252. številka.
Ljubljana, v soboto 5. novembra.
XX. leto, 1887.
Icaaja vi.ak dan eveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs tr i j s ko-o«ers ko dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld , za 'Četrt leta 4 gld., za
jelen inesec 1 gld. 40 kr. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., .".a Četrt leta 8 gld. 30 kr.,  zu jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meneč, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiiistopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravu i S v o jo v Rudolfa Kirbiša hiSi, ^Gledališka stolbaJ. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vr,c administrativne stvari.
„K notranji krizi v Avstriji."
Pod tem naslovom je prijavila „MUnch. Allg. Ztg." z dne 2. t. m. nenavaden članek, zanimiv za-tegadel, ker no zmerja in ne prorokuje toliko, kakor tako vrste članki, ampak opisuje in označuje zlasti različne osebe, ministre, voditelje in celo presvetlega našega cesarja.
Člankar pravi, da Avstrija ni imela in nema samostojnih, odločnih individuvalitet. „Od nekdaj je vedno odločevala — v dobrem pomenu — tradicija v slabih gnilih dobah pa šablona in rutina. Jed-nakopitneži pa so tudi Sehmerling, Herbst, Plener.
Zdaj pa je nastopil pl. dr. Gauč, in člankar vpraša, ali bi tudi niega postavili v isto vrsto državnih mož, potem pa piše o njem: „Samo jeden glas je o tem, da g. pl. Gauč se ima zahvaliti ma-lodane na vsem, kar je in dela, osobni milosti cesarja Frana Josipa. Kako bi bil mogel postati drugače minister, star 35 let?" Toda mož je zmožen. Kot oster dijalektik se je pokazal takoj ob nastopu. Posebno pa ga je priporočilo njegovo „korektno mišljenje." „Zapomniti se je dobro: v Avstriji gledajo vsakega z nekakim nezaupanjem, če pripada kaki stranki, sosebno pa kaki narodni skupini. Tak možak hi tudi kljubu skušenemu patrijotizmu dovolj zanesljiv, ne dovolj udan. Taka osoba še nikakor ni, ki bi gorela jedino za cesarsko hišo, osoba, ki spada k zvestim državnim služabnikom v ožjem pomenu besede."
„ Vsakdo v Avstriji ve, da niti g. pl. Sehmerling, veteran velikoavstrijstva, niti ne umrli grof Henrik Clam-Martinitz, duša in ognjeviti duh fede-ralistne stranke, ne Herbst, ne Rieger, nc sam g. Chlumeckv, ne grof Hohenwart neso posebno pri ljubljeni pri dvoru, da ne spadajo ne kot ministri, ne kot voditelji opozicije k ozkemu krogu, čegarsovoti bi bili odločilni v odločujočih krizah. Take osobe — katerih so jedne trdovratniše (nacken-steifer) od drugih, ki pa so vse uklenene v svoje prepričanje, svoja poročila — neso toliko cenjene, kot glajši (gesehneidigere) uraduiki, ki se bolj ukla njajo ali prirejajo okolnostim in se radi zmatrajo izrazom višje volje. Ali ta šola je bila prav za prav v Avstriji dolgo  časa  do čuda neplodovita. Grof
Taaffe, njen glavni zastopnik, ni našel učencev, kakor se je videlo. Ta ali oni, na katerega so upali, kakor pl. Kriegsau, ki je bil malo časa finančni minister, bar. pl. Goedel-Lannov, maločasni podpredsednik državnega zbora, se neso obnesli. Nepričakovano razvija pa navidezno uaah-nelo drevo nove mladike, zmožniši ljudje, kakor marki pl. Bequehein, zdnnji trgovinski minister, in so e b ti o g. p 1. G a u č se kar nenadoma prikažejo iz globine. Kako se z n a s t a ta dva politika držati v s t, t a n i od nevarnega soparnega kroga p o 1 i t i č n e g a s i s t em a! S t a i n nečeta biti nič druzega kot zvesta služabnika svojega gospoda ; onadvr. uganeta njegove misi, izgovorita samo to, kar je njemu na srci, in postajata zaradi tega vedno uplivnejša. Da, ona dva imata velika prednost pred grofom Taaffejem samim, mladostnim prijateljem cesarjevim, onadva sta učenca politike, ki je dosegla nekake uspehe, in potem tudi nista razodela vedno večje odjenljivosti željam državnozborskih frakcij; onadva nista zavezana na vzdolej, tudi na desno ne,"
Potem pride opisovalec na Gaučevo naredbo, ki je dobila potrjenje vsied najvišjega sklepa, naredbo zastran odstranjenja Čeških srednjih šol in tudi Kranjske uižje gimnazije. On misli, da Ćehi so bili dovolj svarjeui za časa z Dunaja, da ne bi toliko vznemirjali se zaradi te naredbe. Saj so videli, da bo vse neuspešno. Ko pa so došli poslanci češki na Dunaj, jim je bilo stališče pojasnjeno. Tu so izvedeli, da vlada se ne uda pari a-m e n t a r i č n i m frakcija m. Povedano jim je bilo naravnost: odjenjati ali pa nastopi velika strankarska in minister ska kriza!
„Čudne reči se slišijo o seji ministerskega sveta z dne 27. oktobra. Od začetka že je bil g. pl. Gautsch mej svojimi kolegami malo da ne sam, in prav za prav se vsi , razen morda Bacquehema, želeli, da nastopijo zopet pot pogajanja in odjenj^nja. Tako si je Taaffe še vedno pomagal in prav za prav je bil tudi zdaj zato Kajti on je vender stvarnik zdanje državnozborske večine, in nerad razbije lončar posodo, ki jo je napravil on, če tudi se mu ni spo-nesla, kakor je želel. Pražakove in Dunajevskega simpatije ne morejo biti v obče neznane, prokli-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Pretekli teden bilo je občinstvo Ljubljansko zelo \eselo. Na Vseh Svetnikov dan je sicer dež vse pokvaril, kar je marsikdo obžaloval, ne toliko zaradi pijetete do dragih pokojnikov, marveč zbok tega, ker ni imel prilike pobahati se, ali pa iz kakega drugega nagiba; — splošno pa je bilo vse dobre volje, k čemur so največ pripomogli vrli naši mesarji,
Ne vem, kaj je va-nje šinilo, a po vseh treh dnevnikih Ljubljanskih oglašajo se drug za drugim ter uprizarjajo pravo pravcato pomanjševalno dražbo, pri katere j ima vsaj navidezno korist v prvi vrsti občinstvo, v drugi vrsti pa časnikarji, katerim mesarji za zadnjo stran v podobi inseratov pošiljajo uvodne članke. „Meso je ceneje!" glasi se veselo po ulicah, in kaj bi se ne, saj vsakdo ve, kako važna je rubrika „meso" v vsaki družini. Brez mesa ni fosfora, brez fosfora ni mislij, tako uče nas kemiki, ko bi pa slednjih ne bilo in bi ne imeli lastne izkušnje,  čitali bi  lahko v svetem pismu
stare zaveze, kako so se nekdaj Izraelcem v puščavi sline cedile po egiptskih loncih, p o 1 n i h mesa. Vsaka stvar, po katerej se Židu sline cede, je dobra, torej je dobro tudi meso, posebno pa sedaj, ko so mu gospodje mesarji velikodušno ceno znižali.
Zapisano stoji nekje in mnogokrat se tudi govori: Duh je sicer voljan, a meso je slabo. Te besede pa nikakor ne cikajo na mesarje ^Ljubljanske, ki se ne bodo tesuosnno držali tega svetopisemskega reka, temveč naprej ko doslej postrezali z izv8tnim mesom pitanih volov.
Ljudje so bili tudi pri tej mesarski pomanjše-valni dražbi jako različnih nazorov. Bilo je tacih, ki so mesarje porailovali in se jezili nad Tiskanom, ki jim je štreno vmešal. Drugi bili so hudomušni. Meni pisal je nekdo brezimno — hrabrost je sploh lepa čednost! — in me opominjal na ne mškega mesarja ki je vedno in vedno zatrjeval, da ima pri vsakem volu 10 gld. izgube, a na vprašanje, kako more izhajati, oblastno se odrezal:  „Die Menge macht's!"
Splošno mnenje pa je po mestu, da so mesarji za napredek, da v njih bije radikalna žila, dočitn so peki bolj na konservativno stran. Mesarjev vzgled
njala sta rad ščuva njem (Hetze) naučnega ministra; pomilovala sta, da sta se neprevidno udala poletu njegovim nasvetom. Saj žuga on podreti nju kolobarje, in bala sta se dne, ko bi se ministerstvo odtrgalo od federalistične stranke."
„Ništa si upala stopiti proti podpiranemu (be-gilnstigt) kolegi; onadva, kakor Taaffe , so bili že poprej naznanili svojim prijateljem, da njun upliv za ta slučaj ne zmaga proti g. pl. Gautsehu. Vender pa so poskušali v ministerskem svetu , da bi vzeli neizogibnemu sklepu ostrino. Brezuspešno — cesarski s k 1 e p jim je bil r a z 1 o č n o n a z n a-n j e n. Ne ministerijalni odlok, tako je izjavil gosp. pl. Gautsch popolnem v zmislu svojega gospoda, ni predmet pobijanju; naj se predrznejo zahtevati, da se prekliče cesarski sklep. Nikdar ne more sosve-t o vat i on v to. Nejevoljno se je glasilo Že poprej iz dvorskih krogov: Vrhunec nedostojnosti (Un-gelorigkeit) je pač, tak visoki sklep vlačiti pred protestne shode, jedina pot bi bila v takem slučaji, poslati na najvišji cesarski dvor deputacijo, kakor so stvarno storili Slovenci v zadevi Kranjske gimmzije. Tako prošnjo utegnejo vsprejeti in uslišati, žuganje pa ne pomaga nič. Nasproti tako določeni volji je ostalo samo jedno: ministerski sovet je sklenil jednoglasno držati se cesarskega sklepa."
,.Mej svojstvi monarhističnega vladnega sistema v Avstriji je tudi to, da otlločujoča volja samo redkokrat ob važnejših obratih , v slučaji poostrenih nasprotij, ali potem se razodeva odločno in merodavno. Cesar Fran Josip dovoljuje svojim odgovornim ministrom mnogo, in če jim zaupa, tudi dolgo, in ne stori več, nego da tu pa tam olajša stvari v katoliško -konservativnem zmislu. Ali ob prepiru strank v Avstriji, ob ravnotežji flil, ki je prav za prav mej njimi, je odločilno, ako se najvišja avtoriteta zasukne na določeno stran. Tako se je zgodilo za bosniške krize, tako I. 1881, ko je morala slšati levica besedo fakcijozne opozicije, tako v tem trenotku, ko je ceftor odločiI s«', l»OMi»ckšc*< ati hi rok i-ni sko centralist iVnc Nlle proti |»i'edrsnoal; (Vhev. Kakor pa se ne more imenovati vladni sistem kneza Bisinarcka liberalen, če tudi se pogostem postavlja strogo proti klerikalcem,  in  kakor ne  marajo v Nemčiji dati
OB peke prav nič uplival ni, no ganejo se iz dosedanjega tiru. Nekdo jih je sicer v nekem tukajšnjem listu malo podrezal, a kakor vidim iz došlega mi pisma, vzbudil le njih nevoljo. Mej vrstami čitam razjarjenost, da se v obče pekom očita, da je pšenica jako dober kup, žemlje jm jako male. „Temu se lahko odpomore", pravi moj brezimni dopisnik, „komur to ne ugaja, naj pa pšenico zoblje, če je tako dober kup !u
Ta globoka nevolja, s katero bi nas malih žemelj iskreni zagovornik rad vse prestvaril v vegetarijance, mora imeti še poseben uzrok in meni se močno dozdeva, da je mnogo kriva letošnja kapljica, o katerej se pač ne more reči, da razveseljuje človeško srce. Za letošnji vinski pridelek ne veljajo Borisa Mirana lepi stiki:
„Dobra kaplja, dobro misli Lfpe čute nam budi. Pridi brate, obras kisli Vii.co moje Ti zvedril"
Po letošnjem vinu — seveda z nekaterimi čas litimi izjemami — se obraz kisli le še bolj za-temni in v slast nam gre, kakor znane Gaučeve naredbe. Zato je v tem oziru umestneja pesen, ki jo
nobeni stranki vajetov v rok", ra\no tak(» nima sedanja pot merodavne avstrijske politike tega pomena. Pohlepno bi vadi posnemali /-led politike nemškega cesarstva, ki uničuje (temtbt) stranke, da bi zatrli nasprotujoče stranko". ... „Taka poskus nj a pride morda zdaj v Avstriji na vrsto", in dokler ne spodleti, bodo levičarje držali od vlade proč z jednakim nezaupanjem, kakor češke voditelj**, ki so se   zamerili   (unliebsam   govvorden),  ker so
okorno in oblastno (ungefiigig) nastopili"......„Ko
bi hotel Taaffe, zaresnim in spoštovalnim pogumom bi Se obdržal desnico. On je mislil za resno, ko je zadnjič rekel, da jstoji in pade z vodečim mestom federalistične večine". . . . „Njegova nnjveča pohlepnost (Ehrgreizj je kakor poprej, da vlada ali pa odstopi — kot zvest sluga svojega gospoda."
Tako smo večino sestavka malo da ne doslovno prevedli. Veliko je objektivne resnice v njem, mnogo pa tudi objektivnih podatkov. Iz vsega pa je posneti mnogo, kako se je vesti avstrijskim Slovanom v obče.
Interpelacija  drž. poslanca dr. Dinka Vitezica in drugov.
Prodaja Boli, ki je v Istri — kakor znano — v prometu kot državni monopol, je v okraji paiinskem jako pomanjkljiva, ker je še nad leto dnij ni toliko v skladiščih, da bi zadoščevala kiajn m potrebam.
Kmet siromak, prišedši v mesto, kupovat soli za domačo potrebo, mora v raz oh prodajalnicah Uprav [nositi, da je dobi in srečen je, ako se mu pogodi, da je dobi pol ali k večjemu jeden ki o-gram za svoji' drage denarje.
Ker pa s to količino za rečeno potreb') izhaja le malo dni}, prisiljen je, da si ono, cesar mu še ne dostaje, dobi pod roko za veliko večjo ceno, ali pa mora z veliko izgubo časa io škodo čez par dnij zopet v mesto, da zopet opravi isti neprijetni posel. Jasno jo z druge strani vsakemu, da država s tem zgublja mnogo koristij
Z ozirom na to stavijo podpisani na njegovo pievzvišenost gospoda finančnega ministra vprašanje :
Je li njegovoj prevzviSOnosti znano neredno prodajanje soli v pazinjskem okraji in namerava li storiti primerno korake, da so to čim prej odstrani.
Na Dunaj i, 2G. oktobra 1887. (20 podpisov.)
0 Tržaških razmerah.
Mnogokrat se je že poudarjalo po novinah, da ima Trst italijansko lice. Žalibog, da jo to Je gola resnica, nikdo mi ne more tega oporekati, kajti prepričaš se tehlco sum, ako dospeš v Trst; koder le hodiš, kamor le prideš, povsod ti done na uho hri-pavi glasovi preblaženo „kuhel-italijauščine", zmesi, ki je vse, le toskanščina ne, le sem ter tja ujameš kako slovensko besedo. Ako rečem, da je nas Slovencev in drugih Slovanov v Trstu in okolici do 60 tisoč, torej polovica Tržaškega prebivalstva, mi ne more nihče tega verjeti, če se ni že sam prepričal, da nadvladuje popolnem „italijanski živelj" ; je Ii število Slovanov pretirano, od kod ta »uarobe svet?"
Prvi in glavni uzrok temu je stara navada pri nas Slovencih, da se vsak le picrad poslužuje, če
je zložil hudomušen Švab iu v katerej se mej drugim pravi:
Das 87er VVeinerle Das will mir nicht reclit schoinerle. Zu trinken wiir's oin VVoimorle Doch felilte ihm das Sonnerle.
Die IJeeren hart wic Klickurle
Haut aui' man mit dum Pickerle
Und thut sie dana his Kclterlu
Mit einem derben Bohelterle:
Conam her, Du kleiner Lumperle
Ich hait Dloh unters Pamperlo
Duiin kriegst Du ut\vas Zuckurlu
Und durobgeblftnt das Buokurle in mesto pristnega vina uživati nam bode zopet umetno čorbo, „zvezda iz jutrove dežele" oziroma Stern iz Zagreba bode zopet imel svojo žetev.
Za častilca dobre poštene kapljice, odpira se žalostna bodočnost , čudakom pa, ki so že po konci, ako kdo zapiše par besed o ruj nem vinci, bode to izvestno po godu iu pričakovati smemo, da nam kdo izmej njih zloži sonet ali celo odo na Sternovo zavrenko in opiše vse blage čute in slasti pri uživanji take tekočine. In slave njegove glas pojde v deveto vas, dobiček pa Sternu v žej<. S.
um tudi treba ni, v občevanii tujega jezika, če ga le količkaj zna, bodisi priprost ali omikan, le malo izjeme je,
Priprost mladenič ali deklica, prišedša i/, kake slovenske pokrajine sem v službo, privadi se kmalu tej „kuheiitalijanščtni", koje se poslužuje čedalje bolj in slovenščina se s+fska polagoma v kot, so-sebno tedaj, Če službuje dotična osoba pri kakem „rudečkarji", ki strogo prepoveduje svojim poslom občevati v slovenščini „lingua dei ščavi", kar se tudi sluša in zvršuje. Sčasoma se dotična osoba tako privadi, da se ji jeziček nič več ne zapleta, marveč Ee gladko teče, govori jo že raje, nego svoj materin jezik, kojega govoriti se le sramuje celo s svojim rojakom.
Kaj meniš, da pristopi taka osoba h kakemu našemu društvu, nikakor ne, marveč nasprotno, upiše so v »italijansko podporno društvo", kojega večina udov je naše krvi, n a š e g a rodu; zgubili smo je in ž njimi tudi njihove potomce za vselej iz našega tabora, postali so odpadniki nam in privrženci našim „rudečim" sovragom Ni li morebiti to istina? Preglej imenik udov dotičnih društev in prepričal se bodeš! Zakaj pa pristopajo našinci tako radi k italijanskim društvom, ko imamo vender dovolj naših koristnih društev? Stvar je jasna, lehko je odgovoriti.
Neso li preinrežili naši sovragi, labonsko-ži-dovske pijavke, že vse mesto s svojimi lažnjiviini in umazanimi listi, kojih je blizu 20 in s kojimi love naše nezavedneže in ml.ičueže, obljubovaje jim hribe in doline; ni jim teško dobiti jih v svoje mreže in zanjke, kajti oni se ne zavedajo svoje narodnosti, ne ljubijo torej svoje domovine, še manj pa svojega materinega jezika, slovenščine. Število 20 je lepo število, in če rečem, da je mej temi 10 dnevnikov; to mora nesnosno pospeševati ta živelj in ob jfdnern tudi razširjati „Italijansko propagando", ki postaje ne samo nam Slovencem, marveč tudi celej državi od dne do dne opasnejša. Vlada pa podpira sama ta Jahonski živelj", da izdaja tri dnevnike v „blaženej italijanščini", češ, Baj žive na Primorskem jedino le „italijani" (V!) in oni „črviči" Slovenci t^o itak zadovoljni, če jim deliš tudi kameli j a mestu kruha. Ti listi pa imajo le malo naročnikov, a razpečavajo se tem marljivejše po tobačnih prodajalnicah, kojih je več sto v Trstu. Stopi v jedno iu ugledal bodeš na mizi in po predelih cele kupe italijanskih listov. Utegneš me pa vprašati, je li mogoče, da se more razprodati ves ta „smrad" ? Da bi je mnogo Slovencev in Slovanov, seveda le nezavednežev in mlačnežev ne podpiralo, moralo bi jih poginiti gotovo polovica. To je „factum", kojega mi ne more nihče zanikati, kajti prepričal sem se, žalibog že prenmogokrat; če vprašaš pa koga, zakaj li ne kupuje naših časnikov, zavrne te rekoč, da stane (ta „smrad") le dva „Bolda" ter da se je v ^italijanščini" (I?) že popolnem privadil, dočitn ne „zastopi" naših časopisov. Taki in jednaki odgovori so posledica silnega upliva italijanske „kulture". Mi Tržaški Slovenci se moramo primerjati drevesnim listom v jeseni, odpadajočim drug za drugim, sosebno, če pritisne slana, ki je podobna na političnem polji tem  lahonskim lažnjivim lističem.
Prislovica pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača." Isto tako pomagajo naši sinovi in hčere razširjanju „italijanskega življa", da občujejo, kadar jim treba ni, v istej „kuhelitalijan-ščini" ter da kupujejo nesramne lahonske liste. Ne-verj etno a istinito.
Drugi uzrok, da se „italijanska propaganda" neznano brzo širi, so šole ljudske in srednje, kajti občinske so izklučljivo vse lahonske, državne pa germanske.
O občinskih, ljudskih in srednjih šolah nečem razpravljati, kajti naših mestnih očakov, teh zvestih avstrijskih patrijotov (??) bi niti sv. Pavel ne mogel spreobrniti, kajti oni dokazujejo pri vsakej priliki svojo izgledno udanost iu ljubezen do „Patrie" onkraj luže, da slave uajnesramnejše renegate j\ la Oberdank, Jurettig itd. Vlada pa vsega tega ne vidi in ne sliši nič, za take kukavice nema niti jednega policijskega stražuika ali sovetnika , le za nas Slovence in Čehe ima svoj povekševalnik. Se li bodo že jed enkrat, zdramili na Dunaj i in pregledali Tržaško guilobo ter štrli tem kačam glave, pre-podivši je s sedežev?
Vsakdo se še spominja, da je zaukazal pred 2 letoma kranjski dež. šolski svet Ljubljanskemu mestnemu šol. svetu ustanoviti nemško ljudsko šolo, in to na ljubo borne j peščici Ljubljan-
skih nemčurjev, koji pošil k jo že itak svojo deco v nemško c. kr. vadnico. Komentar bi bil tu že pač odveč.
Primerjajmo tisto peščico nemčurjev, z nami Tržaškimi Slovenci, broječimi 40 tisoč; kdo ima večjo pravico terjati, mi ali Ljubljanski nemčurji; kdo plačuje več gmotnih in krvnih davkov državi, mi tu ali ona peščica v Ljubljani? ?
Ni li ustanovili država za naše Tržaške nem-čurje in privandrane Prusake, ki jih ni niti 10 tisoč vseh skupaj, nemško ljudske šole, na kojej deluje okolu 20 učiteljic in učiteljev, koje bobnajo v da-našnjej dobi iz Gradca iu z Dunaja, češ tukaj nemarno takih, „hochdeutschmeistro v", da bi je mogli porabiti za našo svrho, „germanizacijo".
Kar se tiče državnih srednjih šol, so isti vse germanske, trgovinska in navtična akademija pa italijanska, ua kojej se niti besedice slovenske ne čuje, na realki, gimnaziji in obrtnijskej šoli so pa postavili slovenščino za duri, kakor tistega „ nepridiprav", zmatrajoč jo „neobligatnim predmetom."
Več rečij bi še omenil, a pregovor pravi, da »resnica oči kolje", zato je treba zamolčati, da ne bi koga pušica zadela
Poslanci, ne držite več rok križema „ne mo-ledvajte več, poprimite se dela, zahtevajte odločno to, kar nam gre po božjih iu svetnih zakonih, drugače je izgubljen Trst za nas, utopljena naša bodočnost v mogočnih valovih „i tal i ja ni z m a"! R.
Politični razgled.
&4>is'«aisje <le»ele«
V L j u b 1 j a n i 4. novembra.
V odseku za vnanje zadeve ogerske delegacije nekda misli grof Andrassy hudo napadati Rusijo zaradi njenoga postopanja v bolgarskem vprašanji. Dogovoril se je o tem že s Tiszo. Madjar-sko zabavljanje proti Rusiji utegne nazadnje našo državo le zaplesti v vojno. Rusija morda ne bode hotela dolgo mirno trpeti, da bi proti njej zabavljal bivši minister vnanjih zad^v.
Mladočeški poslanec Herold je v Jilovi poročal svojim voliic?m o svojem delovanji. Pri tem je omenjal tudi vnanje politike ter je dokazoval, da vnanji položaj zahteva okrepljenje čcMlccgu elementa. Nemško cesarstvo se drugače ne more narodnogospodarsko opomoči, nego če se raztegne do Jadranskega morja. Bisinarck si že davno prizadeva pomakniti težišče naše države proti vzhodu. Na Du-naji dobro vedo, da pot iz Berolina v Trst pelje čez Prago. — Te dni je pa bila tudi izšla češka knjižura, v katerej se dokazuje, da zveza z Nemčijo je Avstriji škodljiva in da bi naša država morala gledati, da ohrani dobre odnošaje z Rusijo. Ker knjiga ostro kritikuje našo vnanjo politiko, je kon-fiskovana. Kakor se sodi, pisal jo je kak češki državni poslanec. — Češki deželni zbor bode letos zboroval le malo časa, zaključil se bode še pred Božičem. Rešil bode le deželni proračun in nekatere manjše stvari. Nobena važneja predloga se ne bode postavila na dnevni red. Vlada nikakor ne pusti, da bi se bavil deželni zbor s šolskimi vprašanji, dokler se Nemci ne udeleže" zborovanja. Ravno tako vlada ne mara, da bi se v letošnjem zasedanji deželni zbor posvetoval o osnovi deželne banke in stalne razstave uzorcev v Pragi.
Sodnja komisija ogemke zbornice poslancev je proglasila volitev trgovskega ministra v Ka-pošvaru za veljavno. Ta volitev se je popolnem nepravilno vršila. Vlada je volilce podkopuvala in kakor trdi sam veliki župan samogvški v nekem pismu na ministra notranjih zadev, ni dobil minister v resnici večine, ampak njegov protikandidat, dasi je vlado stala ta volitev 45.000 gld. Za vse to se pa komisija ni brigala. Tisza je želel, da se volitev potrdi in njegovi pristaši, ki so imeli večino v komisiji, so jo potrdili.
% ii a u Je države.
llolgai'slceniu knezu izročili so opozijonalci pritožbo proti vladi zaradi njenega postopanja pri volitvah. To pritožbo podpisalo je baje samo osem osob. — Vojni minister Mutkurov nekda hoče dati svojo demisijo. Kaj je temu povod, se nič ne poroča.
Turški ministerski sovet je sklenil, naročiti veleposlaniku v Peterburgu, da naj pozveduje, če bi bila Rusija pripravljena kaj spremeniti svoje predloge o rešenji bolgarskega vprašanja. Turška vlada je to sklenila na migljej iz Berlina.
Kakor pišejo italijanski vladni listi, italijanska vlada nikakor ni naprosila Anglije, da naj posreduje za mir mej Italijo in Abesinijo. Anglijo je popolnem iz lastnega nagiba poslala diplomatično misij« v Abesinijo. Italijani se pa ne bodo pogajali za mir, dokler na bojišči ne dosežejo uspehov.
Redni stroški za neuidko mornarico prora-čunjeni so za prihodnje leto na 35,900.751 mark, izredni pa na 12,020.381. Poslednji so za 3,777.611
ijđJT Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 252. 5. novembra 1887.
mark višji, prvi pa za 2,537.441 mark nižji nego letos. Nemčija bode zlasti napravili več torpedov, da zavaruje obrežja. — Rusija bode pa prihodnje leto imela blizu 40 milijonov primanjkljaja.
Ker je dosedanji angleški veleposlanik v Parizu lord Lyon zaradi starosti se odpovedal svojej službi, imenovan je engleskim veleposlanikom v Parizu lord Lytton, bivši podkralj indijski. V Parizu bodo z novim angleškim zastopnikom lahko zadovoljni, ker je velik spoftovaudj Francozov Angleški li ti pa mislijo, da lord Lytton ni primerna osoba za \eleposlanika, ker je v diplomatskem posla premalo izurjen. — 700 odposlancev raznih irskih društev imelo je v nedeljo shid v B uslji. Sklenili so, organizovati ustajo, ako se do spomladi kaj ne spremene odnosa|i na Irskem.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 3, novembra.
(Daljo.)
Mesto Ljubljansko pobiralo je do leta 1885. 10°/0no priklado na direktne davke. Ta priklada porabljevala se je pač v prvi vrsti za mestno ljudsko šolstvo, v poslednja] dobi je vender imela izdatne prebitke, kateri bi bili — ako ne drugega — v<aj rešili mesto skrbi i, od kod jemati denar za napravo potrebnih šolskih poslopij. Vsled deželnega zakona z dne 14. oktobra 1884., pobira sedaj deželna zaklada sama priklado za mestno ljudsko šolstvo; mesto pa od 1. januarija 1835. nadalje ni pobiralo nikake priklade k rednim davkom. Ker tudi najemninska doklada iznaša le 2°/0, vidno je, da se Ljubljansko prebivalstvo ne more pritoževati o mestnih davkih, posebno, ako se pomisli, kako veliki so po nekaterih d nizih — celo manjših — mestih, v katerih Re za javne zadeve stori kljubu temu manje, nego v Ljubljani.
Da-si bi sedaj bilo vsekako opravičeno, ko bi se uvela priklada na redni davek ali povisila ona na najemščino, mislil je vender finančni odsek, da se je temu izogniti, ako se najde drug, manje občutljiv način za pomnoženje rednih mestnih dohodkov.
In ta način bil bi po mnenji finančnega odseka davek na ko n sum piva. Piva potoči se v Ljubljani vsako leto okroglo 14.000 hektolitrov in finančni odsek predlaga, da se upelje na hektoliter poleg dosedanje nova naklada 3 gld, kar bi imelo uspeh letnih 42.000 gld. S to svoto bilo bi mogoče potom amortizacije v teku nekoliko let izvesti naj imenitnejše od prej navedenih stvarij, ne da bi zato mestno prebivalstvo bilo občutljivo obremenjeno.
Da se bodo pa mogle vse ali vsaj najimenitnejše od prej navedenih stvarij izvršiti, treba je: da si mesto izposluje dovoljenje, da sme za daljšo vrsto let pobirati pivno naklado. Natančnih proračunov še ni, a toliko je gotovo, da bodo znašale približno potrebščine:
a. ) za drugo mestno deško in dekliško šolo.......gld. 150.000-
b. ) za državno obrtno šolo, ako se sezida novo poBlopje   .   .    „   100.000'— (letna   najemščina   pa vsekakor 2000 gld.)
c. ) za uredbo stranišč   .   .    „ 100.000 č.) za višjo dekliško šolo   ,     „   100.000 —
d. ) za novi mesarski most . „ 40.000-— torej vkup za te stvari   ....   gld. 490.U0O-—
Ti izdatki bodo, ako bode uspeh res tak, ka-keršnega se je nadejati z ozirom na dosedanji letni konsum piva, pokriti — uštevši v to obresti — komaj v dvajsetih letih in je gotovo opravičeno, nko mesto prosi dovoljenja, da se mu za sedaj dovoli pivno naklado pobirati vsaj za deset let.
Ta način obdačenje utegnil bi se na prvi po gled zdeti marsikomu malo prikupljiv. Posebno bi se utegnilo naglašati, da se taka redilna pijača, kakor je pivo, ne bi smela z novimi kohsutnnimi davki pndraževati, temveč da bi se imelo skrbeti, da bi s« ceneje točila, ko doslej.
Finančni odsek bi se gotovo ne bil odločil predlagati davka na uporabo piva, ko bi ga bile okolnosti prepričale, da je pivo v Ljubljani tako udomačeno ko na Češkem ali po nekaterih krajih na Nemškem, kjer ga pije vsakdo od priprostegi delavca in premožnega meščana do najvišjih krogov in se po takem mora zmatrati za del vsakdanjega živeža Pri nas razmere neso take. Pri nas je na Bprotno pivo tako draga pijača, da si ga morejo privoščiti le premožnejši stanovi, v tem ko večina prebivalstva le ob nedeljah in praznikih pride do kacega vrčka, ako de tedaj zaradi neprimerno vi
šoke cene piva ne pije raje vina. Statističnih podatkov sicer ni, a smelo bi se trditi, da v Ljubljani skoro polovico piva popijo tujci.
Obdačenje konsuma pivnega, zadelo bi torej eventuvalno le premožnejše prebivalce Ljubljanske in pa tujce, kateri oboji bi tega ne občutili.
Dejal sem eventualno; kajti pomisliti je treba da je pivo kljubu sedanjemu nizkemu konsumnema davku, take drago, da si bodo morali pivovarniki in gosti ničarji pač dobro premisliti, če bi vsled novega davka smeli na potrpežljivost občinstva tako grešiti, da mu ceno povišajo.
Konsumni davek od piva znaša v Ljubljan doslej po gld. 170 od hektolitra in vender se pri nas toči pivo po istih cenah, ko v Zagrebu, kjer unaša konsumni davek po 7 gld. od hektolitra. Z nameravanim novim obdačenjem znašal bode konsumni davek v Ljubljani po gld. 4*70 od hektolitra, torej vedno še po gld. 2*30 manje ko v Zagrebu. Ako se pomisli, da so pri nas sjdošno razmere za pivovarnike ugodnejše ko v Zagrebu, torej se mora Ljubljanska cena pivu (po 22 iu 24i kr. za liter) iraeuovati naravnost horendna in dokazuje le, kako velik dobiček so morali doslej od nJega impti pivovarniki in gostilničarji, ako se v Zagrebu pri petkrat tako velikem komu m ne m davku more pivo točiti po istej ceni.
O takih ra/.merah prišel je finančni odsek do prepričanja, da je oblačenje pivnega konsuma naj-pripravnejii in najobčutljivejši davek, kateri se more skleniti za vzdržavanje ravnovesja v mestnem gospodarstvu, zatorej predlaga:
Slavni mestni zbor predlaga : a.) na konsum piva inu se upeljati poleg dosedanje naklade nova naklada po  3 gld. od hektolitra.
b) visoki deželni zbor vojvodine Kranjske naprosi se, da odobri ta sklep in izjrosluje postavo, vsled katero bi mesto to priklado pobirati moglo deset let že s 1. dnem januarija 1888 počenši,
c.) mestnemu magistratu se naroča, da ne mudoma stori vse korake, ki so potrebni za pra vočasno izposlovanje take postave.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1887. (Daljo prih.)
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Sodnijski pristav g Ivan Kuralt premeščen je iz Radeč v Gornji grad. — Premeščeni so dalje: Alojzij Rismondo, sodnijski pristav pri okrožnem sodišči v Rovi nji, in Henrik Diminich, pristav pri okrožni sodniji v Gorici, k deželni sodniji v Trstu; pristav Alojzij L ion iz Motovuna in J. Marcolini iz Buj v Koper; pristavi pri deželnem sodišči v Trstu so imenovani : J. Maver iz Rovinja, Telemak G e n t i 11 i iz Kopra in H enrik K a d e r k iz Voloska; Viktor G a r s o n , pristav pri okrožnem sodišči v Gorici, imenovan je pr stavom pri trgovskem in pomorskem sodišči v Trstu; pristava Fran Dukič iu Matija Rut ar v Ajdovščini imenovana sta piistava pri okrožnem Bodišči v Gorici; Blaž Orlic, pristav v Podgradu, imenovan je pristavom pri okrožnem sodišči v R>-vinji. Sodniškimi prisad so imenovani avskultantje : Ivan Valentincig za Boje, Karol Maldoner za Mofo un, dr. ErmtChristofoletti za Ajdovščino se službovanjem v Gorici, dr. Andrej Saucin za Buzet, Anton Pellegrini za Bije, Fran Emil S m e c h i a za Volosco, Dioniz U s s a i za Ajdovščino, Henrik pl. Bartolomei za Podgrad, Ivan Okreti ć za Pazin.
— (Dramatičnega društva) tretja letošnja predstava bode jutri v nedeljo dne 6. novembra. Igralo se bode „Ženska borba", vesela igra v treh dejanjih.
— (Nemškega gledališča), kakor smo že poročali, v redutni dvorani v Ljubljani le ne bo. Danes, ko bi imela biti prva pro Istava, ni še postavljen oder, ker denarja ni. Deželni odbornik Dež-raina je sam baje4rek«l tesarskemu mojstru Gvajcu : Ohne Geld machen Sie niehts. Torej je bila vsa stvar — „Sch\vindel" in vsak naj se premisli, predno vzamo „abonement", ki S3 dobiva, kakor naznanja „Laib icharica" pri g. Tillu.
— (Vabilo) na pevski večer, kateri priredi slovensko delavsko pevsko društvo „6lavec" v Schrei" nerjevi pivarni, sv. Petra cesta v nedeljo 6. novembra 1887. »Spored: Petje, komični prizori in prosti zabava.   Ustop za ude prost, za nuude 20 kr. Z.i-
retek oh 7. uri zvečer  K tej veselici vabi najuljud-neje vse prijat Ije društva, petja io zabava
odbor
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 1!>. snojrič. V njem začenja se povest „Sodnikovi".
— (Prememba v posesti.) Janeza Ko-molija posestva Pod pečjo, kamnolome, hiše m hleve, kupila je kranjska stavbena družba  za 3600 gold.
(Ljubljansko barje) je vsled neprestanega dežja popolnem preplavljeno. Veliko pridelkov, kakor repe, korenja itd. barjan še. ni spravil in je sedaj vse pod vodo, kakor tudi jesenska setev. Pač milo mora barjan zdihovati, kdaj bode vender jedenkrat. prišel blaženi čas, da se barje ne bode sušilo samo s — protokoli! Ali bodemo to doživeli ?
— (Povodnji) naznanjajo se z Gorenjskega, z Notranjskega, s Hrvatskega i u od drugod. Sava je tolika, kakor n. pr. v Sreberji že iG2 let ni bila.
— (Čitalnica v Cel j i.) V odbor „narodne čitalnice v C jI ji bili so v^lje ii: dr. J >s. Sernec, odvetnik, predsednikom; Miha Vošnjak, državni poslanec, podpredsednikom; dr. Ivan Dečko tajnikom; prof Miha. Žolgar blagajnikom; dr. Davorin Mate k, mestni kaplan, knjižničarjem; Ivan Jerman plesnim rediteljem; zi odbornike Maks Veršec, B -štjan Krega r, in drd. Urb. Lemež. Č.talnica je imela v preteklem letu 82 udov, mej temi 15 zunanjih.
— (Vabilo) h glavnemu zboru društva poštarjev lil poštnih opraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem dne 14 novembra 1887 ob 10 uri predpuludne v Ljublj mi (pri slonu) Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Poročilo društvenega blagajnika. 3. Preudarki. 4. Prosti nasveti. 5. Poročilo o konečnem izidu v Novi Riši napravljene efektne loterije in ustanovljeuji podpornega zaklada (fonda). 6. Nasveti predsednika. 7. Volitev. Oni p. n. društveniki, kateri se tega glavnega zbora udeležiti misli j >, naj to podpisa lemu načrlništvu, kakor h tro mogoče, naznaniti blagovolijo, da se jim legitimacije za znižano voznino po železnici oskrbijo. V odpravo vseh neprilik opominja se p. n. društve-nike, da imajo leg.timacije le veljavo za društvenike, ako vzamejo s sabo tudi društveno sprejemuico. Ker je neobhodno potreba, da se pri tem glavnem zboru društvena pravila prenarede, vabijo se p. n. društveniki k obilni udeležbi. V Dol. Logotci dne 12. oktobra 1887. Načclništvo društva poštarjev in poštnih opraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem: A. Mulley .
Telegrami »Slovenskemu Narodu";
Dunaj 5. novembra. K petindvajsctlet-nici vclezaslužnega domoljuba Vojtehi Valente čestitajo zbrani pevci „Slovanskega pevskega društva" kličoč mu z dna srca: B >g ga živi na mnoga leta!    Budita, Brlič, ISavs, Kuralt,
Maver, llvska, Pukl.
Birmingham 5. novembra. Balfour govoril včeraj na konservativcev shodu, doki-zujoč, da Gladstone z vsem naporom dela na to, da bule naloga, zopet narediti mir in re 1 na Irskem, vedno težavneja. Gladstone da spod' buja nezakonitost s pravega r.irnellovca zgovornostjo. Vlada je sklenila, da bode svojo politiko dalje tirala in zopet uvela zakonit* stanje.
Peterburg 4. novembra. Popoludnj p al je avstro-ogerski veleposlanik grof VVolkenstoin pri sprehodu s konja, priletel na drevo in si zlomil jedno rebro.
Berolm 4. novembra. Cesar piicazal so je danes, ko je šla straža mimo, pri oknu iu bil burno pozdravljen.
m
prinaša v 'i i. številki naslednjo vsebino: I. HoZUar l'lcg.-rii : Davorinu Trstenjaku o sedemdesetem njegovem g«">du. (Pesen.) — II. Haniju. Poljski spisal II. Sienkievvicz. Prcvel M. Vrnilež. XI. - 111. T. Doksov:   Ljubezni moje strti cvet.   (Pesen.) —
IV. Njekolko duthi za b'l^arskata literatura. Ot K tančeva. (Prenesel bolgarski izvornik v latinico i prevcl na slovenski:  A.BezenŠek.) (Konec.) —
V. Lujica Pest okov a: Zakaj lir (l'eseu.) — VI, Ribičeva hči. Spisal Fr. (iestrin. (Koucc.j  — Vil.
SLIKE: Vlasta, Prepadeni. — VIII. Ostaline nekdaj slovenskih naselbin okoli Dunaja. „Slov. klub**.
— V. seja dne 5. svečana 18H7 na Dunaji; bral Igo K a š. — IX. -S'. Radm<atun<: Po nevihti. (Pesen.) — X. Zlati očenaš. (Povedala v Podzemlji Mikotova Nežica; zapisal J. Bar le.) — XI« Knjige  „Matice Hrvaške" za leto   1886. (Konec.)
— XII. Pogled po slovanskem svetu: l. Slovenske dežele. — 2. Ostali slovanski svet. — XIII. Knji ževnost. Pogled na slovanske književnosti. — „slo-van" velja za unanje naročnike za vse leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta l gld. 25 kr. za Ljubljanske: za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 3o kr. in za četrt leta l gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr.
Vsem čast. p. n. naročnikom, ki so z naročnino zaostali, naznanimo, da se izognemo nepotrebnim reklamacijam, da jim bode prihodnji list ustavljen.
_Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasinju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — l*red pouare|»nji-m se jako Hvurl. — Pristne ho sumo, će ima vsaka škatljica rudečo tiskano našo protokolovano varstveno znamko ,,Sveti Leopold'* in nafto firmo l«>k»nnt ••pri »v. Leopoldu", I) 11 u h. I, iue*to, Kckc der Nplegel- und PlMiikenaaaMt*. v I.JiiiHjiiiif se dobivajo pri gosp. I« l*»r|i       IMecoli.jl. ' (817-1)
„LJUBLJAKSKI ZVON"
Mtojl (192—1«8)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
Tulci;
4. novembra.
Pii Mlouu: Ka;ser. Fischer, Francki, HasenOhrl, llaušner z Dunaj n. — Preissler iz Jablonca. — Fleischauš iz Poljsko Ostrove. — Wiešoer iz Brna. — Wešler izyGrad-ca. — Kahš iz Podklcstra. — Dolenc iz Vipavo. — oušter-šič iz Vidma. — Hudovernik iz Radovljice. — Pavlin z Brezja. — Pogačnik iz Poilnarta. — Šeris iz Barča. — Langer iz Opatije. — Gidambofi iz Pulja.
Pri Wf»ri<ri: Solnce iz Amerike. — Griinner z Dunaja. — Milhlbach, Maver z Gradca. — Globočnik iz Kostanjevice. — Maut.eas iz Trsta. — Schinigoc s Krka. — Mar-cbesi z Vodnjane.
Pri l>avnr«kf m dvoru t Reich iz Beljaka. — Preso iz Vidma.
Pri nvstrijkeiu c<A*enrjl: Sire iz Kranja.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- ! krina v mm
4. nov.	1. zjutra1 2, pop. 9. zvečer	729 0« mm. 727 «4 mm 727 'JI mm.	94" C 12 8' C 10-2 C	brezv. al szh. ■1. zah.	mogla (»hi. obl.	2-JO mm. dežja.
Srednja temperatura 10-8\ za 4-41 nad normalom.
^-o.riSL3s3r5:3L "borza
dne 5. novembra t. I. (Izvirno telegraiično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta Srebrna renta
Zlata renta ......
6°/0 marčna renta ....
Akcije narodno banke
Kreditne akcije.....
London........
Srebro........
Napol.........
C kr. cekini......
Nemške marke.....
4°/0 državne srečke Iz I. 1854 Državne srečke iz I. 1864 Ogerska zlat« renta 4%
— danes
gld. 8170 — gld. 81-75
„    8270 — „ 8-2-8"i
„   111-75 — „ 112 10
„    9ri-85 — „ 9»40
„   88«— — „ 888 -
„   28230 — „ 282-30
„   12515 — „ 125 20
"      9 90'/, — l 9 93
5-93 - „ 5-90
,    Gl-40 — 9 61 4r)
250 gl.l. Ik9 gld. 75 tir
100   „ 1K9 „
.... 99 .
Poslano
Pijte
Ogerska papirna renta o1/«..... 86
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Dunava reg. srečko 5°/„ .   .     loo *ld. 119
'/.•nilj obč. avstr. i1/,"!,, zlati zast. listi . 126*
Prior, oblig. Elizabotine zapud. železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....I0o gld. 179
Kudolfove srečke.....10    „ 19
Akcije aiujlo-avstr. banke .   .   120    „ 110
Trammway-društ  velj. 170 gld. a. v.     . 227
75 8 > 7 j
2> 75
25 75 75
Gostilna „Pri roži"
v Židovskih ulieiili št. ii
začne točiti (820-1)
zimsko pivo
iz meščanske pivovarne v Plznu v nedeljo dne 6. novembra.
Ubald pl. Trnkoczv jevo
hmeljevo sladno kavo.
(Zdravilna kava.)
I. Dosegli in ohranili al bost« zdravje. II. Redili ali živili boate telo, kakor njemu to najbolj ugaja.
III. Prihranite al v denarji pri gospodinjstvu.
Važno in neobhodno potrebno za bolehajoče na "~W j*F~ želodci, prsih, jetrih, olustih in živcih, za do- ~*^bj jenčke, otroke, slabotne, za ženske pred in po otroejej postelji, prebolele, nitilokrvne i. t. d. 1M
Zamotek s 1u kilo vsebine velja samo 30 kr.
Dobiva se v (612— )
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovza v IJiiltlJaiil.
aaaT Razpošilja se vnuk dan po pošti. HI tmi'»rtnJfMlt'i na droAso fttthć gr m a ten r a t» n t.
Touloške gosi,
oil 7 «lo 8 kilo leski«, — par ]>« O gld. 50 kr., par po 2 gld. 5© kr., — jnk<» lepe ekseiuplnre,
prcd.SLjai (798-3) I0<liiiiiikI  Seidler, Sisek, Hrvatsko.
■ Gold. lOO do 200 gold. |
morejo zaslužiti osobe vnacoga stanu, ki se hočejo pečati s prodajo v Avstriji dovoljenih pro-miJBkili posojilnih srečk.
Ponudbe   v a prejema Max   Lustlg, Bank gescbiilt in Badapeat. (,802—2)
Vozni listi n vožnjo po železnici in po morji i
|r^^ pri c kr. konc. Anchor Line,
l>aua|, I., Kolowratrlua: 4. Takoj delajoča. Uspeh kajaaočen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plršali. izjurili! in osivelih Inaeh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
•T. drt-olioli v Urim.
F" M gnitij u n i se dobiva pri g. Mldvartlu Jfnht'-ti t r
Trstu A. Pra.rniarer, P. Prendini; v Gorici lokar C. Crirtof-foletti; v lieki le k ar J. Gtminer; p Celji Ed. Pe.lU; r Mttri boru J. Martin*; v Gradci: Kasp, Itotli, Murplata 1. Tam se tudi dobi: L1«., .lp rfiiJu* orijentiilsko lepotilno sredstvo, ki Ij«HI Ut5 IIImsH 7 narsja nežnost, belino iu obiluost telesa, odstranuje pege in lise — cena 85 kr.
DV~ Ml sleparija! (251-12
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki  sta pri  prvej  Dunajskej  razstavi  kuhinjske UmotnOBlI bili odlikovani z najvišjo odliko,  častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradu » registrovauo varstvene znamko iu firmo. (800 —3)
lK»l>iVU Ne pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de li lates, V Ljubljani pri g. IV! rti l^iSMi ili-u.
Razpošilja se v provincijo proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna iu eontr. razpošlljaluioa Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (pole^ juž. kolodvora).
Pristne, ukusno in jedino iz prnšičjcga niesii narejen«
kranjske klobase,
kakor tudi
Frankobrodske (Frankfurtarice) in vsakovrstne tuje klobasice, suhljad (šunken) in najrazličnejše mesne izdelke
priporoča znana tvrdka (784—3)
v Ljubljani, Kongresni trg.
Naročila na deželo izvršujejo se ločno in najhitreje.
Zobozdravnika Paichsl-a
ustni in zobni preparati.
(Ustno v od na esenca in zoluii prašek.)
IzvrBtna sredst a za čiščenje in ohranonje zob, zabranijo, da so ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sipo
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohiienje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vnake zobn.* bolečino. Cena Hteklenicl zoIhmoilne eHence 1 (ikateljvl zolinega pruska <»o kr. (238—60) Dobiva se v ortllmiclJakam protttoru pri Hradckega mostu v KOUlorjevi hiši 1. nadstropje, pri lekarjl Nvobodl in trgove! Hurin<er-|i.
Naznanjam, da sem se preselil v svojo hišo
■iu Poljanski cesti li. štev.
in zdaj tu prodajam po najnižji ceni vsakovrstno
katero v svojem umetiem mlinu iz najboljše banaške pšenice izdelujem. (803—2)
MATIJA ŠTELE, Poljanska cesta št. 28.
Sobo? ae*@ln3až@teX
Solidne osobo iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih arečk in damo visoko provizijo, oziroma stalno plačo. (778—6^
Hauptstadtische VVechselstuben - Gesellschaft.
Adler L Co., Budimpešta.
Ta esonoa, ki se nareja po nekom receptu gospoda dr. E. viteza Stuckla, c. kr. vlad i nega svetovalca in dežel no-sanitetnega poročevalca za Kranjsko, je takozvana „Tinctura Klini comuoslta", katera ozdravlja vse želidčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. 'glej navod, ki je vsakoj st kleniči pridejan). — Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne Htro.ske trpč p. t. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. jedno lekar Riizioli v Kiiddf.iVftni in večina lekarn na Šiir.skem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmtciji iu v Tirolili. ,5-lM)
<»<1 pitanih volov pri
LEOPOLDU SELA2TU
(vulgo SLOVŠA)
v Šolskem drevoredu št. 12
so sedeče:
Najboljše baze stegno po 52 kr. kilo; pleče in br-žoia po 46 kr. kilo; flam in prsni kos po 40 kr. kilo.
Dobro postrežbo in izvrstno blago zagotavlja
808-3) Ij«Opolđ.
RD
75
Prvo Ljubljansko
uradniško konsumno društvo.
Naznanilo.
Drtšt<tnini članom sejavi, du dobodo Tsrboveljakl premog v kosih, na đon postavljen, po 4U kr. 50> kil
(tako imenovani stari cent). — Naznanila se t iprejetasajo pismeno ali ustno v društvene! pisarni.
Gospod  I iiiii  sunki Ij   pa  ae je   zavezal h po godbo, da bo dajal drustvenikom, ki so kot taki z ustop-nino izkažejo, mi-so od pitSMMfjsi vol« po pogojenih cenah.
Društvena pisarna: Nelenlmrgovc ulice it« ii* I- iia«l*trop.je. Uradno ure: Vsak dan od 11. do 12. ure dopoludne in od 1 2. do 3. ure popoludne
Naznanila o pristopu, o naročilih in druga vprašanja naj ae naslovijo društveiieniu predstojuištvu. V Ljubljani, 2."). oktobra 1887.
(7y<>  31 £*redstoJ uitttvo.
Marijinceljske iapljce
želodec,
katerim se ima na tisoče ljuilij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseli boleznih v želodcu in so ncprekosljivo sredstvo zoper : pomanjkanje slasti pri jedi. slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bilje srca, zabnsa-nje, gliste, bolezni na. vroniei, nn jetrih in zoper /.bito žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-cat 2 gld., 5 lucatov samo 8 gld.
jyđ^ Nvurilo!
Opozarjamo, tla se to istinito "Morijo celjski* kapljice dobivajo samo vlekami Trnkoczv zraven rotovža na Velikem trg U v Ljubljani. (011 — 8)
Prodaja
„LEKARNA TRNKOCZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
^JČ$r~ Razpošilja so vsak dan po pošti. "^H8
nur • ECHT bei j
AP0T1IEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCKzo*
i\Tikj)3ii8ii zobnih bolecln I
če se rabi
i V eto V n o i l u v n
in pristna
o. kr. dvor. zobozdravnika
IA
rpopp
ustna voda
Boljša kako' vsaka druga zobna voda kot praeser*
vativiio BredstVO  proti   vsem  boličuiii.o zob iu ust.
Preskušana voda zn grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in no< bhudnn p >trobna pri rabi mlueral' Ih voda. — Veliki steklenica po gid. 1.40, srednja po
gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh js zajamčen, če se točno tako raoi, k?,kor je predpisano. V zvezi B ustno vodo in
dr. i»ori»-a
zobnim praškom in zobno pasto
dobe se
vedno zdravi in lepi zobje,
kar je za ohraneiije zdravega želodca velike važnosti.
Dr. Pop pa zobna plomba
je najboljša, kdor hoče sam zadelavati otlo zobo, s čimer se odstrani smrdljiva sapa.
Dr. Popp-a zeljiščno milo
ho jo z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsake vrste in je tudi
posebno izvrstno za kopeli. ~^J|
Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po G3 kr. Zobna plomba po gld. 1. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravju škodljive primesi, kakor je ana-(342—18) liza pokazala.
Pismene naročbe izvršujejo se proti poštnemu povzetju.
Giavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trukoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Haccarich, lekar; na Krškem: F. Bomches, lokar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto, Ink ur: r Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; t» Škofjej l^oki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Gu^lielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v liadovljici: A. Roblek, lokar; e Novem mestu: F. Haika, D. RLzoli, lekarja; A. Gustiu, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku-. J. Močnik, lekur; v Trebnjem: J Rupreeht, lokar; v Cmomlji: J. Bla-Žek, lekar; v Vipavi: A. Lebun, lekar.
(S
d
4)
D
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER
pride za stalno v Ljubljano in prične dne HI. noi eiubra  svojo prakso.
<791—4)
TZ"eč sto vedsi >aio-2)
Bizeljskega in Mekotinskega iSromler) vina
lastnega pridelka, 1885 in 1886. leta, proda se tudi v manjših količinah.
Kaj  se"   pove  Lenaril   del  <'ott v Urezivali.
Ii I
4 I 4
4
I
svež ržen kruh 1
f 4
4
4
4
/a
Podpisani naznanja slavnemu občinstvn, da pri njem dobiva vsak «lun
in vsakovrstno
nasladne pekarije,
; i s.- doslej še nikjer neso dobivale. Dalje so pripor Ca gg gcstilničarjvni za mnogobrojna naročil«, katerim ae bode na njih željo kruli pošiljal iiii doni o kateri koli uri žele, i:t zagotavlja vsem svojim naročnikom ustrezati t dobrim blagom in pošteno vugo ter najnižjo ceno. (70   - f>)
JAKOB ZALAZNI K,
pekovski mojster, Stari trg Ii. št. 11).
MT \«'|n rm oči j i \ : ^5
plahte za vozove
rib
v različnih velikostih in raznih bazah,  dobi se vedno pn nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI.
špediterji o. kr. pri v. Južno železnice, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. (401—Al
Fin med v satovji a Kilo <><> kr.
■7
dobiva se pri
(672—15)
0R0SLAVU DOLENCU
v Ljubljani, (Jledaliske ulice št. 10.
■ Pošilja se tudi po poitl od 1 kile
naprej proti povzetji aH predplačilu.
BUDIMSKA
L
K«,t gotovo uplivhjoce šistUno sredstvo   priporočajo najslavnejši zdravniki  pri   trebnSnih bolesnih, zastijanjl k r \ i.   elatuj žili, boleznih -v   na jetrih in ledlcah ter Bkrofulcz-nili boleznih, inrzliei, i>.«>t mi, spušćajih, zapiranji Itd. prodaja ho v vseh špecerijskih lu prodajalnioah iniuo« ralnih vo.la, kakor iud| v lekarnah in droguerljah.
i Lastniki: bratje Loser v BudapeštL
I
VELIKA
500000
jem. arls:
kul  i aj\e«ji  dobitek v liaJNi*«* ae-Jeiki Hlueaji pomiJM. velika »il IIo.,-.-liurAUt* ilriio1 as)j auite na denarna loterija.
Bpeoljolno pa: 1 prem. »mark i\00000
1  dobit, a mark 200000
1 100000 80000
mi katero zakonito jaanči visoka vlada v ltAi?J5fiU1t€sl9J.
Najnovejša velika, od visoke državne vlado v UAMBURflU dovoljena in z vsem državnim premoženjoni zajamoena denarna loterija ima 93.000 srečk, od katerih se islreba 40.5O0 srečk. Za žrolmiije doloreni sknpni kapital znaša
8,902.050 mark.
Znamenita prednost te denarne loterijo je ugodna naredba, da se Vieh 4U.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda /.naša 50.000 murk, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretji m na 90.000, v četrtem i.a 70.4)00, v petem na 80.000, v šcstoui na 100.001% v sedmem pa eventuvelno na 500 000, speo^jelno pa na 800*000, 200.O0O mark iti.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeložitvi te velike denarne loterije.
Častiti naročevalci so prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se narofiltve izvršč tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 a'vli\ originalna srečka av. v. gld.
1 polovicu originalne  srečke av. v. gld. 1.75.
1 četrtina  originalne »recite av. v. gld.—.OO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega ho. razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neniin državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju 110 ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod
dobit. A mark 1  dobit, si mark
1  dobit, si mark i 0000
£j dobit, a mark 60000
1 d„bit. ii mark 55000
1 dobit, ii mark 50000
1 dobit, a mark 40000
1  dobit, a mark 30000
fJ dobit, ii mark 15000
26 dobit, a mark 10000
56 dobit, ii mark 5000
106 dobit. ;i mark 3000
256 dobit, ii mark 2000
512 dobit, si mark 1000
739 dobit, k mark 5 0 0
28800 dobit. j'i mark 145 15989 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
15. novembrom 1887
nam direktno doposlati.
f774—G)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft, HAMBUBG-.
7
Oklic na častito meščanstvo v Ljubljani!
(er slabi dohodki tukaj v Ljubljani Se približno ne pokrivajo stroškov, usojajo se podpisani obračati se s tem do castitega, meščanstva Ljubljanskega. Naš Jffusoe pli»-ntique, ki je od nedelje odprt na eeNurjn Jo»ipn trgu, in kateri je tfo sedaj le slabo obiskovan, je vreden okolu 15.»on Kl«|. in v njom vidijo sc predmeti ki so zar« s Miiut.ljni Določi H sino ustopnino le zato tako nisko, na lO kr., ker smo se nad-jali ranogobrojnega obiski. Naše potovanje semkaj stalo ie nas 950 rW, in treba je toiei nam 1'oOU obiskovalcev, da pokrijemo potne stroške. Nadejamo se, da bode nas častito meščanstvo Ljubljansko podpiralo kakor si bodi da bomo vsaj stroške pokriri mogK, Ustopnina lO kr. je v primeri s tem, kar se vidi, res vsakako malenkostna, kar lahko pritrdi vsak obiskovalec s popolnim preverjet/jem. Dubili .smo posebno dovoljen e, da smemo od G. do 8. ure zvečer zabavati obiskovalce z našim velikim, lepim godalom. -»     ,      '.^ ,
-      ' '    F     H / velespoštovaniem
812-2)....... BRATJE K^VJETE*.
!! Brez krtače kakor zrcalo svetil škornji l! RICH. IGAERTNER-JA
-h M
•K
M M M
1
ki nosi najenišćino, na Jako dobrem meatu, v katerej je pclcti riju in ^oMitilniciL z lastno koncesijo in dobro obiskovana,
proda ho vale«!   ro«ll»iiiMkili  razmer po eeui  in po ugodnih plaeilnili pogojih.
Hiša donaša H°0, ima dobro vodo iz vodnjaka, mali vrt tei je tretjina ie sedem let brez davka. — Precej se mora plačati le tretjino kupnine.
Več pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". (810—1)
it
M-
it
R. DITMAR,
c. kr. priv. tovarna za svetilnice
na Dunaji.
Petrolejske svetilnice
najnovejše konstrukcije,
ki v svetlobi prekose vsakovrstne toliko slavljene svetilnice,
lmu
v lastnih zalogah na Dunaji,  v Građci, Trstu,  Pragi, Levovu, liudimpešti, Mouakovem,  Berolinu, Milanu,
Varšavi in Itombaji
in v vseh boljših prodajalnicab svetilk.
Tovarne na DlUiilji, 111.,  Erdbergstrasse 23, in v Varšavi, Chlodna 41. (674—*>)
tekoče, francosko, nepreinočljl^-o
Varstvena znamka.        nM i i ■ ■■ v       • i
Saf momentno svetlo mazilo za čevlje
(Momcnt-Glaii'/.'vricliise), knterega lesk se tuill v mokroti ue zgubi. ...ledini--uradno preiskani in za UMiiJe ue.škodljivi ]ire|iarat. Cena steklenici 550 kr. Razpošilja se pa: 2 steklenici za gld. 1.30, b* steklenic gld 3.— , lfl steklenic ghi. 4.80 prosto poSt-nine. Pa>si naj se na varstveno znamko.
Uvedeno pri c. kr. vojski. .787—2) Tovarna: Rich. Gaertner, Dunaj, Giselastr. 4, Part.
Zaloge v Ljubljani : Alb. Nlifttcher, A(l. Ilanplniaiiu iu .Ion. KOkler, sedlar.
U*UUUU*UUHnUKUUUU*KXMUXU**H
n %£L Za lovsko sezono! *
Mi
Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopje, aH sploh potrebujejo >.«>!«■ i, ii i no. naj bode priporočena zaloga
železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij
ANDR. DRUŠKOVIČ-a,
poprej JUiOlt 7TEKBEP, V X^jvil:>lfffLiii, IMeHtiii  trg,- št. lO,
kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nizki ceni
okova za okna in vrata, štorje za štokodoranle, drat in oveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo iu močno narejena sledilna ognjišča iu njih posamezni deli.
Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo.
1'osebuo po nizki ceni dobivajo se
stroji in orodja za poljedeljstvo,
kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gd]>ol), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno nurejena drevesa za oranje. (523—18)
TATT/
lč       — __----- -------- n
4# Največja izber orožja a jamsiv......        <la je dobro in «loI»ro
strelja, kot
* lovske puške, salonske puške, revolverji, kakor tudi vse priprave za lovce in municije
(535—10)
dobiva se po ceni pri
I     Franu Kaiser-ji,
puškar in prodajalec orožja, — Ljubljana, Židovske ulice. ^ ^ Tudi se poprave najhitrejše in najcenejše izvršujejo. S
mmt**u*UMuu*nu**uxnxnuMMu**
99
AZIENDA",
avstro-ogerska družba za za- j avstro-ogerska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. t proti elementarnim škodam in nezgodam.
Kit vrnile I jsi v<>:
na DUNAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43.
vseh navadnih
človeško   življenje v kombinacijah:
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim ohmišljencem;
zavarovanje za doživetje, preskr-bovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
ZuHtopstvii «li*nxr>o. V Budimpešti, VVienergasBo 8 in SchiflgHBse 2; v Gradci. Albivchtjfasao .'J; v Ino-mostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Schift" ; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4; na Dunaji, I.,'llohenstautV.ngasse 10. V vseli mestih in večjih krajin avstro-ogerske monarhije nahajajo sc glavne in krajne agenture, ki rado dajo pojasnila in daju ponudbeno pole tor prospekte zastonj in vsprejemn jo zavarovanja.
Zastopstvo v LJubljani, Slonove ulice st. 53, pri JOSIjPU PltOSENC-i. (8-iD
a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narede z ga len j om, podiranjem iu iz-prasnenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobi-1 j ah iu vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, Sivini, gospodarskem orodji in zalogah ;
l) proti Škodam, katere napravi »gonj ali strela oh letvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih V gunniih in stogih;
c) proti Škodam, ki je napravi toča n:; poljskih pridelkih;
d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi iu po suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se le ni pričelo, a se hode pravočasno na-snanilo p n. občinstvu, kadar se prične.
Svojim p. n. strankam naznanjam, da sem se (81G—2
s svojo pisarno
premestil
v hišo št. 8 na Bregu v Ljubljani.
I Dr. IVAN TAVČAR,
odvetnik v Ljubljani.
£3	
	
	
PQ	BS iO
>	
	>co
	a> o
Ijo.	
OQ	
CD	o
M	cz e
od	"O I— aj 11
	
	
m .Zrn
M E
. a
o a
5 »•
5 B —; fi c w v 00
S m 6
J .= 8 .2,
te E M 3 *« i
B i! .2
3>  V !
.* -Q ._,
li] I
Moške srajce,
Klattovflke, bele ali barvane, Ia. !.■-»». I la. tsltl. I .'JO.
Delovske srajce
iz  dobrega   oxibrdu,   8 ko inadi 2.—.
ifloške gače,
iz barhanta, platmi ali croisć, il pare I gl.9.50, 11. Kl. l.SO.
Moški olmjki (žoki)
za zimo, bolo in barvaste, (i parov gl«l. l.IO.
Kape iz pliša
zh uioške in dečke, G komadov gld. 1.50.
Popotni plajdi,
3'50 metra dolgi,  H50 metra široki, kI«1. I.50.
Posobna preproga,
močne baze, 1 ostanek 10 do 12 metrov, :t.50.
ifute-zasstor,
turški   uzoree,  — kompletni, Kiti. 2.30.
Pregriujalnagarnitara,
1 prt in <lvo pottoljnl pngriljftlj i/ ri]is:i 1-nO, iz jutu uiil. a.BO.
Posteljne odeje
za zimo, iz rouge ali crotonu, elegantno prešito, gl<l.
Ijroz Sivi, : inetni ilol^c, xl<l- 1.51». — vImui n j.n ;i. 2 metra dolgn, Ia. a i U. 1.40, I lu. »O kr.
ltonjslto MulsiMike,
težko bažs, t- barvastimi krajci, 190 Ojn. .i..!.:<•, 130 cm. elruko, Ia. rumeno !?!<!. -■•"•O.   IIii- ru.i ivi> I.50
za posteljno provloko (1 koH 30 Du-najsklli vatlov),
Ia. gld. tt__, Ila. gl*i. 5«»0.
^k.tla.s-Ca-rs.đ.1
za posteljno prorloko (1 kos 30 Dunajskih vatlov),
[a.gld. 7.50, lla.gld. 5.50.
M iz ni prti,
platneni, v vseh barvah, 8 kom. 10 , Rld. a, 3 kom. r7i Rld. 1.
JF*i"ti<-;i,
platneni,  4/4  v   kvadratu, 6 komadov Rld. 1.20.
Otira,če,
platn. damast, b' kom. z resami Rl. I.HO, z okraj ki r1. 1.20.
Domače platno,
trdne bazo (29 vatlov) 1 kos »/4 Rld.S.SO, «/4 Rld. 1.2».
SIFON
za moško In zcimko porilo, 1 kos (30 vatlov), Ia. ffl.5.50« U*. nI. -1.50.
najtiovejši uzoree, 1  kos (.29 vatlov) Rld. 4.50.
Prostejevski bnrliant,
1 kos (^9 vatlov), bel ali rudeo gl. (t, moder ah rujav Rl.
kdat«ilj m odgovorni uredniki Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne"