Z76. Številka.
, v petek 21 novembra 1918.
bi. leto.
.Slovenski Narod" velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej po! leta      „ „ četrt leta    w m en .aesec   M -
K 50*-. 25 . 13— . 4-50
celo leto naprej ....  K 55 —
za Ameriko in vse druge dežel d: celo teto naprej  .  . . .  K 60* —
Vprašanjem glede inseratov se na; priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Vnravnittro (pritličje levo) ifnallova ulica št. 5, telsion sf. 85.
Izhaja ysa;< dan svelar izvzenii na i-.je in praznika,
Inserati se računajo pa porabljena n prostoru in sicer   l ram visok, ter 54 ram širok prostor: enkrat po 12 vin., d.'akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor)  20 vi i. Pri večjih inserdjah no dogovoru-
Noyi naročniki naj posijelo nanciia-i veiai   .J?f" no nakaznici. Na samo pismene aaročbe brez pislatve đaaarjd se ne moreno nikakor ozirati.
„ 11 aro ina tiskana" tolelon a t. S 9.
.Slovenski Narod- velja v LJubljani dostavljen na doa* ali če se hodi ponj;
ceio leto naprej po! ieta
K 4S--- 24-
I
četrt leta » na mesec „
■
...
Posamezna Številka valja 30 vinarjev.
Urenlitv o
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ae vračajo.
Hnaflov* nlloa *?. S (v l nadstr. levo\ telefon it. 94.
uradni Ust italijanske vlade,
Trst, 21. novembra. „Osservatore Ttiestino' je objavil v svoji predvčerajšnji številki (št. 305. z dne 19. nov.) nastopno:
Ere t en t a je priznala Jugoslovan oko državo« njeno mornarico, njeno vojsko in njeno zastavo.
Pozdrav Srbom.
(Dr. 11 eši čev govor na, 'koncertu >Glasbene Matice«.)
I.
brb . . . Kai misliš, brate jugoslovanski, pri tei besedi? Kai čutiš ob niei Ti. sestra Jugoslovan-ka ? Ali misliš Marka Kraljevića, strah in grozo turškemu cariu. in Miloša, junaka s krvavega Koso ve ga Polja? Ali čutiš mlado trpljenje Kosovske devoike. ki išče pp bojišču ženina in teši raniene iuna-ke^ z belim kruhom in rajnim vinom? Ali čutiš grozno bol Maike Jugovičev, sedemkrat nesrečne mučenice?
Vidimo in čutimo vse to. vse te zgodbe starih dob. a vidimo in čutimo še več, dogodke današnjih dni. Vidimo Kumanovo. polie srbskega junaštva, in Odrin. mesto srbske bratske pomoči, na albanski Drač, kier *o Srbi prvič poljubili našo sinjo Adriio. Poimo. bratje, danes visoko pesem stare in nove srbske slave!
Pa ie vstal in pisal pismo belo — ne, pismo črno — pisal ga ie car na Dunaju carju v Carigradu: >Pobratime dragi! Ide nama za carstvo! Hajd na Srbe!« In^ zgrabila sta za orožje carja — pobratima ter zaigrala kolo, a zaigral ga je tudi Srb . . . Sebi v pogubo sta igrala igro, nam pa v epas! Evo vidnega znaka našega spasa: Ne le >onam onamo za brda ona . . ne, tukaj, tukaj v beli Ljubljani ie srbska armada, nam v brambo. pomoč.
Junakom, ki se jim divi svet. kliče danes hvaležna Vila nase rešene planine, kliče danes Sokol sivi, Orel-ptica: »Na zdar!«
n.
Ni bila vedno solnčna cesta, ki je po njej hodil srbski vojak. Bila ie često težka pot. polna križev in muk. Šla ie navzgor, ko se je zdelo, da ie s halo še rusko solnce. a padla ie v strašen klanec ko ie brat zavratno bratu nož zabodel v telo; in tedaj je taval Srb po svetu in vrag mu ie ironično šepetal na uho: »Nimaš domovine!« Toda Srb je imel domovino, svojo srbsko-slovansko domovino: imel io je v srcu in ostal ji je veren do konca. Blagor onim. ki vztrajajo: zakaj niih je nebeško kraljestvo!
Poslušali so vraga Rosi in se dogovarjali ž njim. pa propadli so. Zaoi-sala se mu ie Bolgarska, pa propadla je. Propadel je. kdor se je z -\~ragom
družil. Srb ie odbil vsak kompromis in zmagal ie.
Srbskim borcem n e o m a i -zvestobe čistoče načel klice danes Ljubljana: Slava!
ni.
Iz balkanskega požara se ie dvignila krvava postava. Dunaj ie zamahnil z mečem: mislil ie on. velikan, da zadene materijo, a bil je to duh. duh zemlje srbske — jugoslovanske, duh Pravice, ki nevidno, a trd* no vlada svet. In Pravica ie zbrala sile idei in strašna vojska žaljenih idealov je porušila materijalno in grešno velikost.
Odletel ie Habsburg. ta najstarejši zastopnik starih navad, sramotna srednjeveške trgovine z narodi: odletel je Wilhelm. naisilneiši načelnik naših časov, in odletel Ferdinand, tuia kukavica na balkanskem prestolu. Zakaj vse. kar je bolno, umre: kar je zdravo, živi.
Prišel ie sodnii dan in naš narod ie obstal. Bil je tam, kjer je svetlo, tam. kjer ie ljudstvo, tam. kjer je zdrava misel bodočnosti.
Srbski vojak je služil tem človeškim idealom. Zato je zmagal.
Oi junaki, oi borci vernosti in čistoče načel, oi bojevniki pravice in vseh človeških idealov — Vam se klanja vsa Jugoslavija ter kliče: čast in slava!
IV.
V tem hipu pa me obletava io temne sence. Sužnje vidim, ki gredo proti svobodnim ljudem. Avstrija žene »svoje« Slovane, tudi Slovence, Hrvate in celo Srbe v boj zoper Slovane, zoper Srbe. Balkanska tla se potapliajo v jugoslovanski krvi. Bedni bratie. ki ste šli rado voljno proti s v o i i domovini, ali niste videli zmote? Kdo ie kriv te zmote. Mnogi, ki so šli za Avstnto, so svoj greh plačali s smrtjo na bonscu. Nai jim Bog prosti dušo! .
A če nas ie še kai, ki smo z mislimi, besedami ali dejanji oereJdi dado.
kasajmo se, umaknimo se v samoto, delajmo pokoro in govorimo: »O gospod, iaz nisem vreden! NB em vreden .svobode, kor se iii.-om boril za aio in se ne žrtvoval za njo!* Brez tetra. spo-• znanja ne bomo vredni zaslug, srbskih.
V.
Iz bragedije vojne, s tega strašnega nozoriŠČa prinajamo očiščeni . Mračne poteze svoje prošlosti smo zabrisali. stojimox na nje grobu in zremo v iasuo jutro novega dno . . . Kakor v daljavi s!arodavnos<i komai čujemo male prepire malih Mudi o plemenskih posebno-cih in razlikah Slovencev, Hrvatov in Srbov . . . Pokopano in uozrb-lieno ie vse to! . . . Vse kar ie teklo do sedaj jugoslovanskega po literarnih strupih, hodilo po gospodarskih cestah in se razvijalo v okvira strank — vse to se je zlilo v mogočno strugo, v I misel države od snežnega Triglava I ija preko divnega Balkana, v misel enotne nedeljive Jugoslavije.
VI.
Srbin . . . $io misliš kod ove reči. brate Jugoelovenski što osećaš kod nje Ti, sestro^ iugoslovenska? Da li misliš samo Marka Ivraljević>. iunaka od mej dana, da li Miloša, strahotu »aru s Kosova Poni} i Kumanovo i Odrin i Sk- dar -ov*ol; ni v i Iz s;aru slavu junaka i boraca vidim ja i starog osnivača srpske- države, velikog župana i eaira naredne pjesme N jemanju. Posle njegove smrti zbor zborila gospoda fh)rišćanska kod bele crkve Gračaniee ie pitala: >Kud je car dao svoje si ino blago '?< O, nije zlata raskovao ni na burdovane ni na sable ni na bo "ni koplja, već ic potrošio blago na tri slavna manastira, na tri slavne-svoje z^dužbine . . .
Nesmo ratovali Jngosleveni samo za to. da bismo onda kovali nove sable. i«atovali i amfrali smo. d \ svojoj deci priborimo kućica — slobodicu, da velikim dušama .dademo veliku slobodu, da u svojoj drž i dignemo silnu kulu kulture slovenskih i ljudskih ideala. Ta Jugoslavija mora da bude život, ne smrt.
ZruCJ ovu sliku budućnosti grlim ja — ne ir.. već grlimo mi svi, koii ima-demo danes sreću, da smo ovde. ne samo mi, već ceB odin-tveni iusroslovenski narod Tebe. funače srbski, davno ne više tužni! A iz ovog bratskog zagrljaja vapijemo: >0 Bože pravde, koji stoluješ u našim srcima, čuvaj našu J u g o s 1 a v i j u. C
Komunike Mise «2 SIIS v WMml
Prehodna   doba   v   ozemlju Narodne vlad 3 SHS v Ljubi jam.
Za ono dobo. dokler konstituanta naroda SMS ne določi ustave države SHS in se ne uveljavi po smislu te usta-•ve definitivni upravni ustroj, je treba poskrbeti za to, kako se naj v tej prehodni dobi vrši uprava v jugoslovanskem ozemlju bivše Avstrije. Uradni list objavlja pravkar naredbo celokupne vlade, ki jo ie sporazumno z Narodnim večem ŠHS v Zagrebu izdala Narodna vlada SHS v Ljubljani.
Po določilih <e naredbe je vsa uprava za Kranjsko, za Goriško, za mesto Trst z okolico in za Štajersko in Koroško, kolikor sta ti deželi del države SHS. osredotočena v Narodni vladi SHS v Ljubljani. Istra je za to prehodno dobo in brez prejudica za končno ureditev podrejena posebnemu poverjeništvu Narodne vlade v Zagrebu, in sicer v osebi poslanca dr. Matka Laginie. Istotako je Dalmacija podrejena Narodni vladi v Zagrebu.
xNarodna vlada SHS v Ljubljani ie v vseh vprašanjih, ki so vsem skupinam države SHS skupna, vezana na navodila Narodnega veča v Zagrebu, sicer pa je Narodna vlada v Ljubljani oziroma njeni oddelki za vse njeno ozemlje in za vsa v tem ozemlju se nahajajoča oblastva, urade in javne organe najvišja upravna oblast in službena instanca.
V stvarno kompetenco Narodne vlade in njenih oddelkov spadajo tedaj vsi posli bivših c. kr. ministrstev na Dunaju kakor tudi vsi posli bivših c. kr. namestništev in c kr. deželnih vlad.
kolikor so se i posli nanašali na upravno ozemlje Narodne vlade v Ljubljani. Isto velja tudi o poslih deželnih odbore v, tako da je dosedanja zloglasna dvotirna uprava avtonomnih in bivših c. kr. obiastev odpravljena.
Okcinc in okrajna zastopstva ostanejo sicer kakor so v svoji organizaciji in svojem delokrogu, toda v svoii upravi so podrejena okrajnim oblast-vom oziroma Narodni vladi in njenim stvarno pristojnim oddelkom. Posebno likvidacijske komisije, ki se ustanove za likvidacijo uprave deželnih odborov, imajo skrbeti za to, da se posli deželnih odborov in njih naprave, zavodi in premoženje redniA potom izroče Narodni vladi. W
Ker so vse kornoetenec bivših ministrstev in političnih obiastev druge instance združene v Narodni vladi, je le-ta Narodna Vlada oziroma meni oddelki načeloma druga in zainja instanca v vseh zadevah bi vse politične uprave. Isto skrčenje instanc se je po smislu modernih zahtev uveljavilo tudi v šolski in finančni upravi, kolikor se gre tu za upravno-pravne zadeve, kakor tudi v sodnem postopanju.
Okrajna politična oblastva prve instance ostanejo za sedaj neizpreme-njena, samo da so v svojem postopanju podrejena do'ienim oddelkom Narodne vlade, ki pridejo no svoii stvarni kompetenci v poštev. V službenem in administrativnem ozira so pa ta oblastva odvisna od Narodne vlade, oddelek za notranje zadeve, ki sicer upravlja vse zadeve bivšega c.kr. ministrstva notranjih zadev in dalje vse posle bivših deželnih odborov Vri bivših deželnih političnih obiastev, kolikor ti posli ne* spadajo v območje kakega drugega oddelka. Na isti način imajo !e-ti oddelki kompetenco dotičnih ministrstev in odnosno bivših deželnih odborov in bivših deželnih političnih obiastev druge stopnje.
V š o 1 s k i unra vi se ustanovi za celo Slovenijo višji šolski svet, ki sestoji iz predsednika, iz dveh ali treh poročevalcev za upravne in gospodarske šolske zadeve, in štirih ali petih višjih šolskih nadzornikov iz dveh po knezoškofijskem ordinarijatu v Ljubljani dogovorno z drugimi ordinarijati slovenskega ozemlia odposlani!; katoliških duhovnikov, iz dveh od sre-j. ješolskega in iz dveh od ljudskošolsk ;a učitclj-stva ro načelu proporcijon tnega oziroma minoritetnega zastopstva voljenih delegatov ter iz zastopnikov starišev. oddelka za zdravstvo in oddelka za socijalno skrbstvo.
V pravosodni upravi se ustanovi za Kranjsko in za Štajersko in Koroško višje deželno sodišče; višje deželno sodišče v Trstu ostane na svojem mestu. V administrativnih zadevah sta obe sodišči podrejeni Narodni vladi SHS v Ljubljani, oddelek za nravosod-stvo. Naredba določa (Jane okoliš odvetniške zbornice v Ljubljani in notarskih zbornic v Cciiu in Ljubljani.
V okvirju finančne uprave določa naredba izpremenitev finančnega ravnateljstva v Ljubljani v deželno finančno ravnateljstvo, dalje ustanovitev finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani, ustanovi te v dohodarstve-nega višjega sodišča v LJubljani in sicer pri višjem deželnem sodišču, izpremenitev dosedaj pri okrajnih glavarstvih obstoječih davčnih referatov v samostojno poslujoča davčna okrajna oblastva.. ureja pristojnost komisij za pridobnino in dohodnino, določa okoliš finančne prokurature ter odreja, da se vsi državni davki, davščine in pristojbine plačujejo, sprejemajo, za račun jaio od 1. novembra 1918 naprej v prid države SHS.
Za pošte se ustanovi v Ljubljani poštno in brzojavno ravnateljstvo, za državne železnice železniško ravnateljstvo, za proge južne železnice pa obratno voostvo.
Okoliš trgovske in obrtniške zbornice* obsega vse Narodni vladi podrejeno / ozemlje. Istotako se obrtno nadzorništvo osredotoči v obrtnem nadzorništvu v Ljubljani.
Naredba ureja dalje rudarstve-no upravo, upravo merosku-s.tva ter postopanje v zadevah agrar-skih operacij. Posebne točke se nanašajo na orožništvo, na upravno sodstvo in na uradni list Za upravno sodstvo se ustanovi za vse ozemlje pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani poseben senat, v katerem mora biti vsaj polovica članov usposobljenih za sodno službo.
V končnih določilih se izreka, da ostanejo vsi zakoni in naredbe, kolikor
ne nasprotujejo novim odredbam, do preklica ali spremembe v veljavi in da je izvršitev teh odredb, ki stopijo v veljavo z dne razglasitve, naročena Narodni vladi SHS v Ljubljani.
iranska nasilstva na. Goriškem.
AMERIKANCI IN ANGLLŽI NA GORIŠKEM.
Po Goriškem, oziroma sploh po zasedenem ozemlju je videti mnogo amerikanskih, angleških in francoskih častnikov, kateri se vozijo po vaseh, ter tam rxvzvedi!Jcio za mišljenje ljudstva. V Mavhinjah na Krasu so priredili ob-činarji dvema amerikanskima častnikoma, ki sta se pripeljala v vas z avtomobilom, prisrčen sprejem. Razobesi'! so povsod jugoslovanske zastave. Ijuu-stvo se je zbralo okoli gostov, ki sta povpraševala že o vseh razmerah in o mišljenju ljudstva ter si vse natančno zabeležila. Ljudstvo jima je seveda od-Lrto in prosto izrazilo svoje mnenje glede Italijanov in izjavilo, da hoče živeti edino pod Jugoslavijo. Pri odhodu jima je polkonilo cvetja in trobojnico in gosta sta cvetje in trobojnico poljubila, kakor tudi dekle, katero jima je cvetje J poklonilo, ter s klicem »Živela Jugoslavija«, odšla.
PLESBIC1T NA GORIŠKEM.
Prvič je goriško ljudstvo glasovalo za svobodno Jugolavijo v času. ko je morajo gpstačiti po vseh deželah bivše Avstrije ko? nepozvan gost-begunec, takrat, kadar se je izjaHjHky la deklaracijo. Komaj se je vrnilo domov, je prišia nad njega italijanska invazija. Pod pritiskom nepozvanih gostov in kljub vsem nasilstvom. je zopet enotno do zadnjega moža in do zadnje koče prostovoljno in skoro brez agitacije znova izrazilo svojo voljo, da hoče živeti edinole Dod Jugoslavijo in da brezpogojno odklanja vsako drugo vlado, ter da ogorčeno protestira proti italijanskemu nasOstvu Vse občine Goriške dežele, 10? po številu, so poslale od vseh občinarjev podpisane izjave za Jug tsSavijo in proti Italiji. Ravno tako so vsi tisoči slovenskega prebivalstva, katero živi sedaj v Gorici, poslali izjave enake vsebine. Goriško ljudstvo je tedaj že izrazilo svojo voljo, je že od-! j!o vkljub vsem pritiskom o svoji usodi v smislu \Vi!sonovega programa in nobena nasilna z internacijami, z iz-gladovamem in z brutalno silo izsiljena izjava, katero morda upa dobiti italijansko vojaštvo od našega ljudstva, ne bo mogla nikdar vce prepričati sveta, da priznava goriško ljudstvo kako drugo oblast nad seboj, kakor ono. katero je že s svojo svobodno^ vol j o si izbralo. Mednarodna konferenca bo morala to glasovanje upoštevati in eventualno izsiljena mava bo edino dokaz, kako razumeva Italija samoodločevanje narodov.
★
22. novembra.
Po raznih poročilih se položaj v zasedenem ozemlju vedno boli poostru-je. Od 17. pobirajo Italijani s patruljami slovenske in jugoslovanske zastave in kar so delale poprej samo laške barabe, dela sedat tudi italijansko vojaštvo in tudi častniki teptajo naše zastave v blato, jih trgajo in z a ri i č u i e jo. Vse slovenske napise po mestu so odstranili vojaki, tako da ima Gorica sedai čisto italijansko lice. Tudi italijansko vojaštvo in častniki vpiieio po ulicah: >Ab-basso la Jugoslavija, abbas-» o i sci a vi!«. Izpočetka je dovolil general Pavcri jugoslovanskemu vojaštvu v znak pripadnosti k naši državi nositi na levem rokavu trobojni trak. Kljub temu je italijansko vojaštvo s častniki vred inzm tiralo naše liu<ii in jim trgalo te znake, konečno ie general Cav. Rovigno 'prepovedal tudi te trake in ie na intervencijo radi jugoslovanskih zastav izjavil, da ie izobeše-nje teh zastav v Gorici provokacija.
Slovenci v Gorici ni&o več niti življenja varni. Laska Tikin ; . in vojaštvo udirata v hiše, po dnevi in PO noči in delata nasilje. Vdrli so v Goriško zvezo, v Trgovski dom itd., in straža je mirno gledala njih početje. Na dvorišče trgovca Evg. Ivajerja je vrgla laško vojaštvo v noči na 18. t. m. dve ročni granati, od katerih je ena eksplodirala. Od naših županstev po deželi se zahteva italijansko u rado vanje, in ker se naši ljudje nočejo udari, ie nevarnost, da se vse   uradovaiiie sploh
noha. Na u č i t e 1 i e vplivajo, nai uvedejo italijanski učni iezik. tako so znani slučaji iz Podbrda in Oseka. Re-k v i / i < i j e se vršijo vedno huiše in v večji meri, ko| to zahteva potreba zrn prehrano njihovega vojaštva, rekvirirana živila vozijo v 11 a 1 i -j o. V mnogih kraiih sploh ne more bili govora o rekviziijah. ampak p nevarnih plenit v ah. ker iemi jejo prebivalstvu vse od kraja živež in živino in krmo brez potrdil ali poboinic, tako zlasti v goriški okolici v Ročiniu in Podbrdu ter tudi v neštetih druurih krajih. V Gorici delujejo neovirano nemški Kreditni zavod za obrt in trgovino in % n e m š ko glavnico osnova ni Bancl C o ni m e r c i a 1 e di Tri-f s t e. med tem ko ie ljubljanska Kreditna banka zastražena. Ves vojni plen se odvaža v Itn'i jo. Pri preiskavah rx> hi&ah vojnega plena ropaio ljudem rudi zasebno lastnino, češ, da spada med voini plen. Tudi to se vrši vse brez kontrole, brez potrdil in večina vsled ovadeb goriških Lahonov, ki si hlade na ta način -voio jezo na Slovence.
Med tem ko Italiiani v Gorici in tudi v Trstu tako sovražno nastopajo proti jugoslovanskim someščanom. ^ žive njihove družine brezskrbno v Ljubljani in po dragih slovenskih kraiih kot begunci in uživajo enake ugodnosti kot begunci slovenske narodnosti.
Valuta denarja je na našo škodo samovoljno določena. vrhuteca je vsak uvoz našega denarja pod kaznijo 3—6 let p r e p p v e-< dan. Vsi prestopki proti neusmiljenim, odredbam italijanskih vojaških oblasti se kaznujejo po laškem vojnem zakonu.
Interiliranie na-šito bivših vojakov ie v polnem teku. Po GoriSki okolici sami je odvedenih že na stotine naših ljudi, tako iz Bili in Vrtojbe nad 70. Neljube jim osebe, tudi starejše, internirajo, tako so internirali hotelirja Maksa Ličena v Kihembergu, ker j* kot predsednik pokrajinskega odseka N. S. v Rihembergu podpisal protez cbčine zoper italijansko okupacijo. VT Nabrežini so vzeli celo talce in sicer učitelja Coka. Malalana in pravnika Jeriča. Identitetne karte izdajajo na goriškem magistratu le Italijanom, Slovencem na le pod izrednimi okoliščinami. — Ker dobe le oni. kateri se izka-! žejo z identitetnim listom a p r o v i z a-' <iio. so od te naši ljudi© kratic o m a 1 o izključeni, in to je nai-^ brž tudi eden vzrokov izdajanja teh li-' sto v. Vse druge Slovence, ki so po aa-i"etkn vojne prišli v Gorico, silijo iz mosta. Od te odredbe so prizadeti zlasti prebivalci goriške okolire. ki stanujejo v mestu, ker imajo svoje hiše porn^ sem. Ti inoraio vsled teera ne le Iz mesta, ampak sploh iz dežele.
Z vsemi temi odredbami zasledujejo Italijani svoj brezsrčen namen, in sicer i znebiti se potom interr* mm vseb možkih. ostale starce, žene in otroke izstradali ter jih na ta način ukloniti, da bodo izvršili vse njihove zahteve, zlasti pa podali izjave za pripadnost, Italiii. za italijansko vladovanie in sploh za vse njihovim namenom služeče zahteve.
Njihova nasilnost sega tako daleč, da naše liudi. kateri nočejo pozdrav^; Ijati italijanskih častnikov, pretepajo, kakor se je to zgodilo v Prva Uni. Kam bo vse to privedlo, si je mogoče lahko misliti, zlasti ker se ga s temi . odredbami naravnost izziva k uporu in dejanjem, ki bodo imela morda za ljudstvo nedotr ledne pogled i <-••
POLOŽAJ MED GORIŠKIMI ITALIJANI   IN    ITALIJANSKIH VOJA' ŠTVOM.
Znani italijanski iredentisti v Gorici so vsi izven sebe. /Frgovi.i, obrtniki in gostilni čar i i so namreč vsled znanega nastopanja italijanskih poveljstev in vojaštva brez zaslužka, se vsak dan beTi pritožujejo in vedno bolj jasno izražajo proti italijanski okupaciji, Prav isto razpoloženje je tudi med Furlani. ki bodo najprej zahtevali svojo neodvisnost in v drugi vrsti avtonomijo v okvirju Jugoslavije. — če bodo le imeli svobodno volio izražanja. Med italijanskim vojaštvom vlada precejšna zmedenost. Širijo se namreč na eni strani vesti, da Amerika zahteva umaknitev italijanske armade na staro državno mejo. na drugi strani pa, da je italijanska vlada proklamirala zasedeno ozemlje za italijansko. Strah pred novo vojno z Jugoslavijo ie med italijanskim vojaštvom splošen in vedno pogostejše se slišijo med njimi govorice, da se ne bodo borili več. Prehranjeni so zelo slabo. Opetovano se vidi italijanske vojake na polju, da jedo surovo repo in zelenjav. Pijani italijanski častniki so povedali, da ie dne 16. novembra 1918. došel na goriški Commando di Presidio stalni odlok rimske vlade, da je smatrati zasedeno ozemlje z mejniki Triglav. Nanos. Snežnik, za laško ozemlje. — ker so to naravne meje — (Confini naturali). Vi tem oaemliu sa bodo ari sir*""" no mak*
■
16
Stran 2.
„SLOVENSKI NARCD ' dne 2.. novembra 1918.
27... štev.
nosti vsi slove/ski napisi in slovenske zastave. Proti demarkacijski črti ie šlo mimo Gorice mnogo težke artiljerije. S sigurnostjo ve naš izvestiteli za dva polka. V Gorico je prišel neki francoski general, imena se ne ve.
ARETACIJA   MAKSA   LlCNA V RfflEMBERGU.
K aretaciji hotelirja Lična nam poročajo: Gospod Maks Ličen je bil povabljen k* italijanskemu poveljniku, ki ga je aretiral in dal odpeljati z avtomobilom v Postojno. Ličen je« predsednik Narodnega odbora, katerega odposlanstvo je takoi slo k italijanskemu poveljniku, da izve vzrok, zakaj da je bil Maks Ličen aretiran. Poveljnik je povedal, da je povod aretaciji ostri protest, podan proti okupaciji. Reke! je, da so iskali sinova, ki da sta se ves čas izzivalno obnašala, ali ker ju niso našli, so pa očeta prijeli. Sedaj je prišel v Ljubbano zastopnik rihemberškeza Narodnega odbora dogovorno z italijanskim noveli nikom, da se vsa zadeva reši med na^im narodnim zastopstvom in italijanskim vojaškim do-veljstvom. katero se hoče trdi oHmeno obrniti do Narodnega sveta v Ljubljani.
Iz Goriške prih-ra še vedno naše mlado moštvo v precejšnjem številu, ter se javlja tukaj za vojno službo pri svojih oddelkih. Prinašaio vedno novih nt'vic o postopanju italijanskih oblasti. Vse internirance, katere je tako zahrbtno in na sleparski naein zajela italijanska oblast, uporabljajo Italijani kot vojne ujetnike za dekn v mestu in po deželi, zastražene z bajoneti in pri skrai-no Domanjkljivi hrani. Večina teh naših ljudi je že priseglo za Jugoslavijo, ter so to tedaj prvi vojni ujetniki, katere je Jugoslavija brez vojne izgubila. Italijani postopajo nelojalno tudi proti drugim vojnim vjernikom, podamkom od entente že priznanih držav, tako proti Cehom in Poljakom. Večji transport teh revežev so prignali v Gorico, kjer opravljajo še vedno kot vojni ^uiemiki v varstvu italijanskih bajonetov najnižja dela po cestah goriškega mesta ob pomanjkljivi hrani — dobivaio baje eno konzervo na štiri može. Med tem se voziio svobodno italijanski vojni ujetniki v domovino iz Ceno-slovaške in Poljske države in nihče jim ne krati svobode.
Italijanska nasilstva v Vipavski dolini.
Ajdovščina, dne 22. nov.
Italijanski »nositelji redu in miru- so V vseh krajih Vipavske doline povzročili med narodom ogorčenje in razburjenje. Vsakdo se ie v teh dneh otresel še zadnje simpatije do tega naroda, ko je zrl kruto nasilje italijanskega vojaštva napram prebivalstvu. Dočim so prve komisije povdar-jale svečano slovenskim deputacijam objektivnost in zatrjevale, da prihajajo v deželo kot reditelji in prijatelji, so takoj njim sledeče čete že radikalno izprevrgle svoje postopanje, povdarjajoč, da je ta zasedena italijanska zemlja za večno njihova posest. »To so italijanske dežele, sedaj ste naši!« Povsod so izpraševall, kdo govori italijansko, kdo nem ško, samo ne, kdo slovensko. Karabinerji so pričeli vsakomur trgati slovenske narodne znake, zlasti se je s tem odlikoval poveljnik karabinerjev v Ajdovščini, ki je vsakogar zelo arogantno nahru-1IL Ravno ta nasilstva so vzbudila v narodu, ki je ostal tako brez obrambe< Mino ogorčenje.* Karabinerji v Ajdovščini pripadajo 5o. diviziji, 272. polk, 3. baon.
Velika je katastrofa na gospodarskem polju. Poleg sistematičnega popisovanja vse goveje živine in konj. se vrše dnevno številne in neomejene rekvizicije se n a in sicer brez ozira na število gospodarjeve živine. Italijansko poveljstvo je dekretiralo kratkomalo k,u r z denarja, ki se je prve dni zelo menjal, sedaj znaša 100 K 40 lir, torej v veji-io 'z^ubo tudi z ozirom na mednarodni kurz. Narodnemu odboru so zaplenili 27.000 lir avstrijska izdaja), ki mu jih je bila tamošnja bolnišnica izročila v svrho kritia stroškov ter 70.000 lir. last dalmatinskega peš-pc!ka št. 22, ravnotaVo izročenih omenjenemu odboru na razpolago.
V nedeljo .dne 17. t. m. so 4 italijanski volaki u drli na železniški postaii Ajdovščina v neki vagon odnesli za ! 2.0^0 K mila, en zaboj kavinih konzerv in sed ruma: pošiljatev je bila namenjena neki tukajšnji tvrdki Slovensko železniško osob-je Je enega vojakov prijelo ter ga izročilo italijanski straži. Italiianski nadooročnik pa ga je izpustil ter nato hotel zapreti uslužbence.
Zanimivo je dalj^_ da italijansko Časopisje skoraj ignorira Jugoslavijo in da je zanie jugoslovansko vprašanje že povsem rešeno. v^nf-riere della sera«, ki je tekom voine. kolikor ie znano dopisniku, obširno stal za Jugoslovane, ki je v obširnih izpiskih nriobJeval članke vseh slovenskih listov, »Slovela-, »Slov. Naroda« in »EaVnosti«. sedaj skoro molči o postanku ?n ustanovitvi J'njn--'avije, pač pa tem^.t'ito raznravlia o problemu »ne«-)5Ve Avstriie« v norl^dn zavarovan'a italijanskih me'. Italijanska c°r.T"ra i?če slovenščine in laščine zmožnih inteligentov, doslej pa brezuspešno.
francoskih rokah.
Berolin. 22. novembra. Francoske in ameriške čete so vkorakale v Alzaciio. Nemške čete so deželo že popolnoma izpraznile. Nemško gospodstvo v Alzaciii in Lotaringiji pripada že Dreteklosti in zgodovini. Po mestih se viiejo francoske trobojnice. Tudi na visokem stoku v Strassburgu že plapola ponosna francoska trikolora. Povsod! po mestih in po deželi so nabiti francoski razglasi, ki riszn&njaio prebivalstvu, da te osvobojeno in da pripada zopet materi Franciji. Včerai. je prebivalstvo po doTg:h štirih letih zo^et dobilo mc~to nernšker ga vonega kruha francoski beli pšenični hleb. _
Ne sramulsm se poblonlfl Kot repuMlknnec takemu Kralju.
Zagreb, 22. novembra. Urednik »Novosti« je imel razgovor z dr. Trešič-Pavičićem. ki se je pravkar vrnil iz Belgrada, kjer je imel daljše koni -renče s prestolonaslednikom Aleksandrom. O teh razgovorih je podal dr. Tresič obširna rojasnila. Rekel je, da ljubi prestolonaslednik Aleksander Hrvate enako kakor Srbe in Slovence. Da, -eče se lahko, da goji do njih celo večje simpatije, ker je s.ara stvar, da ie novo najdeno vedno dražje od neizgubljencga. Aleksander bo brez dvoma pravičen kraij tako Srbom, kakor Hrvatom in Slovencem. On bo ščitil vse verske po-sebnos ,:, vse iezlkovns osobitosti in ob!čs*e. Pod njegov'm žezlom bo vUdal narod sam sebi v skupnem zaedniškem parlamenu in v pokrajinskih upravnih zborih. Kralj bo samo izvršitelj vladmh naredb in najvišji čuvar zakona, pred-s avljal bo dr?avno jrcHristvo na zu;t3j. Skratka je rekel dr. Tresič: »Jaz sera bil že preje republikanec, vsa mo"a dela to priča:o. Toda m sramuj;m se napraviti kompromis s svojimi načeli iri se globoko uklonili ta\ernu kralu, k| more edino spasiti n^rod in obvoro-vati dcmoviio neokrnjeno. Pc mojem uverjenju narod še ni polnoleten in ni zrel^ za "ljudovlado v franccSkem ali ameriškem smislu. Tt:di ni zadosti s'-len. da bi sam s svojo rnoc>~> se rešil pohlepnega sovra'n'ka ki navrTuie na naše meje in grabi naše ozemlja.« Na vprašanje: Kaj je z našim bro^ovjem? ie odgovoril dr. Treš:č: »Frr>dovie Je in os*ane nese. ne ttalfcmsko! $He en*ente bodo že znale pridobiti versaif!.-kim zaključkom potrebno ssoštovsn.Lvc
Informacijsko ootovanje ert&eninsfi a*oišejev.
Zasjreb, 22. novembra. Z dr. TreS-čem sta prispela semkaj francoski vo-jaški ataše pri srbski vrhovni komandi major koloniial čet Carbonnier in angleški vojaški ataše štabni ma:'or Hev Te m d e r 1 e v- Posetila sta zastopnike Narodnega Vijeća in dob:la tam tako od srbohrvatske- kakor od slovenske strani izčrpne informaciie o političnem položaju tako na Reki. v Dalmacl'i in v Primorju, kakor zlasti v Istri, Trstu, na Goriškem in Kranjskem. Priobčil se jima ie v vseh podrobnostih ves tozadevni materr'al. Oba sta pokazala, da sta došla semkaj že dek-j informirana in sta si vestno zabeležila vse j«nia dnns informacije. Danes se odoe!;efa na Reko, da se prepričata o položaiu v tem primorskem mestu in da stopita v zvezo s t?mkaišui;mi ententjiimi poveljniki. Izjavilo sta, da prideta nribrže tudi v Ljubljano, ako bo jima koV&iOj dopuščal čas, da si tud* v Ljubljani izpopolnita svoje informacije.
Ententirs' poveifniki protestira io>
Zagreb, 22. novembra. Francoski, angleški,ameriški in srbski poveljnikna Reki so pri ententi protestirali proti temu, da vodijo Italijani na Reki nedopustno agitacijo za italijanske aspiracije na najbrutalnejši način. Italijanske Čete so zasedle Reko v imenu entente in n e v imenu Italije same.
Italijani se umikajo na Reko.
Zagreb. 22. novembra. Kasno ponoči ie došlo poročalo, da so italijanske sprednje straže, ki so bile na potu proti Karlovcu, dobile povelje, naj se.z opet umaknejo oroti Reki.
Zagreb, 22. novembra. Vlak iz Zagreba zopet vezi na Reko.
Ameriške čete v Trstu.
»Edinost« z dne 20. t. m. poroča: V najkrajšem času prispejo, kakor se nam poroča z n a j -P o u cenej še   strani,    v Trst ameriške čete.
1100 VAGONOV ŽIVEGA ZA JUGOSLO-^NSKE DEŽELE. Zagreb, 20. novembra. Delegat srbskega vrhova, poveljstva ori vlidi Nar. Vieća SHS ie izjavil, da je d^bil od srbskem \ oj-neea ministra brzoiivko, ki Dravi, da do-speta v kratkem na Reko dva h-o^a s 1100 vagoni živil za jugoslovanske dežele.
Iz Mie Ceie.
Poziv češkim visokošolcem.
Praga 21 novembra. Drnes se ie vršilo na Zofinu zborovanie čeških vi-sokošolrev. kaferesra sta obiskala tudi Klofač in Scheiner. V «voiih nagovorih sta pozivala visokosblce k vnetim študiiam. ker jih bo domovina v nai-obilnoi-i meri rabila.
<eho - slovaške »lete so zavzele moravsko Tre con i o.
piiliko pozdraviti v LJubljani; Mora-
czevski zastopa slovansko - nacionalno stran .poljske Socialne Demokracije. Kakor poroča \Volffov biro, so v novi kabinet poklicani poleg socialistov tudi nekateri Ludovci (Kmetska stranka, ki jo mi poznamo naibolj po Tetmajeriu); tako poslanec \Vitos. Vnanje ministrstvo je baje prevzel Leon \Vasilewski, znani publicist, ki je tudi med Jugoslovani znan. Zdi se na (po naših posebnih poročilih), da ta lista ni povsem avtentična. — Poljska ie pri ukrajinski vladi uredila svoje poslaništvo: poslanik Van-kovicz se ie že bil pri hetmrnu Skoro-padskem, ki pa ie med tem tudi že — padel. Iz razgovora se je razvidelo, da se Ukrauna pridruži k federativni Rusiji; to bo prekrižalo dosedanie nemške račune. Poljsko bo z bodočo Rušilo živela v prijaznih odnošaiih. — Veseli nas, da moremo poročiti (kljub tesnemu prostoru) tudi o Pok'ski. rosebno se-dai ko imamo v svoji sredini poslanika poljske vlade dr. Szaroto.
Krakov "22 novembra Pilsndski sam ie voini minister in vrhovni no-vrlinik: notranii min^ter Tliugutt. naučni Praus. higieni Slnoin=ki, finančni Bvrka. noliedel^ki Voida. aorovi-7 -ni > inkievie z? socialno skrbstvo Ziemenski. za ume'nost Dovnarovie. za pošto in brzoiav ArdSevpki za trgovino Ivanovski brez portfelja so Wi-tos, Noenieki. Malinovski.
Iz Kožarske.
Madžari v stiskah.
Imdimnešta. 21. novembra. Od vsepovsod prjhaiaio poročila o zasedeniu no tujih četah. Iz aradskesra komitata iavriaio. da ie skorai cel okraj zaseden po Srbih in do se leti že bližaio mestu samemu Xa severu oneriraio Cehi. ki od dne do dne pridobivalo več tal. Na vzhodu orodiraio Pomuni na Sedmo-araško Na severovzhodu stoii armada 30.000 Poljakov na osriakih tleh.
Budimpešta 21. noWmbra Romun-ski narodni svet ie sklical svoio pri-Uodnio seio na dan 1. decembra v Gvubi Fehervar.
Budimncšta 22 novembra. K^kor >e pričaknle bodo franco-ke čete tekom danasni^ea dne z^-=edle Budimpešto.
Bndimrešta 22. novembra. Srbske Tete so prekoračile reko Maros in 600 Srbov ie zavzelo utrdbe trdnjave Arad
Enakopravnost narodnosti v madžarskih šolah. Budimnešta. 21. novembra. (K. u.) CO^rrski brzoaivni urad). Minister za uk in bosroeastie Lovaszv ie izdal odredbo, no kateri naj velia v državnih osnovnih šolah za materin iezik oni. ki sra firovori večina učencev kot materin iezik. Jezik manišine se bo uoorablial za pomožni iezik. — Ta odredba nome-nja ponolno enakopravnost narodnosti j v šolah.
Po!:a Jožefa Habsburškega se razdele med uarod.
Budimpešta, 21. novembra. (K. u.) VOjrrski brzojavni urad.) Jožef Habsburški Lotrinški ie ponudil poljedelskemu ministru vsa svoja polja, naj jih razdele med narod.
siimiKs flusfrlie.
Iz Bratsko PollSe.
Prvo poljsko ministrstvo, ki so mu dali značaj Narodni Demokrati (Glam-binski), je odstopilo in za njim tudi »Svet re^entski« (Narodno Veče). Odstopajoč je »Re^entski svet« dne 14. novembra izročH vso oblast znanemu brigadirju Pilsudskemu kot nekakemu drk-tatorju. Ta je imenoval dne 15. novembra za ministra prezidenta bivsejra avstrijskega posl. Daszvnskesa, socijalne-
demokrata. Proti Daszvnskemu pa se je dvignila silna opozicija Narodifh Demokratov iz PoznmiT Spričo^ tejr,a je D^szyns|CI očitni! in Pilsudski je poveril sestavo kabineta bivšemu avstrijskemu poslancu socialistu Moraczew-skemu, ki smo ga avgusta meseca imeli
Francozi zasedejo Dunaj!
Ženeva, 22. novembra. Francoski listi napovedujejo, da bodo francoske čete v najkrajšem času zasedle Dunaj, da preprečijo nadaljno širjenje boljševizma. Takisto nanašajo francoski listi, da je za Francijo življensko vprašanje, da se prepreči priklopite v nemške Avstrije Nemčiji. POGAJANJA Z AVSTRO - OGRSKO BANKO.
Finančni svetnik Hovansky sporoča iz Dunaja: Med Avstro - Ogrsko banko in za-stooniki držav bivše Avstro - Ogrske so se vršila pogajanja. Priporočalo se je od vseh strani, naj bi se z Avstro - Ogrsko banko sklenila pogodba sledeče vsebine:
Vse pravice bivše Avstro - Ogrske preidejo na novoustanovljene države, ki dobe zastopstvo.v generalnem ravnateljstvu. Uradnike nominirajo Dosamezne države Posamezne države imajo Dravico kontrole nad poslovanjem bivše Avstro-Ogrske ban'e. Banka sme edinole filijaram, ki se ustanove za vsako posamezno državo, izročati vrednost. Mesečno sme izdati centrala 750 miliionov bankovcev, kateri znesek se razdeli na podružnice po razmerju števila prebivalcev. Ako katera država ne dvigne cele njei določene svete, 11 mora centrala ostanek vpijati v dobro.
Ta določba vePa za nazaj začenši od 1. novembra 191S. dalie. ter ie vse, ^ar so prd-n/rice prejele ed tega časa dalje, zaračunati.
Fili'al^e nad^n'ie izHftf^o le država, v kateri se nah^nio in izMinčno ona z rr.'-a^animi zne^li trdi razo^laga. Isto velja Ti°de e'^n*-«žitar in Tnen'^^ic.
Pr^a^p^ne 7>Nar*~dMe Vlade br,do o tem «e!e definitivno rdl-rale. Tudi t-Narodno Vjeće* se se ni odi~""ln KONFF^^CA POSLANIKOV »4*00*111 DRŽAV BIVŠE AVSTRO - OGRSKE NA DUN*JU.
Na Dunaju je danes zborovala konferenca poslanikov vseh držav bivše Avstro-Ogrsk^. Na konferenci so1 se noga'ali o nre-ditvi financijelnih vprašanj. Nemci so pred-lacalf naiorvo. naj bi poslala ^osamezie države za^tnoni^e v kn^i^'n za d^^a'-ne d kove. Ta bredlog je bil ođ'ionjen. Postavila pa se je načelo, da b"de NerajT-a A"v-striia vsem arudnfkoni in ča^^ni'-om, ki so na teritoriju Mv?e Avcfrjie. r> 1 a č a 1 a gaze L decembra 1019. gotovo.
Gled^ fhia*^l**me<ni obratov ^ snl^h.   poseben ?^"''ir?',"aT,,a fclač
rT"adn!koTT'.  gT^de Izd^'n^'a ha^^^vcev po Avstro -  0^r<:VT ba«7?.  irfe*le '^ni->x«viriTa i,-,inr,tir>v d-'cmth nai^^v N o'n'^h 1oT'n-Bt»ai^«iHi| 7nnVv. se I« tM^h v*i&IbvU\
v bfV^erfl fi"nr.'^r»rn mfr?,:t-«rtvi» t»o«pVio V^- '«-'10. V to Vnr^j^no i^a poslati v«av.o dr"ava r»o e^a^a ■^^«-*"r»r«,"a rn no ^•»••'a
vex na^^^tni^ov. Ta komisija bo takoj začela z delovanjem*
Dunaj. 21. novembra, (Kot. urad.) Dosedanie avstro - ogrsko višie armad-rf5 poveljstvo, ki izjavlja, da je odvoz lastnih čet z iusrozanada končano, ie ponovno, in sicer petič, ori italiianskem vrhovnem vojnem vodstvu protestiralo zouer protipravnemu zaietiu bale več negjo stotisoč mož dne 3. in 4. novembra in ie hkrati storilo korake, da se tem protipravnim vietnikom omooroči poštna zveza s svojci, da iih pouče o svoii usodi in jim prihranijo nadaljnje vzne-mirjanie.
Dunai 21. novembra. (Kot. urad.) Sedat se vrše nosraiania med državnima uradoma za voistvo in za nauk o tem. kako nai se voiaskiaa akademikom in sroiencem voiaskih vzsroievolnie in £o! omofiroči nadaljevanje šmdii no učnem načrtu civilmh realk in doseera real-skeffa zrelostnega izpričevala. Dotlej o^anejo v rabi vojaške višie in nižje realke.
Vpokoienie ceneralov.
Dunai 22 novembra. Državni svet nemške Avstrije je izdal naredbo, s katero se pošiliajo v zasluženi pokoi vsi maršali ereneralni polkovniki, generali in večii del štabnih častnikov.
Dunai. 22 novembra. Munidiske
tovarne v Blumau in W611ersdorfu. ki pomeniaio veliko nevarnost za dunajsko mesto, se pretvorijo v industrijske tovarne #
Dunai 22 novembra Včerai ie na-Btalo v Laxenbursru veliko vznemirie-nie. Došla ie namreč vest. da se nahaja na Dou oroti Laxenbureru več tisoč roških vojakov. Laxenburški novelinik je alarmiral svoie vojaštvo in dal napraviti strelske iarke. Ti voiaki so ieli ponoči stroliati. da ie bilo prebivalstvo že prepričano, da se ie začela borba e Ceho - Slovaki. Ko se ie zdanilo so se ljudje prepričali, da ie bil njih strah prazen in da ni nikjer sledu o Čeho-slovaskih voiakih.
Pred Inomostom.
Inomost. 21. novembra. CKor. ur.) Davi ie župan no lepakih naznanil, da pridejo v najkrajšem času v nemško mesto Inomost italijanske čete. Po in-formaciiah s pristoineera mesta nai bi bili Italijani v Inomost prisneli ob devetih ztntrai Šteli nai bi 5000 mož. Jutri naj bi prišlo nadaliniih 10000 mož. ki so danes taborili v bližini Matrei;u Opoldne pa je prišla vest. da so Itali-iani dobili povelie. da naj ne odkorakajo v Inomost, marveč nai za enkrat ostanejo v rabi   vojaške višie in nižje
Prevrat na Nemškem.
London. 20. novembra. (Kor. urad "i Kontrea-dmiral Tvrwitt ie danes zjutraj, ko ie napočil dan. prevzel na svoii poveljniški ladii. 30 mili od Harwicha, prvih 20 podmornikov, ki so mu bili predani. Podmorniki Dlovejo z lastno posadko v Harwieh.
Rotterdam. 20 novembra. (Kor. urad.) Ansrleška brezžična postala poroča, da bodo internirane nemške la^ie bržkone v pristanih Scapatlov pri ork-nevskih otokih.
Amsterdam. 20. novembra. (Kot. urad.) Nemške oblasti so se vrnile iz Anverse (Antrvernen) in Bruslja včerai in danes preko Oldenzaala v Nemčijo.
Razne vesti.
Mirovna po trajanja.
Amsterdam, 2L novembra. Po poročilih časopisja ni pričakovati še tako km al ep: a nričetka mirovnih pogajanj.
Washinffton. 21. novembra. Predsednik Zedinienih držav Wilson se bo podal v treh tednih v Evropo, da prisostvuje mirovnim pogajanjem.
Wilsonovo potovanje v Evropo.
New York. 19. novembra. (Kor. urad.) (Brezžično ) Napoved, da bo potoval predsednik Wilson v Evropo, presoja amerikansko Časopisje zelo različno. Več listov poudarja, da ie v protislovju z nepisanim običajem, ako se odstrani državni poerlavar za svoje uradne dobe iz dežele. Druci listi spominjajo na to. da sta bila Taft in Ros-sevelt kot predsednika en dan v Mehiki in da ie bil Taft v panamskem prekopu na panamskem ozemliu. Predsednikov ukreo je nekoliko drzen. Toda tudi oni. ki iz različnih razlogov dvomijo o upravičenosti teca koraka, bodo mogoče priznali, da je Wilson prei sposoben presoditi nujnost tega koraka nego občinstvo. Naiostreiše onoziciie ie pričakovati od onih. ki so pričakovali, da se izialoviio temeljna načela javno ali tajno. Ako tudi dosedaj ni znan noben primer, da ie odpotoval predsednik preko morja, se mora vendar Uffooviti. da se. tudi pošiljatev dveh milijonov vojakov na Francosko ne strinja z dosedanjim običaiem. ki ni nič mani usodeooln. Ako pospeši Wilsono-va navzočnost pri posvetovanju sporazum, ki nai bi preprečil drusro veliko vojno, potem se more presojati predsednikov korak različno.
Nov dan.
VVashington, 20 novembra. (K. u.) Brezžično se poroča: Predsednik VVil-son je v neki proklamaciji 2S. november določil za dan zahvale in molitve. — V proklamaciji je med drugim rečeno: Popolna in končnoveliavna zmacca nam ni prinesla samo miru, marveč tudi gotb-vo zaunanie v novi dan. ko stopi na mesto nasilja in zavistnih intrig med narodi pravica. Naša srca črpajo nov oogum in gredo z novimi nadami novim in velikim dolžnostim nasproti. Hočemo vezi prijateljstva in medsebojnega spoštovanja okrepiti, da na njih zgradimo novo ooslonfe fnirn med narodi.
Washi:ig'on. 19. novembra. (K. ur.) Brezžično se poroča: Iz Bele hiše se naznama: Predsednik nomerav# takoj po otvoritvi rednega zasedama kongre-sovejra odpotovati v Francijo, da se uc'eležuje razprav z-\ doTo£itev glavrvh točk mirovne regecbe. Na7brž mu ne bo mogoče konferenci rrisos'vov.oti ves čas ob početku razprav ra ie njegova prisotnost T-otrebna. Ja^no ;e namreč, da 'na brzobvno obravnavanje svo:e velike nedostatke. Zlasti ko bo šlo za di-loči"«»v gbvnrh smernic kontnega mi-u. bo ...wgo*a prisotnost neobhodno po-
trebna, da ga povprašajo za njegovo mnenje. Seveda bodo predsednika spremljali delegati, ki bodo Zedinj. drŽave zastopali ves čas konierence. Imena delegatov se naznanijo poznejo.
VVasnington. 19. novembra. (K. ur.) Brezžično se poroča: Kongres se sestane prihodnji teden. Predsednik bo najbrž odpotoval v treh tednih.
Boise viško gibanje na Angleškem.
London. 20. novembra. (K. n,) Penteriev urad. (Gosposka zbornica.) Na opomin zaradi odorave cenzure i*-izjavil minister notraniih stvari, da se svobodno izražanie o Političnih stvareh ne bo motilo z nikakršnimi nared-bami in da ie cenzura tuzemnih brzojavk že ponehala. Opozari:«! ie na bol-šfviško gibanje na Aneleškem kj ga smatra za nemško nanadno sredstvo, kakor sploh misli, da obstoii ozka zveza med boliševikizmom in Nemčijo. Popolnoma ie preverjen, da bo Isknifld sovražnik med sklenaniem nremiria in skleoom miru da bi izpodkooal stališče Angliie. Zato ie treba zatirati boli-se viško propagando v Angliji do sklepa miru.
Položai v Ukraiini.
Varšava. 20. novembra. CKor. nr.}
0 položaju v Ukraiini ie preiel polivki brzojavni urad od diploma Učnega ku^ riria poljske vlade, ki ie dosoel včerai semkaj, sledeče poročilo: Bivše avstrii-ske čete v Ukraiini se uraikaio v neredu v smeri proti vzhodni Galiciji. Vojaki nleniio. rom io in zažigajo vasi. Nemške čete se pomikajo počasi in v redu proti srorneiiui vzhodu. Ententn^ čete so osvoiile Odeso in Sevastonol. Romunske eee sj zasedle Podoliio. Ententa prevzema deloma Ukrajino in pridobiva povsod simnatiie prebivalstva. Pod pritiskom entente io bil rnz-puščen ukrajinski kabinet, sestavljen iz samih pristašev Nemčiie. in sicer nenadoma brez vsake utemeljitve. V novoustanovljeno vir do so npklicali m ske kadete in oktobriste. To se 1e dogodilo ponori 12. t. m na podlagi odloka hetmana Skoronadskeira. Vsa prizflde-vania nove vlade meriio na to, vse Ruse združiti na federalistični podlairi. General Denekin. ki ie prevzel vlilo poveljstvo nad ukrajinskimi četami, se pomika v severnozapadni smeri. Od entente ima diktatorična pooblastila z* Veliko Rusiio. Zastopnvk orostovolino ruske armade ie 13 t. m dospel v Ki-iesr. da bi se domenil o vprašanju združenja vseh čet ki operirajo proti boljševikom. General K,rasnoj se je s evoi«. donsko armado postavil na razpolago generalu Dunajku.
Prepoved izvoza denarja v Švico. Dunaj. 21. novembra. (Kor. urad.) Državni svet je sklenil: Državni finančni tajnik se pooblašča, da v sporazumu z državnim tajnikom za vojne st\ari, ukrene naiostreiše odredbe, d« &e zapreci izvoz zlata, bankovcev*, dragocenosti in vrednostnih papirjev v Švico.
Novo ministrstvo na Tnrškem.
London. 2L novembra. Lisli prinašajo vest. da se je v Carigradu sestavilo novo, ententi priiazno, ministrstvo.
Prevoz Battistijevesa trupla ▼ IraHio.
Inomost. 22. novembra. Italijanske oblasti so dale eihumirati trunio drja Cesarja Battisriia, Battisti ie bil svoje-časno poslanec trentinski v dunaiskem parlamentu. Pobegnil ie v Italiio in se na italiianski strani boril proti Avstriji. Avstrijci so ga vieli in dali obesiti. Pokopan je bil z drugimi >veleiz-dajaleU v skupnem grobu. Sedai so Italijani exhumirali ntegovo truplo in ga prepeljejo v Italiio.
London. 19. novembra. CKor. urad.) Reuteriev urad poroča: Zasedba Anverse (Antwerpen) se ie danes končala.
Italijanski parlament
Curiti, 19. novembra. (K. u.) V včerajšnji otvoritveni seji italijanske zbornice je ministrski predsednik Orlando podal Izjavo, v kateri Je povdarjal pravičnost te vojne, v kateri je Italija dosegla uresničitev svoK* narodnostne enotnosti. Vojaki in državljani so tvorili eno samo armado, in ta le vzdržijo eno uro dalj nego sovražnik. To Je vsa tajnost naše zmage. Orlando je na to opozarjal na veličino najmlajše Italijanske zmage. Trtdent in Trst in vsa draga Imena teh italijanskih n^t In scli^č so bila naš sen in naša ljubezen. Govornik je izraial zahvalo zaveznikom, ki so stali Italiil ob strani, nato ie omenjal velike iznrememb... ki bodo \7 te vojne nastale v mednarodnem in političnem oziru. Anahronizem Avstro-Ogrske države je izginil. Turčlia se ie zmaniSala na neštete majhne dele. Posamezni deli Rusije so bili voostavljeni in odpravil se Je naivečji zločin v zeodovini: razkosanje Poljske. Povsod trlnmf i-ra prinelo narodnosti. Sprememba drfav odsrovaria spremembi vlad. Konec vojske ne natde več onih vojaških avto-kraetj. ki so vladali ob početku vojne. Ta volna ima tudi socialni značal. vendar ni sedal trenutek, da bi se postavil konkreten reformni protrram. Govornik omenja nato probleme preh^'tnle^a gosoodar^tva ter uVr^nlene odft^n 'n pravi: Nikdar nt Wlo pofrehnei^e kot ravno v tem času vzdržati socialni red. Sedanji čas ne zahteva nič mg*t df^cinline kot volna. Zmote, vsled katerih smo trneli. nas moralo obvarovati v bedN5no«H nred strahotami volne, tako da se bo zd^la volna b'^d^^im rodovom kot T.**'--v?.r y»ada v pred'«rrt''^vinsko doho. Pied vsem ie treba ^bMIti in snoznatl resnic^, da nI svetu *?la vir večie nhivfcc, temveč vp^ieza r»odvr?enla in vrx;,h d^^*-nrvs+f notranje rvavn d'*av manle
fenietfl na kot «a ve^ti dr^avllanov. mora nvno t*i1-o mod^arod"^ Pr'»vo nove do-
f|^H   rj»»*t"t>»t»Jiq|  «e  fr»t»»-vr»«'»Tl'»  rov*h sil, --'-^ ciT«* H fni""««-!'-« cltf !>"'a-
1      jl^i jmltlfa t i^m   it 1   V V^-
t-m   ■*~,j0.-r*r. m.  #4 - "C'»   cv.'«vr>| !• r»o-
lA     —^   *~i-m vff«    A^ »1 *>^> "1 i **m^
r^r~*    T   4-, - --M   V.'^-^'1-. T^^*]U..
t-.,,     m   «—«^f>   -*\ \"f> f%^«%r^«te
1 .... .i. >m   x-,        T™  fm*rfl  '*«  »->  ■^n4~>~i^r^^ — rt^^ r^^-i    \'",,"--» Al   r^ t*^^-^t ti *o.JX«   . ^
fi^ x:.-iri-*T" c* m^**a r»-t tf»m rt*rif r*»Tr«rntr! n-f^at^o n^avA v«a fa vprašanja   se   morajo   sedaj preizkusiti.
276 Sfcv.
,S! OVr^NHO N/lf^JtJ*" crne 2?. novembra iyi
Osromna produkcija bogastev, ki so v prvi vrsti potrebna za poravnavo nastalih skod in za osvoboditev vseh onih za vojno poltenih energij, morejo samo obstati, ako so pod oblastjo prave socijalne pravičnosti Eksistirau ue sme nobena sila na nobeni strani. Italijanski narod nima po uresničenju svojih narodnostih aspiracii nobenih imperallstičnjh smotrov (?). Spričo plodonosne industrije si bo poizkušal pridobiti častipolno mesto na miren način. Kaše bistvene dmokratične naorave so Tdružene z vsakim razvojem in vsako iz-premembo. Plemenita kri, ki se je prelivala tako obilno, ni tekla zastonj, ako pronikne iz nle misterij odrešitve.
'''t. £ r> ^ *
= Vsi svobodomiselni kulturni delavci se zbero nocoj ob 8. uri zvečer v ^Slovenski Mat;ci«, da podpišejo važno politično izjavo. Nihče naj ne izostane!
— Socijalisti v zagrebškem občinskem svetu. V zagrebškem občinskem
tu do sedaj socijalisti niso imeli nobenega zastopnika. Kakor »Agrarner Tagblatt« javlja, namerava občinski svet v Zagrebu sedaj spreieti v svoje vrste tudi zastopnike socijalnodemo-kratskega delavstva. To se izvrši na ta način, da izide posebna vladna nareiba ali Da, da se zastopniki delavstva ^prej-nujo v občinski svet potem koootaciie.
= Kralj Nikita za — federativno Jugoslavijo. Iz Neullv sur Seine poročajo, da je izdal kralj Nikita tale manifest na Črng^crsko prebivalstvo: Brat-*e! Z največjo radostjo in navdušenjem :ziavljam danes slovesno — in prepričan sem. da deli isto željo i ves moj črnogorski narod — da postane tudi naša Črna gora sestavni del Jugoslavije in da vstopi isrotako častno v jugoslovansko zaiedivco. kakor se je zamo ju-n<>ško borila. 2elim, da se ujedinimo in da se kot bratje združimo v federativni Jugoslaviji, v kateri bo vsakdo ohranil svoja prava, svo'e ustanove, svoio vero in svoje običaie in v kateri nihče ne bo mogel imeti nikakršne nadvlade. Vsi hočemo biti enaki v krilu majke Jugoslavije, ki nam bo vsem dajala enake pravice in napram kateri bomo vsi imeli nake dolžnosti. V taki Jugoslaviji bo vsakdo izmed nas založil vse svoje sile za njeno veličino in za blagosta^ie združenih in kulturnih narodov.« — Iz tega manifesta je razvidno, da je Nikita za federacijo. V tem je v nasprotju s črnogorsko narodno skimščino. ki se je izrekla za popolno ujedinjeme s Srbijo in ostalimi jugoslovanskimi zemljami.
Sesti iz priniOFsliiii dežel.
Tržaška »Edinost« izhaja še vedno redno vsak dan ali le na polovico dosedanjega formata. Poroča iz Jugoslavije o Italijanih na Notranjskem, dostavljajoč, da so se italijanski vojaki popolnoma naveličali vojne in so se zelo veselili, ko so izvedeli, da se je Nemčija vdala, ter si žele domov. Poroča dogodke v slovenskem Ptuju, o Nemcih na Koroškem, zahvalo železničarjem itd. O varnostnih razmerah v Trstu poroča, da so vedno slabše, tr-.leč, da se le vrnilo v Trst sedaj vse, kar je bilo tatinskega v mestu. Straž nI in le rcdko se vidi ponoči službo vrsečega kara-binjerja. Zato pa so tatovi mogli okrasu" kavarno na najočitnejšem mestu. Slovensko življenje v Trstu je živahno. Gibajo se sokolska društva, v nedeljo je predaval pri Sv. Jakobu o Jugoslaviji gosp. Ivan Omerza: slovensko gledališče v Narodnem domu deluje dalje in so na primer včeraj predstavljali igro 'Vrag*.
Italijanske Šole v Puliu. Iz Pulja nam ri'irora'o, da itab'ianska ^blast izpodriva vse. kar je "goslovanskega, poslužujoč se neresnice, da dela v ime.nu entente. Glede šolstva se le določilo, da se otvorijo vse ital:;nnske šole. kakor so bile ored vojno. Deželna hrvatska šola se ne otvori.
Protestni sh
pran okDpariii naSs zemlje in nasiljem Italijana?
se bo vtšil
v nedslio, dne 24. nov. ob 10. uri dopoludne v veliki dvorani hotela „Union".
Pripravljalni odbor.
Dnevne vesti.
— Posvetovanje delegatov »Slov. Ma-ticec, društva slov. profesorjev, slov. pravnikov, društva slov. zdravnikov, društva slov. tehnikov n vseučiliških profesorjev ter docentov se vrši v soboto dne 23. t m.
ob 8. nri zvečer v posvetovalnici na magistratu. — Dr. Iv. Tavčar. Dr. M. Rostohar.
T7 O predlogu dalmutlii ko narodne vlade za u i edini en ie s Srbijo   in za
regeutstvo ie v vceraTsriji ^eti razpravljala tudi Narodua vlada v Ljubljani Izkazala se je enakost   gla>ov   za in proti.
— Konferenca S. L. 8.. ki se ie vršila včeraj v Ljubljani, se ie izrekla za plemensko   samoodločbo in
republiko.
— Pozdravljajte Angleže. Anirle-.•>ki Častniki, ki se vrafi&io v domovino, se odpelieio z Dunaja danes zvečer ob 9 \ LJubljano pridejo iutii zjutraj ali onoldne. Poskrbite v Mariboru. Celin. Zidanem mostu in Ljubljani za dostojen spreiem.
— Danes *c nclie skozi Ljubljano nekaj angleških častnikov, ki fo. vračajoč se iz vietništva ni polu z Dunaja v Trst. Odnelieio se z Tninaia onoldne. Primerno bi bilo, da iim občinstvo priredi v Ljubljaui prijazen sprejem.
— Prehod bivših v Avstriji iuter-j ir :uih Aneležev skozi na-c ozemlje Naš poročevalec poroča iz Dum«ia-Preko našeara ozemlja so uo \ k- '. v peljalo kakih 200 v bivši Avstriji interniranih Angležev Narodni sve: ie innenia. da bi bilo dobro iih na posti i; v Liubb' ni doMoino pozdraviti, ker bi to ugodno vplivalo na enten*o.
— Imenovanja v vojaški slu/hi Narodne vlade. Na predlo«? poverjenika za narodno brambo ie Narodna vlada v Liubiiani srcnika pehotnega polka št. 17 K ni f i ca in >irr:ka por-ske<ra strelsl.efira poika št. 2 Oreh k a. izredno imenovala za maioria v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila povodom privedbe teh polkov v domovino, in požrtvovalne službe.
— Slov. < tstnikov v rezervi pri-iateliskl šesta: "k se bo vi šil v torek zvečer, dne 26. t. m. (Lokal in čas objavimo ju ri ) ,
— Zdraviliška misija za Srbijo. Ker primanjkuje v Srbiji zdravnikov, so se včerai odpeljali v Pelcrrad tile slovenski zdravniki: dr. Mirko Č e r-n i č, dr. Ivan P i n t a r. dr. Stanko P u p r e h t in dr. Leooold J e š e. Vzeli <o s sobo i 4 voiake. dolorene za službo pri aparatih. 4 sestre in-trumentar-ke in 4 sluge S seb'»i imaio ves potrebni materijal, da lahko prevzamejo takot v svojo oskrbo eno celotno bolnico.
— Kaj ie s plačami Štabnih podčastnikov? Iz krogov rez in črnov. štabnih podčastnikov se nam poroOr. Že smo v drusri tretiini novembra, pa mnosro od nas še zdai ni^mo preicli svoje mesečne plače za tekoči itip^i Vse povpraševanje po raznih virih ie doslej našlo edini odgovor: potrpeti! Navadno pa ostanejo te nrošnie in vprašanja soloh brez — rešitve. Mlajši med nami. ki služiio še dalie. bodo že še kako potrpeli in bodo gotovo dobili zaostalo plačo pri svoiih novih polkih, czir. oddelkih, ali kai bo z onimi nad 40 let starimi, ki so takoroko<- iz vojaške službe že odoušceni"? Kie nai ti išreio in kako dolgo .še nai čakajo na svoje p te če?
— Slovenski inženerii in Jugoslavija. Na povabilo >Društva inženeriev v Ljubljani< se ie sestalo okoli 10 inženirjev, ki so se posvetovali o raznih aktualnih zadevah. Sklenili so soglasno sledečo resoluciio: Inženerii vseh strok, zbrani dne IS. novembra 1918 v Ljubljani, izjavljamo: 1. Da zamore naša država na slovanskem iudu uspešno gospodariti na lastnem ozem-. Jiu in zagotoviti svoiim drž iviianom gmotno in kulturno neodvisnost ter ono blagostanie. ki ga upravičeno nri-čakuiemo od svobodne države na nlod-ni zemlji slovanski, je neobhodno potrebna čim tesneiša cro-podarska in upravua enotnost v vsem ozemlju slovanskega iuera. 2 2e pri prvih pripravah za prehodno ustavno in unravno dobo. še boli pa pri uo-otovitvi in ureditvi državnih upravnih in posebej gospodarskih smernic nai sodeluieio inženerii tembolj, ker so preuredba prometnih zvez v novem drž a vnem ob močiu. naciionalizacija industrije ter povzdiga gozdarstva, kmetijstva ter \M>ga gospodarstva v naših zemlip.h sploh med najvažnejšimi problemi naše državnosti. Nadalje so izvolili odsek 14 članov, ki naj pripravi in ugladi pot, da nride inženerski stan v bodoči upravi Jugoslavijo do tiste veliave, ki mu ere z ozirom na vseobče koristi nove državnosti. Ker se ie pravkar v Pragi sklicala anketa z namenom, da sestavi nove moderne predpise za gradnje v železobetonu in ker kaže uveljaviti iz praktičnih razlogov te rvredpise i v Jucoslaviii. poverili so dr. ing. Kasala, da zastopa »»ri enketi »Društvo inženeriev v LiuMhni«. Sestanku je kot gost prisostvoval ing Nesić, srbski kapitan v rezervi.
— Opozorilo na kraievne odbore N. S. Kraievni odbori nošiliaio seznam izvolienega odbora na nairazličnene naslove kot: na Narodno vlado v Liub-liani. celo na Narodno vijeće v Zaere-bu.   N. V. v Za«rrobu nas naoroša nni
t
' Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskre-noljubljeni sin, brat, stric, gospod
Oton Stoče
S*
dr.v: al asistent,
dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v starosti 31 let, p^ kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. ,
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v soboto, dne 23.&t m., popoldne ob pol 2. uri iz biše žalosti, Hranilnična c. št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
V Linbliani, 22. novembra 1918. 67*0
ŽalHjc^p ostali.
f^--± i.;;.-;^ ■?
opozorimo slovenske krajevne odbore, da ne pošiljajo seznaiLov v Zagreb. Ot»ozarimuo vse slovenske kraievne odbore, ki bodo vposlali novoizvoljeni odbor v potrdilo, nai to naslovijo na Narodni svet v Ljubljani.
— Dr. Kukovec bo Imel v nedeljo, dne 1. decembra v Celtu shod.
— V Celin ie reden mir. Nemci so se udaji v svoio u-odo. Mobilizaciia dobro napreduje, vsak dan se oglaša veliko število unoklicaneev.
— Plačevanje davščin u.a sloveu-skem Štajerskem. Finančno deželno ravnateiistvo v Linbliani ie odredilo, da se davši ine (direktni davki, pristojbine itd) na slovenskem št.ijer-skem nimalo več plačevati pri ooštiiili uradih s poštnohranilničnimi položnicami, amrak do preklica v erotovini pri pristotnem davčnem nradu. Stranke se po viiaio. nai svoje davščine v redu poravnajo in se pri tem točno držijo pričutoče odredi"-.
— Prc-davanie »Akademiie-f. Danes zvečer ob 7. se vrši v Mestnem do-mu predavanje anierikanske--a žurna-lista g. Aleksandra Tomana o kultur-nem> gospodarskem ."L<»«,ijainern in pori-tičnem življenju v Ameriki. V interesu vsak ua. ki se zanima le količkaj za poli ična vpraSania, je, da se udeloži tega predavanja.
— Odsek .ia saniranie Slov. Sokolske Zveze ima danes zvečer sestanek to ro ob 8. zvečer v Zvezni sobi v Lvi-rodnem domu.
— ^Rdeei križ«. Ker ie yes dose-danii odbor odstooil. voliti bo na izrednem občnem zboru, dne 27. t. ra. popol-dne ob 3. uri v dvorani Mestnega doma docela nov odbor. Voine ie konec, zato bo odslej ' Hhrocie društva ob-esalo zlasti oskrbo invalidov. Da bo tei veliki in lepi nalogi kos na to bo gledati že pri sestavi odbora, boleti je čim številnejše adeležbe na občnem zboru. — i \ Mi 1 č i n s k i
— Telovadno društvo »Sokol- v Ljubljani. Odborova seja vrti 86 dane^ ob *i na 7. zvečer v Zvezni sobi v Na-rodnem domu.
— Sokol TT. je pričel zonet s svoiim rednim delovanjem. Včerai se ie vršila prva odborova seja, ter sklenila pričeti s člansko telovadbo takoi nri-hodnii teden. — Sestanek društvenih članov in prijateljev društva se vrši prihodnjo nedelio 24. t. in. doooldne ob pol 10. v mc-cii posvetovalnici na masrisrratu.   Prosimo točno
udeležitve. Sestanek ženskega članstva se vrši prihodnji teden. Odbor.
— SfiS v cesarskem orlu se vidi na pročeliu še vedno >K. k. Bezirks-luiuptmannsehaftc v Novem mesin. Res ie. da ie v tem ča^u težko uničili vse sledove .bivše Avstrije, posebno V Novem mestu, vendar vsai prekriti bi se ta javni madež dal tudi že dozdai SIIS v cesarskem orlu te^a madeža ne zakrite, nreie še bolj — odkrite. Torei!
— Nemško gledališče. Od podučene strani se nam poroča, da pripravlja nemško gledališče v Ljubljani razvpito igro >E i n Bo hm in A m e r i k ac. Ostrmeli smo, ko smo čuli to. za sedanje čase neveroietno vest. To bi bilo izzivanje, katerega ne bi mirno prenesli. Sai se v ti snakedrani igri norčuie nemški šmok iz viteškega češkega naroda. Da bi se bratski nam češki narod blatil javno na odru v slovenski Ljubljani, tega ne bomo trpeli. To pojemo javno na naslov onih gospodov okrog nemškega >Gledališke-s:a društvac. ki ima pravzaprav v rokah vodstvo nemškega gledališča v Ljubljani in na naslov Kranjske hranilnice, ki s svojimi gmotnimi prispevki sploh omogočuie obstanek temu zji-vodu. Naj si oboina gospoda dobro premisli to stvar. Da iim bo premUlic-vanje nekoliko olajšano, priobčili batno v kratkem pooolna imena vse te gospode pri nemškem ^Gledališkem društvu« in pri Kraniski hranilnici. Potem bo javnost vsaj vedela, korra mora imeti za odgovornega za ta. sedanjim časom posebno primerna izzivanja.
— Za jugoslovanske oslepele vojake je darovala rodbina g. Frid. Sku-šeka 300 K mesto venca na krsto nečakinji Valči Breskvarisvi in nienemu soprogu Vladimiriu Bie kvriu.
— Darilo oslepelim voiakom. Obče-koristna zadrusra za stavbe in stanovanja v Liubiiani darovala ie 50 kron namesto venca na krsto svoiega člana in nadzornika g. Vladimiria Breskva^ ia. maer. komisarja v Liubiiani.
— Kdor hoče blairo izvažati po železnicah iz države SBES. nai odda izpol njeni vozni list brez blaga na odda ini postaji, katera vpošlie vozni lisi na ravnateljstvo državnih železnic oziroma ekspozituro južne železni« e v Ljubljani v svrho izpcslovanja izvoznega dovoljenja pri posameznih DO\er-leništvih vlade, oziroma, če se vo/ni list tiče blaga v polnih vozovih, tudi transportnega dovoljenja s strani voz-rega prometnega vodstva.
— Osebna stvar, iver mi ie kot čir veku. ki ie od ranega iutr.i do pozno v noč brez odd " • °n z duševnim dcloro.   pred vsem tiotreba not ran it ga
pokoia, sem rad privolil v to. d-^ c«»sp. Profesor Adolf Robi d a. oval:/ » \ ozi. i i ^o naju nekaj dni spadale. Ob enem sem mu izrecno dovolil, da sme o meni pripovedovati karkoli. Trajno šk« du-vat*. mi ne more nobena se lako lepo zaokrožena čonTarija — s~ Ljubi-;mi. 2t. novembrr. 1018. Prof. Fran - M o-bal.
— Pozor obrtniki, kovinski, ključavničarski ter stavbni, vabi se \\i- na važni sestanek v nedeljo, dne 24. t% m. ob m0. douoldne v gostilni >Novi svet«. Glavna točka sestanka* je glede nakupa voinškega materijala za posamezne obtnike.
— Obiskovalcem gradu na zuanie: Po teku šiirih let ie zopet prost dohod na ljubljanski stolp.
— L'irubila se ie snoči denarnica z večjo vsoto deniria in hranilno kniižico Sploš. .kreditnega društva v Liubiiani štev. 875. Pošteni naiditeii nai se zglnsi m vrne kuti žico in ueuar nri policiji v Ljubljani. Oškodovanec mu zagotavlja dobro nagrado.
Poziv! Tisti, ki ie dne 19. t. m. odpeljal voz iz bližine Sv. Petra cerkve je znan, ter se ga poživljat nai trn nemudoma vrne lastniku Iv. La-^ajne v Vr drnatu. sijer ga bode lastnik policiji naznanil.
Zlata ura se je naSLa. Kje, pove upravništvo ^Slov. Naroda«.
Zatekel se ie pes volčie pasme. Sliši na ime >Rolf<. Odda nai se ea proti primerni nagradi v dr. Val. Z.-r-nikovi ulici 11.
HarMno nhMlllt
Kichujavi hčerki.
Opereta v ueh dejanjih. Spisala A. Vanlooa in S. Ouval. U^ia^bil Andree Mes-sai;cr.
Po vseh bedastih iabrikatih, ki spadajo pod skupno oznarneniio 'Dunajska opereta*, se ie včeraj občinstvo oddehnilo, ko je vendar enkrat po toliko letih videlo na odru če ne duhovito, pa vsaj pametno d^anje in slišalo če ne iskrečo. pa vsaj p.ijeUto glasbo brez tistih mehkužnih ;ne-lodij, ki jih ponajveč označujejo sladkobno sentimentalna violinske ficure v najvišjih ležali. Messagerjeva opereta »Michujcvi hčerki« ima v glasbi humor, je* laskava, prikupna in zabavna, orkestralno barvovita, v vokalnem delu polna pestrosti, živahnosti in ponekod operne fakture, v dejanju pa podaja dokaj ljubeznivih prizorov in jasno očrtanih značajev ter le skoro boli mišljena kot vesela igra z ilustrativnimi glasbenimi točkami nego kot opereta v navadnem pomenu te besede. Francoski izvor se kaže v njej od začetka do konca: lahkotna koncepcija, združena z vseskozi toplim, veselim temperamentom, ji zagotavlja še nekatere uspešne uprizoritve ua našem odru.
Pozornost vsega občinstva se je sre-dotočila ua ^dvojčici« Marie Bianche in Blanche iMarie, ki sta ji predstavljali gospodični Skalska in Thalerje v a. Gospodična Skalska je prebila včeraj svoj debut s popolnim uspehom. Tisto prešerno veselost, ki je poglavitna poteza njene vloge.ie oogedila tako neprisiljeno in obenem tako decentno.da si je mahoma pridobila vse simpatije. Ljubka dekliška pojava. Je spremljala svojo igro z marsikatero samoniklo nianso presrčne topline; nič ni bilo izumetničeno, vse pa prirodno in zategadelj umetniško zaokroženo. Organ gospodične Skalske je nekako originahio pobarvan ter je učinkoval, rekli bi, tem pikantne!e, ker ie govorila pristen, pravilen slovenski jezik z rahlim inorodnim nadihom. Prejela je ob glasnem ploskanju na koncu drugega delanja, ki je vobče za njeno vlogo najhva-IežnejŠe. dvoie lepih cvetličnih daril. — Gospodična Thaler jev a je predstavljala Bianche Marie, ki je mirnejšega temperamenta. Imela ni sicer prilike, da bi bila v igri razvila svoje priznane subretske vrline; pač pa je podala glasbene točke z umetniško lepoto in globoko iskrenostjo. NajleoSa pohvala je pač zanjo ta. da se je navzlic relativni pasivnosti svoje vloge uspešno umela obdržati poleg bogatele nnremliene vloge gospodične Skalske, tako da je bilo zanimanje ves večer razdeljeno na tc dve poglavitni vlogi.
Oospa J u v a u o v a jc bila jako prikupna kot madatne Michu ter je tudi v ■Ja^berem oziru storila svojo dolžnost: ^o^nodična Vera Danilova je podala ravnateliico dekliškega penzionata s potrebno dostojanstvenostjo, zdela pa se' nam je za spoznanje premlada. Izmed igralcev le irosn^d P o v h e izvajal večjo vlogo generala de Yfsa. Ta figura ie pravzaprav edinn. ki ie docela operetnega značaia; gospod Povhe jo je obvladoval dobro, tako da mu ni dosti prigovarjati, bolj pa bi nam bil prijal, ako bi bil namesto svojih tristo milijonov granat spuščal nekoliko manj granat z odra. Gospod M o h o r i č je kot Rigaud ustrezal tako z igro kakor z glasom, ki ni obsežen, vendar pa zadosti prijeten; samo še ^nekaj svobodneje se bo moral razgibati. Gospod R a s b c r g e r je generalovega slugo očrtal po vojaško strumno, toda nekoliko prehrumno; gospod M a-rek, ki je tudi hvalno vodu" režijo, je pogodil starega branjevca z imenitno komiko
tako po maski kakor po igri: žal, da Je govoril časih premalo razločno. Gospod D a-n e š je iz trgovskega pomočnika ustvaril komično  šaržo.  ki  je  zbujata  mnogo ve-
Gojenke v penzionatu gospodične ner-pinove so ^c vedle zadovoljivo; bilo ie nekaj pristnega življenja v tej devetorici mladih deklet ki so tudi koreografske točke obvladovale z doslej na našem odru nepoznano spretnostjo, kar je zasluga gospoda plesnega mojstra V 1 č k a. Snoči menda prvič v zboru ni bilo tiste drevenosti. ki smo Jo morali gledati toliko let . . •
V glasbenem oziru je bila predstava dobro pripravljena. Gospod dirigent Ravnik je imel orkester, zbor in pevsko osebje v primerni oblasti. Orkester res še potrebuje nekoliko izpopolnitve, da bo zmožen za umetniško ubrano sodelovanje pri opernih predstavah — včeraj so se pone»-kod Čutile nekatere praznine; glasovni materijal m a in ženskega ibora pa ie obsežen dovolj, da bo tudi za velike partije. Gospod R *.v ni k se je izkazal za veščega diricenta.'ki ima potrebno ognjevitost da ubere te^no, kakršnega ie treba za opereto, aa tudi potrebno glasbeno izobrazbo, da zajame iz partiture, kar je v nlei. nc morda po težaško in za rokodelsko rabo. nego / vrlo uveljavljenimi niansamk
(iledališče jc bilo nabito polno, priznanje glasno in iskreno. — n —
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob JA8. se ponovi Messagerjeva ooercta »Michujevi hčerki« za »C* - abonnement. — Jutri, v soboto, dne 23. novembra ob 8. uri zvečer »V Ljubljano jo dajmo in »NstnSki ne znajo* za abonnement »B«, — V nedelio pop. ob ^3. se uprizori izven abornementa b"rka »Charleveva teta«, zveče nb s. • V-imiSPen! bolnik« izven abonneinenta. — V ponedrliek ob zvečer se ponovi ooereta »Michujevi hčerki« za abonnement »B«. ■
SlavM občinstvo, prihajal točno k Tp''^ivam, ker vstop med overturo ali celo med dcian'i ne bo nikomur več dovoljen! Prosimo torei v tem ožim ntfvečfe točnosti Ver dosedanjega nereda ni mogoče več trpeti.
Aprovizacfla.
-J-   Telečje   meso za težko bolne.
Mestna aprovizacija bo od dajala telečje meso za težko bolne v soboto dne 23. t. m. od 7. do 8. ure zjutraj na Poljanski cesti št. 15. Vsaka oseba dobi pol kilo-giama, kilogram stane 9 K 80 v. S iq-
l>oi jc treba prinesti nakaznico za telečje meso.
4- Krompir za III. okrai. Stranke III. okraja prejmejo krompir v soboto dne 23. t. m. in v ponedeliel: dne 25. tm. rri Miihleisnu na Dunajski asti. Določen je tale red: v soboto dne 23. t. m. dopoldne od 8. do Q. št. 1 do 140. od 9. do m. št 141 do 280. od 10. do 11. 281 do ^20. popoldne od 2. do 3. st. 4JI do 560. od 3. do 4. št. 561 do 700, od 4. do 5. st. 701 do 840. V ponedeljek dne 25 t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 841 do 981. od 9. do 1. št. 961 do 1120, od 10. do 11. št. 1121 do konca. Stranka dobi za vsako oseob 10 k? krompirja, kilogram stane 80 vinarjev.
-f- Mast na nove rdeče izkaznice AL Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo mast v soboto dne 23. t m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 100. od 9. do 10. Št. 101 do 200, od 10. 1   lf. št. 201 do 300. nopDldneod 2. do
1 It 301 do 400. od 3. do 4. št. 401 do konca Stranka dobi za vsak<r osebo 20 dktr masti, kar stane 4 krone.
-4- Čebula za ITI. okraj. Stranke IIL okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v soboto dne 23. t. m. rri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od-8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400. od 10. do 11. šr. do 600. popoldne od 2. do 3. št SOJ do 800. od 3. do 4. št 801 do 1000, od 4. do 5. št. 100! do konca* Stranka dobi za vsako osebo 2 ks: čebule, kilogram strpne 1 K 50 v.
-h Čebula za IV. okra). Stranke IV. okraja premejo čebulo na zelena nakazila za krompir v ponedeljek dne 25. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cestL Dok»čen ie tale red: od 8. do 9. dopoldne št 1 do 250. od 9. do 10. št. 251 do 500 od 10. do H. št. 501 do 750, popol-dne od 2. do 3. št. 751 do 1000, od 3. do 4. št. 100! do 1250. od 4. do 5. št. 1251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo
2 kg čebule, kilogram stane 1 K 50 v
Listnica nrednlštoa.
Listnica uredništva. G. I. B. v Z.
Va.s dopis   smo odstopili Prometnemu
vodstvu.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. I -srnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Nađučitelj Josip  Trobiš javlja
zase in za svoice, da je umrl nagle smrti njegov na vse dobri, pre:>krbnt oče, stan oče in tast, gosrod
ALOJZIJ TROBIŠ
naducitelj
v 64. letu starosti. Pokopali *o diagega očtia v soboto, dne 9. ttstopada dopoldne pi i farni cerkvi v Ko-mn-ci pri Rajher-burgu (Sp. Štajersko ) Sv. maše zadušnice se b 'do slulile v Koprivnici in na Ka u
Blag mu spomin!
Ema Trobiš, soptog*. Josip Trotu t nadučtelj s n, — A!o;z>ta Potna roj. Trobiš, hei, Vinca Trob.š roj.
Modic, s.niha Koprivnica Kal, dne 18 nov. 1918-
Zahvala.
Povodom prebr dke izeube našega dobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Alojzija TrobiS
izrekamo tem potom svoio naj-pnsrčnejšo zahvalo za iskazano so?aiie.
Posebej se 5e iskreno zahva-f ju emo preč. g. župmku v Koprivnici in v Podsr d», gostilničarju g. Peniču in g PotočniM^ nč te'ju v PoDsredi, za nj h r^ žrt.ovalnost in vsem omm, ki so darovali vence na očetovo ki što in ki so nepozabnega spre hili n.izadniem potu. I t>-uko iskrena zahvala vsem g: kolegom, ki so s« pogreba udeležili, za ?ov»r ob grobu in za ganljivo petje.
Koprfvnka-lni, dne 18 nov 1°18 6747 laJujoei ostali.
Brci posebnega •krcstil«.
ZAHVALA.
Presrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali ob naši neizmerni boli povodom bolezni in smrti naših ljubljenih
mag. komisarja ln n|ogo?e soproge
kakor tudi pokojnikovim gg. kolegom ter uradnikom raznih uradov, zastopnikom javnih oblasti, p. t. občinstvu za globoko sočutje ter ogromno udeležbo pri pogrebu, pevskemu društvu .Zvon" za vidno srca gi-nljivi žalostinki, telovadnemu društvu .Sokol* za častno spremstvo, končno vsem darovalcem krasnih vencev.
Edina naša tolažba je zavest, da sta bila pokojnika vseh od vseh ljubljena in spoštovana.
V Linbliani, dne 21. listopada 1918. 6"04     Rodbini Breskvar in Skuiek.
'-rj° hbnGh ' ■
07
Stran C
.SLOVENSKI NAROD", dne 22. novembra 1918,
176. *tev.
tal Mi upAl
cement, zidana opeka, nekaj parke tov Pojasnila: Pisarna Ing. nlfea 5. 6715
v Sloveniji vodn o moć 300 do 500 HP.
Ponudbe pod .Vodna moč* na upravništvo .Slovenskega Naroda' 6602
Moški čevlji,
jjavi, Št 40 in pol, samo dva tedna nobeni, se prodajo za 100 K. Bleiweisova cesta 4, 1L nadstr., levo. 6688
Proda s«
wlift popotni sožuii,
jako malo rabljen, in Šoferska blusa
sa siveea usnja z rokavicami. Poizve se: Sv. Jakoba nabrežje 33, v trgovini. 66S6
aTsprod&l t* 400 kg zajamčeno
čistega medu.
Cena po dogovoru. Naslov: Vladimir Tomlo, Trebnje Dolenjsko. 6655
Proda se
6740
1 par škornjev
4L Kje, pove upr. »Slov. Nar.« ■ so za dva  sol dna gospoda
At lp tinti si
Skupaj ali ločeno. Ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod „soba št. 3021 6735.
Prsdasta se li 2 dobro ohranjeni 6735
kol
1000 K skupaj. Bernardi, »nalijeva ulica štev. 2. I« nadstr.
Del
se takoj sprejmejo za na progo. Plača po dogovoru. Oglasiti se je pri prožnem mojstru v Trbovljah. 6720
Na prodaj so
zaradi družinskih razmer lepa krava, T prštite v ln 3 koze. — Poizve se
v npravništvu »Slovenskega Naroda«. 6729
Izurjena
6726
stenograf inja
2 večletnno prakso, ki piše tudi na stroj Bil rotita. Cenjene ponudbe pod /ftsssiiiiiHiiJi FTHtr na  upr. „Si. Nar.«.
Snažna postrežnica
pa 6 ur na dan ob hrani in dobrem zlačilu se  sprefrae   pri KnrschoL B!etwelsovs G. 13. 6743
Kupim livaloo mizo
ter stoječo omaio (Hangekasten), vse v dobrem stanju. — Ponudbe na Moro kntl, Prečna ulica it. 8. 6718
STANOVANJE
\ meblovani sobici in kuhinjo išče za-konski par brez otrok za tako) ali pozneje. Ponudbe pod Šifro ..Častnik 6731** na upravništvo .Slov. Nar.« 6731
Sprejmejo se
6710
iviue
pri A. Singerc Gradidče št. 7.
Proci: se popolnoma nova
IHO
ka
Ogleda se lahko ves dan. Naslov pove upr.  »Slov. Naroda".
PRODAJALKA
želi premenitl slnibo. Nastop; lahko takoj ah pozneje.  P.smene ponudbe na upravo »Slovenskega zaroda« pod »Prodajalka 100 5739."
Prodaja se f
različna oblačila in perilo za dečke, deklice in ženske, otroške ic;ra?t.\ moderna salonska garnitura. Broiwaiso-va cesta 27 II. ned&tr. vrata št. 7.
Spretno in dobre izurjeno
starejšo moč, sprejme rod dobrimi pogoji tvrdka Fr. Čuden, Ljubi ja^ a, Prešernova ulica AL 1. 6710
s prakso, vešča slovenščine in nemščine ter stenografije, zmožna tudi vseh posojilniških opravil, enako sestave bilance, išče mesta za tako! ali pozneje.
i-onudbe pod „fidrija 1918 6712" na uor. »Slovenskega Naroda«. 6712
Sprefme se tako! 0
67i9
ki je izurjen v železninarski strok'. Ponudbe in prepis spričeval pod šifro v.Zel6zn!nar" na poštni predal 155
v Ljubljani.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze dobrodejnega sočustva ob bolezni in smrti naše nepozabne, zlate mamice, gospe
Franje Trtnik,
vdove deželnega blagajnika in posestnice,
za darovano cvetje in ža časteče številno spremstvo na zadnji poti blage pokojnice se vsem udeležencem najprisrčneje zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 21. novembra 1918. 6707
Olcboko žalufoči ostali.
3? '.'i
Št. 15.379.
RAZGLAS
Narodna vlada je v interesu javnega zdravstva 2aukazala natančno preiskavo vseh s front se vračajočih vojakov in ženskih vojaških pomožnih uslužbenk.
Podpisani mestni magistrat poživlja vse one pripadnike bivše armade, ki stanujejo v Ljubljani in so se vrnili doma brez idravaiš&e preiskave pri kadru, da se v svrho te zdravniške preiskave glede nalezljivih bolezni javilo zacesljivo tekom 8 tel na mestnem vojaškem urada v Mestnem sleme od 8. do 12. ure dopoldne. Prinesti jim je s seboj vojaške dokumente.
Proti zamudnikom se bo postopalo v smislu določil zakona o nalezljivih boleznih.
Bivše vojaške uslužbenke se imajo podvreči preiskavi pri zdravniku svojega zaupanja, da oobe zdravniško spričevalo, ker bi se sicer ne smele sprejeti v nobeno službo.
Mastni magistrat ljubljanski
Gospodična
zmožna vseh postnih in brzojavnih opravil, enako tudi vseh pisarniških del v komptoarju, Bit prkstrnt lluib«. Ponudbe pod JL V. 1914-Wi 6713" na
upravništvo »Slov. Naroda«. 6713
Rudarske delane, koale
lice po ugodnih pogojih firma Bohler Piijaviti se je pismeno ali ustmeno v posredovalnici Sehelber, Maribor, Goethejem sssta S. 6724
Ude ss spreten
6728
VRTNA
samec, za grajščino Ćemšenik. Več se izve pri tvrdki Feliks Urbane v Ljubljani.
apim vsako ma osino Jedilnega
KOSTANJA
Takojšnje ponudbe na „Postni predal 151 Llubl ana". 6708
Spretna in zaneslMva PRODAJALKA
ie s.vejme kot voditeljica v trgovino mešanega blaga na Štajersko. Reflektira se samo na jako zanesljive in nteligentne katere pa naj ne bodo izrod 28 let stare. Prednost imajo tiste, ki znajo eventuelno dobro kuhati. Ponudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval in sliko pod naslov: ..Samostojna vodjteljtea 6711" na upiav. »Slov. Naroda«.
V Unionu.
V soboto zvečer je bila vzeta pri mizi srednjih stranskih vrat velike dvorane velika turška ruta. — Osebo, ki jo je vzela, so zasledili in se poživlja, naj jo takoj vrne v trgovino Bonač v Šelen-burgovi ulici, da se izogne zelo neljubim
neprilikam. 6691
dne 18. novembra 1918.
crasjsr*  Lepo, zračno
STANOVANJE
s 3 sobami in pritiklinami, z elektr. razsvetljavo, se zamenja z manišim v Šiški ali blizu Kolizeja. Stranka je stalna brez otrok   Kapi tudi malo
hiSo z vrtom ™*
blizu kolodvora. Naslovvupr. »SI. Nar.«
Proda se:
novo Pnchovo kolo z novo pnevmatiko, večja množina boljših novih vreč tri dvoprein* kočile, stroj za čiščenje žita in vrtni sklopni stoli ter dalmatinsko TJno. —   Povpraša se:
Prešernov* nllca str. 54 L med 4
in 5. uro popoludne. 6.179
Krema za britje
najboljše kakovosti, porabna brez vode, porcelanski lonček S 7#5Q.
MILO za BRITJE
pristno, najboljše vrste, 3 kom. 1 kg S 34.—- Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jsnker, eksportno podjetje v Zagrebu ste v. 15, Petrtsfska 3 in. Hrvatska. — 4798
Pouečaiie slike
-to naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ijubtjani, Xolo9vorska nI. 34 a.
Spre|s*eta  se  tekel dve
krojia polita
Naslov se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. 6674
Pri družini brez otrok se sprejme v hišnem delu izurjena in pridna
služkinja
z dobro plfečo in dobro oskrbo. Oglasiti se od ene do treh pop v G radišan bt.  14, I nadstr. vrts stav. 2.
zopet osebno uraduje vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne t LJubljani, Sodna ulica štev. 4. 6M0
POZOR!
Prima papirnato špago In trakove za čevlje is papirja, pavole in žime dobavlja najceneje raspošlljalnloa — 6160
Eftttaer. Gradec,
JeV Srasbaehoasse 56.~^M
'žče se lepa, zračna
v sredini me^ta, s posebnim vhodom in z elektr. ra7svetljavo. Ponudbe du 30. t. m. pod ,£ans*d uradnik 8741"
na upt avnišjvo »Slovenskega Naroda«.
£9 i
ci
z gumastimi podplati kakor tudi usnjati nabitki se zooet dobe pri Pster Kozina & Co. v liiub" ■ :.ui. ca 3regn 20. 64C2
se takoj spre!me
k dvema konjema. — Hrana v hiši. — Vpraša se iz prijaznosti v trgovini Kette, Franca Jožefa cesta 3. 6628
Naznanilo.
Opusti se manufakturna trgovina Franc Re;:orscl:ek v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3, vslcd smrti nasleJnika Av gusta Jagodica. Avgust Jagodičevi dediči prosijo slav. občinstvo, naj se obrača zaradi morebitnih pojasnil na gospo Marijo Kramaršić v Ljubliani, Kahnova cesta št. 21, I. nadstr. (poleg Domobranske vojašnic?";. 6596
fiT lile se
takoj trezen strogo posten
pil inie
slovenske   narodnosti.    Dopisi pod ,,Verwalier 727a" na Eienrelchs Anconcen Es^8?fitlonfSradec (Oraz Sackstrasse. 6732
Saunu, BffPiSnflit traja pIssharsKa dola
nsjp
(mirovni materijal) prevzema
Ivan Plrkerindf.
Uu&ljans, Reber it. 1t.
stekl. sesalko
se ssssenfsfo za sadje Knrsekel, Blelsvelsovs C.
ali jate«. 13 6742
ponačBika
Čevljarski mojster Levstek Ivan (Fran), ki je kot korporal služIl pri H. G. Kdo pl. Boroevic, Wirtschafs-gruppe (ofic. čevljarstvo) se prosi, naj javi svoj naslov nadporočniku ^Jaroslavu Pavliku, Stenovice pri Plznji, Češko.
■efT Proda se:
800 do £00 litrov belega vina od leta 1914.
300 do 490 vreč iz jute.
Nekaj sladnega izvlečka (Malzertrakta),
„   podplatov za Črevlje,
„  pravega brinjevca.
„   pelinkovca (l'.'ennutvina),
■ kisa,
„  žgalnsga špirita. „ slivovke, m aloe.
„  grenčice žganja ter več sto različnih praznih steklenic. Dalje
nekaj bencina,
„   prekaiene slanine,
m  prave svinlske masti
„ Jamajka ruma. Naslov pove upr. .,Slov. Nar." 6534
«—
ISceio se
tehniki
kot konstrukterji ali
risarji.
Ponudbe in prepisi spričeval naj se blagovolijo v poslati na postni predal stev. 155 v Linblfaal pod šifro „TebolK." 6571
■
za boljše delo sprelzne tskol Ctril
Iglic, krojaški mojster. Vrhnika 38. Hrana in stanovanje v hiSž._6660
Pohištv®
za 3 osebe ali kupim ali pa zamenjam za svoje pohištvo, katero se nahaja na Dunaju. Naslov . Ant. Tepež, upravitelj vojaškega oskrboval i šča, Moste. 6687
Ponudim ■ slivovko, tropinovec, brinje-vec,  rum, konjak.
V.Spltzer, itpMIana, Kolisel« 6604
Civilni inženir,
specijalist za ieleiobetoa, se priporoča •.agoslovanskl lndnstri|i za izvršitev projektov, stavbno vodstvo itd. Cenjena pisma pod: .Kranjski strokovnjak* na uprav. ,Slov. Naroda*. 6662
IsT Kupim
skl indvosedeine sanRe
J. Pogaćsrf Ilirska al. 29 I. 6616
Pozor l
Vzamem v najem ali na račun dobro vpeljano gostilno v Linbljaal ali v
bližnji okolici. Kupim tudi dobra pristna vina. Postrežba z jedili in dobra pijača zajamčena. Prosim pismene ponudbe na uprav. .Sloven. Nar.* pod: 9<dosra gostilna 6609".
V večletni najem, pozneje nnknp se Hce  "vsn 6673
i?psliana trgovina
z gostilno aii posebei tudi nekaj zemljišča v prometnem kraju v mestu ali okolici. Direktne ponvrdbe na nasjov : P. S. pošt. leiece p. Store Sp. Šta;.
Moćan, sdrav, priprost; oženje:
za vsako delo se sprejme v Ljubljani proti dobri plači in rroslemu stanovanju z vrtom. Ponudbe na ,,po&tni predal št. 76, LnbljaM " 666?
Euni o se dobro ohranjene, crne
usnjene gnmoSe
Naslov pove upr. »SI. Nar,« 6668
Prodajo se:
novi moš-<i skornji, jako dobre citre in dve damski  vrhnji suknji. Kie.
pove upr. »Slov. Naroda«. 6697
Fin hrušovec
in nekaj drugega žganja proda 6S03 šjjajT L. Farsager v R do vilici. "9M
150 kron nagrade
onemu, ki'mi preskrbi moderno ste* novsnle v sredini mesta, obstoječe is treh sob in z vsemi pritiklinami (elek. razsvetliavo) za takoj ali najkasneje za februar 1919. Pismene ponudbe na upr. Slov. Nar. pod „150 kron11. 6527
100 K nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz ene ali dveh sob ta Unliinie v mestu ali predmestju. — Ponudbe na uprav. .Slov. Naroda" pod 100 K. 6658
Kdor potrebuje ^8
i št v o
naj si je ogleda na Rimski cesti 16,
Najfinejši poriSand cement za 6531
cementno strešno opeko
oddaja vsako množino iudi cele vagone tvrdka
Ant Kašman, Skofia Loka.
tftr  Kavcije zmoten, najbolje uveden IBg
zastopnik zlatarske stroke
se išče za Jugoslovansko državo. Ponudbe iz Ljubljane imajo prednost. Prosijo se reference pod „Lelstncgsf&hlg1' na anončno ekspedicijo Edvard Srauir 9snaj (Wien) I.t Strobelg. 6721
Anton Koder,
not. kand. •
Franica Koder roj. Gruden
poročena 6717 Dobrepolje Vince
Osvald Dobeic
trgovina z mešanim blagom- LJUBLJANA, Martinova cesta 15
priporoča nastopno blago kakor: razne svetilke, gorilnike, kotle z loncem, ročke (kaagle) *a mleko, metle, pisalni papir v mapah, koverte, stenj (taht) št. 3; 8, 11, sive moške rokavice, male otročje nogavioe, svilen trak v vseh barvah in širokosti, toaletno milo ter Erdal-čistilo.
Obenem kupim <"«
pisalni stroi ter pisalno mizo in valčke (cilindre) št. 9, 8«
Vsako sredo in soboto j
se prodala pri tvrdki 6678
Franc Vokač, Ljubljana
Solenburgova ulica it. 5, v I. nadstropju
samo sledeče blago: volaeno s akno za moške in ženske obleke, bombažna hlačevina (cajg) za moške obleke, odeje ali koci, sukno temnomodro in črno 130 cm. široko iz mežane tkanine, zadostuje za žensko površno jopo 180 cm in stane samo 96 kron. Izgo-tovljene obleke za dečke od 6 — 10 let   Cena Cd
65 do 72 kron.
Zahtevajte oonik!
BBS3MU
Pošiljam tudi po poŠti I
GONILNI JERMEN! -t. °tt°"""&l
ohn
Gradec
0977