». Поред овога отпевала су и лесме, са врло дборим успехом. Са углехом постигнутим па овоме јавном часу може бити соколско друштво у 'Вупријн оадовољло, и сада, када, има своју вежбаоницу, може још више радпти на шлрењу соколске идеје у својој вароиш. Воља за рад кол свију члновника тогл друштва постојп, треба само, да се тамошл.е станов-пиштво мало више заинтересује за Соколство. — J o с и ф П p о х a с к а. Из Сарајевске соколске жупе. Пре кратког времена основано јс v Какшу-Згошћп, иницнјативом брата инжињера Инана Гребеншка, ново соколско друштво, које ј(! иријавнло < вч.ј приступ жули. Уиравнн одбор друштва коиституисан ,је овако: Сгарешина: бр. АнтоЈЗикић, управшш; заменик ста-решнне: бр. Иван Гребеншек, инжињер; начелник: бр. Јосип Сочо, бравар: •iaMOHiiic иачелпика: бр. Владо Драгић, жељезннчар; тајнш;: Станнслава Оивиец, старј. дпколе: благајнш;: бр. Јосии Секулић, магазииор; чувар справа: бр. Паво -livnih, бракар: нроч. кул. секције: бр. Едвин Ilaopu, директор рудо-копа; одборннци: бр. Паво Косар, столар; Коста Грујица, гостиопмчар: Дервиш Лав, благајнии; ревнзорн: бр. ("тјеиаи Широбнћ, граднтељ; Вмил Иавра, рач. ревидент. BELEŽKE Џ Bivši namestnik staroste JSS., dr. M. 1). Popovič iz Beograda je imel na V. letnem skupu jugoslovenskega zdravniškega društva v Subotici tendenci-jozno predavanje, s katerim je agitiral za skavtstvo in pri tem na nekvalificiran način napadel Sokolstvo. To predavanje je ponatisni) v listu «Socijalni Preporodaj», službenem organu ministrstva socijalne politike (god. III., br. 11). C'e ima kdo veselje nad skavtstvom in če mu to prinaša koristi, nimamo nič proti temu, če agitira za skavte, toda zavarovali se bomo proti agitaciji, ki sloni na neresničnih podatkih o Sokolstvu, ki vsebuje napade na Tyrša in podobno. Posebno ne moremo molčati, če bivši član saveznega starešinstva neresnično informira svoje stanovske kolege, zdravnike, ki ravno v onih pokrajinah naše domovine sokolskega dela še ne poznajo dovolj in mu seveda — verujejo. Radi tega bomo v tej zadevi še govorili ter stvar na primeren način pojasnili. M A_{ RAZNOTEROSTI Џ-------- Starosta ( OS. br. dr. Scheiiior in načelnik ('OS. l>r. .1. Vaničck sta se vrnila iz Pariza s proslave 5((letnice Unije francoskih gimnastov ter sta podrobno obvestila starešinstvo COS. o Olimpijadi v Parizu I. 1924. Predsedstvo je ukrenilo, da se predlaga odboru.COS. udeležba na tej mednarodni telovadni in športni prireditvi, vendar pn se naj opusti pri tem večja članska odprava v Pariz. Šestdesetletnica prvega sokolskega doma. Dne 9. decembra 1923. je minulo 00 let, odkar se je otvoril prvi sokolski dom. Soustanovitelj Sokolstva, br. Jindfich Fiigner, ki je bil prvi starosta praškega Sokola, je zgradil svojemu društvu krasno telovadnico in 9. decembra I. 1863. so prvikrat vežbali Sokoli pod njenim krovom. Ta telovadnica je bila ob enem tudi prva telovadna dvorana v bivši Avstriji. —Še danes ‘nam imponira s krasoto, arhitektoniko in kar je zelo važno — z zelo primerno uredbo prostorov. Milanska