Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedei|»ka izdnjla celole>no v Jugoslaviji HO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp. pelll-VTSta moli oglasi po 1 30 InZD.več)! ocjlnsl nad 43 mm viklno po Dln2-50. veliki po 3 ln 4 Din. v urednlikKm delu vršilca po IO Din o Pn veC)em O naročilu popust Izide ob 4 zfulroj razen pondelIKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllarfevl ulici II. Silil Rokopisi se ne vraCa/o, nelranklrana pisma se ne s pretentalo ■» V redni.i Iva tele/on Si. 20S0, upravnlllva šl. 2328 Političen lisi sta slovenski narod l/prava le vKopllarlevI ul.il.O Čekovni ratun: Ctubl/ana ilev. 10.630 In 10.341 1(1 Inaerale, Šarolevo II. 7363, lanreb II. 30.0I1. Vra»a In Dunal II. 24.797 (talila ma besedo. V Ženevi so se včeraj zopet sestali zunanji ministri in dasi je do sedaj občinstvo zrlo v teh sestankih neko tradicijonalno formalnost, je danes uverjeno, da bodo ženevske razpravne dvorane nudile prostor izredno odločilnim posvetovanjem. Svet društva narodov, ki naj predstavlja ligo narodov v malem, ima opraviti z mnogimi »spori«, ima na svojem dnevnem redu viseča vprašanja številnih držav. Vendar pa je za nas in našo državo prva in edino pomembna točka, ki ni sicer formalno postavljena pred široko publiko, je pa gotovo v aktovkah predstavnikov zapadnih velesil Anglije in Francije in ki jo kratko označujemo kot sredozemski Locarno. Iz Londona je namreč izšel predlog, da se v svrho ohranitve miru mora najti nek modus vi-vendi tudi med Italijo in Francijo ter nami, in iz Pariza so poslali v Rim tri glavne zahteve, ki pomenijo ravno mirno sožitje in te so: Italija mora prenehati z neprestanim izzivanjem Francije, Italija mora opustiti misel penetracije na Balkan in pustiti Jugoslaviji svoboden razvoj; Francija je potem pripravljena ponovno pretresti vprašanje italijanskega naseljevanja na francoskem ozemlju. Ako analiziramo in premotrimo angieški predlog, pridemo na podlagi zgodovinskih skušenj do naslednjih zaključkov: Silni angleški imperij, a še večja njegova gospodarska moč je do danes odločevala o miru in vojni v Evropi. A Anglija se je le tedaj spustila v bojni metež, če ga je dovoljeval njen vseobči položaj, predvsem pa gospodarstvo doma Ln razmere v kolonijah. Danes je tako iz izjav odgovornih angleških politikov kot iz dejanskega stanja razvidno, da Anglija vojnega meteža ne mara. Sicer je njena diplomacija res zmagala na Kitajskem proti sovjelom, sicer vlada tudi v drugih kolonijah razmeroma mir. Vendar pa londonski govorniki sami poudarjajo, da je stanje vse preje kot pripravno za vojno in da bo vsako motenje samo voda na sovjetski mliu. Razven tega tudi domač položaj ni idealen. Radi težkega gospodarskega stanja je pa prišlo pred kratkim v parlamentu do scen, ki jih Anglija do sedaj ni bila navajena. Velikanski rudarski štrajk šc ni zabrisal vseli sledov; brezposelnost je problem, o katerem se govori na vsakem zasedanju. A morda najglavnejše: Anglija še ni prišla do končnih sklepov, kako bo njeno bodoče razmerje z Ameriko! Želja po miru od te strani tedaj ni le diplomatska gesta, ampak tudi realnost in oportuniteta! Če promotrimo francoski predlog, ga moramo označiti le kot posledico angleške in francosko zunanje politike sploh. Skoraj vse dosedanje vojne so izvirale iz nepotrebnega vmešavanja držav v druge! In dasi sc je večina politikov po vojni te lastnosti odvadila, ker je zopet na dlani, da želja po samostojni domači hiši pri narodih še nikdar ni bila tako visoko razvita kot danes in da so posamezni narodi popolnoma si v svesti svoje celote in poslanstva v svetu! Le Italija hoče delati izjemo. Kajti kaj je drugega kot žaljenje Jugoslovanov, čc se od njene strani hoče iztrebiti z ognjem in mečem naše Primorje, naši Slovi nri in Hrvati pod Italijo? In kaj drugega kot brezprimerno tlačenje lastne državnosti pomenijo od strani Italije nahujskani in najeti macedonski atentatorji, ki hočejo preprečiti, da naša država v dolgoletnem mirnem razvoju razvije močno lastno državno bitnost? In kaj drugega kot izzivanje vseh mirnih držav pomenijo uradno od italijanske strani organizirani sprevodi po Italiji z zastavami »neodrešene Dalmacije«? Italija mora v interesu miru prenehati z izzivanjem Balkana — pa tudi drugod ne motiti statusa quo, torej ludi ne ob francoski meji! In potem se bo lahko govorilo, kaj je v resnici na tem, da je Italija preobljudena in da potrebuje novih ozemelj, da je torej nujno — ekspanzivna. Če pa pride ta točka na dnevni rod, se bo še ena nagota fašistovske politike razgalila. Namreč: fašizem noče izpeljati doma agrarne reforme, ker je v svojem bistvu desničarsko gibanje! Ko je zajednica socialistov in popolarov hotela uzakoniti agrarno reformo, je nastopil fašizem, zaklenil osnutek, ki ni prišel več na svetlo. Brez dvoma bodo morali Italijani ravno tu pogledati resnici v obraz. Vsi ti predlogi so torej usmerjeni na mir. Glav&e velesile jih spremljajo. Z njimi so njihovi zavezniki. Če tudi že sedaj ne pride do praktičnih končnih dogovorov, dejstvo ostane, da je garantov miru dovolj; proti lem pa Italija sama ne bo ničesar izdala. T Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Danes do-poldno je madjarski poelanik nn našem dvoru For-stor obiskal zunanjega ministra Marinkoviča In v imenu svoje vlade izrazil obžalovanje radi nesporazuma v BudimpeSti, radi katerega se naš narodni praznik 1. decembra ni mogel v lamošnji cerkvi proslavi tL Litvinov ie središče v Ženevi. Chamberlain, Briand, Stresemann uri Litvinovu. — Rusija pred vstopom v društvo narodov? — Vrata za pogajanja z Londonom so odprta. Litva v ospredju. VČERAJ GLAVNO ROMUNSKI-OGRSKl SPOK. v ženeva, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Danes se je začelo 48. zasedanje Sveta Društva narodov z običajno tajno sejo za določitev dnevnega reda. Predsednik je kitajski poslanik v Parizu Čeng-Lo. V tajni seji se je govorilo o madj;:r-sko-romunski zadevi radi optantov. O želji Romunije, da se zadeva odgodi, ni prišlo do končnega sklepa. Madjarska vlada se načelno ne protivi od-guditvi, če Romunija sprejme madjarski predlog za poruvnavo s tem, da romunska vlada vrne mad-jarskim lastnikom ona razlaščena posestva, ki tudi v stari Romuniji niso bila razdeljena, glede že razdeljenih posestev pa da se individualno razpravlja radi odškodnine. Nato je sledila javna soja, ki je bila kratka. Portugalci so prosili za posojilo pri Društvu narodov za konsolidacijo valute in za gospodarski razvoj. Prošnja se je od s'.opita finančnemu komiteju. Nato je Scialoia podal poročilo o pravni pomoči, na kar se je sprejelo poročilo ho-landske vlade o nameravani konferenci za mednarodno privatno pravo in o vprašanju trgovine z dekleti in otroki. Prihodnja seja bo jutri. RUSIJA BO SPREJETA V DRUŠTVO NARODOV. v Ženeva, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Program za sedanje zasedanje Sveta društva narodov, ki naj traja 10 dni, obsega vprašuje Litve, Gdanskega, skrčenje zasedanj na trikrat v letu, zadeve radi vojne ladje »Salamisc in romunsko-madjarski spor. V ospredju pa je rusko vprašanje. Gre za problem, ali more biti Rusija udeleženka v evropskem koncertu. Briand je jasno povedal Litvinovu francosko-angleške predpogoje in ni zahteval samo garancije za opustitev boljševiške zunanje propagande, temveč tudi sklenitev pogodb nenapadanjn med Rusijo in njenimi sosedi. Če Rusija sprejme te pogoje, bodo vse držnve vzpostavile redne odno-šaje z njo s konzularno službo vred. Pozneje se bo razpravljalo o dolgovih, kreditih in o obnovi. Glede poljsko-litvauskega spora obstoji soglasnost med Nemčijo, Anglijo in Francijo. Spor naj se pre-odkaže komisiji petorice, pri čemer naj Litva proglasi vojno stanje s Poljsko za končano, sme pa staviii pridržke glede Vilne. Razen tega se bodo na zasedanju pečali tudi s položajem, ki je nastal v jugovzhodni Evropi vsled jugoslovanskih in albanskih pogodb, o čemer sta se že včeraj menila Briand in dr. Stresemann. VSI DIPLOMATI PRI LITVINOVU. v Ženeva, 5. decembra. (Tel. »Slov.«) Litvinov je imel danes popoldne razgovor s Chamber-lainom. Do razgovora je prišlo najbrže po posredovanju s francoskimi delegati. O sestanku jc bil izdan komunike, ki pravi, da so se prostodušno izmenjavale misli o odnošajih med obema vladama, ne da bi bilo mogoče priti do kake podlage za sporazum. — O razgovoru Litvinova z Brian-dom in Strcsemannom pravi ruska izjava, da je Briand zagotovil Litvinovu, da se afera Rakovskega lahko smatra za končano in da o prekinitvi odnošajev nc more biti govora. Ko pride novi ruski poslanik v Pariz, se bodo nadaljevala pogajanja o dolgovih, kreditih in o paktu nenapadanja. Glede poljsko-Iitvans.kega vprašanja je v razgovoru Litvinova z Briandom ter Lrtvinova s Stresemanaom prišlo do soglasja o načelni po- trebi, da preneha vojno stanje med obema državama. VRATA ZA POGAJANJA Z LONDONOM SO ODPRTA. v Ženeva, 5. decembra. (Tel. »Slov.«) O poteku razgovora med Chambcrlainom in Litvino-vom se poroča Iz dobro informiranega vira: Chamberlain je rekel Litvinovu, da so vrata za pogajunja z Anglijo vedno odprta. Vedo pa ludi v Moskvi, kakšni so pogoji za zopetno vzpostavitev odnošajev med Rusijo in Anglijo. Anglija se nc more zadovoljiti s prenehanjem ruske propagande v Angliji, ki jo sploh smatra za nenevarno, in tudi ne s sklenitvijo paktov nenapadanja na vzhodu Evrope. Najvažnejša točka je, da garantirano preneha protiangleška sovjetska propaganda v Aziji, in sicer ne samo na Kitajskem, temveč tudi v Afganistanu in v severnozapadni Indiji. Tudi ni mogoče, da bi sc sovjetska vlada stalno skrivala za tretjo internaoijonalo in trdila, da nanjo ne more vplivati. Angleška vlada ima dovolj dokumentov v rokah, med njimi šest dokumentov, ki jih je izstavila in podpisala sovjetska Rusija v pokritje propagandnih 9troškov tretje internacijonale v Aziji. Ta propaganda je po splošnem mednarodnem pojmovanju absolutno sovražno dejanje, na katero bi se pred svetovno vojno odgovorilo z vojno napovedjo. Zmernost angleške vlade prepoveduje tak korak, vendar ji ni dana nobena možnost, vzpostaviti odnošaje z Rusijo, dokler le-ta ne preneha s sovražnim delovanjem. Chamberlain ie nato še namignil, da bi v tem slučaju angleška vlada ne imela ničesar proti nameravanemu kreditu 15 milijonov funtov pri neki londonski banki. Litvinov je to vzel na znanje in bo o tem poročal v Moskvi. V torek se odpelje v Moskvo preko Berlina. Prihodnja odločitev mora torej pasti v Moskvi. BENEŠ ZA DRUŠTVO NARODOV MALIH DRŽAV. v London, 5. decembra. (Tel, »Slov.«) Dr. Beneš je izjavil poročevalcu »Sunday Times«, da bi dogovor glede razorožitve lahko dovedel do ureditve diferenc mod Malo antanto in Madjarsko s ciljem, da se ustvari malo Društvo narodov malih držav v centralni Evropi, katerih suvc.reniteta bi na znotraj ostala nedotaknjena ob tesnem sodelovanju v zunanjih vprašanjih, posebno v gospodarskih vprašanjih. VILNA — NEVTRALNA DRŽAVA? v London, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Zastopniku »Daily Expressa« je izjavil Voldemaras, da bo predlagal Pilsudskemu v svrho trajne ureditve spora, da se Vihia napravi za neodvisno nevtralno državo pod nadzorstvom Društva narodov, ki se ne sme priključiti uobeni drugi državi. v Ženeva, 5. decembra. (Tel. »Slov.«) V razgovoru Voldemarasa z Litvinovim jc le-ta izjavil, da se bo Rusija z vsemi sredstvi upirala pri-klopitvi Litve k Poljski in da je pripravljena nastopiti za popolno teritorijalno nedotakljivost in politično neodvisnost Litve. v Ženeva, 5. decembra. Voldemaras je bil danes popoldne nad eno uro pri dr. Streseinannu, ki je potem obiskal poljskega zunanjega ministra Zaleskega. Nedvomno gre pri tem za poravnavo poljsko-litvanskega konflikta. Spor med železniško upravo In premogovnimi rudniki. Storili so se vsi koraki, da ne pride do prekinjenja dela. r Belgrad, 5. dec. (Tel. ->Slov.<) 23. nov. se je vršila licitacija za preskrbo državnih železnic s premogom. Železniško ministrstvo ui sprejelo ponudb, ki so jih stavili lastniki domaČih rudnikov, radi česar so se pričela pogajanja med rudniškimi laBtniki in zastopniki železniškega glede cene premoga. Pogajanja so trajala dalj časa in do sporazuma do danes ni prišlo Pogajanja so se prekinila, ker so državne železnice zahtevale, da se cene premoga, ki naj bi ga dobavljali domači rudniki državnim železnicam, še znižajo pod višino, ki so jo ponudili na licitaciji. Podjetniki niso pristali na tu zahtevo železniškega ministrsiva ker trdijo, da so v svoji ponudbi šli pod višino cene, ki je veljala za dosedanje dobave premoga. Po prekinitvi poga- janj so podjetniki sklenili, da prekinejo pri vseh rudnikih z delom v slučaju, če bi železniško ministrstvo vztrajalo pri svoji zahtevi. Ustavitev dela v rudnikih bi pomenilo v sedanjih razmerah veliko poslabšanje stanja delavskega stanu, ker bi se sedanjemu velikemu številu brezposelnih pridružilo Še veliko število rudarjev. V slučaju, da ne bi prišlo do sporazuma, bi državne železnice tudi prišle v težaven položaj, ker imajo nekatera železniška ravnateljstva premoga snmo za osem do deset dni. Storili so se koraki, da se ponovno prično pogajanja med zastopniki železniškega ministrstva in zastopniki podjetij, da ne pride do nezaželjenih posledic. Litvinov, ruski delegat v Ženevi. Sklicanje skupščine. -Vukičevič v avdienci. r Belgrad, 5. decembra. (Tel. »Slov.«) Vladni krogi so danes izjavili, da se bo narodna skupščina sklicala 10. ali 12. t. m. Na dnevnem redu je poročilo anketnega odbora o nepravilnostih za časa volitev v bihaškem in sarajevskem okrožju. Poleg tega se bodo predložili zakonski načrti, katere je vlada dozdaj sestavila, iu sicer zakoni o nošenju orožja, o vrhovni upravi itd. r Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Predsednik, vlade Velja Vukičevič je bil sprejet od kralja v a\dionco. Ob tej priliki jo kralju podal obširno poročilo o vseh aktualnih vprašanjih. Zastopnik fin. ministra - dr. Soaho« r Belgrad, 5. decembra. (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister Spaho je danes prispel iz Sarajeva in prevzel dolžnost zastopnika finančnega ministra. Predno je sprejel posle, jo imel daljši sestanek s predsednikom vlade. Časnikarji so ga vprašali: »Ali boste branili predložena proračun, g. minister?« — »Seveda ga bom branil.« — »Kakšno je Vaše mišljenje o uovem proračunu?c — »Podrobnih obvestil Vam ne morem dati, ker sem ravnokar prevzel svoje dolžnosti.« — Vest o tem, da je dr. Spaho imenovan za zastopnika finančnega ini-nistrn, se je v nekaterih krotjih sprejela kot znak nezaupanja nasproti ostalim članom radikalom. Vendar to ni resnično. Dr. Spaho je imenovan za zastopnika finančega ministra, ker je bil finančni minister v vladi narodnega sporazuma 1. 1924. in ker je tudi sedaj najbolj aktivno sodeloval s finančnim ministrom pri izdelavi predloženega proračuna. Zadeva nima torej nobenega političnega značaja, marveč je prišlo do imenovanja g. Spahe po. vsem iz stvarnih razlogov. V Macedoniji zopet r Strumica, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Snoči okoli pol osmih je v Strumici pred vhodom v kavarno »Srpski kralj« eksplodirala bomba. Takrat je bilo v kavarni mnogo civilnega občinstva in častnikov našo vojske. Vsled tetonacije je nastala velika panika. Več oficirjev in nekateri meščani so takoj pohiteli na cesto, komaj pa so se pokazali, so na Padalci začeli nanje streljati. Pri tem je bil težke rnjen poročnik Jeftič, ubita pa je bila neka ženska z otrokom, ki ga je držala v naročju. Vojaštvo in orožništvo je bilo takoj alarmirano, razposlane so bile mnoge patrole, vendar napndnlcev ni bilo več mogoče zaslediti Bomba in streli iz samokresov »Parnbellum« so dokaz, da je bil napad delo bolgarskih komitašev. Vojaštvo, orožništvo, pn tudi civilno prebivalstvo je vso noč zasledovalo napadalce, vsled temne noči in deževja pa se je izgubila sled za napadalci Smatra se, dn so atentatorji zbežali v planine, lahko pa je tudi, da jih skriva v bližini kak zaupnik. Pogreb žrtev bo v sredo. Stanje težko ranjenega poročnika Jeftiča je brezupno. Atentatorji so se mudili tri dni v okolici Slruinico in iskali primernega trenotka. da bi ubili generala Miloševiča in polkovnika Radenkoviča. Načrt zskona o fodnikh r Belgrad, 5. decembra. (Tel. »Slov «) Načrt zakona o sodnikih je bil danes v sekciji zakonodajnega odboru sprejet do čl. 17. z malimi stilističnimi spremembami. Ti členi obsegajo poglavja o pogojih za sodniški položaj, o polaganju sodniškega izpitu in o postavljanju sodnikov. Glede načina po. stnvljanja sodnikov (imenovanje, izvolitev ali razpis) so bila mnenja različna, zato se je odločitev odložila. Debata o komercializaciji železnic. r Belirrad. 5. dec. (Tel. »Slov.«) Dane« se je pričel« konferenca o komerrialtsaciji državnih železnic. Konferenca se je pričela dopoldne ob pol 10. Med drugiui so bili prisotni železniški minister Mi-losavljevič, bivši minister Vaso Jovanovič, več poslancev iu zastopniki trgovskih in drugih gospodar, akih ustanov. Od Slovencev smo opazili med drugimi Janka .1 o v a n a . ing. š u k 1 j e J a , Ivana M o-h o r i č a. Kopača in še nekatere druge. Ekspoze žel. ministra, Konferenco je otvoril železniški minister M I-1 o a a v 1 j e v i č in pozdravil navzočo. Obrazložil je vprašanje reorganizacije naših železnic na komercialni podlagi. Reorganizacija naj se izvede na podlagi pooblastil železniškemu ministrstvu v členu 225 finančnega zakona za L 1937-28. Nobenega dvomu ni, da vsaka, tudi najmanjša sprememba v organizaciji železnic vpliva na gospodarstvo. Zato je prepričan, da bo taka radikalna reforma, kakor je komercializaclja železnic in uvedba novih metod dela namesto dosedanjih zastarelih, ki ne odgovarjajo našim razmeram, imela velik vpliv na naše gospodarstvo. Danes je postal birokr-iski sistem or-gauizacije nemogoč, jo drag in počasen in vpliva tudi na kvaliteto dela samega. Gospodarska kriza, ki je po vojni prešla na naše železnice, tako na državne, kakor zasebne, tako v državah, ki so se borile, kakor v nevtralnih, je prisilila državno upra. vo, da izvede reorganizacijo železnic, poenostavi upravo in z radikalno spremembo zmanjša eks-ploatacijske stroške. V vseh državah, ki so eks-ploatirale železnice v lastni režiji, se je pojavila težnja, da se organizirajo na komercialni podlagi, da se njihova uprava poenostavi ter začne z odpravljanjem balasta birokratskih formalnosti. Železnice nimajo čisto fiskaličnegs namena. Ako naj železnice postanejo samostojna podjetja, morajo biti aktivna, da pokrivajo stroške ln investirani kapital. Zmanjšanje eksploatacijskih stroškov se lahko doseže s poenostavljenjem uprave in s lem, da se upeije duhu in času primerna metoda dela, ki se uporablja v vseh zasebnih podjetjih in ki omogoča racionalno izrabljanje delovnih sil in materiala. Njegova želja je, da se pri proučevanju tega delikatnega vprašanja izve mnenje vseh pozvanih faktorjev, zastopnikov gospodarskih ustanov. Najvažnejše pri preobrazitvi železnic kot državne uprave v zasebno avtonomno podjetje, je to, da ostanejo železnice še nadalje popolna državna last. Razmerje tega avtonomnega podjetja nasproti narodni skupščini iu vrhovni državni upravi se bo vsekakor uredilo tako, da bodo imele železnice svobodo dela, obenem pa ostanejo pod državno kon. trolo. Naravno je, da sc mora zaželjena avtonomija železnic izražati v tem, da se izvzame proračun železnic iz splošnega državnega proračuna, ker je sicer prostost dela nemogoča. Nadaljnje važno vprašanje je uotranja organizacija železnic, zlasti kar se tiče odnošajev osrednje uprave do eksekutivnih organov. Kakor v tujini, se mora tudi pri nas v prvi vrsti rešiti vprašanje, ali se sprejme za notranjo organizacijo princip centralizacije au decentralizacije, koje obseg se bo ravnal po tem, čim več neodvisnosti in svobode bodo imeli eksekutivni organi, kar bo imelo za posledico večjo njihovo odgovornost. Ob priliki reševanja tega vprašanja se morajo vzeti v ozir posebne dejanske razmere, ker je to vprašanje praktične, ne teoretične narave. Kakor se zdi, ne bo konferenca mogla rešiti podrobnosti notranje organizacije, ki zahteva do skrajnosti kompliciran aparat. Neobhodno potrebno pa je, da sepostavijo principi, po katerih se bo ta organizacija zasnovala. Da se ne bodo v tej prehodni fazi v železniškem prometu izzvale nered-losti, se mora to vprašanje dobro rešiti, predvsem Proces proti macedonskim dijakom v Skoplju. r Skoplje. 5. dec. (Tel. »Slov.c) Danes se je pričel proces pred akopljanskim sodiščem proti obtoženim dijakom iz južne Srbije. 0 tem se je pri nas že mnogo pisalo. Proces se je pred mesecem odgodil, ker so zagovorniki zahtevali izključitev predsednika Veljkoviča. Zahteva je bila odbita in vodi razpravo Veljkovič. Obtoženih je 20 dijakov, večinoma visokošolcev, da so pripadali makedonski tajni revolucionarni organizaciji, katere namen je bil zanetiti upor proti državi. Obtožnica pravi: Že pTed tremi leti je osrednji od bo- začel z organiziranjem mladine, "ker ni s kinetskimi četami dosegel uspehov. Zato je izdelal poseben pravilnik, po katerem bi se imelo delati na probuditvi bolgarske narodne zavesti med ljudstvom v južni Srbiji, da so Bolg.iri in da se morajo zediniti z Bolgarijo. Pravilnik ima stroge določbe za tiste, ki ne Izvršujejo obvez. Predpisana je posebna prisega. Kdor prekrši naredbe in prisego, se kaznuje s smrtjo. Organizacija se je pričela širiti ua Dunaju med dijaki iz južne Srbije, nato pa med mladino na univerzah v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopi ju. Glavni obtoženci so: Djuzelovič Dimitrij, ?terejin, Biždevlč, Todor Kičevič, Dimitrije škaji-rovič, Haralampirije, Ilukarevič. Južno Srbijo so razdelili v štiri okraje. Vsak je imel v svojem okraju neodvisno formirano petorko. Vsi so bili v neposredni zvezi z Dunajem. Zveze je vzdrževal Djuzelovič, ki je posebej odhajal na Dunaj. Doka-rilni material je silno obsežen. Med preiskavo je bilo zaslišanih mnogo komitašev. Na razpolago so številna poročila, j natančno opisujejo delo in način dela tajnih organizacij. Za večino obtožencev se zahteva, da se sodijo na podlagi zakona o zaščiti države, samo za nekatere, da se sodijo po kazenskem zakonu. Po prefitarju obtožnice se je prečitalo poro-lilo skopljanskega velikega župana o načiuu, kako se je odkrila tajna organizacija. Izdal jo je Jordan GavriloviČ, poštar v Gjevgjeliji, katerega so hoteli vplesti v organizacijo, pa jih je naznanil oblastem. Prvi je bil zaslišan Djuzelovič, ki je izjavil, da ni bil član nobene organizacije. Pravi, do pozna več obtožencev, ne v9 pa, da bi bili člani kake organizacije. Predsednik: Zakaj ste prod policijskimi oblastmi drugače govorili?« Obtoženec: »Prisilili so me, če želite. Vam povem, nn kakšen način.« Predsednik čita njegovo prejšnjo izpoved, v kateri je obširno popiNal delovanje organizacije. Med drugim pravi: Ideja mladinske organizacije je vznikniila v Sofiji. Zastopal je idejo formiranja iuffoslov mske države, v kateri bi bila Makedonija enota y federalističnem smislu. Na Dunaju se je pa vprašanje finansiranja v slučaju deficita, in pu ; osebno vprašanje. Nato je minister govoril o ost h- 1 nem vprašanju in prosil navzoče, da vsak pove svo- . j« mnenje. Ostra kritika. Za njim je govoril glavni ravnatelj Borlvoje GJuričič. Prečital je ure,.bo in referat o načrtu komerciali?,adje državnih železnic. (»Slovenec« je o tej uredbi poročal v št. 266. z dne 23. novembra, stran 2.) Nato se je pričela debata. Predssdnik belgrajske Industrijske zbornice Ignatije Rujloni je opozoril na nedostatke uredbe. V predlogu ni nobenih številk. Je proti določbam uredbe, v principu pa je zn komerclalizacijo, ke" smatra, da je komercializucija, ki je povsod ua dnevnem redu, potrebna in koristna tudi zn nas. Zahtevati pa moramo od merodnjnih Činlteljev in parlamenta, da se vse izvrši natančno, da ne bo napak. Besedi komercializacija in samouprava sta znani, toda mi nimamo samouprave. Zato se bojim, da bo dobra volja prometnega ministra ostala brez rezultata. Nato ie govoril o Narodni banki in izvajal: Opozarjani Narodna banko, ki je na tujih tržiščih uživala ugled. Narodna banka ne more več delovati, ker se delajo strašne stvari. Ne spoštuje se pogodba med Narodno banko in državo. Že več kot pol leta nima Narodna banka guvernerja. Zdi se, da ga še ne bo kmalu dobila, čeprav se v tej pogodbi pravi, da vodi guverner celokupno Narodno banko. Dejstvo, da Narodna banka nima svojega guvernerja, je pričelo rušiti Narodno banko. Prva zahteva je, da se spoštuje zakon do konca. Vlada je poskušila z uredbo, ker ne računa z upravnim odborom. Po mojem mnsnju, mora biti ta upravni odbor dobro uagrajen, dati se mu morajo široka pooblastila. Iz uredbe se vidi, da se lahko vse, kar uredba določa, spremeni v sedmih dneh. To ni dobro in se mora spremeniti. Dr. Velimir Bajkič pravi, da je uredba v enem delu koufuzna, v drugem nejasna. Pravi značaj bodočega podjetja je nejasen. Ustvarja se prava zmešnjava. V predlogu so pravi, da se podjetje oprošča državnih davkov. To ni mogoče. Uredba o komercializaciji je protiustavna in nezakonita. Protiustavno je, da bt podjetje, ki ni državno, najemalo posebna posojila. To je kompetenca narodne skupščine. Depolitizacija se mora izvesti. V nobenem členu se ue določa, da bi se zamenjala glavna kontrola. Uredba sploh ne govori o nobeni kontroli. Avtonomiziranje je nasprotno duhu ko-mercializacije. Storiti je treba vse, da bo podjetje prosperiralo. Poslednji dopoldanski govornik je bil Jovanovič, glavni ravnatelj računovodstva v finančnem ministrstvu. Poudari) je, da je treba predvsem pojasniti, ali se žoli s to uredbo zboljšati sedanji eksploatacijski sistem državnih železnic, ali pa spremeniti režim, če bi se dale železnice v zasebne roke. Ugotavlja: da je več Členov te uredbe protiustavnih in protizakonitih, toko da se njih izvajanje ne sme dovoliti Prepričan je, da niti narodna skupščina ne bi sprejela mnogih členov te uredbe, ker so protiustavni. Predvsem je treba zvedeti, kaj se s io uredbo želi. Brez tegn ne moremo priti do nobenega rezultata. Na popoldanski seji so govorili dem. posl. Sečerov, vseučiliški prof. Aiandjelorič, bivši minister Vlada Markovi«, predsednik Zveze industrijcev v Zagrebu Aleksander, v imenu Glavne zadružne zveze dr. Prohaska. v Imenu zagrebške trg. zbornice dr. Čuvaj, v imenu odvetniškega društva dr. Celcmovič, od Slovencev ing. Sukije, ki je kritiziral posamezne člene, in še več drugih govornikov. Nato se je debata zaključila in se bo nadaljevala jutri. 1. 1926. dogovoril o tej organizaciji, ki naj bi se , pozneje pretvorila v zakonito čisto jugoslovanski smeri. Djuzelovič je priznal, da je mnogo potoval. Ko je prišel Iz Dunaja, je obšel več krajev v južni Srbiji in skušal pridobivati pristaše. Po prečilanju njegove izpovedi ga je predsednik vprašal, aH prizna, da je bil član makedonske mladinske organizacije. Obtoženi: »Ne, ue priznam!« Predsednik: »Ali si prisegel na ustavo (organizacijska pravila)?« Obtoženec: »Ne, nisem! Pravila sem dobil po pošti. Na Dunaj sem šel radi tega, da bi se naučil jezika.« Predsednik: »Zakaj nisi pravil takoj izročil policiji?« Obtoženec: »Ker bi policija sumila, da pripadam organizaciji. Pravila sem dobil na zaseben naslov iz Francije od neznanega pošiljatelja in sem jih obdržal. Potoval sem v Gjev-gjelijo, kjer sem sc seznanil z Jordanom Gavrilo-vičem. On me je seznanil z ostalimi. Tedaj smo govorili o razpoloženju inteligence v Makedoniji. Takrat sem povedal, da sem prejel pravila in sem jih tudi prečital. Temelj naše ideologije je bilo zedinjenje vseh južnih Slovanov.« Vse ostalo, kar se je Djuzeloviču očitalo, je zanikal. Tudi ostali obtoženci so zanikali obdolžitve in izjavljali, da so pri policiji izpovedali tako, ker so bili prisiljeni. Dr. Vladimir Golia: K načrtu zakona o sodnikih. Kulturna stopnja \-sake države se kaže predvsem tudi v njenem pravosodju. Slednjo je zrcalo za orientacijo o pravnih razmerah v državi, zlasti za pravno sigurnost, od koje ne odvisi zgolj pravni red v notranjosti, marveč tudi stik z inozenislvom, ki je veleipomemben za naprcdeik v narodno gospodarskih vprašanjih. Za dobro pravosodje so potrebni na eni strani dobri zakoni materijalno in formalno pravne prirede, na drugi strani pa čvrst, na moralni in strokovni višini stoječ sodniški stan. ki jamči zn brezhibno in točno uporabljanje zakonov. Najboljši zakoni ne učinkujejo. če ni njih uporaba v rokah sodnikov, ki so se vanje vživeli, ki jiim znajo pogledati prav do dna in kl jim pomagajo do veljave ne oziraje se na desno in levo preko vseh trenj vsakdanjega našega življenja. Krojenje pravd mora država izročiti, Je hoče zaslgurati svojo državno stavbo in vži-vati tudi zunaj glas pravne države, le sodnikom, ki so v moralnem in strokovnem od.ru pretakuSenl. Dati jim pa mora jamstva, da bo-do brez strahu za svoj obstanek mogli resnično vršiti svojo vzvišeno nalogo in to tudi napram njej — državi sami, čije zadeve so Često, bodisi da toži. bodisi da je tožena, nahajajo pred sodnikovim forumom. Popolna neodvisnost sodnika in njegova stalnost sta bistvena predpogoja za njegovo uspešno delovanje. Sodnik mora biti povsem svoboden in neodvisen na vse strani, politične in gospodarsko in zlasti od uprave, 7,asigurana mu mora biti nedotakljivost, vsled česar odgovarja za svoja morebitna nezakonita dejanja zgolj pred rednim ali svojim disciplinskim sodiščem, ki edino zamore okrniti sodniku pravice. Politični režimi ne smejo v nobenem slučaju vplivati na položaj sodnikov, ki bodi za politične stranke in pravosodno upravo Noli me tan-gere. Seveda mora pa tudi osebnost sodnikov in njihovo udejstvovanje v življenju opravičiti to zahtevo. Sodniki so ljudje in državljani, so se, se in se bodo ločili po svetovnih naziranjih in političnem mišljenju. To se jim tudi ne more braniti. Zahtevati se pa more in mora od sodnikov, dn pokažejo v svojem javnem nastopanju vzdržnost, unierjenost, vobče taktnost, ki naj izvira iz njihove stanovske zavesti, da so sodniki vsemu ljudstvu, če tudi drugače mislijo in čutijo in da ne smejo v drugače čutečem delu omajati ali celo ubiti vere v svojo popolno nepristranost. Položaj sodnika zahteva torej imperativno, da se v političnem in v javnem življenju vobče, kjer se duhovi dele, in kjer se razpravljajo vsakdanja, to ali drago stran razburjajoča vprašanja, ne le ne izpostavlja, marveč sploh drži ob strani. Sodnik naj se ne pojavlja pri nastopih strankarskih organizacij in društev, sodnik naj ne bo agi-tator in pripovednik tega ali onega političnega stremljenja, zanj naj ne ho tudi mesta v javnih korporacijah (obč. svetih, okrajnih in oblastn. skupščinah itd.), kjer bi po svoji opredelitvi mogel porušiti zaupanje, ki ga naj ima vanj vsak sodržavljan in sploh vsakdo, ka išče pri njem pravice. Takšno zadržanje sodnikov, ld bi gotovo mogli tudi pri svojem strankarskem udejstvovanju biti v svojem poldiou pravični in vzvišeni nad vsakimi postranskimi oziri, zahteva v prvi vrsti delikatnost sodniškega položaja in skrb, da se vera vanj utrdi in da se izključi vsaka — tudi notranja nezaupljivost do sodnikov. Zakonodavec lahko po vsej pravici nalaga sodnikom ta njihov položaj le krepčajoče omejitve, ki jih bodo v prvi vrsti z zadovoljstvom pozdravili sodniki sami, ki so se tudi doslej po pretežni večini brez zakonitih predpisov in brez posebnih pritiskov držali v svojem nastopanju ravnokar obrazloženih smernic. Politične svoboščine sodnikom s tem niso okrnjene, s kroglico v roki morejo tiho in brez škode za svoj stanovski ugled podpreti načela strank, s katerimi čutijo. Če pa čutijo potrebo za javno nastopanje, potem jim ne preostane drugo, nego da vzamejo slovo od svojega poklica, s kojiim tako udejstovanje ni /združljivo. Za resnično neodvisnost je pa sodnikom, Čijih delovanje mora biti izključno posvečeno le sodnikovanju, potrebna tudi zadovoljiva materialna proskrba: sodnik, ki mora vse svoje sile zastaviti le v svojo sodniško službo, odgovarja 7a svoje delovanje tudi gmotno. Ne sme nikjer drugie iskati zaslužka in mora vse svoje osobito tudi zasebno življenje podrediti zahtevam svojega položaja in njemu vztrezno skrbno uravnati. Mora biti torej trudi vztrezno plačan. V ureditvi sodniških plač leži eminenten pogoj za resnično neodvisnost in nevpogljivost sodnikov. Plača mora biti odvisna samo od položaja, ki ga zavzema sodnik. Položaj odrejujo torej plačo in po njej sodniku mesto v sodniški hierarhiji. Vsake tilulature, ki smo jih posebno mi vajeni, odpadejo, ker daje položaj sodnikom tudi — naslov in rang. Gotove plačo naj po gotovem službovanju doseže vsak sodnik. Urejena pa mora biti zadeva tako, da ne ubija ambicijo sodnikov in njihovega stremljenja, da dosežejo višji položaj, s kojim naj bo združena i večja plača. Naravno je, da se ne bo sodnik, če ve, da na svojem nižjem položaju, kjer se dobro počuti, doseže isto plačo, rinil na višji položaj, ki zahteva intenzivnejše delo, ako nj položaj vezan tudi na večje dohodke. Niso več na mestu anomalije, ki jih je uvedel pri nas. vsled posebnih prilik avstrijski birokratizem, zlasti ker se je branil dali našim sposobnim sodnikom položaje pri višjih sodiščih v odplato, pa jih je postavil kar na njihovih položajih v položaj sodnikov pri višjih sodiščih, seveda z vso dejanskemu položaju niti neodgovarjajočo titu-laituro. Z ureditvijo plač po položajih je otvor-jena prekopotrebna — zdrava konkurenca sodnikov v njihovem delovanju, ki ima za nujno posledioo, da je moči iskali za i/praz-ofnunz <"Htqosod ofBAa»t|Uz r.j 'ortrzojod onof" iii tudi trdo delo, izmed najboljših — najboljše. Izključeno bo, da bi sedeli na manj važnih položajih, ki sodnikovih sil toliko ne izčrpavajo, sodniki s plačami sodnikov višjih položajev, ki zahtevajo drugo kvalificiranejše delo. Načrt zakona o sodnikih rednih sodišč, ki ga je naš minister pravde predložil narodni skupščini, vpošteva v glavnem obrazložena načela in udarja trdne temelje našemu pravosodju. Načrt je zdrav in v glavnem zadovoljiv. G. minister pravde je s predložitvijo tega načrta dokazal, da nvu je resnično na srcu dobrobit pravosodstva in sodnikov, čijih položaj pravilno pojmuje. Slovenski sodniki, ki ni- mamo posebnega sodniškega zakona, smo toga načrta veseli, ker »e nam obljublja izpolnitev naše večletne želje. Prepričani smo da bo g. minister pravde irvaževal predloge, ki mu jih bodo stavile naše stanovske organizacije. Naša slovenska delegacija v nar. skupščini, ki Ima v svoji sredini MvSega sodnika, bo gotovo radevolje podpirala naše težnje, ki gredo za tem, da se v načrtu predloženi zakon čim bolj izpopolni! Načrt obsega v 12. poglavjih skupno 78 členov. V prvi glavi obravnava pogoje za dosego sodniškega položaja. Dopušča prehod v sodniško službo, tudi v višje položaje iz vseh mogočih panog, nele iz vrst odvetnikov. V tem pogledu bi ee dalo marsikaj ugovarjati, ko leži na dlani, da gola upravna služba, če tudi v ministrstvu pravde, ne daje potrebne prakse. Tudj za dosego po. edinih položajev predvideni službeni dobi bi se dalo ugovarjati. Interesi sodnikov pa niso ravno ogroženi, ko je minister pravde pri svojih predlogih za zasedbo višjih položajev itak vezan na kandidate, ki jih volijo — sodnikL V drugi glavi urejeni sodniški Izpit nas v toliko ne zadovoljuje, da je predvidena položitev izpita pri kasacijskem sodišču -, čim bo za celo državo obrazovano. Mislim, da bi tudj po obrazovanju skupnega kasacijskega sodišč« bolj ustrezalo, da se polagajo sodniški izpiti pri posameznih apelacijskih sodiščih. Kljub enotni zakonodaji v bivši Avstriji so se sodniški iztpiti polagali za posamezna okrožja apelacijslrih sodišč pri taistih in se je to obneslo. Tudi za naše razmere bi vsekako bolj ustrezalo, ko bi ostalo sploh načelno pri tem. Apelacijska sodišča razpolagajo z večjim po-znavanjem krajevnih in osobito osebnih prilik in bodo zanesljivejše mogla ocenjevati sposobnost kandidatov. Pismeni izpit bd se naj tudi po novem zakonu polagal tako iz civilnega kakor tudi iz kazenskega prava, in ne kot predvideva načrt lo iz ene ali druge pravne panoge. Kandidat naj pokaže vsestransko sposobnost. Glava tretja postavlja določbe glede postavljanja sodnikov. Te določbe so povsem zadovoljive pač le glede imenovanj predsednikov in podpredsednikov okrožnih sodišč ter sodnikov apelacijskih sodišč in kasacijskega sodišča. Kandidate volijo apelacijska sodišča odno. ao kasacijsko sodišče v svojih sejah in le izmed teh kandidatov more minister pravde enega predložiti kralju v imenovanje. Ce si že minister pravde pridržuje iz razlogov umestnosti predlaganje oseb v imenovanje za predsednike in podpredsednike apelacijskih sodišč in kasacijskega sodišča, ni uvideti, zakaj naj bi sam brez obveznosti držati se postavljenih kandidatov imenoval po svoji volji sodnike okrajnih, trgovskih in,, pa okrožnih sodišč. Prj teh sodnikih bi se piflv nič no izpre menilo dosedanje stanje, ko minister pravde na terno predloge sodišč sploh ni vezan in so zanj res le nasvet. Veljalo bi torej določiti, da je minister pravde vezan imenovati le osebe izmed kandidatov, ki jih je postavilo pristojno zborno prvostopno in apelacijsko sodišče. Glava Četrta govorj o stalnosti sodnikov, glava peta o premestitvi sodnikov in glava šesta o upokojitvi sodnikov. Tudi za slučaj, da gre za telesno ali duševno nesposobnost sodnika, naj bi, če bi sodnik pozivu, naj prosi za upokojitev ne udo-voljil, odločilo redno ali disciplinsko sodišče. Garancijo za pravilno poslovanje daie le sodišče po izvršenem postopku, vsled česar naj bi tudi 1 e sodišče ugotovilo, da je sodnik službo po določilih zakona samega izgubil. Povsem smotrena je odredba, da sodnik, ki je vsled telesne ali duševne oslabelosti upokojen, ne sme izvrševati odvetništva. Glava sedma ureja odgovornost sodnikov pred rednim in disciplinskim sodiščem. V členu 51 predvideno zmanjšanje plače za eno tretjino v slučaju začasne suspenzije od i službe se mi ne vidi umestno. Dokler sodnik | n< obsojen, naj vživa vse svoje dohodke in do-' tlej naj se mu ne okrne nobena pravica, tudi i če obstoji potreba, da se mu začasno zabrani ! izvrševanje sluiobe. V glavi osmi se ureja nadzorstvo nad po-i slovanjem okrajnih in okrožnih sodišč po mi-| nistru pravde preko njegovih inšpektorjev. Glava deveta odreja položaje in plače i sodnikov, glava deseta dopuste in glava enaj-| sta rang sodnikov. Automalskim potoin naj bi sodnik dosegel plačo vsaj 34.560 Din kot je predvideno za uradnika 4. skupine v novem načrtu uradniškega zakona in se mi ne vidi prav, da doseže največ le 31.800 Din. Položaj predsednikov okrožnih sodišč bi veljalo vsekako izjednačiti z onim apelacijskih svetnikov in temu primerno zvišati tudi plačo podpredsednikom okrožnih sodišč. Sicer se je baiti, da za te položaje, ki zahtevajo izredne moči, ne bo sposobnih kandidatov. Sodniške doklade bi se morale bolj diferencirati in za nekatere položaje zvišati. V glavi dvanajsti pa so izložena prehodna in izvršilna navodila, ki predvsem zajamču-jejo stečene pravice osobito glede plač onim sodnikom, ki l*i jim po novem zakonu na njihovih položajih šla manjša plača. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Radio. Osnovni pojmi o radiotehniki b 214 slikami k besedilu. Spisal prof. Leop. Andrče. BroS, Din 60, vez. Din 76. Praktična perspektiva. Spisal Ini arh. Rado Kregar. Cena 43 Dim. Moderni Maribor - naša zasluga, Gradba novih cest. - Popravila ulic. - Kanalizacije in regulacije. - Olepšave. - Novi načrti. Ako Je bil kdo pred tremi leti v Mariboru In bi danes zopet prišel, ta bi mogel prav presoditi, koliko napredka je v zboljšanju cest in ulic v Mariboru .Samo kratko in pregledno naj navedemo gotove točke, da bod Mariborčani znali preceniti delo dosedanje občinske uprave pod vodstvom lupana dr. Leskovarja in da bodo omogočili pri prihodnjih občinskih volitvah, da SLS to delo '"»hko nemoteno nadaljuje. Inž. Albin Černe gradbeni nadsvetaik, vodja gradbenega urada. i Nabava cestnih strojev. Občinski svet mestne občine mariborske izvoljen jeseni leta 1024., je odobril leta 1925. nabavo parnega cestnega valjarja in gramoznega drobilca. Ker so stroji dospeli šele v pozni jeseni, se p leta 1925. vsled slabega zimskega vremena še nI moglo uporabljati Da je bilo možno dovažati za cestna dela material v zadostni množini in v najkrajšem času, je nabavila mestna občina leta 1926. traktor. S tem strojem se je dovažal material v taki količini, da bi bik) sicer za prevoz istega potrebno 5 do 6 parov konj. V istem razmerju so se seveda znižali tudi stroški Leta 1936. je nabavila meetna občina tudi | avtoškropilnik, ki je tako racionalno sestavljen, da flluti v najrazličnejše namene. Poleti se voz uporablja kot cestni škropilec in se v ta namen montira na vozno ogrodje pločevinast kotel. Ako pa se montira tovorna karoserija, kakor ga imajo običajni tovorni avtomobili, se avto uporablja za prevoz gramoza in to posebno v jesenskem ter pomladan-Bkem času. Pozimi se montira pred avto snežni plug. Pri požaru pa deluje motor avtomobila kot vodna črpalka, oziroma motorna brizgale ica z isto ki p; Heto, kakor specialne požarne motorne brizgala«. Regulacija in poprava nlie. L. 1926. smo tlakovali Vetrinjsko ulico z drobnim granitnim tlakom in istočasno pričeli^ s popravljanjem obrabljenih cest. Na novo so bile urejene sledeče ulice in ceste: Orožnova, Trubar jeva, Koroščeva, gornji del Gosposke, Frankopa-aova, Vrazova, Aškerčeva, Prešernova, Cankarjeva, Frančiškanska in Kopališka. Nadalje se je otvorila Vrtna ulica med Smetanovo ulico in Koroško sesto. V letu 1927. bo se otvorili deli novih cest, kakor dr. Kari Verstovškove ulice, Pobrežke ce-ite in pričelo se je z napravo ceste Ob brodu, kjer tovarne niso imele nikakega dovoza. Popravilo se je cestišče na Kralja Petra trgu, Valvazorjevi, Mag-dalenski in Maistrovi ulici. Nadalje se je reguliral del Tattenbachove ulice med Kopališko in Sodno ulico, kjer se je napravila zgornja plast cestišča po modernem sistemu, nazvanem kitoniziranje cest. Nabavil se je tudi še en nov traktor s potrebnimi deli za priklopne vozove, da se dovoz cestnega materijala še bolj pospeši. V dobi pretečenih treh let so se v obilni meri popravljali obrabljeni asfaltni trotoarji v vseh delih mesta. Za poizkus z ozirom na trpežnost je mestna občina mariborska letos pustila napraviti hodnike pri novih mestnih hišah v Smetanovi in Vrtni ulici iz bazaltoida po sistemu »Rade Beiile«, ki ima pred asfaltom poleg nižje cene še to ugodnost, da je obraba malenkostna. Kanalizacije. Glede kanalizacije se mora opomniti, da so ' se napravili nekateri krajši cestni kanali, kakor: v LoSki, Vetrinjski, dr. Karel Verstovškovi ulici že v letih 1926 in 1926. V letu 1927 se je izvršila kanalizacija Koroškega predmestja severno od Samostanske ulice. Te kanalizacije so velik napredek v izvedbi celotnega programa za kanalizlranje širom meeta. Je to delo, ki ga ni mogoče izvršiti na enkr,-1, ampak se vrši let za letom, dokler ne bo kanalizacija popolnoma izvršena. Dela za novo kanalizacijo v Melju se bodo začela prav v kratkem. Treba je omeniti, da se je v letu 1926. zgradilo tudi prvo podzemeljsko javno stranišče na Kralja Petra trgu, ki tvori s prvim delom regulirane Po- Kaoalizacija v Koroičevi ulici. brežke ceste lep zaključek državnega mostu. Za prihodnje leto je projektirano še dvoje takih stranišč in sicer pred glavnim kolodvorom in na Aleksandrovi oesti pred Zadružno gospodarsko - banko. 1. Regulacija Smetanove ulice med Vrtno in Strossmajerjevo ulico ter končna ureditev iste pred novimi mestnimi hišami. 2. Regulacija Tattenbachove ulice med Sodno in Plinarniško ulico kot primerno zvezo mesta s klavnico. 8. Otvoritev Motherjeve ulice od Trstenja-kove ulice do tekstilnih tovarn v Meljskem predmestju. Pripravljeni načrti. Navedena cestna dela so začetek del, ki se bodo morala iz prometnih ozirov v najkrajšem času izvršiti. ■t Regulacija Vrbanove ulice od Vrtne do Koroščeve ulice. fi. Naprava cest na nekdanjem Joštovom posestvu ob Vrbanovi ulici t j. Koeerjeva in Dr. Fran Rozinova ulica. o. Ureditev ulic ob KorošČevi ulici, kjer so se letos napravili cestni kanali. 7. Naprava kanalizacije v Meljskem predmestju, kjer se mora posebno iz sanitarnih ozirov skrbeti za prekrit in hiter odtok BoČehovskega potoka. 8. Tkikovanje Meljske ceste in Aleksandrove ceste proti Lajteršbergu, kar bi se izvršilo z dohodki kaldrminskega fonda. 9. Misliti bo treba na odstranitev neznosnih cestnih razmer na Koroški cesti, čeravno je ta v državni upravi. 10. V Magdalenskem predmestju se ne sme prezreti nujna potreba kanaliziranja cest med artilerijsko vojašnico in Radvanjsko cesto, kjer se je zgradilo v preteklih letih veliko stanovanjskih hiš. Vse te ulice se bodo morale istočasno tudi nasuti in končnoveljavno urediti 11. Vsled vedno večjega prometa z motornimi vozili bo potrebno pri vzdrževanju makadnmizira-nih cest nabaviti primerno napojevalno sredstvo, ki omejuje tvorbo prahu. Razsvetljava cest. Javna cestna razsvetljava se je z nadomestitvijo slabe plinske razsvetljave z električno jako zboljšala. Prr-dvsem so se namestile močne žarnice na Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici in Glavnem trgu, kar daje navedenim prometnim žilam popolnoma velikomestni značaj. Dravsko kopališče. Dolgo se že rešuje v Mariboru vprašanje javnega kopališča v Dravi. Dosedanja dravska kopališča postajajo vedno bolj nerabna, ker dovajajo i cestni kanali z napredujočo kanalizacijo v Dravo : vedno več nesnage. Za napravo modernega kopališča pride v poštev Schmidererjevo posestvo pod Koroško cesto in Felberjev otok. Prvo je blizu mesta, a vsled lege razmeroma drago in ne nudi j Mariborske ceste pod socialističnim županom nikake možnosti za razširjenje. Idealne prilike nudi Felberjev otok, ki vstrezn v vseh ozirih, ako se sc ne vpošteva oddaljenost, katera pa bi se s cenim avtoprometom znatno reducirala. Vprašanje dravskega kopališča se bo tekom prihodnjih let gotovo rešilo. Za olepšavo mesta. Pri vseh teh napravah nismo pozabili na olepšavo mesta. V glavnem mestnem parku so porezali staro grmovje in grede nasadili z lepim cvetjem, ki se goji v gredah vrtnarije Olepševalnega društva za mesto Maribor. Tam so postavili dve novi zimski gredi in prenovili ter povečail rastlinjak. Pri treh ribnikih se je postavil zidan paviljon, kjer je garderoba za drsalce v zimskem času. Olepševalno društvo za Magdalenski okraj je s pomočjo mestne občine povečalo in popolnoma preuredilo zanemarjeni magdalenski park. Uredil se je tudi park pod regulirano Pobrežko cesto. Med projektirane naprave spada ureditev ljudskega vrta pred dnevnim zavetiščem šoloobvezne dece. Prostor, ki se je dosedaj uporabljal za nogomet, se razdeli v manjša igrišča med katerimi se napravi tudi manjši kopalni bazen za otroke, da bodo uživali poleg dobrot solnčnih žarkov tudi one vodnih kopelji. Na ulicah, kjer so kostanji ovirali promet ter zasenčevali hiše, se je iste odstranilo, da so zdaj ulice veliko bolj prostorne in hiše dobijo ve$ svetlobe. To delo dokazuje, da je bila občina v dobrih rokah, da jo je vodil župan, ki je res živel za napredek Maribora. Njegovo delo je podpiral le klub SLS pod načelnikom dr. Jerovškom. Ko se bo v štirinajstih dneh zopet odločalo, kdo naj v bodoče vodi gospodarstvo naših oest, ulic, trgov in parkov, mora vsak prevdarni Mariborčan odločiti za SLS in glasovati za 1. Skrinjico! Srajca plque 90 63 58 Sre}cs ceftr 120 100 80 Hlače gradi 60 50 45 Kravate, ovratnike, naramnice, nogavice in žepni robol. 1'rodaja se samo izbrano, lobro blago po zelo nizki ceni. Mfof ._r ..»*■■*" •• --t** f >. Otroško zavetišče v Ljudskem vrtu. Veletrgovina Stermecki, Celje. Celje leži centralno, dohod vlakov zelo ugoden. Fran Wernig, Laško: Predor pri Kobaridu. (Odločilna bitka 1. 1917.) VESEL POHOD. Izmed vseh vojnih doživljajev — prijetnih in neprijetnih — mi bo vedno ostal v najlepšem spominu — predor pri Kobaridu. Sodeloval sem takrat aktivno pri akciji, katere se je udeležilo le četvero oficirjev avstro-ogrske vojske; med njimi sem bil jaz edini Slovenec oziroma Jugoslovan. Kolike važnosti je bila ta bitka oziroma akcija, je znano več ali manj vsej naši javnosti in tudi drugemu Izobraženemu svetu, ki se zanima za vojno zgodovino naše najbližje preteklosti. Brez te akcije bi ne bilo predora pri Kobaridu in tudi ne zmagovitega pohoda v notranjost Italije — na Piavo. Kot napadalna baterija smo dospeli pravkar Iz južne Tirolske. Pri Carzanu na Monte Salubio »mo še morali pomagati z našim topovskim ognjem zavrniti Italijane, ki so vsled nesrečne dr. Pivkove akcije prodrli avstrijsko bojno črto pri Telve di iotto. Bridko mi je bilo takrat žal in nisem mogel razumeti dr. Pivkova oficirja — menda Zeleny in Kohoulek — s katerima sem se kot artiljerijski opuzovalni oficir večkrat sestal v Carzanu, da mi kol strastnemu in fanatičnemu Jugoslovanu nista taupala nameravane akcije. Stal wm za Carzanom 2 km visoko na Monte Salubio, s svojo gorsko DBterijo, koje moštvo je obstojalo na polovico iz Hrvatov, Bosancev, Romunov in par prav zavednih banatskih Srbov. Z veliko lahkoto bi bilt postavili Pivkovo akcijo na neprimerno ?ir*o podlago in uspeh — bi bil bržkone sigurnejši. Ta akcija se je torej izjalovila in izpolnitev moje najsrčnejše želje in vsega mojega stremljenja za dobo svetovne vojne, priti iz avstrijske vojske na stran antantne armade, katero smo Jugoslovani pozdravljali na vsakem koraku in v vseh naših tihih sanjah in mislih z vso ogorčenostjo našega srca, se je pomaknila zopet v nedogledno daljo. Nešteto najdrznejših, vratolomnih bojnih akcij sem izvršil prostovoljno in samo z namenom, da bi prišel v italijansko ujetništvo in da bi potem mogel vstopiti v srbsko vojsko. Bil sem dalj časa artilerijski divizijski adju-tant, pa sem prostovoljno pustil udobno mesto in sem se javil za bojno črto z željo — priti na an-tantino stran. AH kaj mi je pomagalo vse moje prizadevanje, ko pa so na umiku bežali Italijani povsod, da jih ni bilo mogoče dohiteli ali pa so v svojem nezaupanju in iz strahu pri vsaki očitni nameri preiti na njihovo stran streljali kakor besni I Čisto očiten pobeg k Italijanom pa mi tudi ni bil mogoč, ker bi bile avstrijske oblasti v tem slučaju konfiscirale kot edincu posestvo mojih staršev na Koroškem. Iz Južne Tirolske smo torej prišli na soško fronto in sicer najprej radi grupacije in vežbanja v napadanju v okolico škofje loke. Dodelili so našo napadalno baterijo pod vodstvom tovariša — GradČana, nadporočnika dr. Gosslelh pl. Wertz-stSttena k 12. infanterijski diviziji pmske oziroma nemške vojske. Kot raznih slovanskih jezikov in italijanščine veščemu oficirju s« mi je pri našem 8. dnevnem pohodu iz okolice Škofje loke po selški dolini v Tolmin poverila nalog«, preskrbeti povsod prostore za prenočevanje in bivakiranje 12. klensko tnnmuifl naš« celokupno nvutrijsk* in nem- nemško infant. divizije. Izredno lepa je bila ta | pot, pot po romantični sorSki dolini — v divni, ' lepi jeseni, polni zanimivih avantur med domačim ! slovenskim ljudstvom. NASKOK. Ob mraku dne 28. oktobra smo dospeli v naše postojanke severno od Tolmina. Postalo je oblačno in začelo je rahlo rositi. Zadremali smo malce v naglo napravljenih šotorih. Hoteli smo se še od-počiti za jutranji naskok. Radi tega nas niti peške artiljerije, ki je začela točno ob dveh zjutraj obdelovati italijanske postojanke, ni vznemirita. Sem in tja je pri tej peklenski godbi padla v naše vrste kaka italijanska granata, vendar je pričakovana italijanska protiakcija na zagonelen način izostala. Pridružil sem se kot opazovalni in ordo-nančni oficir nemškemu tovarišu poročniku Schnie-berju. Ob 8, ko je naš topovski ogenj prenehal, smo skočili iz strelnih jarkov in napadli italijansko bojno črto. Z velikim navdušenjem in v radostnem pričakovanju, da se bo vendar enkrat uresničil moj dolgoletni sen, sem se ril naprej z nemško infan-terijo (s 68. šlezijskiin polkom), n3 meneč se za živahen ogenj italijanskih strojnic iz obeh bokov. In kmalu sem opazil, da streljajo Italijani od spredaj, z leve in desne strani, z Mr/.legn vrha, s Krna in s Kolovrata. Na sovami strani Soče je prodiral 68. nemški šlezijski polk z našo napadalno baterijo, na južni strani po nemški virlenberški polk 28. Ob pol 10 j« bila prva italijanska bojna črta že popolnoma prebita in smo bili že v okolišu Gnberja In Volarjev. Megleno, nekoliko deževno vreme — megle, oblaki in dim, ki so napolnili dolino, so onemogočali ueprljateljsko opazovanje in so nam izvrstno služili pri našem pohodu. Spričo zbeganosti italijanskih ujetnikov in spričo našega neustrašenega, zmagovitega pohoda sein kmalu pozabil na svojo namero preiti k italijanom in tudi mene je zajel z vso mladeniško silo in z navdušenjem borbeni duh nemških tovarišev iu samo ena misel me ie še navdajala: naprej, boriti se in zmagati! Bil sem ta trenutek samo še vojak in nisem mislil na nič drugega. Ob 11 smo bili že pred drugo bojno črto. Poljska artiljerija ni mogla slediti uašemu prodiranju, radi tega smo se tukaj, pri Selišču nekoliko ustavili. Poskrbel sem pa takoj ludi pripravljenost naše napadalne baterije. Tudi 2. italijansko črto smo kmalu prodrli. Število ujetnikov je rastto neprenehoma. italijanska vojska je bila povsem ae-moralizirana in skoraj sram me je bilo takrat moje namere preiti na italijansko stran. Kako presenečeni so bili italijanski topničarji, ko smo čisto nenadoma vzniklt pred njimi! Kolona za kolono ujetnikov se je vrstila, vmes pa vozovi, konji, topovi in ves mogoči vojni plen. Kot kaznovani in spokor-jeni, dobrikajoči se otrobi so se mi zdela krdela ujetih Italijanov. Apatično in mehanično so korakih nekateri, drugi zopet so bili nj moč veseli in so mahali z belimi rutami in vzklikali radostno: Kvvivn tedesehi, evviva Germania! Mi pa smo prodirali neustrašeno naprej, kljub temu, da smo vedeli, da s9 ob obeh bokih še drže Italijani. Sil smo slepo naprej, zabili smo se kot klin v italijansko fronto in smo pustili Italijane mirno streljati z leve in desne strani. ITbrali smo torej čisto drugo taktiko pri prodiranju, kakor je bila običajna sicar pri avstrijski vojski. Dnevne novice KOLEDAR. Torek, 6. decembra. Miklavž (Nikolaj), Apo-linar, Azela. Solnce vzide ob 7.63 in zaide 4.10 popoldne. Dunajska vremenska napoved za 6. december. V severnih Alpah manj oblačno, v južnih Alpah večinoma oblačno z nagnjenjem za padavine. f * * k Za dekana v Vuzeniri je imenovan g. Karol K ii 11 n e r , dosedaj župnik v Puščavi. k Umeščen je beljan v Zagreb. Pri njem so našli gumijaste črke, iz katerih je sestavljal štampiljke raznih tvrdk. Svoj čas je bil Nerlovič aretiran v Metkoviču, kjer jc od delavcev prejemal znatne vsote, češ da jih ho spravil v Ameriko, česar pa ni storil. Izdajal se je kot zastopnik »Hamburg—Amerika Line-, in ponaredil pooblastilo te družbe. V Zagrebu je Nerlovič stanoval pri neki ženi, od kutere je izvabil 20 lisoč dinarjev, od njenega brata pa stotisoč dinarjev, nakar je izginil. Proti Nerlovič« je vložila ovadbo tudi zavarovalna družba »Triglav«, pri kateri je bil sprejet kot akvizitsr. Nerlovič je od raznih strank prevzel večje vsoto denarja in si ga prldržal za sebe. Aretirani Nerlovič je le star goljuf. Bil Je že mnogokrat zaprt radi raznih zločinov tn so ga tudi sedaj iskale policijske oblasti radi različnih drugih sleparij. OBLATILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. k Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19. ■k Pri pomanjkanju tek«, slabem želodcu, lena prebavi, črevesaiem zaprtju, težkočah prebave, koprivastih izpahkih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Joseff-grenčica telo strupov gnjilobe, ki se nabero v njem. 2e stari veščaki zdravilstva so priznali, da slovi »Fr a n z - J o s e fc-voda kot vseskozi zanesljivo čistilo za črevesje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir Drž. razredna loterija. Za 1. razjed 15. kolo so že lahko naročajo srečke. Najprimerneje je, če se cenj. čitatelji poslužijo naročilnice iz prospekta tvrdke M. D. Monok, Belgrad, ki je bil priložen colotiii nakladi nedeljskega »Slovenca«. Proslava Brezmadežne 8o decembra 1927. Predvečer, 7. decembra, ob pol 7 pri oo. frančiškanih: Nagovor č. p. dr Reg. Če-bulja in slovesne Irlanijc Matere božje Praznik, 8. decembra, ob 8 zjutraj istotam sv. meša in skupno sv. obhajilo vseh katoliških dijakov in starešinstva Ob 11 dopoldne v beli dvorani »limonam zborovanje celokupnega katoliškega dijaštva. — Spored: Orkester. -Pozdrav srednješolke, srednješolca, akademika. - Pesem - Deklamacija. - Duhovno središče. Dr. Anion Vodnik. - »Sovraštvo bom postavil med te in Zeno.« Fr. S. Finžgar. -Pesem. Ob 8 zvečer akademija Akademskega Orla v Ljudskem domu. Katoliško dijaštvo Ljubljane. Občinske volitve v okraju Maribor levi breg. Pri občinski volitvah v sodnem okraju Maribor levi breg je Slovenska ljudska stranka odnesla zmago, kakršne moremo res biti veseli. Samo lista Slov ljudske stranke je bila vložena in izvoljena v 49 občinah. Kompromisne liste, na katerih imajo pristaši SLS veliko večino, so bilo postavljene in izvoljene brez volitev v treh občinah. Volitve so se vršile v sledečih občinah: Cer-šak: 3 liste od leh dve SLS, 1 SDS, izid še ne' znan. — št. Ilj t Slov. gor.: SLS 144 gl. (12); lista g. Cenjaviča (nekateri pristaši SLS) 52 gl. (5). — Jarcnina: SLS 126 (8), Gospodarska (SDS) 21 (1). — Kamnica: SLS 82 (7), soc. demokrati 30 (2). --Krče v i na pri Mariboru: »napredna« lieta radi po-tvorjenih podpisov dan pred volitvijo uničena, radikalna z nekaterimi. pristaši SLS 98 (5), soc. demokratska 99 (6), SLS 145 (7). — Sr. Križ nad Mariborom: 6 različnih lokalnih list (večina SLS). — Zgornja St. Knngota: 4 lokalne liste: lista župana Gamserja 7 odb., lista g. Vavpotiča 5 odb., lista g. Magdiča in Gamserja 3 odb. in lista g. Pavliča (SKS) 2 odb. — Lajtor9berg: Združene stranke 109 gl. (8), soc. demokrati 121 (9). — Sv. Marjeta na Pesnici: SLS 4 odb., gospodarska 3 odb. — Polička vas: dve listi SLS: vsi odborniki SLS. — Vosek: skupna SLS in gospodarska razun enega vsi odborniki SLS. — V rtiče: SLS in gospodarska (izid še ni znan). — Vukovski dol: zmagala lista SLS. — Gradišče pri Sv. Duhu: dve listi SLS. — Čagona in Čcrmlenšak: povsod dve lokalni listi SLS. — Sv. Jurij v Slov goricah: Gospodarska (nekateri pristaši SLS, g. Krautič) 60 (4), SLS 4fi (3). — Korena SLS I. 93 (6), SLS II. 14 (1), SLS III. 16 (1). SDS 15 (1). - Kremberg: SLS 26 (3), SDS 20 (3), Kmetska zveza 6 (1). — Selce: vse tri liste samo SLS. — Senarska: SDS in SKS, dve listi SLS (izid še neznan). — Šetarova-Rade-hova: dve listi SLS 5 odb. SDS in SKS 2 odb. — Sr. Trojica v Slov. goricah, trg.: dve listi SLS 5 odb., SDS 2 odb. Trotkova: dve listi SLS, izid še neinan. Zgornji Žerjavei: SLS 47 (4), KZ 20 (2), gospodarska 16 (1). — Žire: SLS 52 (5), KZ 22 (2). Skupni rezultat: Od 78 občin jih ima SLS že sedaj 70 popolnoma v svojih rokah. Vzeli smo nasprotnikom celo vrsto občin. Kar se tiče Lajters-berga, kjer so dobili socialisti večino, omenjamo, da je tudi dosedanji župan bil organiziran pri socialnih demokratih, pri Sv. Juriju v Slov. goricah pa imajo odborniki SLS absolutno večino. V občini Sv. Anton v Slov. goricah so vršijo volitve 18. decembra. Radovedni smo, kako bo zopet »Jutro« poročalo o teh volitvah, ki pričajo, da SDS ni dobiln niti v eni občini od 78 nikjer veČine. Povsod so se demokrati skrivali zn gospodarske liste. Naši pristaši pa so p-vsod nastopili pod čistim Imenom SLS oziroma Kmetske zveze. Poceni kupite krasne damske plašče in obleke pri Fran Lt&kJč, SUsIlarjeva 9. mmiimnmiiii Negovanie kože po zimi. Roke nenadoma razpokajo. Koža na obrazu poslane hrapava "in boleča. Sedaj je čas, namazati kožo t izborno Nivea-cremo, le-ta odstrani hitro vse rudečice, bolečine, razpokline i. t. d. Ni boljšega od Nlvea-creme iiiimmmmicn LjMfolzavtai NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * * * O Miklavževo v Ljubljani. Letos nI sveti Miklavž v Ljubljani prav nič izgubil na svoji popularnosti. Enako, kakor vsa prejšnja leta, se ga vesele otroci v trdnem pričakovanju nebeških darov in vesele se ga tudi vsi oni, ki bo že prodrli v misterij Miklavževih daril. Trgovci so okrasili izložbe z rdečim blagom in lučmi, videti je bilo ponekod prav okusno imitiran peklenski ogenj, ob katerem se grejejo peklenščki. Miklavžev semenj je letos na živahnosti celo napredoval, enako dobro so bile obiskane tudi vso Maklavževe prireditve v nedeljo in t ponedeljek, ki so vse dostojno izpadle. Snoči so se vršili po mestu izpre-liodi Miklavža s spremstvom. Strašili so seveda neizogibni parklji, katere je komaj še brzdala navzočnost Miklavža in angeljev. Na svoj način sc prišla seveda mnoga društva in gostilničarji, kajti le malo jih je, ki bi zamudili obiskati vsaj eno Miklavževo prireditev. Danes bodo obdarovan« občudovali Miklavževa darila. Miklavžev sejm pa bo reduciran na eno samo kostanjarsko barako. © Akademija Akademskega Orla dne 8. do« cembra. Vstopnice v predprodaji v trafiki Uniona. © Zborovanje katebetov. Danes, 6. dec., pop. ob petih v posvetovalnici KTD sestanek s sledečim sporedom: 1. Kako izvršimo naročilo ordinariatovo za osnovne in meščansko šole. 2. Nadaljevanje: »Najvažnejša katehezac. (Izdelan poskus za višjo skupino.) © Umrla je v nedeljo zjutraj gdč. Pavla Ontejčeva, uradnica Ljudske posojilnice. Pogreb bo danes ob 2. pop. iz hiše žalosti Pred škofijo št. 7. O Umrl je gosp. Mihael BožiS, vpok. poštni poduradnik. Pogreb se vrši v torek ob 4. uri pop. O Zoo t Ljubljani. Kakor se nam sporoča, se snuje v Sloveniji društvo z namenom ustanoviti in vzdrževati v Ljubljani zoološki vrt, ki naj bi gojil živali domače favne in seznanjal na ta način najširše sloje z našim živalstvom. Vlada je pravila že potrdila in se vrši ustanovni občni zbor društva v torek, 6. dec. ob pol 9. zvečer v restavraciji hotela Slon. Vsi ljubitelji narave so na ta važeu sestanek kar najprisrčnejše vabljeni. O K tragični smrti zakoneov J. Kenda smo prejeli od mestne plinarne nasledujo pojasnilo: G. Kenda je bil nastavljen kot prvi plinar celih 20 let, poznal je dobro vse detajle plinskih inštalacij kakor tudi funkcije aparatov in peči, vsled česar bi vsekakor lahko preprečil vsako nesrečo. Trupla je komisija našla v kopalnici; iz vodovodne pipe je pač tekla voda, pipa za plin je pa bila laprta. V celem stanovanju (tudi v kopalnici) ni bil oabsolutno nikakega duha po plinu, kar bi se vsekakor moralo občutiti, četudi bi plin le malo uhajal, ker je bilo stanovanje popolnoma zaprto. V kuhinji je ista komisija našla v ptičji kletki dva živa kanarčka, kar najbolj dokazuje resničnost navedenih dejstev. Slednji dokaz, da plin ni uhajal, je tudi dejstvo, da je v kopalnici pri plinski svetilki gorel mali prižigalni plamenček, kateri bi i pri najmanjši količini prostega plina povzročil eksplozijo ter nedogledno škodo. Navedena dejstva dokazujejo, da v tem tragičnem slučaju nikakor ne gre za zastrupljenje s plinom kot so se glasila prvotna poročila. © Dve tatvini. Iz skladišča na glavnem kolodvoru je tekom meseca oktobra izginilo pet plaščev, vrednih 1500 Din. Tatvino so opazili šele te dnL — Železničarju Josipu Samarinu je nekdo ukradel v Lasanovi gostilni na Dunajski cesti listnico s 370 Din gotovine. 0 Kaj naj kupim za Miklavža In kje bom dobil? To dvoje vprašanj Vam reši tvrdka F. Čuden, ki nudi že za majhen denar krasna darila za dame in gospode, glej izložbe v Prešernovi 1. Diines 6. decembra bo v ueHki doorani baleta „UaloEa" ob pol 8. uri zuefer misijonska prireditev Misijonar domačin g. Joško Vizjak odhaja s tovarišem v Indijke misiione. Lepe slike o JndFskl pokralinl, kjer bodo delovali jugoslovanski misijonarji, bo razlagal monsig dr. Jožef Ujčič. tfstop prusi • Pridite vsi, ki ljubite misijone, da damo pobudo iu prijazno slovo rojakn-misijonarju. Maritoor □ Praznik Brezmadežne proslavi tukajšnjo katoliško tlijaštvo nn 6večan način. Kakor vsako teto bo ta proslava ena najprisrčnejšth in vabimo vso prijatelje našega dijaštva, • da prireditve pose-tijo v obilnem številu. Pokažimo jim svoje simpatije tn priznanje njihovega idealnega dela. □ Volivni boj se pričenja. Socijaliste silno Jezi, da lahko SLS s ponosom pokaže na svoje delo, ki ga je izvršila tekom treh let, dočdm morejo socijalisti za svoje vladanje iskati zagovora od vseh vetrov. Njihovi časopisi trdijo, da so to le cukrčki, s katerimi hoče »Slovenec« omamiti volivce. Volivci pa sodijo drugače, kar se naj 18. decembra tudi javno dokumentiral Delu zaupanje tudi v bodoče I — Demokrati se jezijo, ko poudarjamo, da je občinsko gospodarstvo predvsem zasluga SLS. Ko je SLS še sodelovala z demokrati in je mislila, da ima opraviti z ljudmi, katerim so naj zaupa uprava Mestne hranilnice, je v to privolila. Tu so demokrati imeli priliko, da pokažejo, kaj znajo. In res eo pokazali kaj znajo I Revizije, ki so se kar vrstile druga za drugo, so pojasnile vse delovanje demokratov v tem zavodu. Zato je bila ravno SLS tista, bi Je zahtevala izpremembo pravil, na podlagi katerih bi občinski svet Imel popolno oblast nad zavodom, za katerega občina garantira. Zato je tudi SLS zahtevala, da se tako gospodarstvo takoj prekine, da se je zato razpustil upravni svet, odstavilo ravnateljstvo. Demokratom rečemo na njihove prve Btrele iz večernikovega plota: Poročajte in odgovarjajte »a svoje delo v Mestni hranilnici! Mariborčani vas bodo 18. decembra sodili in obsodili! □ Smrt treh starih Mhriborčanov. V Mariboru je umrl znani trgovec v Gosposki ulici g. Ivan Pucher v starosti 79 let. -- V visoki starosti 92 let |e umrl vpokojeni pošlni uradnik Ivan Ritter. — Dalje je umrl znani krojaški mojster Ivan, Deutsch-mann, ki je dosegel 76 let. □ Tiskovna zadruga v Ljubljani jo otvorila svojo knjigarno v Mariboru na Aleksandrovi cesti. Kdor pogleda v oknu te knjigarne razstavljene knjige, se mora čudom čuditi, ko opazi mod njimi tako ordinarni nemško.židovski svobodomiselni šund, kakor n. pr. knjigo »Der Pfalfenspiegel«. Ta knjiga je bila v nekdanji državi prepovedana. Slovenski samostalni demokratje so to knjigo osvobodili prepovednih spon ter nameravajo z njeno pomočjo- svojo kulturo širiti po Mariboru. Ali je Tiskovna zadruga za to otvorila svojo knjigarno v Mariboru, da širi med Slovenci najgrše in najpod-lejše izdelke nemško-židovskega laži-svobodomi-selstva?! □ 9 letni deček se odda za svojega. Zglasiti ■e Je socijalno-političnem oddelku mestnega magistrata, Rotovški trg 9. "0 Volitev občinskega starešinstva v celjski •koliški občini. Prošlo nedeljo se je občinski odbor konstituiral. Za župana je bil izvoljen nosilec kandidatne liste Slovenske kmetske zveze (SLS) g. Alojzij Mihelčič s 24 glasovi Zanj so glasovali odborniki z obeh naših list, dalje demokrati, radikali in Nemci. Socijalist Hrastnik je dobil 8 glasov. V občinsko starešinstvo so bili izvoljeni sledeči odborniki: Vinko Kukovec (SDS), ki je obenem podžupan, Jurij Strenčau (SLS), Ivan Glin-Sek (SLS), Golob Karol (SLS), Novak Rudolf (Nemec) in Franc Vltawsky (NRS). er Izid občinskih volitev pri St. Juriju ob j. i. Proilo nedeljo so se vršile občinske volitve v občinah trg in okolica Sv. Jurij ob J. ž. V trgu je dobila lista SLS 51 glasov ter 8 odbornike, demokratska lista pa 57 glasov ter 4 odbornike. — V okoliški občini so dobile: Lista SLS z nosilcem g. Josipom Podgorškom 158 glasov ter 10 odbornikov, Urlebova Slovenska kmečka in delavska stranka 6 glasov in 4 odbornike, Združena Kmetsko-delavska lista Martina Klajnška 111 glasov in 7 odbornikov ter Gospodarska (SLS) stranka gosp. Slomška Franca 60 glasov ln 4 odbornike. — Naprednost teh občin je tedaj spet »potrjena«. a Mladinski dan v Celju. Kakor vsako leto se celjska katoliška mladina tudi letos na posebno slovesen način pokloni Brezmadežni dno 8. dec. Ob pol sedmih zjutraj je v Marijini cerkvi govor in sveta maša s skupnim sv. obhajilom celjske katoliško mladine. —- Popoldne ob pol 4. uri se vrši v veliki dvorani Narodnega doma obširnejša mladinska prireditev s petjem, govorom, alegorijo, igro itd. — Prijatelje naše mladine vabimo, da se prireditve v obilnem številu udeleže. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. & Aretirala je celjska policija nekega Sajo-vica Valentina, starega 19 let in doma iz kamniškega okraja. Nekam sumljivo da se je obnašal in zapletalo se mu je v izgovorih, pa je moral v zapor, dokler se ne izkaže, kako je z njegovo pravičnostjo in poštenostjo. S seboj ima Din 430. ki jih je baje zaslužil pri predaji sr^čk vojne škode. V Celje ni takih srečk nič prinesel temveč pravi, da si jo hotel samo dela poiskati. V Ljubljani je menda dobro znan in mu tam pravijo Anton Smuk. pridobila precej volivnih kroglic. Pa so je molil, ker s tem Člankom pač ni nam prav nič škodoval, ampak le svoji lastni stranki. Naj loraj dobro prečita, seveda pri tem pa pazi, da se ga ne bi polotila omedlevica: Uradni izid volitev je sledeči: Njegova stranka 8 odbornikov ln 8 namestnikov, naša njemu tako zoperna stranka pa 17 odbornikov in 17 namestnikov. To število bo menda pa lažje pravilno čital, ko ni teh presnetih ničel poleg. — Ceirta laž: Nadalje klobasarl v članku nekaj o lastni hvali glede uradovanja. Jaz o uradovanju nisem izgovoril besedice. — Peta laž: »Da se plačuje najemnina 1600 Din na leto.c Pozivam ruzUrjov&lca te neresnice, da si ogloda pogodbo o občinski pisarni, ki je vsakemu, seveda samo davkoplačevalcu, na vpogled. — In tako gre še naprej, ali naj bo zadosti. — Ce bi me ta dopisnik v svojem članku bil imenoval popolnega »usmiljenega brata«, bi se ga bil seveda moral usmiliti in molčati, ali ker me jmenuje samo »napol usmiljenega«, ga s tem iavno pozivam, da v desetih dneh svoje trditve z dokazi podkrepi ln potrdi, sicer ga imenujem lažnivca in obrokovalca. Marko. kt nas oslobojnje te nacttofcne bolezni no da bi morati v poHteljo, brel obseinili procedur in Izprubo časa, Je ,,F()R.MAN". Nosnice lakoj neovirano propuičaju zrak, otekline, vnetje, glavobol in nailložno iztoAevanjo sluznice prtslane. „F0I?MAN" se lahko nosi v telovniku ali ročni torbici iu »e dobiva za 10 Din v lekarnah tu dro-gerijah. Treba pa Je zahtevati izrecno • I It Miklavž izbira danes pri tvrdki Drago Scl*w»t>, ker ve, da kupi najlepše, najboljše, najcenejše. Lilija. G. dr. Poldo Ukmar bo v nedeljo popoldne ob treh imel zdravstveno predavanje v Domu dekletom. Pričakuje so obilna udeležba — Občinski odbor je za prihodnje leto znižal občinske doklade in sicer na hišnonaiemninski davek za 50%, na drugo davke za 80%; nespremenjena pa je ostala doklada na vino, mošt, žganje in likerje. Tudi cestne naklade so se znižale za 10%. Sošlanj-okolica. Neki dopisnik je še v zadnjem trenutku pred volitvijo serviral vsem »Jutrovcem« celo skodelico laži. Skoraj se mi ne zdi vredno reagirati na ta članek, ali, ker se mi »Jutrovci« zares smilijo, da morajo prebavljati toliko laži, sem prisiljen te javno pokazali. Prva laž: »Da je bil v občini Šoetanj-okolica že dvakrat kompromis.« Je pač razvidno, da je pisec zares precej pozabljiv, če ne bi se moral spomniti, da je bila pred šestimi leti javna volitev. — Druga laž: Pred tremi leti ni bilo kompromisa, ampak je bila postavljena ie ona kandidatna lista in sicer SLS, ter si jo lahko na nasprotnik resnice še v originalu med uradnimi urami v občinski pisarni ogleda. — Tretja laž: »Da je Marko z občudovanja vrednim glasom pripovodoval, da ima občinski odbor celot!) 000 Din v blagajni.« Čujte, čujtel Kar dve laži skupaj; prvič jaz to sploh govoril nisem, in drugič je činitelj članka pri številu, ki ga je slišal od prvega govornika, kar sproti eno ničlo nekam stresel, kajti blagajna ne izkazuje 900 Din ampak 9000 Din (reci devettisoč dinarjev) gotovine, kar njemu lahko in mora potrditi tudi no-sitelj njegove listo. Seveda je ta dopisnik menda eno ničlo kar vedoma izpustil v upanju, da mu bo ista Učiteljske vesfi. Ministrski svet je sprejel sledeče tlovenske ; učitelje ozir. učiteljice iz Italije v službo nase ! države kot kontraktualne uradnike: Marijo La- j pajne, Zorko Demartin, Zorko Marčelja, Bogomilo j Marčelja, Marka Sebeliča, Ivana Ribariča, Marka Mogoroviča, Zdenko Bloudek, Cirila Kalola, Ljud-dilo Kafol, Frana Venlurinija, Frana Kramerja, Katarino Sušelj, Antona Basa, Ano Frankovič, Milka Podgornik, Marijo Mahnič, Marijo Vidmar, Marijo Toistovršnik, Maksimilijano Cross, Ljudmilo Rebek, Antona Skrobina, S. Avguštino N.žo Pavel, Silvo Monari-Ncufeld, Ivo Varnijano, Anico Varnijan, Franjo Mačkovšek, Faniko Balanč, Ivana Matcliča, Berta Spazzapan - Marolt, Milko Turko. Ostavko na državno službo vsled odslužitve vojaške službe so podali sledeči učitelji: Bajde ViktoT, Sekirnik Maks, Miklavec Slavko, Krepek Drago. V državno službo so sprejeti s!edcčt abituri-jenti in abiturijentke: Perčič Antonija v Buče, okrai Šmarje pri Jelšah; Vinko Guma v Motnik, okraj Kamnik; Lavra Puhalovič v Kastav; Terezija Šlibar v Toplice, okraj Novo mesto; Angela Ščurek v Sv. Martin na Pohorje; Marija Šobar pri Sv. Rupertu, okraj Maribor levi breg; Ivana Av-belj za otroško vrtnarico na II. mestni otroški vrtec v Ljubljani. Otvoritev novih vzporednic In razredov. V Zgornji Šiški, okraj Ljubljana okolica, se otvori otroški vrtec. K otroškemu vrtcu v Šoštan'u se otvori vzporednica. Na osnovni šoli v Šenčurju sc otvori vzporednica. Osnovna šola v Izlakih se razširi v trirazredmeo. Premeščeni so siledečl učitelji(-ice); Pahor Marija v Sv. Duh, okraj Logatec; Marija Čadež v Duplje, okrai Kranj; Marija Certa v Orehovico, okraj Novo mesto; Franja Žitnik v Zagorje ob S.; Amalija Labič v Planino pri Rakeku. — Ostavko na državno službo jc podala Zofija Švigelj. — Ivanu Theuerschuh je priznana stalnost v drž. službi. »— — — Vzemimo sedaj, da imate pravico zahtevati večjo dedščino. Kaj bi najprej napravili v tem slučaju?« »Dolgove, gospod prolesorl« CJublfansUo gledališče OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 6. decembra: ŽENITBA MILOŠEVA. Premi- jera. Premijerski abonma. Sreda, 7. decembra. BAJADERA. Red C. Četrtek, 8. decembra ob pol 20. uri: FAUST. Gostovanje basista Nikola Zeca, člana dunajske državne opere. Izven. Petek, 9. decembra f CAVALLER1A RUSTICANA. Gostovanje gospe Fanette llermsdorf-Bili-nov. Opozarjamo na gostovanje komornega pevca t. Nikola Zeca, člana dunajske dvorne opere, ki nastopi v četrtek, dne 8. t. m., v ljubljanski operi kot gost v vlogi Mefista v Goumodovi operi »Faustc. Za gostovanje tega odličnega basista vlada v našem mestu veliko zanimanje. Začetek predstave ob pol osmi zvečer. — Cene običajne operne. Gospa Fanetta Hermsdorf - Bilinova, ki gostuje v petek, dne 9. t. m., v ljubljanski operi v »Cavaleriji rusticani«, je dosedaj gostovala in nastopala po veliki večini v Nemčiji in v Švici. Kritike hvalijo moč in lepoto njenega glasu ter tudi lepe igralske sposobnosti. Petkov nastop je njen Ervi nastop v ljubljanski operi. Predstava se vrši ot izven, in sicer »Cavalleria rusticana« in »GIu-mači«. Mariborsko gledališče Torek, 6. decembra ob 20. uri: MADAME BUTTER- FLY. Ab. B. Prvič. Sreda, 7. decembra ob 20. uri: IGRA S SMRTJO. Ab. D. Kuponi. Zadnjič. Znižano cene. Četrtek, 8. decembra ob 15. uri: DIVJI M02. Znižane cene. - Ob 20. uri: CARDAŠKA KNE-G1NJA. Znižane cene. Petek, 0. decembra: Zaprto. Sobota, 10. decembra ob 20. uri: MADAME BUT-TERFLY. Ab. C. Celjsko gledališče Sreda, 7. decembra ob 20. uri: MAGDA. Premije ra. Ned«1ia, 11. decembra ob 16. uri: MAGDA. Ljudska predstava ob znižanih canah. Cerkveni vesfnik Članicam notr. kongregacije pri Uršullnkah sporočamo, da je pogreb gdč. P. Omejčeve, kon-gregacijine prefekte, danes dne 6. decembra, ob dveh popoldne Pred škofijo 7. Beethovna C-dur maša se bo izvajala dne 8. decembra ob pol desetih v frančiškanski župnijski cerkvi; graduale in ofertorij od Mittereria. . Koncem maše zapoje zbor z orkestrom P. Hugo-linovo najnovejšo lajšo Marijino pesem »Brezmadežna«, ki je ravnokar izšla v t sku. Prijatelja cerkvene glasbe prijazno opozorjeni! "Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Strokovno društvo javnih nnmcš/encev in vpn-kojeneev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob štirih popoldne izredno odborovo sejo na predsednikovem domu. Mestni trg 19/111. Na dnevnem redu je konečni splošen pregled in sestava predlogov k reviziji uradniškega zakona. Slovensko kršlansko iensko društvo ima svojo redno sejo v sredo ob petih v Jugoslovanski tiskarni. Združenje jugoslovenskih inienjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, 9. decembra, ob 20 v lastnem družabnem lokalu no Kongresnem trgu 1, II. nadstropje. Predaval bo g. Ing. Alojz Hrovat o temi: Sedanjo stanje vprašanja zveze Slovenije z morjem. Maribor. Mladeniška Mar. družba frančiškanske župnije v Mariboru priredi v nedeljo, dne 11 dec v dvorani Zadružne gospodarske banke predstavo: Križarji, zgodovinsko, nabožno igro v petih dejanjih. — Začetek ob pol petih popoldne. "Poiszvetclovanfa Izgubil se je v soboto, 3. t. m., pes volčje pasme, ki sliii na ime Sultan. Odda naj sc K. Bele, Rožna dolina 169. Izgubil ali pozabil se je v soboto zvečer črn usnjen površnik od Spodnje Šiške do St. Vida nad Ljubljano. Najditelj dobi nagrado. Izroči naj ga Dunajska cesta it. 33 pri Al. Lenček, klepurska delavnica, na dvorišču. SK Maribor — ASK Primorje 3 : 3. Pričakovanja Maribora 30 se izpolnila in domači klub je v dokaj lepi igri premagal ljubljanske goste. Primorje, ki je nastopilo z oslabšano postavo, je dobro tehnično moštvo. V tem pogledu je tudi nadkrilje-valo Mariborčane, toda v taktičnem oziru je pa zaostajalo. Publike okrog 150, znak, da sedaj ni čas za tekme. SK Železničar II.-SK Maribor II. 5:1. -»Nepremagljivi« ne zaslužijo več svojega naslova. Pred mlado rezervo Železničarjev so morali kapitulirati v visokem razmerju 5:1. ŠVEDSKI SMUČARJI V ST. MORITZU. Švedska smuška zveza je izbrala za olimpijske tekme v St. Moritzu 16 tekmovalcev. V kratkem se prične specialen training. Za tek na 56 km so določeni: Alin. Andersson, Hedlung, Strom, Israelsson, Jonsson, Lindgreen, Stolz in UtterstrOm. Ostali: Carlsson, Edmann, Ericksson, Lundgren, Nilsaon, Nordin in Rylander bodo trenirali ^a skoke in pa kombiniran tek. MEDNARODNI KOLEDAR MOTORNIH KOLES 1928. Mednarodna zveza motociklističnih klubov je na letnem zborovanju v Londonu določila sledeče mednarodne roko za lelo 1928.: 6. maja Avstrijska tourist-trophy; 20. Ogrska tourist-trophy; Veliko darilo Lyona; 27. Veliko darilo Italije v Torinu. 4., 6. in 8. junija Angleška tourist-trophy; 10. gorska dirka pri Jilovištu na Češkem; 1(3. in 17. ogrske motociklistične dirke; 17. vožnja pri Lario (Italija); 18. llolandskc tourist-troph.v; 20. III. dirka Guggonberg (Ogrska); 30. Veliko darilo U. M. F. Francije. 1. julija Veliko darilo in tourist-trophy Češkoslovaške; 8. Veliko darilo Nemčije; 15. Veliko darilo Belgile; 22. Arlberška tekma; 28. in 29. Veliko darilo Mednarodne zveze motociklističnih klubov v j Ženevi. Avgusta: Rekordni dnevi v Freiburgu; 20. Mednarodna klausenska dirka (Švica). 1. septembra Veliko darilo Ulstera (irska); Trgovski posli poviročujeto mnogo skrbi ln mnogokrat me Je glava tako močno bolela, da sem mislil, razpočila se bo. Soproga pa ml Je naivetovnla zdravilo Aspirin- tablete in hvala nJim, da so ie mučne bolečine Izginile. Pristnost teh tablet se pozna po modro-belo-rudeči varstveni znamki. 2 Veliko darilo Avstrije; 10,—15. Angleška šestdnevna vožnja; 16. Semmerinška gorska dirka; 16. Veliko darilo narodov v Monzi (Italija); 80. dirka Scbvvabenberg v Budimpešti; 30. rekordni dan v Opsmalle (Belgija). DVANAJST NOVIH FRANCOSKIH LAHKOATLETSKIH REKORDOV. Ti rekordi so bili zapisani na koncu letošnje sezije, dokaz, kako visoko se je na Francoskem lahka atletika dvignila. So pa tile: 100 m Mourlon v 10.6; 800 m Degrelle 85.0; 800 m Martin 1:52.8; 1000 m Martin 2:26; 2000 m Ladoumt-gue 5:28.8; 3000 m Ladoumčgue 8:40.81; 4X100 m narodna vrsta 42.2; 4 X 400 m ista vrsta 8:18.4;; 4 X 1500 m metropolitan - klub 16:42.6; krogla Duhour 14.69; kopje Degland 66 975?; palica Vintousky 8.825. Pri kopju je najbrž tiskovna pomota in bi moralo biti le 60.975. »Pomisli, včeraj sem sc kar naenkrat znašel med dvema tigroma.« »Kje vendar?« »Bil sem v zverinjaku — — —« * Učitelj je govoril otrokom o usmiljenju. »Vinko,« je dejal, »ako bi jaz videl dečka, ki bi pretepal osla ter bi ga od tega dejanja odvrnil, kakšno čednost bi jaz s tem pokazal?« Vinko: »Br-tovsko ljubezen.« Vodilna rriafka nn svetovnem tržišču M. Joss & Lowenstein d. d. Praga Dobiva se v vsaki bolJSi medni trgovini za gospode PROGRAMI; Zagreb 810 rtreslau 315 8. ParrelonB 344.8, Praga 3-18.9. Leipzig 365 8. Schenectady 379 5, Stuilgart 379.7, Toulouse 392. Hamburg 894 7, FrankTun 428.6. Brno 441.2. Rim 450. Parts 458, Oslo 4015. Langenberg 4688. Berlin 483 9. Dunaj 517.2, MUnchen 535 7. Budapesl 555 6, Varšava 1111 Torek, fl. decembra. Zaerpl)-. 20 orkestralni koncert. — Barcelona: 22.10 prenos iz opere. — Pra;ra; 20 prenos iz Nar. doma: Miklavžev večer. — Leipzig: 20.15 cerkven koncert: Manas, oratorij za soli, zbor in orkester (Hegar). — Stiittjrart: 16.15 koncert, 20 koncert del velikih skladateljev: Simfonija d-dur (Mozart), Arijo Gismunde iz opere »Oto in Teofanc: Bog, daj mi mojega sina (Hondel); Arioso iz kantate »Con stromentic: Ilvnla, ti, Gospod (H&ndel), — Vsemogočnost (Schubcrt), — Moldava, simfonič. pesnitev iz cikla: Moja domovina (Smetana), — Kako ti je, kraljica moja; Samota; Razpoloženje (Brahms). — Toulouse: 20 koncert. — Brno: 20 komorni koncert. — Brno: 20 komorni koncert Dvofakovih del. — Rim: 21 prenos iz gledališča. — Pariš: 22 koncert (na programu Bizet in Puccini). — Lan:ren-1)0rg: 20.15 ljudske pesmi in dueti. — Berlin: 20.10 »Svetnica«, muzikalična legenda v treh dejanjih (Gurlitt). — Dunaj: 16.15 lahka glasba, 19.30 koncert: Bach: Preludij in fuga, es-dur (orgle), — Bruckncr: VIII. slmfonljn (slmf. orkester)! — Budapest: 20 koncert opernega orkestra »Verdijev večer: odlomki iz Aide in Trubadurja, 22.50 cigan, ska glasba. — Varšava: 20.30 koncert ob obletnici finskega osvobojenja. Sreda. 7. decembra. Zagreb: 20.30 lahka glasba. — Prn#a: 20.10 pester večer (orkester in solisti). — Stullirart: 16.15 lahka glasba, 20 valčki (Lanner, Straul.1 itd.). — Toulouse: 20.45 koncert. — Frankfurt: 20.15 »Kajn«, mitična pesnitev v petih prizorih (Wild-gans, glasba od Knarra). — Brno: 19.30 iz narod, gled.: »Elektra« (SlrauB). — Rim: 20.40 odlomki iz operete v treh dejanjih »La Danza delle Libel-lulo« (Lombardo in LehAr). — Pariš: 22 koncert, nato lahka glasba. — Herlin: 21 klavirsko točke (Beethoven in Liszt). — Dunaj: 16.15 lahka glasba, 18 predavanje: Avto In tujski promet, 20.30 Strind-bergov večer. — MUnrhon: 19 »Hans lleilingt, ro-mnnt. opera v treh dejanjih (Marschner). — Budapest: 17.30 odlomki iz Leharjevih in Kalmanovlh operet, 20.30 orgelski koncert. — Varšava: 20.30 koncert, '£i.80 lahka glasba. Kulturni pregledi SIMFONIČNI KONCERT KR. GARDE. , V soboto, dne 3. t. m., je dala muzika kr. garde v Unionu simfonični koncert pod vodstvom višjega kapelnika D. F. Pokornega. Na čelu sporeda je bila velika simfonija v g-molu od ruskega poznega romantika Kalinikova. Simfonija kaže sorodne stilne težnje kakor ona Borodinova, ki smo jo lansko sezono čuli: stavki si slede v klasični vrsti, dasi so nekaj prosteje, a zelo logično zgrajeni na karakterističnem tematičnem pletivu. Skozi vse stavke se ponavlja glavni tema, ki se v končnem Allegru zmagovito imitatorično od:gra v višek. Gradba dela je vredna Borodina, har-monski pa Kalinikov za njim po naprednosti zaostaja; delo imponira po svoji dosledni arhitek-toniki Dalje so sestavile program manjše skladbe, Dvofakova Poldonska čarovnica, Milojevičevih Vaških scen prvi stavek, Gotovčevo Simfonično kolo, koncert pa it zaključila znana Čajkovkega uvertura 1812 s formalnim tematskim zaplitljajem marzeljeze in carske himne, ki »požene Francoze iz Rusije«. Izmed obeh jugoslovanskih sklad je po svoje efektna Gotovčcva, ritmično razgibana, pa žal, le zunanje blesteča skladba, ki svojih morebitnih Smetana-Dvofakovskih vzorov notranje ne doseže. Gardni orkester zasluži vse umetn'ško in tehnično priznanje, njega vodja zna pomoči tematski zgradbi do jasnosti in učinka v izvajanju, logična agogika se mu na pravih mestih stopnjuje v temperament, je z eno besedo fin cizeler in gradbenik obenem. S svojimi izvrstnimi godbeniki, med katerimi je mnogo nadpovprečnih sil, mu je mogoče doseči vse v ogromnem orkester-skem aparatu, v katerem so zlasti godala močno zasedena, blesteče enotna, v pihalih tiče izvrstne sile. Število godbenikov je bilo nad 120: s takim orkestrom so že mogoči gromski dramatski efekti, s takimi muziki je že mogoče upati na visoke kvalitete, tak dirigent-mojster pa je že v naprej jamstvo uspeha. Koncert je prav lepo uspel, bil je tudi izredno dobro obiskan in bo ostal vsem v dobrem spominu. Želeti bi bilo, da nas garda še večkrat obišče. V. Izšla je 5. številka »Gledališkega lista« Narodnega gledališča v Ljubljani, ki ga ureja g. Oton Ž u p a n č i č.Številka ima sledečo vsebino: Ciril Debevec; Tip iz občinstva, ravnatelj Polič piše o Konjevičevi operi »Miloševi ženidbi«. prof. Šest pa prinaša nekatere podrobnosti iz Hasenclever- jeve komedije >Boljli gospode, koja premijera bo v nedeljo, 11. t. m., v ljubljanski drami. Iz istega Beresa je tudi članek »Shakespeare ln muzika«. 'cbevec nadaljuje naš predvojni dramski repertoar, in sicer je prišel v tej številki do sezone 1905/06. Številko zaključuje razni gledališki drobiž, katerega prispeva Fr. L. Abonenti dobe številko na dom, prodaja pa sc pri biljeterjih in nekaterih trafikah po 4 Din. NOVE ORGLE. Prošlo nedeljo je bila v Št. Vidu nad Ljubljano nenavadna, originalna slavnost. Nove orgle, prvorojenec Jenkov, so prejele krst. Ob pol štirih se je zbralo mnogo občinstva iz Št. Vida, iz zavodov, Ljubljane in tudi oddaljenih krajev h koncertu. Orgle so stale v parterju obširne dvorane in takoj zbudile pozornost občinstva po krasni omari, za katere je nt.Tedil načrt gospod arhitekt Vurnik. To ni več običajna, šablonska omara, marveč neka originalna hiša orgel, priprosta v linijah, dovršena v koncepciji. Je polovica elipse, napolnjena z bogato pozlačenim omrežjem, sredi katerega se leskečejo piščali prospekta liki srebro. — G. ravnatelj svetnik Premrl je sedel za orgle in mojstrsko odigral več značilnih komadov, v katerih je pokazal vso nežnost pa tudi blesteče veličje orgelskih glasov. Orgle so tako dovršene, da bi jih nihče ne smatral za prvo delo, marveč za delo izkušenega mojstra. Funkcija je izborna, glasovi odgovarjajo, kakor da so elektriiicirani. Intonacija je značilna, lepo diferencirana, meh, dobro izgoščen, prejema od električnega ventilatorja (Meidinger, Basel) zadostno in mirno sapo, katero zgosti na 85 mm. Mere so tako pravilne, da se človek takoj čuti domačega na orglah. Šentviški cerkveni zbor je zapel pod vodstvom organista Briclja dvanajst ccrkvenih pesmi in pokazal, kako skrbno goji nebeško hčerko — glasbo. Sredi koncerta pa je g. kanonik dr. Kimo-vec razvil zgodovino in ustroj orgel na tako originalen in humorističen način, da se je občinstvo ne ie poučilo, marveč tudi prijetno zabavalo. Cela prireditev je imela nekak intimen značaj, bila pa obenem razveseljiv pojav, kako skrbno se pri nas goji petje ne le po mestih, marveč tudi po deželi. — Orgle se danes podero in odpeljejo v Belgrad, kjer bodo v ondotni katol ški cerkvi pričale o znanju in marljivosti slovenskih umetnikov. P. H. Moda Razoad avstro-ogrske mornarice. Kontreadmiral Metod C. F. K o c h nadaljuje v belgrajski »Politiki« svoje spomine iz časa ob razpadu Avstro-Ogrske. Ekscerpt iz prvega članka smo objavili že v soboto. Danes objavljamo ekscerkt iz drugega Kochovega članka: Poveljnik avstroogrske mornarice H o r t h y je imel tedaj polno glavo skrbi. Ubogljivost mošt-va je čim dalje bolj padala in bilo je vprašanje nekaj dni, kdaj pride do odkritega preloma. In do tega je kmalu prišlo. • Admiral Horthy je nameraval dne 28. oktobra obiskati vse ladje v spremstvu častnikov vseh narodov avstro-ogrske monarhije, da bi ti vplivali pomirjevalno na ljudi vsak v svojem jeziku. KocH je pri tem sodeloval kot Slovenec. Ko je prišel ob osmih zjutraj na admiralsko ladjo »V i r i b u s <* n i t i s«, je takoj opazil, da je tu nenavadno mirno, čeprav bi se moralo moštvo že pripraviti za nastop. Neki oficir je zašepetal: »Nočejo priti na krov.. .« Ko je signalni trobentač po dolgi borbi, ali bi zatrobil, ali ne, končno le dal signal za nastop, — bil je to zadnji signal na avstro-ogrski admiralski ludji. Uspeh signala se je takoj pokazal, toda tak, da je presenetil vse častnike. S krova so izginili šp oni mornarji, ki so se slučajno mudili tam, v podkrov. Na krovu so ostali le častniki, bledih, upadlih lic. Pri admiralu se je vršila seja, odkoder so bili poslani v podkrov posamezni Častniki pot parlamentarci, da se tam pogajajo z moštvom. Tja je šel tudi sam poveljnik ladje kapitan Janko Vuko- Ijublja takojšnje premirje. Čim bodo ustavljene sovražnosti, se bedo dali daljši dopusti. Toda tudi Horthv ni dosegel zaželjenega vtisa. Mornarji so pričeli klicati: »Dovolj nam je! Domov gremo! Ne damo se dalje voditi za nos!« Admiral Horthy je odšel: izgubil je oblast nnd mornarico. V bližnji oficirski kabini si je pognal tedaj prvi častnik Aleksander M i 1 o š e v i č krogljo v glavo. Dan poprej je še kot navdušen Madjar pregovarjal Madjare, naj se ne družijo s Cehi, ki da so sami »izdajalci« in »uporniki«. Te nepremišljene besede so bile tudj neposredni povod za upor. Na ostalih ladjah, na »Tegethofu«, »Nadvojvodi Francu Ferdinandu«, »Radetzkyju«, »Zrin-skem« in ostalih se jo vršil napovedani pohod v redu. Slovencem je govoril K o c h. Ko je govoril o naši bodoči domovini in o svobodi, so pričeli Slo- ; venci navdušeno pritrjevati, dočim so drugi mol- ' čalL Srbom in Hrvatom je govoril poveljnik »Viribus Unitisa« Janko Vukovič-Podkapelski. j Med njegovim govorom je prišlo do burnega pre- i rekanja. Hrvati in Srbi mu niso mogli odpustiti, i ds je spremljal svoječasno Tiszo po Bosai. Čehom j je govoril neki češki aristokrat in sicer tako, da j je le ma'o manjkalo, pa bi ga češki mornarji vrgli j v morje. Popoldne je Koch dobil od admirala luke C i k o I i j a , ki je bil fin in nepristranski oficir, j obvestilo, da je prideljen Jugoslovanskemu narodnemu odboru v Fulju kot posredovalec pri stikih v i č Podkapelski, toda brezuspešno. Zaman je bilo i z našimi mornarji, oziroma poveljstvom luke. pregovarjanje, da bo kmalu sklenjeno premirje in da bodo vojni obvezniki odpuščeni domov. V splošnem je med moštvom, ki je štelo skoro tisoč oseb, vladalo sledeče razpoloženje: komandant naj pove gospodu admiralu, da njim niso potrebni oficirji, k' bi jim govorili v njihovem jeziku, kajti vsi oficirji so enaki »krvosesi«. Ce želi gospod admiral karkoli sporočiti moštvu, naj to mirne vesti pove sam v nemščini. Moštvo ga bo že razumelo, saj je moralo dosedaj poslušati le nemška povelja. Malo kasneje se je pojavil na krovu poveljnik mornarice. Težka naloga je čakala kontreadmi-rala Horthya. Izgledal je miren in primerno razpoložen. Priznati se mu mora, da je bil vedno dostojen, resen oficir, — a smart feIlow (fest fant). Ni bil baš prijatelj Jugoslovanov, najbrže jih pa tudi sovražil ni. Tega se mu nismo zdeli vredni. Bil je v prvi vrsti madjarski aristokrat z dobro razvito »c. I. kr. dušo«, pri kateri je bil »kr.« brezpogojno pisan z veliko in tega mu ni mogel nihče ca meril i. Poeadka se je zbrala pri sprednjem topovskem stolpu, iz katerega je molelo svoje cevi šest tepov kalibra 30.5 cm. Mornarji so se gnetli drug ob drugem. Vsak je hotel zavzeti najboljše mesto. Np stotine jih je jezdilo na topovskih ceveh, mnogi so balansirali na vrveh, iz vsake špranje, iz vsakega okenca so strmele radovedne oči. Admiral Horthy je govoril najprej nemški, zatem pa madžarski. Z vzvišenim glasom je predočil moštvu, kako »o se cela štiri leta hrabro borili proti številnim sovražnikom ln izvršili mnoga junaška dela. Ce bi mornarica propadla v častnem boju na morski gladini, bi bil to slaven konec, toda mornarica, ki radi upora postane nesposobna za boj, to je sramota, ki je njegovo moštvo ne sme napraviti slavni avstroogrski mornarici v zadnjih trenotkih zgodovinske borbe. Dalje je Horthy omeojal, da je sesar obljubil posameznim narodom ustanovitev lastnih držav iu da je ravno priiia depeša, ki ob- Zgledu admiralske ladje so kmalu sledile tudi druge ladje in tudi moštvo na kopnem. Moštvo je povsod odpovedovalo poslušnost. To pravzaprav ni bilo odrekanje poslušnosti. Častniki, u videvajoč svojo popolno nemoč, se niti upali niso kaj ukazovati. Tako je vse drvelo v strašen kaos. Medtem je moštvo v vseh komandah in na vseh ladjah pričelo uvajati neke vrste originalne samouprave. Izvolilo si je izvršne odbore s predsedniki, častnike pa so smatrali le za nekake posvetovalne člane. Predsedniki teh odborov so bili v splošnem podčastniki, ld so uživali poseben ugled pri mornarjih. Ni bilo skoraj slučaja, da bi bili izvoljeni tudi pravi častniki. Poseben unikum je predstavljala na primer admiralska ladja »Viribus Unitis«, ki je mesto svojega odstavljenega poveljnika Janka Vukoviča izvolila za svojega predsednika glavnega zdravnika mornarice majorja dr. Juga (sedanjega sanitetnega šefa Dravske divizijske oblasti v Ljubljani). (Dalje sledi.) KOLEDARSKI BOJ. Po dolgem boju je pristala sovjetska vlada na praznovanje vseh verskih praznikov po starem koledarju. Novi koledar ostane v veljavi tudi naprej. Na ta način bodo obhajali v Moskvi Božič dne 7. januarja 1. 1928, to je kakor pri nas v Belgradu. Prebivalstvo se je odločno upiralo praznovanju po novem in vsled tega je trpelo delovanje po tovarnah oziroma uradih. ČUDAŠKA ZBIRKA. »Daiy Chronicle« je otvorila razstavo ška-telj za vžigalice. Največja zbirka obsega 3722 kosov in je nastala ▼ 50 letih. Škatlje kakor znamke imajo svoj tečaj, in so najdražje one, katere se več ne dobijo, kakor n. pr. predvojni ruski izdelki. Letošnja zimakosportna moda je zelo praktična in obenem brhka. Za smuški šport ostanejo slej ko prej v veljavi modre norveške hlače, ki so se izvrstno izkazale in se doslej ni še nič iznašlo, s čimer bi se dale nadomestiti. Nasprotno so pa zgornji del norveške športne opreme — modro bluzo — popolnoma izpodrinile pletenine. »Swenter« se preko norveških hlač izvrstno poda; ako namesto jermena ovijemo okoli pasu volnen šal ki ga na strani za vežemo, dosežemo s tem izredno brhek vtis, obenem pa se izvrstno zavarujemo proti mrazu. Naša slika nam predočuje tako smuško opremo. K temu je treba seveda še rokavic, volnene čepice in šala, kar naj bo vse enakega vzorca kakor pas. Komur pa je »port prvo in n« zunanjost, seveda ne bo pazil toliko na to, ali soglašajo vsi vzorci ali ne in ne bo ladi tega kupoval novih kosov, če so še stari dobri. Šal bo igral veliko vlogo tudi pri sankaškem športu. Saj ni le brezpogojno eleganten, marveč tudi izredno praktičen, ker izvrstno varuje pred j 6negc-m in vetrom. Razen tega ga je — kot raven j kos — zelo lahko posušiti. Naša slika nam kaže celotno sankaško opremo — vse same pletenine. Oposoriti je treba, da mora biti krilo na eni strani položeno v gubo, ker bi bilo inače preozko. Za drsališče je zelo priporočljiva kompletna obleka, obstoječa iz krila, pull-overja in jopice brez rokavov — vse volnena pletenina. Robovi so druge barve nego ostali del ter se dajo na ta nr.čin doseči kar najlepši učinki. Jopica bree rokavov je sploh »trumf« letošnje športne mode; v Ameriki jo imenujejo »cardigan« in slavi tamkaj pravo zmagoslavje. Obleče pa se vselej šole po drsanju, da tako varuje pred prehladom. Preko jopice se lepo prilega ozek pas. Posebej opozarjamo na »tričetrt visoke« ga-maše, ki jih vidimo na naši sliki in ki predstavljajo zadajo modno novost te vrste. Zadnja naša slika nam kaže tipično zimsko opremo, ki je nevtralna in ee more nositi za vsak zimski šport. Poševno vzorkovan sweater izdaja dunajsko pleteninsko znamko. Spredaj umetniško zavozljan šal se takemu iumperju izvrstno prilega. Zelo brhek je tudi pleteni enobarvni klobuk, ki ga brez škode zviješ in spraviš kamor hočeš. — Široke dokolenske hlače veljajo kot merodajni tip za športne hlače v letošnji zimski sezoni. Lepo je, ako so volnene vrhnje nogavice enako vzorkovan e kakor sweater. Obuvalo mora biti ob taki opremi vselej močno, z dvojnimi podplati, drugače pa je ob suhem vremenu lahko nizko. * * * Kot »novost« prihajajo v modo zopet krznene štole z mufi. Uporabljajo se za to predvsem tanke, majhne kožice svetle barve: polhove, krtove, dehor-jeve in podobne. Hitro, neprestano gibanje mode ima to dobro stran, da se preitiranosti, nezmiselnosti, neokusnosti lahko hitro izločijo. Pravkar se moda kar v treh smereh vrača k umerjenosti, to se pravi k zdrave, mu okusu. Predvsem v noši las. Bubikopf ostane; preveč je ta noša praktična, a ludi mladostna, da bi jo hotelo ženstvo tako izlepa opustiti. Pač pa je brezpogojno obsojena, da izgine —- moška frizura, ki je bila pač nekaj najneokusnejšega, najblodnejšega, kar je moda kdaj zagrešila. Kakor poročajo listi, je bila na zadnji razstavi lasnih umetnikov v Parizu moška frizura za ženske popolnoma izključena. Uveljavlja se zopet vseskozi žen.'-ki način česanja — kakor se tudi v obleki zopet vpošteva naravni žeo-ski okus in ženske oblike. Moda postajajo zopel — kodri v vseh mogočih varijantah. Ijisje morajo biti tako dolgi, da segajo preko ušes. Lasje nad tilnikom se polože v valoviti obliki od desne ua levo ter se pritrdijo za levim ušesom. Daljši kodri se vijejo nad vratom, preko ušes in čela. Če je frizura gladka, se nosijo na sencih kodri v zvitkih po bieder-meierskem načinu. Seveda se tudi ta najnove ša lasna moda ne bo zdela vsakomur modra in simpatična, vendar je na vsak način primernejša nego perverzna moška frizura. Ce bodo pn ženske nosile kodre, jih bodo seveda nosile tako, da jih ho videti. In dejansko je na pohodu droga modna novost: klobuk ne sega več tako globoko v obraz — vsaj ne preko celega obraza — marveč je pomaknjen v zatilnik, tako da se na črlu ali ob ušesih vidijo valoviti pramemčkl las. — Splošna novost v klobukih je ta, da se za parado zahteva zopet dragocen klobuk, to je ročno delo, namesto dosedanjih cenenih tovarniških klobučkov. Izrečna modna barva za klobuke je črna. Naša slika kaže nekaj modelov. Tretja modna novost bi bila, da se je svet naveličal — ženskih nog. Pretiravalo se je pač: na ulici, na plakatih, v časopisju — povsodi same ženske noge. Dovolj tega! Moda zahteva daljša krila — vsaj štiri prste preko kolen, še raje pa do srede meč. Pametno, posebno sedaj na zimol Strašilo neših jeseni ic pozimi je nahod, ki satiriški širi nos in neprijetno rumeni sredino lica. Tu ne pomaga nobena šminka. Zato nosite seboj vedno »FOR-MAN« v torbici. Forman takoj osvobodi nosnice, otekline, glavobol in neprijetno izločevanje sluznice takoj prenehajo. »FORMAN« dobivate za 10.— Din v lekarnah in drogerijah, toda treba je zahtevati izrecno in jasno »FORMAN«. Gospodinjski koledar Jugostovenske Matice za leto 1928. obsega poleg običajnih koledarskih podatkov ludi gospodinjske razprav« in člaake. I koledar je Mprodaj pri vseh podružnicah Jugo- slovenske Matice v Sloveniji, v vseh knjigarnah in pri Jugo«lo*»n»ki Matici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7, III. Cena 20 Din, za člane 16 Din. » poštnino Din 1.50 vet Gospodarstvo Vlad. Pu5enjak, narodni poslanec: Prvi državni računtki zaključek Vsaka občina, vsak cestni odbor, vsak okrajni tastop, kakor tudi vsaka druga javna korporacija ali zadruga mora vsako leto predložiti proračun za prihodnje poslovno leto, po katerem se mora vršiti gospodarstvo v občlui, okraju itd., mora pa tudi predložiti računski zaključek za preteklo poslovno leto, iz katerega je razvidno, ali se je gospodarstvo vrSilo v zmislu proračuna, ali so se izdatki vrSili v istem obsegu, kakor to določa proračun, ali so dohodki dosegli preračunano višino. Računski zaključek je neobhodno potreben radi kontrole gospodarstva občin, okrajev in drugih javnih ustanov. Edino naša država ni predložila do sedaj nobenega računskega zaključka, akoravno bi morala v zmislu določb ustave in zakona o državnem računovodstvu vsako leto predložiti z proračunom obenem državni računski zaključek. Po preteku devetih let smo pred par dnevi dobili prvi državni računski zaključek in to za leto 1924—25. Vsebina računskega zaključka. Računski zaključek je knjiga, Id vsebuje 1530 strani s sledečimi deli: zakon o odobritvi dohodkov in izdatkov za leto 1924—25, ekspoze finančnega ministra, pregled odobrenih in izplačanih izdatkov, pregled precenjenih ln doseženih dohodkov, račun izdatkov iu dohodkov, račun obratnega kapitala, bilanca, poročilo Glavne kontrole o pregledu računskega zaključka. Iz zakona je razvidno, da izdatki niso dosegli vsote, katera je odobrena po proračunu iil po dva-najstinah, da so pa dohodki bili večji kakor je bilo določeno v proračunu. Računski zaključek izkazuje radi tega nad 298 milijonov dinarjev prebitka, kot presežek, ki se prenese na nov račun in poveča državno gotovino, ostane nad liii> milijonov dinarjev. V zakonu so nahaja tudi pokritje za naknadne in izredne kredite, kateri so bili dovoljeni v dva-uajstinah (začasnem proračunu) za april—juli 1925. (Dalje sledi.) KONFERENCA TAJNIKOV ZBORNIC. V nedeljo, 4. t. m. se je vršila v Belgradu i konferenca tajnikov Zbornic iz cele države, katere se je udeležil za l jubljansko zbornico tajnik g. Ivau Moh'rič. Za konferenco zbornic v Osijeku, ob priliki proslave 75 letnice te zbornice, je bil ugotovljen naslednji dnevni red: 1. Vzroki in poslcdice padanja našega Uvoza — referat bečkereške ali belgrajske trgovske zbornice. 2. Vprašanje reoganizacije konzularne službe — referat sarajevske zbornice. 8. Organizacija gospodarske statistike — ljubljanska zbornica. 4. Delo zbornic v gospodarski propagandi — zagrebška zbarnica. Koreferat solunska zbornica. Nadalje so razpravljali o konferenci predstavnikov zbornic z narodnimi poslanci — gospodarji. Zato naj sondira teren belgrajska zbornica. Dnevni red sestanka naj bi bil: 1. sodelovanje gospodarskih in političnih faktorjev (belgrajska zbornica), 2. zakon o neposrednih davkih (Zagreb), 3. proračun in finance (Split), 4. vprašanje naše uprave (Belgrad). Konferenca naj bi se vršila koncem februarja 1928. (Op. uredn.: Ta konferenca se nam zdi neprimerna: slovenski poslanci so se vedno brigali v odlični meri za zahteve in potrebe našega gospodarstva in ljub Ijanska zbornica bi mogla mnogo povedati o delu naših poslancev za gospodarske potrebe Slovenije.) O izdajanju skupnega poročila Zbornic ni prišlo do odločitve. K PROJEKTU O CENTRALNI ZBORNICI. Dne 20. nov. t. 1. smo v notici »Konferenca tajnikov zbornic«, poročali o konferenci, ki se je vršila 4. t. m. Na koncu smo dodali, da je ustanovitev centralne zbornice danes, v času decentralizacije neumestna. Kmalu potem se je zopet pojavila ta vest in zagrebška zbornica Je nastopila v »Obzoru« proti predlogu ustanovitve. Sedaj piše proti ustanovitvi tudi novosadski »Deutsche, Volksblatt« Večina zbornic je proti ustanovitvi. Za ustanovitev se zavzema samo Belgrad. Izdajanje skupnega poročila, no da bi zbornice izdajale svojih, jo neumestno, ker zbornice itak morajo poročati o svojem delovanju. Odločitev o tem pa bo padla šele potem, ko posamezne zbornice izrečejo svoje mnenje. » » * Pot finančnega ministra v inozemstvo. Marsikomu se je čudno zdelo, da potuje sedaj, ko se bo v kratkem lazpravljalo o proračunu, finančni minister v inozemstvo. Gotovb ima tehtne razloge za potovanje V belgrajskih krogih se govori, da bo v Parizu uredil vprašanje predvojnih srbskih dolgov. Poleg tega ho sondiral teren za novo veliko posojilo. Imenujejo se razne visoke številke v funlih in dolarjih (25 ozir. 200 milijonov), kar bi rabili zu definitivno stabilizacijo valute, ozir. za velika javna dela. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Fran Derenda & Co., družba z o. z. v Ljubljani na predlog upnice J. A. Kluge v Oberaltstadi. Konkurzni komisar svetnik Anton Lajovic. upravnik mase g. dr. Vladimir Rnvnihar. Rok za prijavo do 31 jan., prvi zbor upnikov 17. dec. ob 10, ugotov. narok 18. fehr. ob 10. Zniianje in voviianje kapitala Moster. tvornice lakov iw barv v Zagrebu. Po sklepu občnega zbora se zniža kapll-1 od 7,500.000 Din na 1,500.000 Din (od 250 Din na 50 Din nom.). Povišuje pa se obenem kapital od 1,500.000 Din na 4,500.000 Din z izdajo 60.000 novih delnic po 50 Din. D. d. za promet s kovinami Jugmayer in Gruber v Zagrebu, ki ima tvortiico v Slovenski Bistrici, sklicuje občni zbor za 16. decembra, kjer »e bo sklepalo o povišanju kupitala od 1.2 na 2.4 milijona dinarjev. Konlerenca srednjeevropskih produktnih borz. Na tej konferenci je, kakor smo že poročali, zastopal ljubljansko borzo tajnik dr. M. Dobrila. Na konferenci je bilo sklenjeno, dn naj borze vplivajo na vlade svojih držav, da se pri sklepanju mednarodnih pravnih pogodb vpoštevajo potrebe mednarodnega blagovnega prometa in da se medsebojno priznavajo razsodbe borznih razsodišč. 2. Dunajska borza bo izdelala za vlade vseh interesiranih držav obširno spomenico, končna redakcija sklepov konference so poveri posebnemu odboru pravnikov. 3. Borze se ravnotako izvrševale razsodbe tujih, inozemskih borz kot razsodbe v svoji judikaturL Horsza Dne 5. decembra 1927. DENAR. Današnji devizni promet je bil zelo živahen iu predstavlja rekord poslovanja na ljubljanski borzi. Bilo je tudi precej privatnega blaga, ki je deloma ostal brez plasmana. Narodna banka je v večjih zneskih dajala devize: Curih, Dunaj, London in Berlin. Berlin se je nadalje učvrstil na 13.58, London pa na 277.20 Italija je bila zaključena po 308.125. V Curihu je notirala 28.13 napram 28.165 v soboto. Ljubljana. Dev.: Berlin 13 565—13.595 (13.58), Budimpešta 9.965—9.995 (9.98), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.9975—8.0275 (8.0125), London 276.80—277.60 (277.20), Newyork 56.73—56.83 (56.74—56.72), Pariz 223 -225 (224), Praga 168.05— 168.85 (168.45), Trst 807.125-309125 (308.125). Zagreb. Amsterdam 22.97 —23.03, Berlin 13.502 —13.592, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.9975—8.0275, London 276.80-277.60, Newyork 56.634—50.834, Pariz 222.75—224.75, Praga 168 05—168.85, Trst 307 90—309 90 Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.915, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.20, Dunaj 7310, London 25.302 Newyork 518.32, Pariz 20.405, Praga 15.37, Trst 28.13, Sofija 3.76, Varšava 58.20, Madrid 86.20. Trst. Belgrad 32.40—32.42, Curih 355.75— iiiiiiiii umih iiiiii i iiiiii—aa—— 359.85, London 89.85 89.95, Ne\vyork 18.32—18.39, Pariz 72.15-72.30. Duuaj. Dev.: Belgrad 12.48875, Kodanj 190.15, London 34.61628, Milan 38.43, Neuyork 709.10, Pn. riz 27.915, Varava 79.50. Valute: dolarji 707.30, angleški funt 38.35, dinar 12.39. Praga. Devize: Lira 183, Belgrad 59.54, Pariz 182.875, London 164.75, Newyork 33.745. Dinar: Ne\vyork 176.07, Berlin 7.38, London 277.10. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 182 den., Praštediona 890 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi., Vevče 133 den., Ruše 275—290, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 85 75—86.25, agrari 52.5, vojnn odškodnina 402.5- 103, doc. 103.5, Hrv. esk 91, Hipo 57.5, Jugo 94.75, Praštedionn 870 — 890, Ljublj. kreditna 182—135, Šečerana 580—585, Drava 560-570, Slavonija 13—13.5, Trbovlje 485, Vevče 132—136 Trst. Adria 179.50, Assicurazioni Generali 4315 Cosulich 181, Riunione adriatica 2055, Tripcovich 359, Split cement 226, Trž Lloyd 700. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.30, Hrv. esk. 10.95, Alpine 43.45, Leykam 11.10, Trbovlje 59.40, Kranjska industr. 45, Slavonija 1.50. BLAGO. Ljubljana. Les: Brodarski pod 30 mm od 10 do 18 cm šir. 4 m dolž. z zarezom in peresom L, II na eni strani skobljano fko vag. naki. post. 1 v. po 700, drva mešana (bukev, hrast, gaber) fko vag. meja 2 vag. po 20.50; zaklj. 3 vag. tendenca neizpremenjena. — Dež. pridelki (VSe samo po-uudbe, slov. post., plač. 30 dni, ml. tar ): Pšenica 78—79 kg 2% bač. 347.5—352, dec. 347.5-852, sr. 345—347.5, slav. 842.5—34.7, oves buč. zdrav re-šetan 275, koruza st. bač. 267.5, nav. vozn. 272.5, času primerno suha kval. gar. 242.5. dec. 250, jan. 252.5, febr. 265, marec 275, april 277 5, maj 280, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 490. Zaključki 4 vag. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 300—802.50, potiska 305-307.50, ban. 297.50 -800, sr. 800—302.50, rž bač. 241—245, ječmen bač. in sr. 245—250, oves bač. in sr. 242.50—245, koruza bač. stara 224—226, bač. nova kv. gar. 210—212.50, bač. nova 12—1 215 —217.50, 1—8 par. ludjija 227.50, 3-4 235—237.50, bač. bela sušena 240, moka 0 g in gg 425—435, 2 405-4,12.50, 5 885—395, 6 317.50-325, 7 270—280, 8 200-205, otrobi bač., sr., slav. 180—185, fižol bač. beli novi 300—370, z roko brani 375—380. Tendenca čvrsta. Promet: 4 vag. pšenice, 33 koruze, 4 vug. moke. Budimpešta (terrainska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica marec 32.40, 82.48, zaklj. 82.44—32.40, maj 32.72, 32.80, zaklj. 32.78, 32.80, rž murec 31.26, 31.40, zaklj. 31.38—31 40, koruza maj 26—26.10, zaključek 26.18—26.20, julij 28.84—26.92, zaklj. 26.96 —27. Chicago (začetni tečaji). Pšenica, tendenca držana, dec. 129.875, marec 133.625, maj 185.125, koruza, tendenca dobro držana, dec. 91.375, marec 95.50, oves, tendenca komaj držana. marec 55.125, rž, tendenca dobro držana, dec. 110.375. MALI OGLASI Vsaka drobna vrillca 1-SO itln ali vaaka beseda SO par Na|man|il o0'as 3 ali 3 k In. Uglasi nad aevet vršite sc računu|o vite. Za odgovor imib ioI Na vprsian|a brez cnnmbc nc odgovar|nniol Ujčn visokopritl., pro. nloU dam po ugodni ceni. Več v upravi: 9649. Iičem kmečko POŠTENO DEKLE 14—17 let za kmetijo v bližini Ljubljane. Naslov v upravi lista pod: 9703. 20 Kratek KLAVIR dobro ohranj., TA okta*, »koraj nov, se ugod. proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9614. GENERATOR (Dynamo) in MOTOR tvrd. Siemens-Schuckert tapetniških delavcev iščejo za stalno delo , . , ,. Aca Rebrič, Gračanička " 110 Voltov napetosti, 13, Beograd, Bel« Var- »ff. f™1"1'; nus, Pop Lukina ul. 2, G. M. F. 15 b za 7.5 kw, Beograd, Sveta Diordje-vič, Kraljice Natalije ul. št. 3, Beograd. — Javite se takoj samo prvovrstni delavcil 9697 IŠČEM HLAPCA 16—22 let starega, la kmečko, polteno hlSo v bližini Ljubljane, Nastop službe takoj ali o božiču. Naslov v upravi: št, 9701 G. M. F. 15 b za 7.5 s kompl. sklepal, ploščo, motor G. M. 85 za 1.7 kw, vse rabljeno, toda dobro ohranjeno, proda ugodno Gozdni urad K. AUER-SPERGA — Soteska, p. Straža pri Novem mestu. Pozor! Zastopniki, ki prodajalo ali žele prodajati vrednostne papirje na obroke, javite se tako| v lastnem interesu! Nove senzacionalne ugodnosti, ki jih nima noben drug zavod v naii državil Samo pri nas sijajen, stalen zaslužekl ZORIČ & PIVČEVIČ SPLIT - Marmontova 3. Prikolico v dobrem stanju, za B. S, A. 500 c, kupim. Ponudbe na »Jutarnji list«, Zagreb, pod iiiro: »Priklopnica«. Vsakovrsluo zlato Kupole po naivišjih ceuah Cerne, juvelir, Ljubiiana Woll«v« ulica štev J/asa obrt Drž. razredna loterija. Dne 3. decembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 30.000 Din dobi srečka št. 85.709. 20.000 Din dobi srečka št. 110.299. 10.000 Din dobi srečka št. 5378. ! Po 4000 Din dobije srečke št.: 32.811, 91.731, 407.610 in 120.214. Po 2000 Din dobijo srečke štev.: 609, 3206, 6997, 9477. 10.310, 11.861, 14.315, 17.732, 19.432, 23.465, 24.203, 24.561, 25.609, 25.681, 26.739, 32.387, 34.496, 36.753, 37.196, 39.547, 40.212, 41.524, 43.647, 44.513, 44.733, 45.824, 48.781, 49.703, 19.812, 50.561, 51.720, 52.197, 52.819, 53.173, 54.823, 57.130, 57.390, 57.854, 58.059, 58.798, 60.733, 62.990, 66.925, 68,279, 69.069, 69.437, 70.281, 73.561, 75.135, 75.9;)8, 76.218, 79.215, 81.000, 81.912, 85,802, 88.215, 88.574, 90.838, 91.789, 92.539, 94.549, 95.554 , 99.282, 100.927, 101.166, 101 887, 104.008, 105,005, 106.130, 106.130, 106.447, 107.035, 107.385, 110.550, 112.135, 112.168, 115.323, 116.408, 119.153, 119.817, 120.153, 120.921, 121.765, 122.877, 123.378, 123.392 in 123.419. Naroiaite ,$lovancakI Pouk I Trbov. premog, drva - POGAČNIK, Bohoričeva ulica St 5. Konservatistinja poučuje glasovir po najnovejši metodi. - Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 9618. Ldtienc tropine in druga krmila nudi najceneje \. volk, ljubljana ^^^^^ Resljeva cesta 24, veletrgovino žilo in rnlev-skih izdelkov. STANOVANJE dveh sob, kuhinje in pritiklin, Uče mirna, solidna uradniška družina, brez otrok s 1. majem, februarjem ali takoj. Cenjene pism. ponudbe pod naslovom »RED IN MIR« sprejema iz prijaznosti trafika na Marijin, trgu. r** NatboliSl t /\ hohsl | čebin, Wolfova 1/2 ■ ................Ml Inserirajte v »Slovencu'! Uj*o v bližini Ljublja-1110(1 ne naprodaj. Cena 40.000 Din. - Vpraša naj se v upravi »SLOVENCA« pod označbo: »Hiša« itev. 9620. , to je 3°|0 popust ki pristoji članom I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani se Je prieela izplačevati ta teden, Vsak član, ki ima dobiti dividendo, naj se čimpreje oglasi v svoji poslovalnici. — Odbor, Sir H. Rider Haggard: & Kleopatra, egiptovska krsfliica. Tukaj v Abutisu sem bil rojen, .jaz, Harmahis, in moj oče je bil veliki duhoven templja Setovega. In prav isti dan, ko sem se jaz rodil, je bila rojena tudi egiptovska kraljica Kleopatra. Mlada leta sem preživel tam na onih poljih, opazoval preprosto ljudstvo pri njegovem delu in hodil po velikih dvorih templjev ven in noter, kakor me je bila volja. O svoji materi nisem vedel ničesar; umrla je, ko me je še k prsim jemala. Preden pa je umrla za vladanja Pto-lemeja Auleta, ki mu pravijo piskač — tako mi je pripovedovala stara Atua — je moja mati vzela zlat — kačje znamenje našega kraljevega dostojanstva v Egiptu, iz slonokoščene skrinje in mi ga položila na čelo. ln oni, ki so jo videli to storiti, so mislili, cla ji je božanstvo zmešalo pamet in cla je v svoji blaznosti predvidela, da je bil čas macedonskih Lagidov* pri kraju in da bo egiptovsko žezlo zopet prišlo v roke pravega, kraljevega egiptovskega rodu. Ko pa je moj oče, stari veliki duhoven Amenemhet, čegar edini otrok sem bil, polem ko je Seket proklel zavoljo ne vem katerega greha in udaril z nerodovitnostjo njo, ki je bila njegova žena, preden je bila moja mati, pravim, ko je prišel moj oče noter in je videl, kaj je bila storila umirajoča ženska, je vzdignil svoje roke proti nebeškemu oboku in molil Nevidnega zavoljo znamenja, ki je bilo poslano. In ko je molil, so Hatore" navdahnile mojo umirajočo mater s preroškim duhom, močna je vstala s svojega ležišča in se je vrgla trikrat ' 1'otomci no macedonskem kralju Lagidu. • Egipčanske rojenioe. na tla pred zibelko, v kateri sem ležal speč s kraljevskim znakom na čelu, in na ves glas zavpila: ; Živel, sad mojega telesa! Živel, kraljevski otrok! Živel, bodoči faraon! Živel bog, ki boš osvobodil deželo, božansko seme Nekt-nebfa, potomca Izide. Ostani čist in vladal boš in osvobodil Egipt in. ne boš uničen. Ako pa ob uri tvoje preizkušnje padeš, poteni naj pride nad tebe prokletstvo vseh bogov Egipta in prokletstvo tvojih očetov, ki so pred teboj vladali deželo izza dobe Hora. V življenju bodi nesrečen, po smrti pa naj te Oziris zavrne, sodniki Amentija naj izrečejo sodbo zoper tebe in Set in Seket naj te mučijo toliko časa, dokler tvoj greh ne bo očiščen, dokler ne bodo v templjih Egipta zopet molili bogov Egipta, katerim so dali čudna imena, in ne bo zlomljena palica zatiralca, dokler se dodobra ne zabrišejo stopinje tujcev in dokler se ne dopolni ono, kar boš ti v svoji slabosti dal storiti. Ko je to izpregovorila, je preroški duh šel iz nje in se je mrtva zgrudila čez zibelko, v kateri sein spal, tako da sem se z glasnim krikom zbudil. Moj oče, veliki duhoven Amenemhet, pa se je tresel in je bil v velikem strahu zavoljo besedi, katere je duh Hator govoril skozi usta moje matere, in ker je bilo ono, kar je govorila, veleizdajstvo zoper Pto-lemoja. Vedel je namreč, ako bi vsa stvar prišla Ptolomeju do ušes, da bi faraon poslal svoje vojake, da bi uničili življenje otroka, o katerem so bile take reči prerokovane. Zavol jo lega je moj oče zaprl vrata in pozval vse one, ki so bili navzoči, da so prisegli pri svetem znamenju njegovega stanu, pri imenu božanske trojice in pri duši nje, ki je mrtva ležala na kamenju zraven njih, da ne bo nič prišlo čez njihove ustnice o tem, kar so bili videli in slišali. B > s § Lfudska posojilnica r. z. z n z. v Ljubljani naznanja, da je njena dolgoletna knjigovodkinja, gospodična Pavla Omejc dne 4. decembra 1927 po kratki mučni bolezni umrla. Pogreb se vrši dne 6. decembra 1927 ob 14. uri iz hiše žalosti Pred škofijo št. 7. Zvesto sotrudnico ohranimo v hvaležnem spominu. Nenadoma je preminula naša dolgoletna, zvesta tovarišica, gospodična Pavla On. te*j c, knjigovodkinja. Pogreb se vrši v torek 6. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti Pred škofijo št. 7. Blago pokojnico ohranimo v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 5. decembra 1927. Uradništvo Ljudske posojilnice v Ljubljani. POPRAVILA Meh nik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinska ul. 30 Tefelon int. 434. Klavirji Tovarna in zaloga Klavir |ev prvovrsl instrumentov različnih tvrdk kakor toili la-mih izdelkov Poseben oddelek i a popravila I"(rla'evan)e m popravila za Glasb. Matico Konservate-rlj m druge Institute »e iz BIJ 'II m fotavljajp od moje tvrdke Ii^na poslretl.a zmerne ce ne; tudi na otirnke Izile Invalff klavirjev R WAR BINEK - Ljubljana Gre-irorflieva ultra i. I nadstr odvetnik v Ljubljani — naznanja, da je otvoril svofo pisarno in jo pridružil odvetniški pisarni g. dr. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, ALEKSANDROVA CESTA ST. 2/1. (palača Ljubljanske kreditne banke). Zapustil nas je za vedno naš dobri soprog, oče in stari oče, gospod Mihael Božič poštni podoradnik v pok. Pogreb se vrši v torek dne 6. decembra 1927 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 66, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. decembra 1927. Žalujoči ostali. V" .K »SjPI^'.-'. i • ONfeSK-iSfr-- " '-•"• Zahvala. Vsem prijateljem, znancem in vsem onim, ki so z nami sočustvovali ob nenadni smrti našega nepozabnega očeta in brata, gospoda dr. Roberta kermaunerja zlasti pa njegovim prijateljem, gg. zastopnikom delegacije Min. financ, vsem, ki so se spomnili pokojnika s poklonitvijo vencev in cvetja in onim. ki so ga spremili k večnemu počitku ali na drug način počastili njegov spomin, izrekamo našo prav srčno zahvalo. Ljubljana, dne 5. decembra 1927. Rodbina Kermaunerjeva. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del riGOL-idealno sredstvo za (lS(ente želodca in Crev. Lekarna dr. Semellč, Dubrovnik II. Komaj sem dobro pričela Jemati od poslanih ml 3 stek eni- Flco a. opažam ie,